Posamezni Izvod 1.30 III., mesečna naročnino S llllngov
......: ' "
Letnik XVIII.
Celovec, petek, 8. februar 1963
Štev. 6 (1031)
28. aprila volitve zveznega prezidenta
Na nedavni predlog notranjega ministra kot predsednika glavne volilne komisije je ministrski svet na svoji seji v torek sklenil razpis volitev zveznega prezidenta, ki bodo v nedeljo, dne 28. aprila. Kot dan, od katerega naprej tečejo vsi termini v zvezi z izvedbo volitev, je bil določen 1. marec, medtem ko je treba predloge kandidatov vložiti najkasneje do 7. aprila.
Za letošnje volitve zveznega prezidenta bo okoli 4,9 milijona volilnih upravičencev, to je za 116.172 volivcev več kot pri državnozborskih volitvah lani novembra in za 715.484 volilnih upravičencev več kot pri zadnjih volitvah zveznega prezidenta leta 1958. V razliko od vseh ostalih volitev velja za volitve zveznega prezidenta volilna obveznost.
Po zakonu je pri volitvah zveznega prezidenta izvoljen tisti kandidat, ki dobi absolutno večino vseh veljavnih glasov. Če pri volitvah 28. aprila noben kandidat ne bi dobil take večine, so za 19. maj predvidene druge volitve, pri katerih pa bi se predstavila le še kandidata, ki bi pri prvih volitvah dobila največ glasov; pri drugih volitvah zadostuje za izvolitev navadna večina.
Doslej še nobena stranka ni objavila svojega kandidata in tudi še ni znano, če bo poleg kandidatov SP© in ©VP nastopila še kakšna skupina. Obe veliki stranki bosta svojega kandidata izvolili še tekom tega meseca. Za socialiste je že zdaj gotovo, da bo ponovno kandidiral sedanji zvezni prezident dr. Adolf Scharf, medtem ko si pri ©VP doslej še niso prišli na jasno, katerega svojega predstavnika bi lahko kandidirali za mesto zveznega prezidenta. Najbolj pogosto se v tej zvezi omenjata bivša kanclerja ing. iulius Raab in ing. Leopold Figi, vendar bo zadnja odločitev padla šele na posvetovanju najvišjega vodstva stranke.
Amerika napoveduje nove atomske poskuse
Slovenci v Italiji
ob ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina
Z drugim glasovanjem v italijanskem senatu je bil Prejšnji teden dokončno sprejet zakon o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. S tem je bil zaključen dolgoletni boj za nadaljnjo demokratizacijo v tistem delu Italije, kjer živi tudi slovenska narodnostna skupina. Odobreni statut o avtonomni delali bo žačel veljati 16. februarja, vendar bo minilo ie precej časa, preden bodo konkretno izvedena vsa določila, to se pravi, kdaj bo avtonomna dežela končno tudi ustanovljena in uresničena in kdaj bodo deželni organi začeli delovati. Vse to je v prvi vrsti odvisno od prvih deželnih volitev, na katere se že pripravljajo, čeprav le ni znano, kdaj bodo izvedene.
Ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina je — kakor smo že poudarili — velikega pomena tudi za Slovence v Italiji in je njihovo osrednje glasilo .Primorski dnevnik" objavilo v tej zvezi poseben uvodnik, iz katerega povzemamo naslednje misli:
Glede odnosa Slovencev do ustanovitve dežele smo že večkrat pisali, da nobena stranka <*li politična skupina, katerih pripadniki so Slovenci, ni do dežele zavzela negativnega Stališča, temveč so se vse te' stranke za ustanovitev dežele vedno odločno zavzemale. Zaradi tega lahko danes poudarimo, da smo z ustanovitvijo tudi Slovenci zadovoljni. Saj pomeni jležela predvsem korak naprej v demokratizaciji javnega življenja. Upravičeno pričakujemo tudi, da bomo imeli v deželi skupaj z vsem njenim prebivalstvom večjo besedo pri odločanju glede številnih vprašanj javnega interesa. Zlasti pa je važno dejstvo, da bomo tisi Slovenci, kar nas je v Italiji, to je v vseh treh pokrajinah dežele, bolj združeni in bolj povezani. Pričakujemo namreč, da se bodo razlike zaradi takega različnega in krivičnega oblastvenega ravnanja z nami zaradi tega zmanjšale in pozneje nujno tudi popolnoma odstranile.
Takoj moramo pa še enkrat povedati, da rias člen 3 posebnega deželnega statuta ne more zadovoljiti, ker je mnogo bolj skop kot so Zadevne določbe glede naših narodnostnih pravic v sami republiški ustavi. Če ga pa primerjamo s podobnimi določbami v deželnih statutih, ki veljajo za Nemce na Južnem Tirolskem in za Francoze v Dolini Aoste, potem je razlika v našo škodo še mnogo, mnogo bolj očitna. Res je sicer, da zadeva vprašanja naših pravic tudi člen 4 deželnega statuta, kjer se omenja spoštovanje mednarodnih obveznosti italijanske republike, ker je Znano, da je o teh pravicah govora v mirovni pogodbi, zlasti pa v posebnem statutu londonskega memoranduma. Tudi v tem členu vidimo del jamstev, da se bodo zadevne mednarodne določbe spoštovale tudi s strani deželnih oblastnih organov. Vendar pa bi bilo nujno in mnogo bolj pravično, če bi v samem statutu imeli zapisano črno na belem obširnejše določbe, ki bi jamčile naš narodnostni obstoj in razvoj, predvsem pa enako ravnanje z vsemi Slovenci, ne glede na to, v kateri Pokrajini prebivajo. Hkrati pa poudarjamo, da uresničenja nobene naših zahtev ne izključuje niti sedanja formulacija člena 3 in 4 statuta, ki poudarja, da se »v deželi priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj spadajo kateri koli narodnostni skupini z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti*.
V tedniku, ki je začel izhajati nekaj mesecev pred odobritvijo posebnega deželnega statuta in ki hoče biti glasilo vseh demokratičnih strank, smo čitali, da je glede odnosa do naše narodnostne skupnosti v okviru raz-Ptav okrog dežele prevladalo »demokratično postavljanje tega vprašanja*, pri čemer se te »poudarilo, da je to vprašanje države, ki tjiora biti rešeno v okviru ustave, medtem ko Itnajo določbe memoranduma vrednost samo na Tržaškem ozemlju*. Da, nobenega dvoma ne more biti, da mora država v okviru ustave reševati naša vprašanja; s tem pa seveda \e ni rečeno, da se dežela ne sme za ta vpra-Sanja zanimati in jih pravilno in pravično r če v ati. Upamo, da bodo k temu reševanju Pripomogli predvsem tisti deželni slovenski Poslanci, ki bodo med cnainšestdesetimi sedeli V bodoči deželni skupščini. V prvi vrsti pa se °do morali za tako pravilno in pravično rčevanje zavzeti in vedno bolj odločno za-
Še pred dobrim tednom je kazalo, da bo v doglednem času uspelo doseči sporazum o prepovedi vseh jedrskih poskusov, toda medtem se je položaj spet bistveno spremenil. Pogajanja treh atomskih sil — Amerike, Sovjetske zveze in Velike Britanije — v New Yorku so bila nepričakovano prekinjena in bo o tem problemu ponovno razpravljala šele razoro-žitvena konferenca v Ženevi.
V zahodnem tisku skušajo krivdo za prekinitev pogajanj po starem načinu spet zvaliti na Sovjetsko zvezo. ‘Toda krivda je tokrat le preveč očitno na strani Zahoda in predvsem Amerike, kajti do prekinitve je prišlo v trenutku, ko je ameriški predsednik Kennedy izdal povelje za nove atomske poskuse. Kaj je prisililo Kennedyja k temu koraku? Odgovorov na to vprašanje je gotovo več, najbolj verjetno pa je vsekakor mnenje tistih, ki pravijo, da je na odločitev vplivala živčna kampanja v ameriškem tistku in celo v kongresu, kjer so se odločno izrekli proti sporazumu o prepo-
Zahodnonemško poslaništvo v Moskvi je pred nedavnim poslalo zunanjemu minsfr-stvu v Bonnu zbirko sovjetskih dokumentov, ki se nanašajo na vojne zločine, katere so zagrešili nacistični veljaki tekom zadnje vojne. Del teh dokumentov se nanaša na osebe, proti katerim trenutno teče sodna razprava v Koblenzu in ki so obtoženi sokrivde za umor več desettisočev žrtev v vzhodni Evropi. Čeprav sodišče v Koblenzu najprej ni hotelo upoštevati tega dokazilnega materiala, se je zastopnik obtožencev zdaj odločil, da odpotuje v Moskvo, kjer hoče proučiti originalne dokumente.
Poleg tega pa se v Sovjetski zvezi zbrani dokumenti nanašajo tudi na številne druge osebnosti, ki so med zadnjo vojno sodelovale pri nacističnih zločinstvih. Med obremenjenimi osebami je tudi Karl Vialon, sedanji državni sekretar v zahodnonemškem ministrstvu za gospodarsko sodelovanje, medtem ko sedanjega šefa stalnega predstavništva NATO v Washingtonu, zahodnonemške-ga generala Heusingerja, dolžijo odgovornosti za represalije nad sovjetskimi partizani, ker je bil v Hitlerjevem glavnem stanu načelnik oddelka za boj proti partizanom.
Dokumenti o krivdi visokih funkcionarjev bonnske vlade vsekakor dokazujejo, kakšne položaje še danes zavzemajo v Zahodni Nemčiji obremenjeni nacistični zločinci. Zato pa se tudi ni treba čuditi, če zahodnonemška sodišča ne kažejo potrebne prizadevnosti pri raziskovanju teh zloči-
vzemati predstavniki vseh slovenskih političnih in drugih ustanov, ki se jim odpirajo nove in tudi drugačne možnosti delovanja in ravnanja.
vedi jedrskih poskusov. Torej gre spet za preizkušeno propagandno potezo, kakršne se je Amerika v tej zvezi poslužila že večkrat, da je krivdo za neuspeh pogajanj valila na Sovjetsko zvezo, češ da je le-ta onemogočila sporazum, Amerika pa da je bila »prisiljena« obnoviti atomske poskuse, da ne bi trpela njena »varnost«.
Kakor je ta dvolična igra Amerike vredna vsega obsojanja že iz moralnega stališča, pa zasluži še posebno obsodbo zlasti zato, ker vedno spet privede do nadaljnjih atomskih poskusov, ki predstavljajo čedalje večjo nevarnost za vse človeštvo. O nevarnih posledicah jedrskih poskusov je izdelal ugledni švedski fizik profesor Gosta Liljequist obširno študijo, ki so jo te dni poslali generalnemu sekretarju OZN U Tantu in znanstvenemu odboru OZN. V tej študiji je izraženo mnenje, da je letošnja zima, kakršne še ne pomnijo, neposredna posledica serije ameriških atomskih poskusov.
nov, kakor kaže fudi sedanji proces v Koblenzu, ki je izzval že ostre proteste v tujem, delno pa tudi v domačem tisku. Do protestov je prišlo zlasti v zvezi z izjavami obtožencev, ki so se vsi sklicevali na „ukaze, ki so jih morali izvršiti", prav tako pa so proteste sprožile tudi izjave raznih prič, ki so bile med vojno v službi nacističnih okupacijskih sil kot pravniki ali sodniki in so še sedaj na odgovornih položajih v Zahodni Nemčiji. Ti ljudje namreč danes „ničesar ne vedo o zločinih" in se „ne spominjajo podrobnosti”. Ali ni to zelo značilna »pozab-I jivost ” ?!
Skrb za manjšine
v sosedni Sloveniji
Pri glavnem odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je bil sprejet osnutek delovnega programa komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja. V programu se posveča posebna pozornost problematiki slovenske narodne manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter vprašanjem italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji, kakor tudi vprašanjem slovenskih izseljencev.
Na seji tajništva odbora SZDL so poudarili, da bi komisije za manjšinska vprašanja, ki zaenkrat delujejo pri o-krajnih odborih v Kopru, Ljubljani in Mariboru, morale sistematično razvijati politiko sodelovanja s sosednimi mejnimi kraji; v ta namen bi morale pripraviti tudi program kulturnih in drugih stikov. Na seji je bil dan predlog, naj bi tudi pri obmejnih občinskih odborih ustanovili komisije za manjšinska vprašanja.
Pogajanja o novi vladi
še vedno tam, kjer so se začela
Kmalu bodo minili trije meseci od zadnjih državnozborskih volitev in predstavniki OVP ter SPD so imeli že šestnajst skupnih sestankov, na katerih so v večjem ali manjšem okviru razpravljali o bodočem sodelovanju v novi zvezni vladi. In uspeh? Pogajanja so še vedno tam, kjer so se začela. Obe strani sta predložili {že vrsto kompromisnih predlogov, kljub temu pa doslej še ni uspelo premostiti načelnega nesoglasja. Še vedno je vprašanje zunanjega ministrstva tista ovira, ob kateri se razbije tudi vsak drugi poskus za rešitev sedanje krize.
Tudi ta teden so se pogajanja nadaljevala tako v širšem kakor tudi v ožjem okviru in spet je bilo slišati, da po tej poti ne bo mogoče doseči sporazuma. Vedno bolj namreč prihaja do izraza stremljenje gotovih krogov v OVP, ki na dosedanji koaliciji niso več zainteresirani odnosno bi jo akceptirali le pod pogojem, da bi socialisti kapitulirali pred močno pretiranimi zahtevami tako imenovanih „reformistov".
Ko pišemo te vrstice, še ni znano, kako so potekala včerajšnja pogajanja, o katerih so nekateri že vnaprej trdili, da bodo »odločilnega" pomena. Pri tem so zlasti poudarjali, da bo kancler Gorbach po vsej verjetnosti spet obiskal zveznega prezidenta in mu poročal o neuspehu svojih prizadevanj za sestavo nove vlade. Slišati pa je bilo tudi mnenje, da so odprte še vse možnosti, torej tudi možnosti, da bi OVP sama sestavila manjšinsko vlado ali pa bi iskala podporo pri FPO.
