V. Trstu, v nedeljo I. marca 1908 PROSTA^ vodi POT K NAPREDKU GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NflSTflVLJENCEV Uredništvo se nahaja v Trstu ulica Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki 1116861 iioselietto, 5 - Telefon 1570. ~ ~ Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprav nisi ve Dunaj V. Zen tega smo 5. Rokopisi se. ne vraOajo. Uoziumznii štev. Ib vin Za njihovo polu mesečno strokovno glasilo »Tribuna dei Ferrovieri*, se je potrosilo v prešlem letu 28.000 lir, ipkasiralo pa le 420 lir. Največ se je razpravljalo o postopanju centralnega odbora, z ozirchn na milansko splošno stavko. Sodrug Billanovich, glavni referent o tej točki je Opravičeval centralni odbor, ker le-ta ni proglasil splošne stavke. Ilekel je da železničarska organizacija ni še močna, da bi mogla s splošno stavko kljubovati vladi. On meni, d,a je stavka., proglašena le radi samega navdušenja, jako nevarno podjetje. Kot. zastopnika delavske zadruge sta se zglasila k besedi sodruga Rigola in Quaglino, ki sla sku-Uala s svojo strani opravičiti postopanje zadruge. Veliko razburjenja je pa provzročilo mej zborovalci izvajanje sodruga Kreole., kojega taktika glede milanske splošne stavke so je splošno grajala. ITavi, daje bil prvotno tudi on proti teinu, da se železničarji vdeležijo ok-toberske protestne stavke, ali so ga vslod tega. lmdo napuli reformisti, ki imajo večino v milanski delavski zbornici ter mu zapretili, da tudi železničarji stavkajo, ker jih 'bodo siedr nazvali izdajiee. Ravno reformisti so pa nato železničarje zatajili. '• • Konečno je bila sprejeta resolucija s 00. glasovi proti 152, s kojo se odolirava na eni strani, da se ni proglasila splošna stavka, a se na drugi strani predbaciva delavski zvozi, da je še preje dala obelodaniti svoj sklep glede stavke, prodno se ji1 o teni sporazumela s železničarji. Siudakalisti na so zopet grajali postopanje centralnega odbora. Kar se tiče taktike, ki naj vodi organizacija, se je skenilo, odločevati v vsakem slučaju posebej, dedno-glasuo je bil sprejet, predlog, da se od vlade zahteva zopetno nastavi jen je odpuščenih uslužbencev. Odnosna spomenica s še drugimi zahtevami, ki jih pripravlja 'v to svrho sestavljeni odbor, se predloži dne 1. maja t. I. Konečno je kongres sklenil, da se železničarska organizacija priklopi delavski zvezi; posamezne sekcije pa so bile opozorjene svoje dolžnosti, da pristopiti vsaka njih delavski zbornici svojega kraja. ničar.skc organizacije, češ da je državi nevarna. In živo nam je še v spominu nastop državno zborskega poslanca pete kurije, dra K. Janeza Kreka, kako seje trudil, da. v prilog vladi dokaže, daje železničarska organizacija državi (beri žel. upravam) škodljiva. Državni poslanec dr. Krek je tora j pomagal oropati 27.000 delavcem njihove v društvu pridobljene pravice. Državni zbor je to sramoto potrdil in sedaj šele, so se železniške uprave oddahnile. Ali kratko je bilo njih veselje,. Železničarji so si krmilo vstanovili drugo organizacijo, ki šteje danes preko 54.000 organiziranih železničarjev. Boji leta 1905. in 1907. so prinesli prizadetimi stotere plodove. Oni so izpoznali kje je njih spas; oklenili so se svoje stanovske organizacije in danes smelo trdimo, da je ni moči, da bi zamogla odvrniti železničarje od svoje s tolikimi žrtvami in trudom vstanovljene organizacije. Sodmr/i, iorariti I še dosti je neizvršene-ga dela, ki nas čaka. Preosnova penzijskega in provizijskega sklada; zavarovalnice proti nezgodam ; bolj niške blagajne; zvišanje plač, in znjižanje delavnega, ozir. službenega časa, i. t. d. To so pereča vprašanja, ki se morajo v bližnjem času rešiti. Slovenski železni a rji! ne zanašajte se na nikogar, marveč \ zemife svojo v sodo v roke, združite se v svojo stanovsko organizacijo, da zadobite moč, katero potrebujete, če hočete zmagati! Ne dajte se zapeljati od svojih nasprotnikov, ki hodijo okoli vas s sladkimi besedami na jeziku, da bi vas pri vabili v svoj tabor. Istim je edini namen, izrabiti nerazsodnost železničarjev v dosego svojih egoističnih ciljev. Mednarodno in medversko-združeni železničarji žalibog še do danes niso mogli uresničiti vseh svojih zahtev in kako nnjbi to, po raznih narodnostih in verskih sektah razdraženi dosegli? Namen teh podlih duš je, prozoren, cilj mu je vaša razdružitev, da postanete šibki in vas lahko premagajo združeni nasprotniki. ž današnjim dnevom se je vam pridružil nov sobojevnik, vaš list, »Železničar*, ki vas bode spremljal na vsili vaših potih v veselju, žalosti in boju. Z nevsmiljeno odkritosrčnostjo bode bičal vaše nevzdržljive razmere, v katerih životarite. Kazal vam bode pot, ki vodi do zboljšanja, vašega materialnega in duševnega položaja in konečne osvoboditve. Vaša naloga bode, da se vsikdar in povsod z vso vnemo zavzemate za svoje glasilo. Nobena gostilna brivnica in kavarna naj ne bode brez »Železničarja*. Čimbolj se bode »Železničar* razširil, tim večji bode njegov vpliv in objednem tem večja tudi vaša moč. Pokažite, da ste tudi vi, slovenski železničarji, zavedni in da poznate pot, po kateri se bodete oteli materjalne in duševne sužnosti. Na delo torni ! Poteklo je 15 let, odkuti je peščica pogumnih železničarjev vstanovili, centralno društvo prometnih vslužbencev im ijunaju. Kakor blisk si- je razširila ta novica p<> celi državi. Zanimanje za to 'novo društvo je bilo tako veliko, da so sc v teku enega leta na, vsili važnejših postajah vseh železnic vstaljovile krajevne skupine tega društva. Tedaj ni telezničar je bil do mozga izkoriščan, zaničevan in brezpraven. Njegovi predpostavljeni, so j bili njegovi tirani in gorje istemu, ki se je dtjmil ta sistem kri-tikovati — Kazen ali še oblo izguba službe, je bila navadna posledica. Protekcija je bila v bujnem cvetju, časnikarstvo je pa bilo korum-pirano sprejemalo je molčnjino, pa mirna Bosna. Ob priliki kake nezgode je časopisje planilo po vsiužbencih in na ta način branilo železniške uprave. Sodniki st» sodili, vslužbenci pa polnili ječe. V tem času je izšel na Dunaju »Eisenbahner*, strokovno glasilo avstrijskih železničarjev. Kakor da kliče Angelj k vstajenju, so se zbirali, stari in mladi železničarji, uradniki in delavci; vsak jej hotel imeti prvo številko. Vse je zatrjevalo, tedaj je trpljenja konec, sedaj nastopijo boljši t-asi. Bejetui Muh je iiadomcMu kiučepiazi \ o, pogum strahopetnost. Tudi slovenski železničarji so si* navzeli tega bojevitega duha, dasi tudi nekoliko kas ne,je. Leta 1894 so se v stanovi le krajevne skupine v Ljubljani, Trstu, Nabrežini in Gorici. Leto pozneje so si vrli češki sodrugi v Pragi ustanovili svoje strokovno glasilo v češkem jeziku »Železnični zrizenec*. 