Azijsko-afriška konferenca solidarnosti
Ta ponedeljek se je v Mošiju, na severu Tanganjike, začela velika konferenca 65 delegacij iz posameznih azijskih in	afriških dežel.	To je	že frefja	konferenca azijsko-
afriške solidarnosti in ho trajala do	11. februarja.	Poleg	uradnih	delegacij se je na
konferenci zbralo tudi veliko število opazovalcev.
Na konferenci v Mošiju bodo obravnavali pet osnovnih vprašanj: politični boj proti imperializmu in kolonializmu, povezan z zahtevo, da morajo odvisni narodi dobiti popolno neodvisnost; boj proti neokolonializmu in proti tujim vojaškim oporiščem in agresivnim vojaškim blokom in paktom; neodvisen razvoj nacionalnih gospodarstev in posledice delovanja skupnega zahodnoevropskega tržišča za azijske in afriške dežele; razvoj nacionalnih kultur in likvidacija ostankov kolonializma na kulturnem področju; organizacijska utrditev in razširitev gibanja za afriško-azijsko solidarnost ter razvoj solidarnosti z latinsko-ameriškimi državami.
Že iz tega dnevnega reda je razvidno, da bodo na konferenci obravnavali probleme, ki so življenjskega pomena za	vse države Afrike in	Azije, hkrati pa velikega pomena tudi za ves osiali svet. Zato	mednarodna	javnost	tudi z	velikim zanimanjem
spremlja delo konference in pričakuje, da bodo ob tej priložnosti sprejeti dalekosež-ni sklepi, ki bodo odločilno vplivali na nadaljnji boj proti ostankom kolonializma in pojavom neokolonializma, hkrati pa pomenili obsodbo slehernih poskusov imperialističnega vmešavanja v notranje zadeve tujih držav. Ravno zaradi tega pa je fudi razumljivo, da konferenca afriško-azijske solidarnosti ne uživa preveč simpatij v zahodnem svetu, kjer so še vedno na delu sile, ki bi z gospodarskim, vojaškim in političnim pritiskom hotele obdržati svoje pozicije v gospodarsko zaostalih predelih sveta.
Sovjetski dokumenti o vojnih zločinih

Britanija je morala plačati visoko ceno
za pogajanja o vstopu v EGS, ki pa so doživela popoln neuspeh
S
Avstrijski gospodarski drobiž
Avstrijsko-jugoslovanska pogajanja
V ponedeljek so na Dunaju pričeli s pogajanji med Avstrijo in Jugoslavijo o nadaljnjem razvoju avstrijsko-jugoslovanske trgovine. Namen teh pogajanj je, da se z njihovo pomočjo koordinirajo pogoji gospodarskega sodelovanja med Avstrijo, ki je članica GATT in med Jugoslavijo, ki je v isto združenje le provizorično asociirana. Pri pogajanjih bo šlo med drugim v glavnem zato, da se uredijo vprašanja medsebojnih carin in liberalizacije medsebojnega trgovanja.
Zadnja leta se je avstrijsko-jugoslovanska zunanja trgovina ugodno razvijala. Jugoslovanski uvoz v Avstrijo se je v zadnjih petih letih povečal za okroglo 40 %>, avstrijski izvoz v Jugoslavijo pa za 22 °/o. Vrednost avstrijskega izvoza, ki je leta 1958 znašala 680 milijonov šilingov, je leta 1960 narasla na 1011 milijonov šilingov, leta 1961 pa je znašala okroglo 900 milijonov šilingov. Avstrijski u-voz iz Jugoslavije je lani do 76 % obstojal iz živil in surovin, avstrijski izvoz v Jugoslavijo pa do 86 % iz industrijskih izdelkov.
Vzroki „krize" v podržavljeni industriji
Zadnje čase se v Avstriji opaža vedno močnejše prizadevanje krogov privatne industrije in inozemskega industrijskega kapitala, da bi diskreditirali in spravili v krizo domačo podržavljeno industrijo. V ta prizadevanja so vključeni tudi krogi ljudske stranke.
Za »krizo«, ki je v zadnjih tednih zajela podržavljeni podjetji Bohler in Alpine-Mon-tan in ki je napravila 200 delavcev brezposelnih, je bila s strani ljudske stranke takorekoč čez noč inscenirana nova »kriza« tudi v podržavljenem podjetju industrije kmetijskih strojev Hofherr und Schrantz. Tovarna, ki jo vsa leta vodijo zaupniki ljudske stranke, ima okoli 260 milijonov šilingov dolga, vsled česar naj bi po njihovem mnenju morala ustaviti obratovanje in odpustiti okoli 500 delavcev.
Poučeni krogi s tem v zvezi trdijo, da so v ozadju zahteve po ustavitvi obratovanja v tej tovarni težnje zahodnonemške industrije kmetijskih strojev, ki si zaradi stagnacije na domačem trgu poskuša osvojiti avstrijski trg, kjer pa ji je na poti avstrijska podržavljena industrija kmetijskih strojev.
Letošnji velesejmi in sejmi
Inštitut za pospeševanje gospodarstva Avstrijske zvezne gospodarske zbornice je pred kratkim objavil termine važnejših avstrijskih velesejmov in sejmov letošnjega leta. Po tem pregledu bo letos Dunajski pomladanski velesejem od 10. do 17. marca, Graški jugovzhodni pomladanski velesejem pa v času od 27. aprila do 5. maja.
Čez poletje pa bodo naslednji sejmi in velesejmi: 13. do 21. julija Eksportni in vzorčni sejem v Dornbirnu, 8. do 18. avgusta Avstrijski lesni sejem v Celovcu, 31. avgusta do 8. septembra Avstrijski kmetijski sejem v Riedu na Zgornjem Avstrijskem, 8. do 15. septembra Dunajski jesenski velesejem, 21. do 29. septembra Innsbruški velesejem in od 28. septembra do 6. oktobra Graški jugovzhodni jesenski velesejem.
Poleg teh sejmov je napovedana letos še vrsta pomembnih strokovnih razstav, predvsem s področja turizma.
Novo s celovškega letališča
Celovško letališče dobiva vse bolj obličje mednarodnega letališča. V ta namen ga že nekaj let adaptirajo in opremljajo z ustreznimi varnostnimi napravami za pristajanje ob vsakem vremenu. Ta dela bodo do pomladi tako daleč zaključena, da bo v času poletnega turizma omogočen na letališču večji promet, kot je bil doslej.
Kakor je napovedano, bo v prihodnjem poletju pristalo v Celovcu vsak dan letalo letalske družbe BEA iz Londona. Na poti iz Londona bo poleg tega še trikrat tedensko pristalo letalo avstrijske letalske družbe AUA. Taista družba bo pripeljala tudi trikrat na teden turiste iz Frankfurta v Celovec. Trikrat na teden bo na celovškem letališču pristalo tudi letalo iz Berlina, enkrat na teden pa letalo iz Malmoja na Švedskem. Vsakih 14 dni bo priletelo v Celovec tudi letalo iz Manchestra.
Poleg tega bo Celovec od prihodnje pomladi naprej v internem avstrijskem letalskem prometu povezan vsak dan z glavnimi mesti avstrijskih zveznih dežel in z Dunajem.
Po nedavnem polomu pogajanj o vstopu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost je ves svetovni tisk obširno pisal o škodi, ki jo je zaradi neuspeha v Bruslju utrpela Velika Britanija. Pri tem niti ni toliko govora o škodi, ki jo je utrpela na svojem ugledu in na političnem področju, marveč le o škodi gospodaskega značaja.
2e samo pogajanja, ki so trajala 16 mesecev, so po nekaterih ocenah iz Bruslja stale Veliko Britanijo približno milijon funtov šterlingov (to je nad 70,000.000 šilingov). To naj bi bila nominalna cena neuspelih poskusov, da bi se Britanija vključila v zahodnoevropsko politično in gospodarsko integracijo.
Dejansko ceno oziroma škodo pa seveda ni mogoče ugotoviti. Gre namreč predvsem za ogromno škodo, ki jo je zaradi teh pogajanj utrpelo britansko gospodarstvo v dolgi negotovosti o poti, ki bi jo morala ubrati. Kajti britanski kapital, ki je bil v svojih ocenah možnosti na uspeh pogajanj mnogo bolj oprezen kot preveč optimistična vlada, je celi dve leti čakal in so se kapitalne vloge naglo znižale. S tem v zvezi je nastalo osnovno vprašanje, kje in kam vlagati sredstva? Morebitni vstop v EGS bi odprl britanskemu kapitalu privlačno zahodnoevropsko področje z možnostmi na večji dobiček v dinamičnem gospodarskem življenju. Poleg tega pa je imela britanska vlada jasno določen orientacijski program za radikalno spremembo strukture britanske industrije v integracijski sistem Zahodne Evrope.
i Potrebna je varčnost ji
v porabi električnega toka
' *	< ►
1 *	< ►
Kakor v raznih drugih državah je ::
' ’	< ►
;; proizvodnja električne energije zaradi ji ; letošnje ..rekordne" zime tudi pri nas •;
: v Avstriji že močno ogrožena. Pristoj- ;;
ni činitelji so že sprejeli potrebne u- •; :: krepe za varčevanje pri porabi elek-:: tričnega toka in najprej predpisali j; :: 10-odstotno zmanjšanje porabe v in-dustriji. Zdaj pa so naslovili poziv tu-;; dl na trgovce, naj začasno omejijo •; svojo svetlobno reklamo	in razsvetlja-	;;
vo	Izložb.	Končno	pa	veljajo	predpisi	;;
:: o varčevanju z električnim tokom tu-:: di za urade in gospodinjstvo, v koli-:: kor gre za tako imenovane dodatne ;; <•	grelce.	j j
o	< ►
Ker	trenutno	še	ni	računati	z	izbolj-	•>
<> šanjem vodnih razmer in je proizvod- <> nja električne energije	slej ko	prej	j j
j j navezana na rezerve, so za prekrške j j j j	določil o varčevanju predvidene	stro-	j j
j j	ge kazni.	■;
< »	O
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Vse to bi lahko dosegli. Toda temeljna predpostavka — vkjučitev v EGS — je propadla s popolnim polomom bruseljskih pogajanj.
V trenutku, ko so ta pogajanja dokončno propadla, je britansko gospodarstvo že prišlo v težavno stanje — najbolj zaradi trmastega vztrajanja vlade pri tem, da bi v Bruslju dosegla nedosegljivo, in zaradi več kakor rezerviranega stališča velikega kapitala, ki ni odgovoril na nikakršne pozive, da bi se bil, dokler je čakal, kakšen bo izid pogajanj, vendarle nekoliko bolj angažiral doma. V ceno bruseljskega neuspelega poskusa je vsekakor treba všteti tudi stalno brezposelne, katerih število se že bliža 700.000 (da niti ne upoštevamo začasnega odpuščanja zaradi ostre zime, ki pa je vseeno že doletelo kakih 100.000 oseb) in je največje v povojnih letih.
Poleg vsega drugega pa je Britanija v svojih prizadevanjih, da bi si zagotovila vstop v EGS — ko se je povezala prav s tistim, kar ji je zaprlo vrata v Bruslju, namreč s superatlantsko integracijo — prisilila k drastični reviziji tudi svojo vojno politiko. Ta politika bo v vsakem pogledu neizogibno pomenila povečanje britanskih izdatkov za oborožitev .
Če seštejemo vse to, potem pridemo do zaključka, da je morala Velika Britanija plačati res veliko ceno za pogajanja, ki so — propadla. Kje in kako naj išče zdaj izhod, tega trenutno niti britanska vlada sama ne ve.
Morda pa bo primer Britanije le dobra šola za druge!
Slovenska jadranska obala ustvarja pogoje za večji razmah turizma
Po občinah slovenske jadranske obale Koper, Izola in Piran posvečajo zadnje čase posebno pozornost razvoju turizma. Glavni cilj, ki so si ga postavili, je povečanje nočitvenih zmoglijvosti. V ta glavni in še v druge postranske namene bodo letos v teh treh občinah vložili nad 2 milijardi dinarjev. Tako bo občina Piran s Portorožem vložila v gradnjo novih in v rekonstrukcijo ter razširitev starih objektov skoraj poldrugo milijardo dinarjev. Nekateri objekti bodo usposobljeni že do letošnje poletne sezone, tako da računajo na povečanje turističnega prometa z lanskih 850 milijonov na 1,5 milijarde dinarjev.
Z letošnjimi investicijami se bodo nočitvene zmogljivosti v občini Piran povečale za 500 postelj. Samo v depandansi hotela Central bodo pridobili okoli 100 postelj. Obenem bodo tu zgradili hišni bazen in družabne prostore. V bližini Seči bodo zgradili poslopje z 200 ležišči in restavracijo s 400 sedeži. Tretja pomembna investicija v tej občini pa je v Luciji. Tam bodo postavili hotel s skoraj 250 posteljami ter 500 odprtimi in pokritimi restavracijskimi sedeži. Mimo vsega tega bo dozidan tudi hotel Palače v Portorožu, ki velja za enega med najlepšimi na slovenski jadranski obali. Z dozidavo bo hotel pridobil 14 sob prve
osiROKecpsveru
OXFORD. — Univerza v Mississippiju je zavrnila proSnjo črnca Deweya Greena, ki se je želel vpisati na univerzo. Zavrnili so ga, kot že enkrat poprej, čel da ni »kvalificiran”. Reuter poroča, da je Študentski center pod policijskim nadzorstvom. Vodstvo univerze je že poprej enkrat odklonilo njegovo pismeno proSnjo z enako obrazložitvijo.
MOSKVA. — Izvedelo se je, da namerava sovjetsko zunanje ministrstvo Se letos pomladi objaviti dva na roko pisana dnevnika bivSega nacističnega ministra za vzhodna področja, Alfreda Rosenberga. V teh dnevnikih so poleg osebnih beležk bivSega ministra tudi razne izjave Hitlerja, Gčbelsa in Himmler-ja o načrtih za uvedbo »novega reda” v Sovjetski zvezi po nemSki zmagi v vojni.