'Tudi v domovini krutovlade poljskih šlahtčičev je pričelo izhajati strokovno glasilo »Kolejar*. Pa tudi na Ogrskem in na Hrvatskem se je organizacija hitro razvila. Na Ogrskem izhajata, dva, na Ilrvatskem eno strokovno glasilo železničarjev. Ali kakor je naraščalo število organiziranih, ravno tako je naraščalo preganjanje, jeza in sovraštvo železniških uprav napravil organizaciji. Šikaniranje organiziranih vslužbencev in njih premestitev iz enega kraja v drugega je bila na dvevnent redu. To pa je učinkovalo ravno nasprotno. Leta 1894 je bila na Dunaj sklicana I. železniška enketa. Leto pozneje so stali juž. železničarji že v pasivni resistenci, kise pa ni dobro obnesla; vslužbenci takrat še niso bili zadosti poučeni. Do tedaj so bili železničarji v svoji enotni organizaciji. V tem času s« je pojavil nek »Gesinungslump* B . . : . , č, ki je vstanovil krščansko železničarsko organizacijo na Dunaju in katere vreden zastopnik je v Ljubljani, upokojeni vlakovodja »abstinent* Milavec s štirimi člani &la Taškar. Toda železničarji so vstali v svoji strokov ni organizaciji, na žalost in jezo železniških uprav. Skupna organizacija je vidno naraščala; štela je namreč že 27.000 članov. Železniške uprave so uvitfcvale, da se že lezničarji ne dajo razdvojiti iti zatekle so sev svoji zadregi k tedajnemu ministrskemu predsedniku grofu Badeniju in pa k tedajnemu železniškem ministru feldmaršallnjtnantu Gutten-bergu. Ta dva sta dekretirala razpust želez- Naša organizacija ne delu Drugi kongres italijarrke železničarske zveze Od 29. januvarja do 4. februvarja tega leta, vršil se je v Rimu drugi kongres jednote italijanskih organiziranih železničarjev. Glasom upravnega poročila šteje ta organizacija 33.500 rednih članov. Letni dohodki pretečenega leta so znašali 183.145 lir, izdatki 181.700 lir, imovina blagajne pa 48.067 lir. iv 44511 Nadalje zahtevajo personalne komisije, da velja 1.5 krat.no vračunanje v penzijsko oziroma provizijsko dobo za vse one uslužbence,ki izvršujejo obratno službo. Železniško ministrstvo temu ugovarjaj češ da bi se s tem pen-zijski in provizijski sklad preveti obremenil in bi prizadete zvišane prispevke v dva sklada zelo težko uplačevali. Zato pravi ministrstvo naj se naj p reje u pelje 1. , kratno vračumin- je v penzijsko oziroma provizijsko dobo. Iz debat, ki so se vršile na raznih shodih v Sp. Šišiki, Trstu, Gorici in na Jesenicah, se je pa razvidelo, da se s temi nazori uslužbenci strinjajo popolnoma. S tem se zelo približujemo dr. Verkaufovemu zakonskemu načrtu, po katerem naj bi železniški uslužbenci končali službeno dobo po 25. letih. Ako bi se uveljavil ta načrt, se službena doba skrajša za 7, oziroma 5 let. Seveda bi morala stati za temi zahtevami čvrsta stanovska organizacija. Na vseh, vže omenjenih shodih se je sprejela sledeča resolucija: »Državni železničarji vseh kategorij, od-«locno zahtevajo skrajšanj«; službene dobe od «35 na 30 let za. one nast.avljenco, ki nimajo «še 1.5 kratno vračunanje v penzijsko ali pro-»vizijsko dobo; l.1 , kratno štetje v penzijsko »oziroma provizijsko dobo za vse nastavljence »eksekutivne službe. Uslužbenci energično »protestirajo proti obstoječi navadi izredne kvalifikacije, ker so s takim počenjanjem preprečuje s trudom zasluženo stopinjsko avanzira-«nje in se dostikrat zapostavljajo najmarljivej-«ši uslužbenci. «(»sobna komisija je te predloge že predložila v sankcijo in uslužbenci zahtevajo, da »se isti tudi vendar enkrat realizirajo ; nadai-»nje št udiranje pomeni le zavlačevanje. »Vslužbenci so zgubili vsako zaupanje v »železniško