NEV/ YORK. — Novinarska fakulteta univerze Columbia v New Yorku je med prebivalci mesta izvedla anketo ob časopisni stavki, ki traja že skoraj dva meseca. Anketiranci so morali odgovoriti, kaj najbolj pogreSajo, ker ni časopisov. Odgovori so se glasili: predvsem vremensko napoved in televizijski program, nadalje repertoar za kino in gledališče, borzne tečaje, Šport in nazadnje politične vesti.
WELLINGTON. — Novozelandska federacija dela namerava zahtevati od vlade izvajanje gospodarskega bojkota Francije, če bi Francija vztrajala pri svojem načrtu, da v jugozahodnem Pacifiku opravi poskus z jedrsko bombo. Predsednik federacije Walsh je poudaril, da grozi prebivalcem Nove Zelandije velika navarnost, če bi Franciji dovolili izvajati jedrske eksplozije na jugozahodnem Pacifiku.
V/ASHINGTON. —- ZDA se pripravljajo na nadaljevanje podzemeljskih jedrskih poskusov v Nevadi. To je povedal zunanji minister Dean Rusk na tiskovni konferenci. Dejal je, da bo predsednik Kennedy kmalu objavil ustrezno sporočilo, ker pogajanja med SZ, Veliko Britanijo in ZDA o prekinitvi poskusov niso uspela. Rusk je zvalil krivdo za prekinitev pogajanj na SZ, ker je njena delegacija predlagala, naj bi razgovore zaključili in jih nadaljevali v Ženevi. Rusk je govoril tudi o Kubi in rekel, da bodo ZDA temeljito proučile, kako bi uresničile opomin Kenne-dyja, da ne bodo dolgo trpele sovjetske vojaSke prisotnosti na Kubi, če se bo sovjetsko vojaSko utrjevanje na otoku nadaljevalo.
V/ASHINGTON. — AmcriSko ministrstvo za delo je objavilo, da je bilo v ZDA v lefoSnjem januarju 4,670.000 brezposelnih, kar je za okrog 850.000 več kot v lanskem decembru.
SAIGON. — Južnovietnamska vlada je svojemu naj-hujSemu sovražniku, naprednemu partizanskemu gibanju, pridružila Se enega sovražnika: ljubezensko pesem. Po vladnem odloku odslej v tej deželi ne smejo več javno prepevati 43 ljubezenskih narodnih pesmi. Utemeljitev prepovedi je, da take pesmi slabijo vojaSko navduSenje čet.
DUNAJ. — DVP je sklenila, da bodo ta mesec na sestanku vodstva stranke izvolili svojega kandidata za volitve zveznega prezidenta, ki bodo predvideno 23. aprila letos. Socialisti bodo prav tako izvolili svojega kandidata v februarju. Kot morebitna kandidata OVp omenja tisk bivSa kanclerja Raaba in Figla.
BONN. — V zvezi z dokumentarno filmsko serijo »Tretji Reich”, ki jo bodo ponovno predvajali na za-hodnonemSki televiziji, so organizirali anketo o tem, kaj mislijo o prikazovanju Hitlerjevega obdobja, nemSki agresiji in nacističnih zverinstvih v koncentracijskih taboriščih. Večina gledalcev je odgovorila, da so take oddaje pozitivne. Najmanj se jih je izjavilo, toda Se vedno precejšnje Število, da »ne bi bilo treba obujati te preteklosti”.
ELISABETHVILLE. — V severnorodezijsko mesto so se napotili dva finančna strokovnjaka in dva strokovnjaka mednarodnega monetarnega fonda, da bi naSli 1,36 milijona katanSkih frankov, ki so izginili pred nedavnim. Ta denar je izginil iz brvSe tako imenovane katanSke nacionalne banke, kar so odkrili strokovnjaki OZN in kongoSke vlade, ki so pregledali bančne knjige. Tisk pa je pisal, da je Čombe prenesel na varno nekaj skrivnostnih kovčkovl
LEOPOLDVILLE. — Od začetka operacij OZN v Kongu do zdaj je padlo 127 vojkov čet mednarodne organizacije, 133 pa jih je bilo ranjenih. Največ žrtev so utrpele ganske enote, slede jim indijske, irske, italijanske in etiopske enote. Ker so boji prenehali in ker, kot kaže, ni več zaprek za integracijo celotnega kongoSkega ozemlja, je bilanca žrtev s tem zaključena. Da te žrtve ne bi bile zaman, pa ni samo zadeva leopoldvillske vlade.
HAAG. — Uradno so objavili, da sta Nizozemska in Sovjetska zveza sklenili, da bosta njuni diplomatski predstavništvi v Moskvi oziroma v Haagu spet vodila veleposlanika. Veleposlanika so odpoklicali po incidentu v zvezi z odhodom nekega sovjetskega znanstvenika z letališča v Haagu leta 1961.
BOLZANO. — SkupSčina italijanske pokrajine Tren-to-Alto Adige je v četrtek preteklega tedna sprejela zakon, po katerem dobi Južna Tirolska pomembne pristojnosti za lokalno upravo. Nekako ob istem času je v bližini poslopja vladnega komisariata v Bolzanu eksplodirala bomba. To je bil po treh mesecih prvi atentat. Izgleda, kakor da nemSko-nacionalistič-nim krogom na Južnem Tirolskem ni prav, da se manjšinsko vpraSanje razpleta.
HAMBURG. — Uradno so sporočili, da so v Hamburgu razrešili dva policijska inšpektorja zaradi obtožb, da sta med drugo svetovno vojno sodelovala pri izvrševanju vojnih zločinov.
LONDON. — Britanska kraljica Elizabeta je s soprogom princem Filipom odpotovala na obisk v Avstralijo in Novo Zelandijo.
NEV/ YORK. — Skupina Štirinajstih strokovnjakov Združenih narodov za državljanske pravice je sprejela načrt deklaracije za ukinitev vseh vrst rasne diskriminacije.
kategorije in zaprti bazen za zimsko kopanje. V Piranu pa gradijo samopostrežno trgovino z restavracijo, ki bo imela zmogljivost 500 obrokov.
Z realizacijo teh investicij bo piranska občina razpolagala skupno z okoli 6.600 ležišči. Število nočitev, ki je lani znašalo 475.000 mislijo s tem povečati za okroglo 100.000.
Jugoslovanske železarne si utirajo nova pota
Kakor predvidevajo, bodo jugoslovanske železarne proizvedle letos okoli 1,660.000 ton jekla, to je za 140.000 ton vež kot lani.
Za dosego tega cilja so seveda potrebna obsežna rekonstrukcijska in moderniza-cijska dela, ki so še v polnem teku. Po dokončani modernizaciji vseh podjetij črne metalurgije, ki jo nameravajo izvesti v teku desetih let, pa se bo letna proizvodnja jekla dvignila na tri do štiri milijone ton. Že samo z rekonstrukcijo največjega metalurškega kombinata v državi, to je železarne v Zenici, ki daje polovico skupne letne proizvodnje jekla, se bodo zmogljivosti skoraj podvojile.
Po rekonstrukciji železarne na Ravnah se bo njena proizvodnja jekla povečala na 150.000 ton visokokakovostnih vrst jekla letno. V železarni v llijašu, kjer so konec minulega leta izročili v promet nov električni plavž za proizvodnjo surovega železa, predvidevajo, da bodo do leta 1965 postavili poleg drugega še eno peč z letno zmogljivostjo 120.000 ton surovega železa. Po prvi etapi rekonstrukcije največjega podjetja črne metalurgije v Sloveniji, to je jeseniške železarne se bo letna proizvodnja jekla povečala od sedanjih 330.000 ton na okoli 470.000 ton, proizvodnja surovega železa pa od 130.000 na 200.000 ton letno.
Poleg raznih drugih rekonstrukcijskih del pa s polnim tempom nadaljujejo gradnjo najmodernejše jugoslovanske železarne, ki bo stala v Skopju. Pričakujejo, da bo prve tone jekla proizvedla leta 1965, ko naj bi bila končana prva etapa gradnje tega velikana. Dve leti pozneje, ko bodo pognali še ostale obrate te železarne, bo dajala l«tno okoli 940.000 ton jekla oziroma 660.000 ton valjanih izdelkov.
Ker pa je za tolikšno povečanje proizvodnje v črni metalurgiji treba preskrbeti tudi dovolj surovin, vzporedno z gradnjo novih in modernizacijo starih železarskih podjetij raziskujejo nova rudna ležišča širom države.
KI ‘J &	£	4 m f-J '2 M
v-exvc/ruc/?
Narodna manjšina mora biti povezana s kulturo matičnega naroda
V Kopru že drugič seminar italijanskega jezika in kulture za pripadnike italijanske manjšine
Na italijanski gimnaziji v Kopru se je prejšnji teden začel seminar italijanskega jezika in kulture za italijanske profesorje in učitelje ter dijake, pripadnike italijanske manjšine v Jugoslaviji. Seminarja, ki bo trajal do prihodnjega ponedeljka, se udeležuje 72 učiteljev in profesorjev ter 43 dijakov, predava na njem pa dvanajst univerzitetnih profesorjev z raznih univerz v Italiji o sodobnih vprašanjih italijanskega kulturnega življenja, sodobnem italijanskem slovstvu in umetnosti, o fonetiki in podobno. To je že drugi tak seminar, ki ga prirejajo šolske oblasti LR Slovenije, da omogočijo italijanski narodni manjšini neposredno povezavo s kulturo njenega matičnega naroda.
Svečane otvoritve seminarja so se udeležili visoki predstavniki obeh sosednih držav, ki so ob tej priložnosti poudarili važni pomen takih prireditev, katere — kot je v svojem uvodnem govoru dejal ravnatelj italijanske gimnazije v Kopru in vodja seminarja prof. Miroslav Žekar — presegajo meje dobrega sosedstva, ga utrjujejo in poglabljajo. „Taki seminarji — je naglasil — izhajajo iz nujnosti, da je etnična skupina neposredno povezana s svojim matičnim narodom, kar izhaja tudi iz načel demokracije in mirnega sožitja."
Ob tej priložnosti sta podala posebne izjave tudi italijanski konzul v Kopru dr. Zecchin ter Mitja Vošnjak, šef jugoslovanske
KUKURMDROBtine
9 CelovSko Mestno gledališče je imelo zadnji petek premiero operete »Razposajeni kmet' (Der fidele Bauerj Lea Falla. Delo je sicer že več desetletij v repertoarjih raznih gledališč, vendar tako po svoji vsebini kot tudi po glasbi ne predstavlja kaj posebnega; edina odlika |e morda v tem, da ostaja opereta zvesta pristnemu kmečkemu miljeju. Celovška uprizoritev pod vodstvom Thea Knappa, ki je igral tudi eno izmed glavnih vlog, b| ostala pod povprečjem, če ji Theo Knapp, Karl-heinz Schmidt in Sabine Friedrich kot res originalen trio ne bi dali potrebnega pečata. Tako pa je tudi Fallova •spevoigra', kot nekateri imenujejo to opereto, dosegla lep sprejem pri občinstvu.
9 Beograjsko komorno gledališče »Atelje 212” je prejelo povabilo za sodelovanje na letošnjem festivalu Gledališča narodov v Parizu. Povabilo velja za uprizoritev -Povesti o vojaku” Igorja Stravinskega.
9 Podpredsednik društva ZSSR-ltalija Aleksej Adžubej in generalni sekretar društva Italija-ZSSR Paolo Altari sta podpisala načrt o kulturnem sodelovanju med državama v letošnjem letu. Načrt obsega izmenjavo delegacij obeh društev, medsebojne obiske kulturnih delavcev in izmenjavo umetniških filmov.
9 Na vprašanje, katere slovenske knjige so bile najbolj iskane v letu 1962, so posamezne slovenske založbe takole odgovorile: Pri Cankarjevi založbi roman »Viharni vrh' Emily Bronte, pri Državni založbi Slovenije novi Slovenski pravopis (21.000 prodanih izvodov v lanskem letu), pri Mladinski knjigi »Prigode Huck!eberryja' Marka Twaina, pri založbi Obzorja v Mariboru roman Karla Josefa Beneša »Čarobni dom” in pri založbi Lipa v Kopru roman »Ljubimec lady Chatterly" D. H. Lawren-ceja.
9 Veliko dvorano v Jeruzalemu, v kateri je potekal Proces proti vojnemu zločincu Eichmannu, bodo preuredil] v gledališče. Izraelsko gledališče Habima bo v tej dvorani uprizarjalo dela iz klasičnega repertoarja v hebrejščini.
9 V najstarejši švedski tiskarni so v kletnih prostorih našli večjo količino knjižnega stavka iz prve polovice 16. stoletja. Najdba, ki predstavlja izredno redkost, je vzbudila veliko zanimanje.
delegacije v mešanem jugoslovansko-italijan-skem odboru. Konzul dr. Zecchin je v svoji izjavi podčrtal, da je seminar velike važnosti, ker dokazuje, da že deluje kriterij, da se etnična skupina neposredno povezuje z viri svoje kulture. Mitja Vošnjak pa je v svojem govoru najprej nakazal zgodovino teh seminarjev in povedal, da je bilo že na drugem zasedanju mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora leta 1957 doseženo načelno soglasje o prirejanju takih seminarjev, ki so bili takrat zamišljeni kot začasna rešitev, kot nekakšen provizorij za nekaj let. Toda že na osnovi izkušenj lanskega seminarja — je poudaril Mitja Vošnjak — in zlasti na osnovi zanimanja, ki smo ga lahko opazili takoj po otvoritvi letošnjega seminarja med vsemi zainteresiranimi, pa bi lahko ugotavljali, da se vedno bolj kaže potreba, da ti seminarji ne bi ostali, kot so bili zamišljeni, le nekak provizorij, temveč da bi postali trajna oblika povezovanja med pripadniki italijanske etnične skupine in med kuituro njenega matičnega naroda.