ministerstvo. To nezaupanje bode »trajalo toliko časa, dokler isto ne posluži u-«pravčen'ini zahtevam svojih nastavljencev. Glede delavcev zahteva osebna komisija, da se jim izplača po končani službeni dobi iz provizijskega to uda 100 0 in ne, kakor do sedaj le 70"',,. Provizijski fond ima nad 37 milijonov kron premoženja*. Denarje naložen v državnih papirjih z jako nizkimi obrestmi. Osobna komisija zahteva, da se del tesvote uporabi za stavbe hiš za osobje, ker bi bilo premoženje provizijskega fonda na ta način plodovitejše naloženo in bi donašalo večjih plodov nego jih dohašajo državjii 'papiiji. Take stavbe se polagoma amortizirajo, in s tem se objednem pomnožuje kapital te humanitarne institucije. /idezničarji, poprimite se svoje stanovske organizacije! V njej je moč in le ona vam more zagoto.viti onih vspehov, ki si jih želite v izboljšanje svojega bednega materialnega in moralnega stanja. Dopisi. Iz Cervinjiiiiii: Na naši postaji imamo kaj čudno gospodarstvo. Železniška, stanovanja se oddajajo v najem tujim družinam, železniško osobje pa nima kje stanovati. S svojimi nizkimi plačami seveda ne morejo plačevati onih velikih stanovanj, ki bi jim bila edino na razpolago, malih, za njih primernih pa ni najti. Železniška erarska poslopja so v prvem redu vendar namenjena železniškim uslužbencem, ali mesto tega so pri nas v istih nastanjeni finančni in policijski uradniki in oštirji. A če pride kak nov železniški uslužbenec, se nikdo ne zmeni, če ne dobi primernega stanovanja. Pred kratkem semkaj prestavljen pomožni skladiščni sluga g. Rus, ki ima ženo in dvojico otrok ter le 2 K 40 v. dnevne plače, se je moral zadovoljiti, da je dobil eno malo sobico (kabinet) s kuhinjo brez štedilnika. Štedilnik si je moral sam kupiti. Gosp. načelnika seveda take malenkosti ne motijo, saj on ima grofovsko stanovanje, obstoječe iz pet velikih sob in jedne dvorane, v kojej njegovi srečni otroei telovadijo in se učijo. Razume se, daje skrb za blagostanje osobja gosp. načelniku zadnja briga, ker taka stvar menda premalo nese. .le vendar boljše, da porabi svojo delavsko moč za kapitalistično špedicijsko tvrdko C. Weiss & Comp. V svoji veliki skrbi za to tvrdko, gosp. načelnik pozablja tudi na druge svoje stanovske dolžnosti. Nesnažnost v postajnih prostorih, in to v čakalnicah kakor tudi v pisarni, je prav uzorna. Vsako leto enkrat delavci malo pometejo in to za gosp. načelnika zadostuje. Sicer pa sta ta nedostatek morala opaziti tudi g. vladni svetnik Galambos in pa obratni preglednik g. Polly na svoji inšpekciji dne 22. januvarija t. 1. Postajni delavci se uporabljajo za vsa mogoča opravila, ki ne spadajo v železniško področje. Sejejo in presajajo salato, delajo hlevčke za zajčke in pa kurnike za putke, hodijo po- meso za soprogo načelnikovo in ono polic, kancelist.a, prenašajo premog za tega slednjega i. t. d. v.uvaji in postajni delavci so napravili ob postaji — seveda ne za se — kegljišče, na koje prihajajo kegljat gostje iz cele vasi in pri tem hodijo sem in tja preko železniškega tira. Veranda in peron pa služita za sprehajališče načelnikovej soprogi in soprogi polic, kancelista; prva prihaja s svojimi otroci a druga s svojim ljubljenim psičkom k vlakom ter hode po zelezničnem tiru sem in tja, nadleguj jejo potnike. O neki priliki prišlo je radi njih tudi do prepira. Psička gospe kancelistove vidimo večkrat privezanega tudi na peronu ali pod verando