V skladu z razvijanjem dobrih sosedskih odnosov med obema državama in v skladu z ugotovitvijo, da je potrebno čim intenzivnejše sodelovanje in povezovanje etničnih skupin in njihovih matičnih narodov, je jugoslovanska delegacija na zadnjem zasedanju mešanega odbora predlagala italijanski delegaciji, da bi ti seminarji, kakršen je ta v Kopru, in podobni seminarji slovenske kulture in slovenskega jezika, kakršni naj bi se v bodoče organizirali za pripadnike slovenske etnične skupine v Trstu, postali trajna oblika medsebojnega sodelovanja in pomoči etničnim skupinam, oziroma oblika za intenzivnejše povezovanje etnične skupine s kulturo matičnega naroda.
Ko je ugotovil, da je postala meja med Italijo in Jugoslavijo po zaslugi maloobmejnega prometa ena najbolj odprtih meja v Evropi, je Mitja Vošnjak ob koncu svoje izjave poudaril: Mislim, da prihajamo z organizacijo seminarjev v obdobje nadaljnjega razširje-vanja takšnega režima na naši državni meji. Menim namreč, da bi s takšnimi medsebojnimi izmenjavami lahko dosegli isto stanje, kakršno smo že uspeli uresničiti v pogledu prehajanja meje, da bi lahko isto stanje in enako odprtost meje dosegli tudi v pogledu kulturne izmenjave, v pogledu najtesnejših medsebojnih stikov na vseh področjih javnega življenja.
Ob kulturnem prazniku slovenskega naroda
knjige o največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu
0 lika Vaštetova: ROMAN O PREŠERNU
V romanu opisuje pisateljica Prešernovo življenjsko pot in hkrati z njo tudi čas pa okolje, v katerem je rasel, živel in ustvarjal naš največji pesnik, ki se je povzpel v ospredje kulturnega in narodnostnega življenja kot glasnik, pevec in revolucionar svobodoljubne evropske miselnosti. Prešeren je bil prvi Slovenec, ki je izrazil svojo osebno in narodno bolečino v tako popolni umetniški obliki, da ga lahko vzporejamo v okviru svetovne književnosti z največjimi italijanskimi, francoskimi, španskimi, angleškimi, nemškimi, poljskimi in ruskimi pesniki devetnajstega stoletja. Delal in boril se je za to, da bi dvignil slovensko književnost na evropsko raven tako v idejnem kot miselnem in oblikovnem pomenu besede. To zamisel je fudi uresničil in prvi stopil v občestvo velikih mož svetovne literature. Zato slovenski narod obletnico smrti tega svojega velikega sina vsako leto 8 februarja obhaja kot svoj kulturni praznik.
Knjiga obsega 464 strani in je vezana v platno, cena 95 šilingov.
0 France Kidrič: PREŠERNOV ALBUM
Na več sto slikah so upodobljeni osebnost, življenjska pot, delo, postaje življenja, sorodniki in znanci ter pomembne osebnosti iz dobe največjega slovenskega pesnika — Franceta Prešerna. To so ilustracije njegovega življenja, ilustracije njegovih pesnitev in ilustracije njegovega pomena. Poleg uvodne besede obsega knjiga še obširne opombe k posameznim slikam, imensko kazalo, kazalo Prešernovih pesmi ter rodovnike pesnikovega sorodstva.
Knjiga je velikega formata, ki obsega 342 strani, je vezana v polusnje, cena 156 šilingov.
Obe knjigi lahko dobite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu.
Med novimi knjigami:
»Slavistična revija“
V Ljubljani je izšla nova številka »Slavistične revije«, časopisa za literaturno zgodovino in jezik, ki nosi številko XIII. letnik, 1—4, 1961/62. Prinaša celo vrsto zanimivih razprav, zapiskov, ocen, poročil in drugega gradiva, ki so zvrščeni na 312 straneh revije.
Dušan Pirjevec je prispeval razpravo »Ivan Cankar in naturalizem«, Mirko Rupel piše pod naslovom »Trubar in Hrvati« ter »Trubar išče novega pridigarja za Ljubljano«, Dušan Voglar poroča o Vodnikovem poznavanju Horaca, medtem ko Tine Logar razpravlja o slovenskih govorih v Istri. Joka Žigon nadaljuje svoje »Prešernoslovne študije« in Veno Taufer piše o prvih odmevih Maksima Gorkega v slovenski javnosti. O literarnih stikih Prešerna in Čopa s Čelakovskim in Palackim govori Oton Berkopec.
Pri zapiskih in gradivu je med drugim govora o razvoju madžarske slavistike, o Kopitarjevih prepisih slovenskih ljudskih pesmi, o južnoslovanskih rokopisih na praški razstavi ter o slovenistiki v Italiji po drugi svetovni vojni.
Med knjižnimi ocenami in poročili pa je najbolj zanimivo vsekakor nadaljevanje Bezlajeve ocene Kranzmayerjeve knjige »Ortsna-menbuch von Karnten«. Ko obširno obrav-
nava vsebino, usmerjenost in pomen knjige, pisec ocene obžaluje, »da bo treba vse to delo opraviti še enkrat,« kajti čeprav »nihče ne zanika Kranzmayerju bogatega znanja in razgledanosti v germanski filologiji in v metodah onomastičnega raziskovanja, Kranzmayerjevo delo nam ne sme postati zgled, ampak samo spodbuda.« In dalje: »Znanstveno raziskovanje mora biti vedno iskanje objektivne resnice, ne pa sredstvo za razpihovanje nacionalnega šovinizma. Jezikovno mešana področja, kakor je Koroška, so gotovo neprimerno bolj zahtevna .za vsestransko znanstveno obdelavo kakor čisto nemška ali slovenska pokrajina. Zato pa zahteva njena razvojna problematika najstrožje metodične discipliniranosti, ki ji Kranzmayer ni bil vedno kos,« zato pa »Kranzmayerjevo delo ni in ne sme biti zadnja beseda, ki je bila izrečena o kolonizaciji Koroške in o slovenski udeležbi v njeni zgodovini.«
<»
Ljubljanska Opera
bo spet gostovala v Celovcu
V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo ljubljanska Opera 23. in 24. februarja gostovala v celovškem Mestnem gledališču. V soboto bodo gostje iz Ljubljane uprizorili opero „Rigole!fo", v nedeljo pa v okviru posebne predstave za koroške Slovence Gotovčevo opero „Ero z onega sveta".
Podrobnosti o gostovanju bomo objavili v prihodnji številki našega lista, že danes pa lahko povemo, da bo po nedavnem uspešnem gostovanju Slovenskega okteta na Koroškem fudi obisk ljubljanske Opere izredno doživetje visoke kulturno-umefniške ravni.
O rezijanskem govoru
Rezijani govorijo narečje, ki po pravici velja za slovensko narečje, dasi ga nekateri znaki približujejo srbohrvaščini. Posebnost, ki ima podlage ne v omenjenih dveh ne v drugih indoevropskih jezikih, tako imenovana samoglasniška skladnost (vokalna harmonija), bi po učenem poljskem jezikoslovcu Baudoinu de Courtenayu vzbujala domnevo, da je bilo kdaj v stiku s kakšnim turanskim jezikom, ki pozna to skladnost.
. Da se reši vprašanje o izvoru te ln drugih nepravilnosti, ne smemo Pozabiti, da so južni Slovani (Bolgari. Srbi, Hrvatje in Slovenci) govori tja do šestega stoletja isti jezik. Tedaj je del tistih Slovanov, ki so Po dolinah Drave in Save prodirali Proti severu-zapadu in so kot Slo-venci obdržali prvotno ime, začeli sjliti v Italijo. Sprva so prihajali v skupnih četah z Obri in Langobardi, Pozneje tudi sami; tako so zasedli Julijske Alpe in Rezijo. Ko so opu-stlh bojevanje in se ustanovili, so se ^ačeli posvečati miroljubnim opravi-lom, posebno pastirstvu. Zaradi pri-r°dnega značaja zasedenih krajev so ostali ločeni med seboj in so izgubili stik z vzhodnimi brati. Rezijani so ostali bolj ko drugi zaprti v svoji oolini.
terih antropoloških znakih precej razlikujejo ne le od nadiških, temveč tudi od terskih Slovencev. To bi lahko vzbujalo domnevo, da so prišli posebej v svoje kraje, morda v družbi s turanskimi ljudstvi, če niso morda že prej živeli skupno z njimi (npr. s Huni ali z Obri) ali če niso že našli njih ostankov v današnjih krajih. Tako bi se pojasnili turanski vplivi v njih narečju. Druge jezikovne posebnosti je lahko razločiti z osamelostjo, v kateri so živeli Rezijani, in z neodvisnim razvojem njih narečja, ki je bil posledica te osamelosti.
Bodi kakorkoli, vsekakor moramo biti prepričani, da spadajo Rezijani k Slovencem, ker so samo ti prodrli globoko v alpske doline, po katerih so dosegli celo Tirolsko, in ker ni prav nič verjetno, da bi bil srbohr-vatski živelj pozneje prišel v Rezijo.
Zato je rezijanščina slovensko narečje.
Nekateri so menili, da izhaja iz ruščine, a taka trditev je izmišljotina, ki jo je mogel izreči samo, kdor slovanskih jezikov čisto nič ne pozna.
Posebnosti, ki rezijanščino približujejo srbohrvaščini, so zlasti naslednje: preprosti soglasnik č in zloženi dj (dž), ki ju slovenščina nima; samoglasnik i namesto slovenskega e za staroslovenski jat; samostalniška končiča ac namesto ec; raba imper-fekta in aorista (preprostega preteklega časa), ki ga je slovenščina pred več stoletji opustila in ga nadomestila z edinim zloženim časflm, tvor-jenim s pomožnikom biti.
Izključno temu narečju lastna posebnost je razločevanje med jasnimi (a, e, i, o, u) in temnimi samoglasniki (6, oe, ii, y); ti poslednji imajo poseben vpliv na soglasnike, ki se družijo z njimi. Značilen je tudi nosni e. Poseben zvok ima h, ki je nekako na sredi med slovenskim in češkim h.
Zgoraj omenjena samoglasniška skladnost obstaja v dejstvu, da si prevladujoči zlog v besedi priliči ostale zloge. Tako imamo npr. besedo Žana (žena), ki ima v rodilniku žene, v dajalniku žini itd. s popolno
asimilacijo; ali besedo otrok (otrok), k ima rodilnik otroka itd. z delno asimilacijo, v kateri se temni o spremeni v jasni o, ker zahteva rodil-niška končnica jasni a, da se tudi drugi samoglasnik zjasni.
Omeniti je treba oba nedoločnika nistit (nesti) in ričit (reči) s tvorno-preteklimi deležniki noe sal, našla; roe kal, rekla (književne oblike nesel, nesla; rekel, rekla).
Še druge, manj važne posebnosti bi se lahko zabeležile, a ni nujno potrebno. Za narečje veljajo v splošnem pravila slovenske slovnice, ki je tu ni mogoče prikazati niti v najbornej-šem izvlečku.
Rezijanščina, ki je v stalnem dotiku s furlanščino in italijanščino, si je od teh dveh jezikov izposodila mnogo besed, ki pa so podvržene vsemu pregibanju slovenskega oblikoslovja; saj drugače tudi biti ne more, ker so slovniški zakoni docela drugačni. Toda če v oblikoslovju ni utrpela sprememb, je vendar sprejela nekatere posebnosti, ki se tičejo skladnje; npr. rodilnik osebnega zaimka njaga, nji (po ital. di lui, di lei) namesto ustreznega slovenskega svojil-nika njegov, njen; rabo nekaterih čle-nic na italijanski način, npr. od z rodilnikom, kjer se v slovenščini rabi
o z mestnikom (rumeni od njaga, v književni slovenščini:	govoriti o
njem — lat. de eo); predlog za z nedoločnikom namesto slovenske rabe da bi s tvorno-preteklim deležnikom, na primer za uživat namesto: da bi užival.
Zadnja posebnost, katere izvor ni znan, je rezijansko štetje za števila 60 in 80. Namesto šestdeset se reče: trikratdvujsti (trikrat dvajset); namesto 80 se rabi: štirkratdvujsti (štirikrat dvajset). Za vmesna števila se dodajajo števila od 1 do 19, npr. trikratdvujsti anu dan (trikrat dvajset in eden), trikratdvujsti anu dva (trikrat dvajset in dva).
Rezijanščina ima različne inačice po krajih, koder se govori. Razločevati je mogoče tri ali štiri skupine. Da bomo to laže razumeli, vzemimo katerokoli slovensko besedo, npr. pes, ki se v Njivi izgovarja pas, v Ose-janih pos, pri Sv. Juriju pls in v Stolvici pes.
Rezijanščino je temeljito proučil vseučiliški profesor dr. Baudouin de Courtenay, član nekdanje carske akademije v Petrogradu, ki se je je za svojega dolgega bivanja med Rezijani popolnoma naučil in jo je osvetlil s številnimi in važnimi spisi.
Ivan T rin k o
8. februar 1963
^^exyč/7uU^
Franc Primožič-Marko
Težko je verjeti, da ga ni več med živimi, našega rojaka iz Št. Jakoba v Rožu, vedno nasmejanega in živahnega — Franca Primožiča-Marka, katerega smo poznali vsi koroški Slovenci in ki je poznal tudi vsakega izmed nas. Čeprav na raznih službenih dolžnostih daleč od rodne zemlje se je vedno spet vračal k nam, vedno je našel čas za naše težave, dajal spodbude in mislil na mnoge tovariše — tak je bil naš Marko, vedno najtesneje povezan s svojo Koroško, ki jo je vzljubil kot otrok in ji ostal zvest prav do zadnjega diha.