v veliko nadlego potnikov. Na stopnicah personalnega poslopja visi svetilka, ki nikdar ne gori in morajo stanovalci po noči v temi tavati po njih, ter loviti ravnotežje. O osebi sami gosp. načelnika ne maramo govoriti. Pod njim se ni prav nič spremenilo, upamo pa, da se morebiti za naprej spomni svojih delavcev in uslužbencev ter jih vzame pod svoje varstvo. Ckr. ravnateljstvo državnih železnic naj pa vendar uredi to pereče vprašanje železniških stanovanj vsaj v toliko, da zapove izprazniti ista za uporabo železniških uslužbencev za koje so v prvi vrsti namenjena. Iz kurilnice državno-železniškega kolodvora goriškega se čujejo prav žalostni glasovi. Za danes ne moremo sicer še poročati natanjko o neznosnih razmerah, ki vladajo* tam mej kurilniškimi vslužbenci, hočemo pa v jedili prihodnjih izdaj našega lista obelodaniti vso trohljivost in pljesnobo tamošujih razmer ter do krvi bičati vse one, ki pozročujejo in gojijo prepir mej temi vslužbenci v jedino svrho, da jih odvračajo, od delovanja, za skupno" in jeduotno organizacijo, v kateri bi mogli solidarno nastopati za svoje službene koristi. Ti zapeljani reveži se koljejo mej seboj v veliko veselje železniške uprave ki se rad uje nad tem lasanjem in lahko delo, zavračati vsakega posameznika z njegovimi bodisi kojimi opravičenimi zahtevami. Zastonj se trudijo nekateri njih, zjed i n iti svoje kolege v jedno falango. Zastonj je ta njih ves trud ; plačilo zanj jim dajejo predstojniki z vsakovrstnim šikaniranjem in z neumestnimi grožnjami, res da jim zavijejo v ral. Kako sc* počuti zaveden vsluž-benec v taki družbi svojih kolegov, si je pač lahko misliti. Ni čudno,torej, da. vsak sili tja nazaj, od koder jc prk*H. Slabše se mi nikjer ne more goditi, kakor v tej zloglasni Gorici-. Ali, že peskrbimo da se taki gonji napravi konec, ker zaslepljenost delavstva, bodisi te ali druge stroke, ne traja dolgo. Delali bodemo nato, da tudi mej kurilniškimi vslužbenci goriškimi zavladajo človeške razmere. V tej muli: Na svidenje! »Zgubljeni sinovi se vračajo! Železničarjem v narodni delavski organizaciji se je začelo svitati. Spoznavajo nepremišljenost koraka, ki so ga napravili, vstopivši v N. D. O. in vračajo se nazaj, v naročje stare skrbne jim matere. Kaka žalost mora vendar uladati v Izraelu! A mi. kako veseli in ponosni moremo bili, da so ravno oni, naši tovariši, železničarji, prvi, ki so spoznali svojo zmoto in zaslepljenje, da so oni prvi s svojim izstopom dali nezaupnico voditeljem N. D. O. ter jih stem ne le označili ne prijatelje delavstva, nego prave izdajice delavskih interesov. Gosp. dr. Mandič se je jako zmotil, ko je mislil, da bode N. D. O. zidal z milodari nabranimi na različnih plesnih zabavah. Take plesne zabave so veliko premajhne da bi mogel njih dobiček delavstu pripomoči k boljši bodočnosti. Pač pa namerava železničarska organizacija prirediti meseca'septembra tega leta tak «ples» in kojega čisti dobiček bode gotovo tako velik, da ga bode deležen vsak železničar v zadostni meri. Take »plese* pa more prirejati le železničarska organizacija kojej ne pripadajo samo železničarji v Trstu, nego vsi, cele Avstrije. Čuvaji in premikači državnih železnic so tedaj prvi uvideli, da so milodari N. D. O. le pesek v oči delavstvu, da jim stakimi malenkostmi ni ničesar pomagano, ker njihova mala plačica letnih 700-800 kron ostaja pri vsem tein nespremenjena. Z druge strani pa so oni tudi prvi izmed vsili zapeljanih delavcev spoznali vrednost samega sebe in so prišli do samozavesti, ki jim pe dopušča, da živijo svoie življenje ob miloščini drugih, dočim imajo pra-vieoj zahtevati vsega za zv oj obstanek Nasledniki, dobrodošli! Postajenačelnik v Herpeljli ima razum dru-drugih »dobrih* lastnostij tudi to, da zelo rad nagaja socijalnim demokratom. Zato prav pridno nabira rekrute za dr. Mandič-evo »vojsko*, ki ima isto nalogo, kakor dr. Weifnerjevi »klubi*. Obadva delata po receptu, da se le s prošnjami delavstva vsili strok, tako tudi železničarjev, more za isto kaj dobrega storiti. Postajenačelnik v Herpeljahje nekak adjutant dr. Mandiča. Njemu podrejeni rekrutje pa niso železničarji, nego herpeljski zapeljani kmetje in pa tamošnja »nadebudna* mladina pot vodstvom svojega »učitelja*. Tej gardi sc* v potrebi postavi na čelo postajenačelnik, v svoji uradniški uniformi in komandira boj proti organiziranim železniškim uslužbencem. Le-tem on ne privošči, da bi seznali kaj o najnovejših, jako važnih zahtevali, ki jih personalne komisije ravno sedaj zanje pripravlj;yo. . Dne 15 febr. t 1. zvečer imel jim je strokovni tajnik sodniji Kopač v Herpeljah poročati o‘skrajšanju službene dobe, koja zahteva je ravno na dnevnimi redu ter o stanju provizijskega fonda. Tona gosp. načelnik je istega, večera zaukazal daj delavci delajo do 10 ure ; vabila za ta večeriji shod, ki so prišla poiiak ljučju njemu v roki, je pa razdelil mej ..»svoj ce», tako da na shod ni prišel nijeden železničar nego le zaslepljeni kmetje in pa tolpa pobalinov. Le-ti soj na postajenačelnikov komando obkolili, popolnoma osamljenega sodruga. Kopača ter ga obsipali s psovkami in mu žugali s palicami. (Jčitelj pa je »zmagonosno* kričal : »Socijalna demokracija je poražena -izšvižgaje ga, je ta drulial, na čeluji postaje načelnik v svojej uniformi, spremjala odhajajo čega sodruga Kopača do železniške postaje, od koder se je takoj odpeljal v Trst. Gosp. postajenačelnik si je seveda s tem hrabrim činom pridobil neminljivih zaslug. Danes ga nekoSi listi hvalijo za dobrega organizatorja, češ tla-je razgnal socijalističen shod in zapodil referenta a* beg. Državna železnica je pa lahko »ponosna -na tako uradniško ničlo. Najedni strani opravlja svojo železniško službo, na drugi pa preprečuje svojemu podrejenemu osobju gibanje za zboljšanje njihovega stanja, kar tudi ni brezpo. smiembe za železniško upravo. Za danes naj zadostuje. O priliki pa že še povemo kaj več o tem gospodu, ker hočemo, da vsi železničar-ji počasi spoznajo pomagače svojih izkoriščevalcev in nasprotnike . svojega stremljenja po boljši bodočnosti. Člani, zaupniki krajevnih skupin in voditelji vplačevalnic! Da bodemo zaniogli ugoditi različnim reklamacijam in pritožbam radi nerednega prejemanja lista, priporočamo vsem članom, da nas obvestijo provočasno o vsaki spremembi svojega bivališča in to vsaj pet’ rlnij ltred iv:redsedoval sodrug Uonielli. K dnevnemu redu: Položaj južnih in zahteve državnih želez- ničarjev*, je govoril sodrug- Kopač, ki je v poljudnem govoru obrazložil pojožaj železničarjev v splošnem in specificiral zahteve državnih železničarjev, ki se uresničijo le tedaj, če bode organizacija čvrsta. Vse kar so si do danes železničarji pridobili se imajo zahvaliti edino le, svoji organizaciji. Boj državnih železničarjev je vaš boj, je rekel južnim železničarjem, njih zmaga, vaša zmaga. Okrepite svoje bojevno orožje, svojo organizacijo, da si znjo braniti svoje že pridobljene pravice in iste po možnosti razširite. Ne dajte se, preslepiti od svojih nasprotnikov; korakajte vrlo po začrtani poti in dosežete svoj cilj. Shod je bil dobro obiskan. Ko so se rešila še nekatera krajevna vprašanja, je predsednik zaključil shod, med burnim odobravanje,m. * * * V pondeljek 24 februarja seje vršil na Zidan Mostu društven shod v gostilni g. je Juvančiča. 