St. Jakob v Rožu mu je bil zibelka ljubezni do domače slovenske zemlje. Ljubezni, ki je rasla in se plemenitila v družini očeta, borca za pravice koroških Slovencev. Že tu so bile dane osnove, da je kasneje v letih odločilnega preloma stopil na pot osvobodilnega boja in ni slučajno, da je na tej borbeni in delovni poti spoznal domala sleherno ped slovenske zemlje, od Kolpe in Snežnika, preko Soče, Matajurja in Kanina, da je spoznal skoraj vsako domačijo ob svoji rodni Dravi, pod Dobračem in Svinško planino in da so mu bili enako pri srcu kraji ob Savinji, ob Muri in Panonski nižini.	—
Bil je svetal lik odločnega in hrabrega borca, preudarnega vojaškega komandantaj, ki se je vzgajal in kalil v ognju trdega in neizprosnega partizanskega boja v najbolj kočljivih obdobjih in na najtežjih sektorjih Primorske, Koroške in Štajerske. V narodnoosvobodilni vojni je Franc Primožič-Marko sodeloval od leta 1941. Bil je na raznih vojaških dolžnostih v Slovenskem Primorju, kjer je deloval kot komandant operativne cone; leta 1943 se je vrnil na rodno koroško zemljo kot prvi komandant zahodnokoroškega odreda in pozneje razvil svojo dejavnost v Koroški grupi odredov.
Po vojni, ko je spet zapustil Koroško, se je kot politični delavec z iskrivo zagnanostjo vrgel na delo pri graditvi temeljev nove domovine in je z vsem svojim talentom, z močjo svoje jeklene volje, z neugnano vztrajnostjo in s svojim vedno vedrim optimizmom, z neomajno vero in resnično ljubeznijo izgoreval v delu kot zgleden delavec pri socialistični graditvi. Izvoljen je bil za poslanca Ljudske skupščine Slovenije, bil je organizacijski sekretar izvršnega odbora OF in generalni sekretar vlade LR Slovenije.
Leta 1951 je Franc Primožič-M arko vstopil v diplomatsko službo in najprej vršil dolžnosti šefa jugoslovanske misije v Trstu. Od leta 1955 do 1959 je bil minister-svetnik veleposlaništva FLRJ v VZashingtonu, leta 1961 pa je bil imenovan za izrednega in opolnomo-čenega veleposlanika v Iraku, kjer je uspešno deloval do svoje nenadne smrti. Povsod, kjerkoli je živel in delal, bodisi v Trstu, v Was-hingtonu, v zunanjem ministrstu v Beogradu ali v Bagdadu, vedno je z ljubeznijo mislil tudi na svojo rodno Koroško, s katero ga je redno povezoval »Slovenski vestnik«.
Zadnji ponedeljek smo se na zasneženem viškem pokopališču v Ljubljani poslavljali od tovariša Marka, katerega svetli lik so v poslovilnih nagovorih orisali predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Albert Jakopič, predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper, pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Josip Djerdja ter v imenu njegovih soborcev in prijateljev inž. Pavle Žaucer-Matjaž. Pogrebnih svečanosti so se udeležili tudi zunanji minister Koča Popovič, predsednik Ljudske skupščine LRS Vida Tomšič, sekretar CK ZKS Miha Marinko in številni drugi visoki predstavniki, med neštetimi venci pa so bili tudi venci predsednika FLR Jugoslavije maršala Tita, podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja, zunanjega ministra Koče Popoviča, predsednika Izvršnega sveta LRS Viktorja Avblja ter najvišjih predstavnikov Iraka.
Franc Primožič-M arko nam bo ostal v trajnem spominu kot dobri prijatelj in zvesti tovariš.
Bilčovščani z »Veroniko Deseniško«
v Št. Janžu
Preteklo soboto zvečer je igralski ansambel Slovenskega prosvetnega društva »Bil-ka” iz Bilčovsa gostoval z igro »Veronika Deseniška" v St. Janžu v Rožu. Kljub skrajno neprijetnemu zimskemu vremenu se je povabilu na igro odzvalo razveseljivo veliko ljudi ter so napolnili dvorano v gostilni pri Tišlarju, tisti prostor, v katerem so bili mladi in stari deležni že toliko kulturnega užitka naše amaterske dramske in pevske umetnosti.
Šentjanščane je v imenu igralk in igralcev pozdravil predsednik SPD »Bilka" Peter Siter, nato pa so igralci odvijali na odru prizore in dejanja iz zgodovinske igre »Veronika Deseniška". Igra ni lahka in je razumljivo, da je bilo potrebno mnogo študija in vaj, da so jo igrali tako, da je vse gle-
dalce prevzela in zajela. Ne bomo se spuščali v podrobno kritiko, kajti navzoči so z viharnim pritrjevanjem in aplavzom spontano izrekli igralcem svoje priznanje. Prisoten, ki je igro videl že pri premieri v Bllčov-su, je dejal, da so se igralci od tega časa še vidno izpopolnili, saj so jo medtem igrali z uspehom tudi v Št. liju.
Marljivi in sposobni igralci in igralke iz Bilčovsa so nam posredovali prijeten in plemenit kulturni užitek in naj jim bo za njihovo prizadevanje izrečena naša iskrena zahvala. Upamo, da so bili z nami zadovoljni tudi dragi gostje, igralci in igralke, in naj jim bo v majhno nagrado naše zadovoljstvo in navdušenje, kar so lahko brali iz naših obrazov.
Železna Kapla
d
Prejšnji teden smo na kapelskem pokopališču položili k trajnemu počitku v domačo zemljo telesne ostanke žene-trpinke, Martine Mori, rojene Mihevc, doma pri Mlinarju pri Železni Kapli.
Pokojna je dosegla komaj 57. let starosti. Po vojni je ves čas bolehala, kar je bila nedvoumno posledica prestanega duševnega in telesnega trpljenja v nacističnem kacetu. Nacistični nasilniki so jo zavlekli v zloglasno koncentracijsko taborišče Ravensbriick, v kraj, ki bo številnim koroškem Slovenkam za vse življenje v trpkem in bridkem spominu. Zakaj je bila pokojna Martina nacističnim nasilnikom v napotje? Verjetno zaradi tega, ker je bila v sorodstvu s Prušnikovo, Wolflovo družino v Lobniku, ki so jo zasledovali, ker je bila in je narodno značajna ter je sin Karel našel tudi edino pravo pot, da je aktivno sodeloval v borbi za uničenje nacističnega na-silstva, za mir in razumevanje med narodi ter neposredno za zopetno vzpostavitev demokratične in neodvisne naše domovine Avstrije.
Martina Mori se je vrnila iz taborišča, toda z zrahljanim zdravjem, kakor tudi mnogo drugih, ki so morali izpiti kelih ponižanja in trpljenja v nacističnih kacetih. Vsako leto je iskala zdravje v bolnišnici, kjer se je zadrže-
Poučni izlet gojencev kmetijske šole v Podravljah
Prejšnjo soboto so učenci kmetijske šole v Podravljah napravili enodneven poučni izlet ter si ogledali mlekarno v Beljaku in moderne hleve ter vzorno živinorejstvo pri kmetu Trunku v Žužalčah. Učence sta vodila ravnatelj šole ing. Franc Einspieler in upravnik šolskega posestva ing. Nace Nach-bar.
V moderno urejeni in opremljeni mlekarni v Beljaku so učence naše kmetijske šole prijazno sprejeli. Strokovnjaki so jim pokazali in obrazložili način predelovanja mleka v razne vrhunske izdelke. Učenci so se seznanili s tem načinom in postopkom ter marsikje bodo tudi doma poskusili vsaj del teh izkustev izkoristiti. Mnogo tega, kar si učenci v šoli ob predavanjih teoretično osvajajo, so imeli priložnost videti v mlekarni v praksi.
Na znani napredni kmetiji pri Trunku v Žužalčah je bilo tudi nad vse poučno. Izkušeni in napredni kmet jih je z nazornim prikazom seznanil z izsledki in izkustvi kme-tijsko-gospodarskega napredka z ureditvijo novodobnih hlevov in načinom donosne živinoreje, kar sam izkorišča z najboljšim pridom in uspehom. Obisk pri Trunku je bil za učence kmetijske šole dragocena pridobitev in izpopolnitev šolskega pouka, ki ga jim šola posreduje v zvrhani meri
Poučni izlet je bil hkrati koristen in prijeten, kajti tudi tega, kar tiče telesni blagor, ni manjkalo.
SPZ NAZNANHA
VABILO
Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Skofičah priredi v soboto, dne 9. februarja s pričetkom ob 19.30 uri
Družabni večer
pri Schutzu v Skofičah.
Na sporedu: Nastop pevskih zborov iz Hodiš, Loge vasi in Škofič, dve šaloigri ter nastop inštrumenfalnega tria.
Po tem sporedu prosta zabava s plesom. Za ples in dobro voljo bodo igrali godci iz Gorenjske.
Vabljeni vsi k številni udeležbil
vala po 14 in več dni. Vendar dragocenega zdravja ji tudi izkušeni in prizadevni zdravniki v bolnišnici niso nikoli več mogli popolnoma vzpostaviti. Iz leta v leto je hirala in zadnji poizkus ozdravitve v bolnišnici tudi ni uspel. Sama je slutila, da se bliža konec življenja in njena želja je bila, da bi umrla doma. Želja se ji je izpolnila, zadnji trenutek so jo prepeljali na dom in že isto noč je ugasnilo njeno življenje.
Pokojni se je izpolnila želja, da je našla .svoj trajni počitek v domači zemlji, v kraju, od koder so jo brezsrčni nacistični nasilniki med vojno brezobzirno iztrgali. Pogrebnih svečanosti se je udeležila lepa množica žalnih gostov ter so tako izkazali pokojni Martini zadnjo čast in ljubezen. Domači župnik Messner je v posmrtnem nagovoru očrtal njeno zgledno življenje in njeno trnjevo življenjsko pot, ki jo je vodila tudi skozi kacet.
Blaga pokojnica naj počiva v miru, možu in ostalim sorodnikom pa izrekamo naše srčno sožalje.
Smučarske vaje so zahtevale dvoje mladih življenj
Pri Saalbachu na Reichkendelkopfu se je pretekli teden pripetila usodna in žalostna smučarska tragedija. Šesti razred celovške realne gimnazije je na tem visokoalpskem področju podvzel smučarsko turo, pri čemer je skupino 21 dijakov zajel snežni plaz. Dočim je bil plaz 18 dijakom prizanesljiv, je tri študente zasul sneg. Na srečo so enega mogli takoj rešiti ter je oslal pri življenju. Rešili so tudi drugega, Gerharda Grimma iz Vrbe, toda le z neznatnimi znaki življenja. Čeprav so 16-letnega fanta skušali s helikopterjem prepeljati v bolnišnico Zell/See, je Gerhard umrl že med transportom. Enako starega sošolca Petra P i k a pa so po daljšem času mogli potegniti iz gmote snega le še mrtvega. Piko je sin znanega uradnika iz Pliberka, ki dela službo pri okrajnem glavarstvu v Celovcu.
Značilno je, da se je nesreča pripetila na pobočju, kjer še ne pomnijo, da bi bil zdrvel kakšen plaz ter so ga izkušeni poznavalci smatrali za popolnoma varno. Na tem področju so v zadnjih letih izvedli že številne šolarske smučarske tečaje. Tudi skupino tega oddelka celovške realne gimnazije sta vodila dva izkušena profesorja, izkušena člana Avstrijskega alpinskega društva. Profesorja Feuchf in Maier sta priznana alpinska izvedenca ter veljata kot učitelja z velikim odgovornostnim čutom.
Po katastrofi sta profesorja nemudoma alarmirala orožniško postajo v Saalbachu in z največjo naglico so se orožniki in alpinsko reševalno moštvo podali na kraj nesreče. S helikopterjem so transportirali reševalno orodje in sledilne pse. Zal so mladega študenta Pika spravili le še mrtvega iz snega, Gerharda Grimma pa v brezupnem stanju. Kakor vedo povedati ljudje, ki so oba mlada dijaka poznali, pravijo vsi, da sta bila nadebudna mlada fanta, Piko na primer je bil odličen , v šoli. V oba so starši stavili velike nade in upanje. Razumljiva je bolest tovarišev študentov, ki so izgubili mlada zvesta in tovariška sošolca. Na realni gimnaziji so razobesili črno zastavo. Nepopisna pa je bol staršev v Vrbi in Pliberku, ki so ob nepričakovani tragični nesreči izgubili doraščajoča otroka, ki sta obetala, da bosta v življenju lahko kaj dosegla, ker oba sta bila vzorna študenta.
Pogrebne 'svečanosti na domačih pokopališčih obeh žrtev bele smrti so pokazale, kako globoko je sočustvovanje vseh znancev in prijateljev s hudo preizkušenimi starši, kar naj jim bo vsaj nekoliko v tolažbo.
Sele-Kot
Lepo je uspel družabni večer ki ga je naše SPD »Košuta" priredilo predpreteklo soboto zvečer v domači gostilni »Pri žagi". Okoli 100 ljudi se je odzvalo povabilu, kar je za naše razmere lepa udeležba.
Na sporedu je bilo v prvi vrsti slikovno potopisno predavanje Hanzija W e i s s aj ki nam je s svojimi posnetki v živih barvah in prijetno domači razlagi predočil prelestno lepe in zanimive kraje slovanskega juga, kraje v Bosni, Herzegovini, Črni gori in Dalmaciji. Vsi smo z napetim zanimanjem sledili predavanju, ker predavatelj nam je razen slikovnega prikaza krajevnih zanimivosti povedal tudi mnogo interesantnega o življenju in običajih tamošnjih ljudi ter vključil tudi mnoge zgodovinske utrinke iz preteklosti. Veliko lepega in zanimivega smo gledali in slišali ter zamikalo nas je, da bi mogli te kraje tudi osebno obiskati in uživati njih pestrost in lepoto.
Za res lepo, poučno in kulturno doživetje se Hanziju iskreno zahvaljujemo in le priporočamo, da bi ga s tem predavanjem povabila tudi druga društva. Ker smo bili zbrani dobro razpoloženi, so nam zaigrali naši domači godci, vmes pa je zadonela tudi naša vedno zaželjena slovenska pesem. Dalje časa smo se veselili v prostorih naše domače gostilne, saj je tudi predpustni čas.
Vinko Pečnik - osemdesetletnik
Osem križev — visoko starost je doživel Bicljev oče Vinko Pečnik na Rutah pri pli-berški Bistrici. Pred nedavnim je v krogu svojcev praznoval visoki življenjski jubilej, razveseljivo prožen in duševno svež.