1 >i 1 izborim obiskan. Shodu je predsedoval sodrug Pečnik, poročal je pa sodr. Kopač o dnevnem redu: Položaj južnih in zahfe,ve drž. železničarjev. Govornik je v 2 urnem govoru razkladal dnevni red, za kar je žel vsestransko pohvalo. Ko je omenil zanji shod v Brežicah in postopanje d ra. Benkoviča in abstinenta Milavca, katera skušata solidarnost želeničarjov razdvojiti, se je čulo: . e se pustijo kmetje slepariti se pa, mi nepustimo! Naj poskusita svojo srečo, ali ne pri nas!! Ko so se rešila še neka domača vprašanja, je sodnig’ Pečnik med burnim odobravanjem zaključil shod. * * Občili zbor krajne skupine Prav. društva Pragersko, se je vršil dne '25 febr, v gostilni Pošavko« ob S uri zvečer ob obilni vdeležbi O članskem gibanju je poročel predsednik sodrug Pičinin. Iz poročila posnemamo interesantne podatke: Začetkom leta 11>07 je bilo 2(!8 članov; to število soje pomnožilo do meseca septembra na 382; od oktobra pa do decembra seje število zmjižalo na 28(i, do lebruvarja t. I. je zopet porastlo za 7 članov. Sej ji' imelo društvo v poročevalni dobi IH, 55 shodov, in 5 delegacij. Krajna skupina si je nabavila lepo knjižnico in vzdržuje 5 časnikov. Knjižnica stane 200 K. vzdrževanje časnikov pa, 69'90 K. Iz blagajnikovega poročila je naz-vidno, daje krajna skupina imela v tej ! dobi 60(i-20 K dohodkov in 1(!(M7 K izdatkov. Cisti dobiček žnaša 140’03 K. Po poročilu kontrole ki je našla blagajno v popolnimi redu, sc je staremu odboru podelil abso-1 utorij. Nato ji' predlagal volilni odbor novo društveno vodstvo, ki je sestavljeno iz sledečih oseb: Predsednik: Pičinin Alfred; namestnik: Kitek Josip; zapisnikarja: Lahn Wiljeni; Rataj Bartel; blagajničarji: \Vesjjik Simon. Pack Jurij, Gržina Ivan; knjižničarja: Osat Fran in Enzi Alex; pregledovalca računov sodruga Lipavtz Dragotin in Kramaršič Fran; odborniki: Rat-maijer Josip, Dečman Josip, Petrovčič Andrej, Komaj Matija, Čretnik Fran, Ksit Dragotin, Iršič Anton, Ta odbor je bil enoglasno sprejet. Na to je dobil besedo SOdrug Kopač kot poročevalec Opisal je gibanje železničarske organizacije očrtal nje zgodovino in križevi pot do današnjega dne. Povedal ju, da so gospodje uradniki bili najhujši nasprotniki n n še organizacije, fco se v sili zatekli k njej ter so z njeno pomočjo tudi dosegli zvišanje svojih plač ka celih 100 kron. Takoj po teni vspehu so jej lia nopet obrnili hrbet in danes kar tekmujejo v l'uvanju proti njej. Snujejo protiorgani-zacijo, ki naj bi škodovala skupnemu stremljenju železničarjev Burno odobrovanje je sledilo skoraj 2 urnem govoru. Konečno se je sprejel sledeči predlog: Ako juž. železnica tekom meseca marca ne izvrši lanjskih koncesij sklenjenih v Trstu, bodo delavci iz tega izvajali konsekvence. Ko je še sodrug Pičinin v daljšem vspodbuje-valnem govoru zval navzoče železničarje k vstrajnosti, je zaključil ob '/* 12 uri zvečer, občili zbor. * * * V Ptuju so dne 26. lebruvarja t. 1. železničarji imeli svoj shod. Bil je prav