Korenina je oče Bicelj vse življenje, značaj in grča v naših vrstah. Po poklicu kmet, trdoživ, preudaren in napreden je vzorno modernizirano kmetijo izročil svojemu sinu nasledniku Janku. Kot napreden kmet je bil zgled tudi drugim v široki okolici — svoje samorastniško znanje in izkušnje je razsipno delil tudi med druge. Na neštetih zborovanjih in prireditvah naših organizacij je govoril in njegova beseda je vedno jedrnata in tehtna.
Že od mladih dni mu je bilo prav zadružništvo velika vsebina za skupno prizadevanje na^ gospodarskem področju ter je deloval v našem zadružništvu že v Železni Kapli in pozneje kot vodilen funkcionar pri šmihelski Hranilnici in posojilnici.
Svoje sposobnosti je podarjal tudi Sloven-
ski kmečki zvezi ter je bil nekaj let podpredsednik organizacije, nadalje pa več let član odbora.
Njegovo priljubljeno tvorišče je čebelarstvo, načrtno in napredno. Kot čebelar dela tudi organizacijsko in je napisal tudi vrsto čebelarsko strokovnih Člankov.
Ne moremo v kratkih besedah zajeti vseh podrobnosti njegove dejavnosti za splošno korist. Skratka, v svojem poštenem slovenskem prepričanju s pridom sodeluje na vseh področjih naših skupnih prizadevanj in kar je pomembno s svojim osebnim zgledom kaže pravo pot mladini.
Ob osemdesetletnici Vinku Pečniku srčno čestitamo z iskreno željo: Še mnogo let zdravja, zadovoljstva in plodnega dela!
„Klub mladje"
vabi vse zainteresirane na diskusijski večer pod naslovom »V ogledalu dveh generacij” v sredo, dne 13. februarja v hotelu »Goldener Brunnen" Lid-manskygasse, Celovec
KOLEDAR
Petek, 8. februar: Janez Sobota, 9. februar: Apolonija Nedelja, 10. februar: Sholastika Ponedeljek, 11. februar: L. M. B. Torek, 12. februar: Evlalija Sreda, 13. februar: Gregorij Četrtek, 14. februar: Valentin
ŠKRŽAT IN MRAVLJE
, \
Cez gmajno je besnela burja in s seboj
Valila oblake snežink. Nekatere so se kopičile za ogradami, druge so se vrtinčile po zraku in drvele proti morju.
Pod brinjevim grmom se je med kamenjem stiskal škržat. Otrple ude je tu pa tam premaknil, da bi vedel, če je še živ. Ni si pravočasno našel primernega ležišča in pravi mraz ga je presenetil. Silno ga je zeblo 'n lačen je bil. Zadnji suh listič mu je burja odpihnila izpred ust in ga nesla s seboj.
»Umreti bom moral," si je mislil. »Da bi našel vsaj luknjico in zlezel vanjo. Pod zemljo je toplo." A tla so bila trda. Tedaj mu je šinilo v glavo, da je v bližini mravljišče.
»Sedaj je tam vse tiho, mravlje spe v svojih rovih, dobro založene s hrano. Vse Poletje so pridno delale, hitele sem in tja, vedno zaposlene in obremenjene s težkimi lovori. Niso se zmenile ne za sonce, ne za pomlad ne poletje."
Spomnil se je, da jih je zasmehoval in Se norčeval iz njihove pridnosti. »Čemu toliko delate," jim je govoril, »počivajte in se ogrejte na toplem soncu, saj hrane ne manjka. Poglejte mene! Ves dan prepevam in se Veselim življenja.”
Toda mravlje ga niso poslušale. Skromne 'n resne so molče nadaljevale svojo pot, le tu pa tam ga je katera opomnila, naj nialo misli na zimo.
In zima je prišla, mrzla in žalostna. Mravlje so se umaknile v rove, zadelale vhod in šle k počitku.
»Bom pa le poskušal priti do njih,” si je niislil škržat. »Morda me ne bodo odpodile.
Kdor je priden, je po navadi tudi dober. Vendar nerodno mi je prositi pomoči prav pri njih. Storil sem jim krivico, ko sem jih zasmehoval. Mar bi bil poslušal njihove nasvete in sledil njihovemu zgledu."
S težavo se je privlekel do mravljišča. Poskušal je klicat, a glasu ni spravil iz sebe. S prednjima nožicama je rahlo potrkal na zadelan vhod in tedaj so ga zadnje moči zapustile.
Mravlje so čule trkanje. Odstranile so zemljo iz vhoda in ostrmele od začudenja. Pred njimi je ležal v nezavesti škržat — njihov neprijatelj. Zasmilil se jim je. S krepkimi čeljustmi so ga prijele in potegnile v rov. Tam je bilo prijetno, burje skoraj ni bilo slišati. Škržat se je kmalu zavedel. Pogledal je okoli sebe. Ob njem so molče sta-
le mravlje in ga opazovale. Bilo ga je sram.
»Dobre mravlje, ali mi morete odpustiti, da sem vas tako žalil. Sedaj vem, da je bila vsa pravica na vaši strani. Jaz sem prepeval in lenaril, namesto da bi skrbel za dom in se pripravil na zimo. Sedaj ste mi vrnile življenje. Hvala vami"
»Nikar se ne zahvaljuj," se je nasmehnila stara mravlja. »Prihodnjo pomlad bodi bolj pameten in ne trati zlatega časa z lenobo in pohajkovanjem!"
Prinesle so mu hrane in škržat je kmalu brezskrbno zaspal. Tudi mravlje so se vrnile na svoja ležišča in zopet je bilo v mravljišču vse tiho.
Zunaj pa je razsajala pridnih mravelj pokrila z zametom.
burja in domek visokim snežnim
Milni mehurčki
Milni mehurčki, to čudovito razvedrilo, so za fizike predmet resnih znastvenih raziskav. Barvni prelivi na površini nežnih milnih op-nic omogočajo fizikom merjenje dolžine svetlobnih valov. Napetosti teh tankih kožic pa so podlaga za proučevanje zakonov o delovanju molekularnih sil, to je tistih sil, ki vladajo med posameznimi delci snovi in brez katerih se snov ne bi mogla oblikovati v telesu, temveč bi vse vesolje izpolnjeval zgolj neke vrste drobcen prah.
Ta težavna in zamotana vprašanja prepustimo znanstvenikom, mi pa se razveselimo
d
d
4
d
4
d
d
d
d
1'
d
d
d
d
d
d
d
d
d
<1
d
d
R
Dober zgled
m zasop-
Tonček je prišel z dvorišča ves blaten, roke umazane, obrazek rdeč Ijen, s črno liso na čelu. Oče ga je jezno pogledal in ga okregal:
Kje si vendar bil, da si tako umazan? Zakaj ne paziš? Poglej mucka, kako se ves dan snaži. Kar njega si vzemi za zgled!«
Pokazal je s prstom na mucka, ki je sedel na stolu in se, ne meneč se za neprijetni razgovor med gospodarjema, po svoji navadi lizal in umival. In oče je nadaljeval:
»Le hitro v kopalnico in naj ti bo mucek za zgled, kako se je treba umivati!«
Tonček je tiho stal, gledal se nekaj trenutkov mucka, nato pa pohitel v kopalnico.
Oče je zrl za njim in zadovoljno pomisil: »No — upam, da mu bo ta lekcija koristila.«•
Zopet je prijel časopis v roke in nadaljeval z branjem, a ne dolgo. Čudno se mu je zdelo, da Tončka se ni iz kopalnice. Tudi ni bilo slišati šumenja vode v umivalniku.
Odložil je časopis in šel po prstih v kopalnico. Neslišno je odprl vrata in — osupnil. Na tleh je sedel Tonček, lizal si je nogici in se z njima mazal po obrazku.
Posnemal je dober zgled, ki mu ga je bil oče tako toplo priporočil.
milnih mehurčkov kot prijetne igre. Od znanstvenikov, ki potrebujejo za svoje raziskave zelo obstojne milne mehurčke, si bomo izposodili le recepte za sestavo milnice. Tako bodo naši mehurčki trajali tudi celo uro, dalj jih bomo veseli in bolj natančno jih bomo lahko opazovali.
Če želite imeti nekoliko trpežnejše in lepe milne mehurčke, si izberite belo milo boljše kakovosti, ki se dobro in gosto peni. Raztopino mila precedite skozi platno in ji dodajte dve tretjini glicerina, mešanico dobro pretresite in jo pustite stati petnajst dni, dokler tekočine ne prekrije belkasta skorja. To skorjo snemite, tekočino še enkrat precedite in potem jo boste lahko uporabljali dalj časa.
Drugi recept: vzemite 100 gramov vode, 45 gramov sladkorja in 1,5 grama mila. Namesto destilirane vode lahko uporabite deževnico.
Tretji recept: 100 gramov kolofonije in prav toliko kalcijevega karbonata (apnenca) segrevate v litru vode, dokler ne zavre. Precej gosto tekočino, ki jo dobite, razredčite pred uporabo v 400 do 500 gramih vode.
Poglejmo, kako delamo mehurčke!
V raztopino pomočimo konec cevčice, glinaste steklene ali slamnate. Dobro je, če cevko na tem koncu prej na zunanji in notranji strani namažete z milom. Nato začnite pihati v cevko. Ker se pri tem nastajajoči mehurček polni s toplim zrakom iz pljuč, se vzdigne v zrak in obvisi v njem. Če že takoj dobimo mehurček s premerom 10 cm, je tekočina dobra. Sicer ji moramo dodati še malo mila. Da bi preizkusili trdnost opne, namočimo prst v milnico in z njim pritisnemo na mehurček. Če mehurček ne poči, je raztopina dobra, če pa poči, jo moramo spet izboljšati z milom.
Sedaj pa še malo fizike: kaj menite, kolikšna je debelina stene milnega mehurčka?
2&€i smeh
Prehifela je mačko
Mama: Pojdimo vendar večerjat. Kdaj sem že prinesla pečenko na mizo.
Oče: Kako, ali ne veš, da je mačka v jedilnici?
Verica: Ne boj se, očka, sem jo že jaz prehitela. Takoj, ko je mama odšla iz jedilnice, sem ugasnila luč, da je mačka ne bi videla.
Najboljši izbor
Mama: Ne vem, kaj bi svetovala Tomažu, da bi študiral po končani gimnaziji. Tako je nestalen.
Stric: Pa ... naj študira vendar meteorologijo.
Uteha
Srečko: Očka, tista domača naloga, ki si jo sinoči napisal, ni bila pravilna... Toda —- ne bodi slabe volje. Tudi očetje ostalih otrok naloge niso dobro rešili.
Mati slonica
Mati Slonica je mislila in mislila, kaj neki bi dala svojemu sinčku za rojstni dan.
»Nove hlačke mu sešijem!" si je rekla. Kupila si je sukanec in blago. Ko pa se je lotila dela, je videla, da brez naprstnika ne bo mogla šivati. Spet je odšla v trgovino. Na policah je bilo polno naprstnikov. Pomerjala jih je in pomerjala, toda niti en naprstnik ni bil pravi. Vsi so ji bili premajhni.
»Zaman se trudite, mati Slonica,” ji je dejal trgovec. »Takšnih naprstnikov, ki bi bili prav vam, pri nas ne prodajamo.”
Kaj sedaj! Mar naj bo sinček za rojstni dan brez hlač! Ne, za mater Slonico ni bila nobena stvar pretežka. Odšla je v trgovino, kjer so prodajali posodo.
Namesto naprstnika je vedro kupila in svojemu sinčku hlače sešita.
Da je zelo tanka, veste vsi. Toda si zares lahko predstavljate, kako tenka je? Mislite si, da smo povečali debelino lasu na poldrugi meter. Kako debela bi bila stena milnega mehurčka, če bi jo odebelili v istem razmerju kakor las? Njen prerez bi tedaj videli kot tenko črto na papirju! S prostim očesom lahko razločimo prerez stene milnega mehurčka šele pri 400.000-kratni povečavi.
°OOOC
Travniška
kronika
»I kajpak, vzel bom, seveda bom vzel, še strup bi vzel," Rjavka bolnik, ki mu je prav toliko do stokanja in po-^nka kakor do zdravila.
Toda Mordo je trd ko skala. Zdravilo zavije v vijoli-ast papir, položi pred bolnika in se takoj loti kakega drobnega opravka, ki ga je opustil, ko je prišel kupec.
Ob tržnih dneh se nabere pred Mordovo trgovino trop rnetov in kmetic. Eden sede na prag in šepeta z lekar-narjem, drugi stoje na ulici in čakajo. Hočejo zdravil ali so prinesli na prodaj zelišča, se potiho pomenkujejo, ^ešetarijo, razlagajo, odhajajo in se spet vračajo. Samo Ordo tiči na svojem mestu, nepremičen, hladen in molčeč. Posebno sitne in izbirčne so starejše kmetice, ko ku-Jojo naočnike. Najprej dolgo razkladajo, kako so še Sq .pvno lahko vdele nit v najtanjšo iglo, ampak to zimo 6 jim je od prehlada ali vrag vedi od česa začelo megliti v 6c' očmi, pa še pletivo komaj razločijo. Mordo ogleduje Q.nsko štiridesetih let, ki ji po naravnih postavah pešajo okr °C6niuie širino obraza in debelino nosu, potegne iz jih ^rne *katle naočnike s pločevinastim okvirjem in natakne kmetici na koren nosu. Ženska najprej ogle-
duje svoje roke, obrača dlani, potem klopčič volne, ki ji ga je dal Mordo, vprašujoč: »Vidiš? Ne vidiš?" Seveda skozi zobe, varčujoč glas.
»Vidim, dobro vidim: volnica je, ampak nekam daleč, kakor na soncu čaršije." obotavljaje se pove kmetica.
Mordo vzame druge naočnike in vpraša:	»Bolje?"
Ostale besede si prihrani.
»I, je bolje in ni. Zdaj mi miglja pred očmi nekakšna megla, kot dim, kot nekaj..."
Mordo mirno poišče tretje naočnike in zadnje. Z njimi mora kmetica videti in jih kupiti, ali pa »poljubiti in pustiti". Za vse na svetu Mordo ne bo več spregovoril.
Pride nov pacient, koščen, mršav in bledičen kmet s planine, iz Paklareva. Mordo ga pobara s svojim neslišnim glasom in španskim poudarkom, kaj ga boli.
»Na žlički je nekaj, kot žerjavka, da bi jo zlomek, pa boli, boli..." pove gorjanec, kazoč s prstom na sredo prsi in bi še nekajkrat ponovil, da ga boli, toda Mordo ga ustavi suho in prepričljivo:
»Tu je nič, tu ga ni mogoče boleti!"
Kmet se duša, da ga boli prav tu, vendar pomakne prst malce na desno.
Pa me ne boli. .. Kako naj ti povem? Boli, viš: tule se bolečina začne, potem pa leze sem pa tja, prav leze, oprosti mi.. ."
Nazadnje malo popustita oba, bolnik in Mordo. Določita mesto, kjer bolečina bolj ali manj stalno tiči. Zdaj ga Mordo kratko in poslovno vpraša, če ima na vrtu j vinsko rutico, in mu naroči, naj to zelišče stolče v ponvi, doda žlico medu in potrosi s praškom, ki mu ga bo dal; potem naj usvaljka iz tega med dlanmi tri kroglice in jih pogoltne pred sončnim vzhodom.
„!n vsako jutro osem dni, od petka do petka. Prešlo bo
zbadanje in bolečina. Daj osem grošev in zbogom!"
Kmet, ki je zdaj debelo gledal, migal z usti in si prizadeval zapomniti navodilo, mahoma pozabi vse, tudi bolečino, zaradi katere je prišel, in se pograbi za žep, kjer nosi platneno mošnjo z denarjem. Začne se vlačenje, odve-zovanje, stokanje, obiranje, naštevanje in, navsezadnje, žalostno plačevanje.
Mordo sedi nepremičen in droban, nagnjen nad novo stranko, kmet pa zlagoma zapušča čaršijo in ob robu potoka odhaja v svoj hribovski Paklarevac. Na eni strani prsi ga tišči bolečina, ki ne odneha, na drugi strani, v žepu, Mordov prašek, zavit v vijoličast papir. Skoz in skoz pa ga prebada neka druga, posebna bolečina: žalost za denarjem, ki se mu zdi proč vržen, ter nezaupanje in strah, da je morda prevaran. Tako gre naravnost v sončni zaton, nepriseben in potrt, kajti ni bitja, ki bi bilo bolj klavrno in zmedeno, kakor je bolan kmet.
Je pa vendar neki obiskovalec s katerim Mordo dlje in zaupneje poklepeta in mu ni žal, če z njim zapravi kako minuto in besedo več. To je fra Luka Dafinič, bolj znan pod imenom likar*. Že z Mordovim očetom Davidom je fra Luka delal in se dobro razumel, sedaj je pa že dvajset let Mordov neločljivi prijatelj in poklicni tovariš. Ko je v mlajših letih še pasel duše po farah, je prihajal v Travnik, kadar je le utegnil, in najprej stopil v Mordovo štacuno, šele potem obiskal župnika v Dolcu. Tako je travniška čaršija že dolgo vajena videti, kako Mordo in fra Luka tiščita glave skupaj, šepetata ali pa ogledujeta zelišča in zdravila.
Fra Luka je doma iz Zenice, toda kot otrok je prišel v gučegorski samostan, ko mu je vse domače pobrala
* Likar — lokar, zdravnik.
6 _ Štev. 6 (1081)			|P^	8. februar 1963
Živinorejska razmišljanja ob Svečnici
Skrajno neugodnemu lanskemu vremenu za proizvodnjo in spravilo sena je jeseni vse prezgodaj sledil sneg in pokopal pod seboj posevke lihoogrščice in drugih poznojesenskih krmnih rastlin. Pridelano seno ni le na splošno revno na hranilnih snoveh, marveč ga je skoraj povsod znatno manj, kot bi ga moralo biti. Kdor lani pridelovanju silažnih rastlin in siliranju ni posvetil pozornosti, kot je na splošno zasluži, temu krme primanjkuje, tam bo goveja živina v drugi polovici zime stradala In ne bo ustrezno priraščala, mleka pa bo vedno manj.
Ob svečnici je v hlevu šele pol zime mimo. Ta stari pregovor ima tudi v moderni govedoreji polno veljavo. Od kmeta Svečnica zahteva, da ima svoje »parne« najmanj do polovico polne. Kdor letos tega nima, je zadnji čas, da prične temu primerno ukrepati. Za to pa ima v bistvu le tri možnosti:
■	Zmanjšanje goveje črede z odprodajo najslabših živali;
■	dokup nadomestkov za seno in silažo;
■	Zmanjšanje dnevnih obrokov sena in nadomestitev manjkajoče sušine (Trocken-masse) s slamo in podobnim, manjkajočih beljakovin pa z beljakovinskimi koncentrati.
Na možnost zmanjšanja goveje črede letos ne moremo dosti misliti. Ker krme povsod manjka, za govejo živino ni povpraševanja. Pokladanje nadomestil za voluminozno krmo je odvisno od zalog ali pa od možnosti dokupa slame (0,5—0,9 °/o beljakovin, 0,12 do 0,2 škrobnih enot in 86 °/o sušine) ali pa rezancev sladkorne pese (1,6 °/o beljakovin, 0,64 škrobnih enot in 93 °/o sušine), v kolikor so na trgu po zmernih cenah sploh na razpolago. Vendar tudi ob teh nadomestilih ni mogoče računati, da bomo živino uspešno prekrmili brez dodatka beljakovinskih koncentratov, brez mešanice otrobi, oljnih tropin in rudninskih krmil. Ob naši bilanci zalog krme za govejo živino in ob naših potrebah in možnostih za odkup voluminozne krme bomo potrebo po dodajanju beljakovinskih koncentratov takoj spoznali, če bomo upoštevali, da potrebujemo na dan:
	beljakovin Ikrobnih		suiine
krava molznica s 500 kg	d kg teže:	enot	kg
kot vzdrževalno krmo	30	3	1,8—2
za vsak liter mleka			
pa nadaljnjih	5	0,15	0,33
doraičajoča goveda			
za vsakih 100 kg teže	17	1	1.5—2,9
Krava, ki je že dala 80.000 kg mleka
V Oberwolzu na Zgornjem Avstrijskem stoji v hlevu živinorejca Seppa Lukasa krava simodolske pasme, ki je dala doslej že 80.000 kg mleka s 4,04 °/o ali 3.203 kg masti. Krava, ki nosi ime »Segna 2517 RL«, je stara 17 let, in je dala 15 zdravih telet. Njena sestra »Sonna AF 4493«, ki je stara 12 let, je dala doslej 50.000 kg mleka, njena mati pa 45.000 kg.
Pri tej bilanci bomo prišli povsod do spoznanja, da v krmi primanjkuje beljakovin. Te beljakovine pa moramo brezpogojno nadomestiti. Nadomestili jih bomo lahko z oljnimi tropinami in otrobmi, najlažje pa z zadružnimi beljakovinskimi koncentrati »Raiffeisen Milchfutter I« (18 % surovih beljako-
Pri KRMNEM ŽITU je zaenkrat položaj na avstrijskem trgu še ugoden. Skladišča so založena tako s koruzo in ječmenom kakor tudi s krmno pšenico. Tudi krmne rži je za pitanje goveje živine precej na razpolago in je cena dokaj ugodna. Le ovsa na domačem tržišču primanjkuje. Sicer je v prihodnjih tednih računati z njegovim uvozom, vendar bo njegova cena razmeroma visoka.
Manj ugodno kaže na trgu s krmnim žitom razvoj njegovih cen. V škodo alpskih in zaradi tega živinorejskih predelov se agrarni predstavniki nižje avstrijskih ravninskih predelov potegujejo za to, da bi ceno koruze povišali od 205 na 225, ceno ječmena pa od 205 na 210 šil. za 100 kg. Zadnja beseda k temu vprašanju vendar še ni bila izrečena.
Tudi OLJNIH TROPIN je zaenkrat še dovolj na zalogi. Glede nadaljnjega uvoza pa obstojajo težave v tem, da oljnih tropin na
vin) ali pa z istima koncentratoma II (24 °/o preb. beljakovin) ali III (30 °/o preb. beljakovin). Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti na potrebo dodajanja ustreznih mineralnih snovi (Ramikal etc.).
Ob koncu le še to: Ne pustimo dobrih molznic in njihovih telet v prihodnjih tednih stradati! Vsako stradanje bo povzročilo nenadomestljivo škodo v hlevu. Sestavimo krmne obroke tako, da bo v njih na vsak način dovolj beljakovin in dovolj sušine. Potem bodo krave obdržale svojo molznost, mlada goveda pa bodo normalno priraščala.
evropskem trgu primanjkuje in da jih bo treba uvažati vsaj nekaj časa iz prekooceanskih dežel. Sploh je opažati, da cene pri vseh vrstah oljnih tropin naraščajo.
RIBJE MOKE peruanskega izvora je dovolj na razpolago. Vendar tudi njene cene zadnje čase naraščajo. Izgledi za kakšno pocenitev so slabi.
Pri SENU in SLAMI je položaj slej ko prej brezizgleden. Do največjega pomanjkanja pa bo prišlo šele proti pomladi. Zaenkrat poskušajo to pomanjkanje premostiti z REZANCI SLADKORNE PESE (Zuckerrubenschnit-te), ki pa so žal zelo dragi. Ker so jeseni zaradi zgodnjega snega velike količine sladkorne pese zmrznile na polju, je tudi ponudba rezancev pičla in nestanovitna. Na njene dobave iz Nižje Avstrijske zaradi slinavke in parkljevke zeankrat sploh ni računati, pravtako tudi ne na tamošnje dobave sena in slame.
Slovenska kmečka zveza obvešča
V	mesecu januarju je Slovenska kmečka zveza izvedla vrsto sestankov za odbornike in zaupnike. Sestanki so bili v Železni Kapli, Pliberku, Grabalji vasi, Borovljah, Zmoti-čah, Celovcu, Logi vasi in na Reki, udeležili pa so se jih zaupniki okoliških občin.
Posvetovanja in razgovori na teh sestankih so pokazali njihovo koristnost in potrebo. Zaupniki in odborniki SKZ so na vseh sestankih pokazali veliko zanimanje za splošna gospodarska vprašanja v državi in v Evropi, posebej pa še za krajevne kmečke gospodarske probleme. Razvili so vrsto konkretnih in koristpih misli za potrebno pot gospodarske preusmeritve in za reševanje s tem povezanih neposrednih krajevnih problemov. Zato bo SKZ s temi sestanki še nadaljevala in jih razširila na splošne krajevne kmečke sestanke, kakor so doslej že bili v Mokrijah, Lepeni, Lobniku in Obirski.
Na podlagi teh sestankov razpošilja Izvršni odbor SKZ te dni obljubljeno okrožnico št. 1/63, s katero daje zaupnikom in odbornikom SKZ v roke neposredno gradivo, ki ga potrebujejo za vaške kmečke sestanke in za krajevna kmečka zborovanja.
*
Zveza koroikih perufninarjev je objavila, da jo določila za leto 1963 za piščance in piSke naslednje ceno: nesortirani enodnevni	piSčanci	S	5.9%
sortirane enodnevne piSke z 90 •/• jamstvom spola	S	10-Jt
enodnevni petelinčki	lahkih pasem	S	2.—
enodnevni petelinčki srednjetežkih pasem S 3.— Hibridi so nekoliko dražji in stanejo
enodnevni nesortirani piSčanci za pitanje S I.— enodnevne piSke nesnico •	S 14.— do 16.—
8 tednov stare piSke	S 30.—
10 tednov stare piSke	S 35.—
12 tednov stare piSke	S 40.—
Te cene veljajo na kraju valiSča in stroSki transporta v njih niso zapopadeni. Za piSčance iz priznanih vzreja-liSČ in razmnoževaliSč je dovoljen vzrejni pribitek na te cene.
VzrejaliSča, ki so priznana od koroSke kmetijske zbornice, imajo v območju južne KoroSke: RITTERSHAUS Anne, Wiesenhof, Sekira p. Ribnica ob Vrbskem jezeru	Leghorn
ZUBER Franz, Elbelhof, Celovec,
Auer v. Welsbach Str. 17	Barred Rocks
RazmnoževaliSča, ki so priznana od koroSke kmetijske zbornice v območju južne KoroSke, pa so: PFEIFFER Paul, Zauchen, P. Seebach Rhodeltinder bei Villach	Barred Rocks
BOEHM-BEZING, Gut Farchenhcf,
Celovec 2	Wi;i»e Rocks
KOBENTAR Otto, Annabichl,
Luitpoldv/eg 4, Celovec	New licmpsbire
V/OLLIN Thomas, GeflOgelhof Feschnig,
Celovec	New Hampshire
HANKO Ferdinand, Erlenhof, Žihpolje Rhodcldnder NVEIDLITSCH Th. u. G., Tinjsko polje, Whiie Rocks Tinje	Bronzebutten
Sicer delajo vsa valiSča skozi celo leto, vendar je kljub temu potrebno, da oddaste naročila pravočasno.
Sejem za plemenske svinje in merjasce v Št. Vidu
V	petek, dne 15. februarja 1962 bo v St. Vidu ob Glini prvi letošnji plemenski sejem za merjasce in svinje obeh deželnih pasem. Na izbiro bo 57 merjascev in 55 svinj. Za merjasce z rodovnikom daje kmetijska zbornica subvencije k nakupu.