dobro, obiskan sklicatelj, sodrug Rozman, je kot presednik shoda pozdravil sbo-rovalee in jim naznanil dnevni red: Položaj južnih in zahteve državnih železničarjev . Besedo je podelil so-drugu Kopaču iz Trstu, ki je v svojem poldrugo uro-trajajočem govoru obrazložil temeljito predmet dnevnega reda ter. bičal neusmiljeno nemške nacijonalce in klerik,ilce, ki skušajo razdvojiti železniško organizacijo-Govornik je žel za, svoja izvajanja burno odobra vanie. Konečno je bil sprejet predtog, da se tamošuja vplačenalnica preustroji v krajevno skupino. Knjiženvost Kdo uničuje proizvajanje v malem {(1. del Erfurtskega programa.) Napisal Karol Kavtsky. Poslovenil Anton Kristan. Izdala založba čas. »NaprejS kot, V. zvezek knjižnice čas. »Naprej*. ('ena .'{0 riii. Priporočamo vsem svojim či tateljem, naj takoj kupijo knjižico pod tem naslovom. V nji najdejo prav mnogo poclučne-ga čtiva. Obsega: uvod, predgovor k peti izdaji ter poglavja: 1.) Proizvanjanje v malem in zasebna last; 2.) Blago in kapital; ;5.) Kapitalistični način proizvajanja ;• 4.) Mnrtna borba proizvajanja v malem. To delce mora vsakdo preštudirati, kdor hoče popolnoma razumeti mišljenja socialne demokracije. Dobi se v upravi *Det. Lista*, v knjigarni ./osipa Gorenjca v Trstu in v knjigarni A. Gabrščeka v Gorici. Umetnost književnost. Ravnokar je izšla v založništvu naše centrale na Dunaju knjiga v nemškem izvodu, naslovljena «l’ram železničarjev. Ta knjiga je lepo pregledno delo, obsegajoče v prvi vrsti najpotrebne j ši pravni poduk za vsakega že-lcžničarja. V njej najde pomoči vsak uradnik, kakor tudi prožni delavec, kadar se mu godi krivica. Priporočati jo moramo najtopleje že radi tega vsakemu železniškemu uslužbencu. Ob jednem pa spozna iz te knjige vsak železničar, kako važno mesto zavzemajo železnice v narodnem gospodarstvu in kako važni faktorji so tedaj ravno oni železničarji v človeški druž bi. S to knjigo spoznavajo vrednost samega sebe. Nje vsebina je nakratko sledeča: Uvod. 1. Železniška politika in zakonodajstvo. 2. Inozemsko železničarsko pravo. Viri avstrijskega železničarskega prava. 4. Splošni predpisi. ?>. Službena doba. (5. Pogoji dela. 7. Zavarovanje železničarjev. 5. železničar — konsument. 9. »Blagodejstvene naprave*. 10. Organizacija oblastnij. 11. Zastopanje železničarskih interesov. 12. Zahteve železničarjev. Dodatek: I. Železničarski zakonski načrt. II. Uspehi pasivne rezistence leta 190.r> in 1907. 1. Državne železnice. — 2. Privatne železnice. Železničarji, razširjajte to knjigo mej svojimi sodrugi; čim več iztisov se je proda tem več orožja imate v rokah nasproti svojim iz-korišč,elcem, kapitalistom. Nje cena je samo 1.— K Mi slovenski sodrugi pa moramo že sedaj skrbeti /.a to, da dobimo čimpreje prevod te knjige v svojem materinskem jeziku, l-ie le tedaj bode imelo to končno strokovno delo za nas isti veliki pomen, kakor ga ima isto danes za sodruge nemške narodnosti. Kdor želi imeti knjigo v slovenskem prevodu, naj se prijavi uredništvu tega lista. Kadar bode število~pri-javljenih zadostno, gremo takoj na delo. Agitirajte tudi pridno za ta naš načrt ob jednem ko priporočujete, za sedaj, nemški izvod knjige, ki nam je pri rokah. Saj je vendar naravno, da bode jugoslovanska socijalno-demokratična stranka še-le takrat na višku svojega razvoja, kadar bode ista imela na razpolago tudi strokovnih knjig pisanih v materinskem jeziku svojih soilrugov. Sodnij;