Položaj na trgu s klavno živino
Začetkom zime so bile cene klavne živine v državi za 50 do 150 grošev cenejše od cen začetkom lanske zime. Zadnje tedne so se cene ustalile, ponekod pa so pričele celo naraščati. Kakor kaže januarski razvoj, pa je čas najnižjih cen skoraj povsod za nami. Medtem ko ponudba rahlo pojema, je pri eksportu klavne živine videti tendenco naraščanja. Skladno s tem narašča tudi povpraševanje za kvalitetno klavno živino, ki pa je na trgu primanjkuje. Znamenja zboljšanja položaja na trgu s klavno živino so delno seveda tudi posledica slinavke in parkljevke na Nižjem Avstrijskem.
Na Dunaju je ponudba klavne živine zadnje čase nazadovala od tedna do tedna. Od 1841 govedi začetkom januarja je zdrknila koncem januarja na 1370. Vole in bike so plačevali po 9 do 12,60 šil., pri čemer cene bikov naraščajo, cene volov pa padajo. Cene telic so se skozi ves mesec držale med 9 in 12,10 šil.
Tendenca naraščanja cen bikov je razvidna tudi na Koroškem in Salzburškem. Začetkom januarja so na Koroškem plačevali bike po 9 do 10,50, sedaj pa jih plačujejo tudi že po 11 šil. Isto velja na Koroškem tudi še za vole, medtem ko gredo telice po 9 do 10 šil.
Cene v Salzburgu so bile ves mesec nekoliko pod onimi na Koroškem. Posebno je bilo to vidno pri kravah, katerih cene so na Koroškem narasle na 7 do 8 šil., medtem ko se v Salzburgu togo držijo med 5 in 8 šil., na Dunaju pa med 6 in 9,60 šil.
S Koroške je bilo v januarju izvoženih 672 goved, za februar pa utegne bili že odobreni kontingent 806 goved še povišan.
Zveza slovenskih zadrug sporoča:
Položaj na trgu s krmili
kuga. Tukaj je s kratkimi presledki preživel svoja leta med zdravili, zdravniškimi knjigami in orodjem. Celico ima natrpano z lončki, glinastimi vrči in škatlami, po stenah in s stropa pa visijo v vrečkah ali snopkih suha zelišča, vejice in korenine. Pri oknu stoji čeber s pijavkami v bistri vodi in čebriček s škorpijoni v olju. Zraven oblazinjene klopi, pokrite s staro, prežgano, pokapano in zakrpano preprogo, stoji lončena pečica, na nji pa nepretrgoma vre lonček z zelišči. V kotih in po policah leže kosi redkega lesa, drobni debeli kamni, živalske kože in rogovi.
Navzlic tej brklariji je celica vedno čista, prezračena, prijetna in največkrat diši po brinovih jagodah ali metinem čaju.
Na steni vise tri podobe: Hipokrat, sveti Alojzij Gon-zaga in lik neznanega viteza v oklepu, z naličnikom in košato perjanico na glavi. Od kod in čemu ima fra Luka to podobo, živa duša ni mogla zvedeti. Turki so nekoč preiskali samostan; našli niso ničesar, kar bi se jim zdelo narobe, pač pa so se spotaknili ob to podobo. Fra Luka jim je dejal, da predstavlja nekega sultana. Izbruhnil je spor, ali je mogoče in dovoljeno slikati sultane, ker je pa slika bila že povsem obledela in Turki zabiti, je vitez ostal na steni. Te podobe visijo v celici že več kot pol človeškega življenja; ker nikoli niso bile bogve kaj jasne, so sčasoma popolnoma zbledele, tako da je sveti Alojzij podoben Hipokratu, Hipokrat „sultanu”, »sultan", slabo natisnjen na mehkem cenenem papirju, pa sploh nikomur več; le fra Luka še natančno razloči njegovo sabljo in oklep in vedno jasno vidi vitezov bojeviti pogled izpred petdesetih let.
2e kot povsem mlad bogoslovec je fra Luka izpričeval voljo in nadarjenost za zdravniški poklic. Takratni predstojniki so to opazili in vedoč, kako je ljudstvu in fratrom potreben dober, spreten zdravnik, so poslali fanta
na zdravniško šolo v Padovo. Toda že drugo leto so novoizvoljeni, nasprotni predstojniki odkrili, da je to neprimerno za fra Luko in predrago za red, pa so ga poklicali nazaj v Bosno. Po treh letih pa so bili spet izvoljeni prejšnji predstojniki in vnovič so poslali mladega fratra v Padovo, da doštudira »lekarske vede”. Ampak čez leto in dan so spet zavladali nasprotni predstojniki, uničili vse, kar je bilo vmes storjenega, in med drugim iz nagajivosti spet poklicali fra Luko iz Padove na Gučo goro.
S tistim znanjem, ki si ga je nabral, in s knjigami, ki si jih je mogel kupiti, se je fra Luka naselil v tej celici; s strastjo je proučeval in zbiral zdravila in z ljubeznijo zdravil ljudi. Ta strast ga nikoli ni zapustila, ljubezen do zdravljenja nikoli ugasnila.
Popoln red in mir gospodari v tej celici, po kateri se neslišno giblje visoki, kratkovidni in mršavi likar. Fra Lukina mršavosf je bila pregovorna po vsej Bosni — »Dveh stvari ne ve niti najbolj učen duhoven: na čem stoji zemlja in na čem visi kuta na fra Luku". Na tem visokem in suhem telesu je bila nasajena lepa, pokončna in živahna glava z modrimi očmi, zatopljenega in malce odsotnega pogleda, s tankim vencem belih las na lepo oblikovani lobanji, s prosojno orumenelo kožo, pod katero je bilo videti modre, razvejane žilice. Ostal je živahen in čil do pozne starosti. »Fra Luka ne hodi, temveč šviga kot sablja", je dejal o njem neki gvardijan. In res, ta človek nasmejanega pogleda, živahnega, neslišnega gibanja svoj živi dan ni miroval. S posušenimi, izpranimi in dolgimi prsti je venomer prevračal neštete drobne stvarčice, strgal, drobil, lepil, povezoval, zapisoval in natrpaval skrinje in police. Kajti za fra Luko nič ni bilo nepomembno, odveč in brez haska. Pod njegovimi koščenimi prsti in nasmehlja-nimi kratkovidnimi očmi je vse oživljalo, govorilo in terjalo
svoj prostor med zdravili ali vsaj med koristnimi in nenavadnimi stvarmi.
Ko je fra Luka tako iz dneva v dan, iz leta v leto opazoval zeli, rudnine in živa bitja krog sebe, njihove spreminjave in življenje, je čedalje jasneje spoznaval, da je na svetu, takem, kakor ga vidimo mi, le dvoje: naraščanje in upadanje, oboje pa tesno in nerazplefeno povezano, večno in povsod v gibanju. Vsi pojavi okrog nas so le ločene razvojne stopnje te brezmejne, zapletene in neminljive plime in oseke, le fikcije, minljivi trenutki, ki jih mi samovoljno izločamo, označujemo in nazivamo z ustaljenimi imeni, kakor so zdravje, bolezen in umiranje. Vsega tega pa kajpak ni. Je samo naraščanje in upadanje, v raznih stanjih in oblikah. In vsa zdravilska umetnija je: spoznavati, loviti in izkoriščati »kot mornar vetrove’ sile, ki podpirajo naraščanje, izogibati pa se vseh tistih, ki vlečejo v upadanje in jih odstranjevati. Ko se človeku posreči ujeti to silo, ozdravi in jadra dalje; kadar mu spodleti, kratkomalo tone in potone; v tem velikem in nevidnem knjigovodstvu naraščanja in upadanja se prenaša taista sila z ene strani na drugo.
Taka je Lukova podoba sveta v splošnem; v posameznostih je kajpak veliko težja in zamotanejša. Sleherno živo bitje, sleherna bilka, sleherna bolezen, sleherni letni čas, sleherni dan in sleherna minuta — vse ima spet svoj posebni razvoj in nazadovanje. Vse je vključeno eno v drugo, povezano z nejasnimi, številnimi vezmi, in vse to deluje in vre, migota in kroži dan in noč, globoko pod zemljo, povsod na nji in visoko v ozračju, do planetov, in vse po dvojnem zakonu rasti in upadanja, katerega je tako težko doumeti in spremljati.
(Se nadaljuje)
Obletnica Prešernove smrti:
Kulturni praznik slovenskega naroda
Leta 1848.
Zima v naravi, v srcih pa živ ogenj. Naj-PreJ so vzbuknili plameni v Parizu, že februarja.
»Pravico! Dajte mi človeško pravico!« je terjal bedni delavec. Med človeštvom se je Pojavil nov, dotlej nepoznan glas — glas proletarca.
Prevratniki, buržuji, vsekakor pripravljeni, da ujamejo prave razmere za uveljavljanje svojih lastnih, sebičnih namenov, so jim iz-Prva priskočili na pomoč, vrgli vlado, zapo-.j1 vladarja in dvignili na prestol »pravičnika« — proletarec pa je ostal na cedilu. Ko Se je upiral, so ga krvavo potolkli. In ruski car je francoskemu »krvavemu generalu« če-stital k zmagi...
Tako v Parizu.
A zgledi vlečejo.
»Svoboda!« je zagorelo tudi v srcih onstran Kena. Nemški knezi so se tresli za svoje pre-stole in prestolčke.
Svoboda tiska!
Svoboda v oboroževanju!
Porotna sodišča!
Parlament!
Ustava!
Ustava!
Ustava!
»Že morda. No, kaj bi rad, Tonček?«
Šravfarjev Tonček, rdečeličen, zastaven fantiček, sin peka in gostilničarja, je v zadregi po strani pogledal na starega Bleiweisa, nato pa zaupljivo dvignil oči k »dohtarju«:
»So fantje rekli, naj vas prosim, da nam kupite ... kupite vse, da bomo .narodna straža1.«
Dečki so pritisnili za tovarišem in pozorno gledali dohtarjev široki, zadnje čase nekoliko bledikasti obraz, obrobljen z dolgimi lasmi.
»Hm, kaj pa potrebujete?«
»Vse: boben in čake in puške in sablje,« je Tonček hitel naštevati.
»In trobento!« se je iz gruče oglasil pogumen glasek.
Stari Blehveis je jezno udaril s palico ob tlak:
»Glejte jih, no! Saj ni veliko, kar zahtevajmo!« In odhajaje je pristavil: »Razvadili ste jih, zato so vsak dan nesramnejši. Kar napodite jih!«
Fantiči so plašno gledali za starcem. Tonček pa je stopil tesneje k Prešernu in mu zaupal:
»Sablje so pri Killerju cenejše, ampak tiste, ki jih Florijan prodaja, so veliko močnejše.«
»Bobna pri Killerju sploh nimajo,« mu je pomagal tovariš.
stvo in svoboda vseh narodov je vendar naše geslo!«
Prešernu se je oko stemnilo.
»Ne vem, če je človeštvo tej svobodi že dozorelo. Bojim se, da ne. Naš narod vsaj ne čuti doslej nobene svobode. Vlada mu Še vedno tuj tiran — cesar. Dokler nam gospodarijo tujci, pa vendar ne moremo govoriti o svobodi. Trd bo še boj zanjo.«
»Beži, beži! Zakaj bi prerokoval točo, kadar nam sije sonce!«
Prešernovo obličje se je nekoliko zjasnilo.. . Saj res! Zakaj bi gledal v prihodnost, dokler se mu smeje lepa sedanjost! Zakaj bi opozarjal na rožljanje verig, če pa vse okrog njega kriči: svoboda! svoboda!
Svoboda! Ponekod je beseda učinkovala kakor opojno vino. Ubogi kmetje tlačani so jo edini prav razumeli in tu in tam temeljito stresli verige. Pograbili so za orožje, kakršno jim je pač prišlo pod roke, in s silo navalili na svoje zatirance — grajsko gospodo. Tako so puntarski Ižanci napadli soneški grad in strahovito gospodarili po njem. Ampak — kaj! Sredi noči je oddelek vojakov odrinil iz Ljubljane in napravil na Igu »red«.
Da, če bi se bili dvignili kmetje po vsej državi hkrati!
^mpi/ iz meta trn pmjiuut'
Utočasno odmev v Avstriji. Zaman vsi na-Ppri nekdaj vsemogočnega kanclerja Metter-nicha!
Konec tiranstva!
Svoboda! Svoboda!
Strahote revolucije tudi na Dunaju . .. Kri na ulicah ... ljudstvo na barikadah .. .
Naposled prva koncesija vlade: Metter-ttichov odstop ...
Osem ur po svojem odstopu je nekdanji mogočnik v spremstvu svoje žene skrivaj pobeg-nu z razdivjanega Dunaja. Usoda mu ni pri-Zanesla — mož je padel.
Tri dni pozneje je prispel v Ljubljano po-P?triik z Dunaja, ravnatelj cukrarne Kranjc.
Prsih je imel pripet bel trak. Prinesel je Prvo vest o revoluciji na Dunaju in o Metter-ichovem padcu. Nekaj ur nato so že Ljubljani hodili po ulicah z istim znakom veja na prsih. Zvečer je bila v gledališču avnostna predstava. Gledališče nabito polno. Navdušeni Ljubljančani so stoje odpeli — ce-arsko pesem. Ob istem času se je zbrala v Utestu velika »drhal«, povečini mladina, pa Udi delavstvo. Vrgli so Metternichovo sliko .. Ljubljanico in razbijali po mestu, dokler • v ni okrog tretje ure zjutraj razpodilo vo-j^tvo. Razočarani delavci, živeči v razmerah, v1 59 bile preslabe za uspevanje najskromnej-e Rivali, so se vrnili v svoje vlažne kleti in azdrapane predmestne kolibe.
. Meščanov pa se je lotil strah pred »drhal-i. • Pokazala se je potreba po »narodni strank DIa ^ nato s0 )'° res ustanovili. V brat-složnosti so hodili na stražo Nemec poleg k °venca, grof poleg preprostega rokodelca, gataš poleg siromašnega dijaka. Vse se je j|°dilo in uredilo v znamenju »bratoljubja«. ošili so belordeče avstrijske barve in pri-gali cesarju zvestobo. Povelja so bila se-Ve°a — nemška.
st v u°r v Ljubljani so ustanovili »narodno tudi po manjših mestih. V Kranju j’e v' Pfešeren »eden od nartavišjih« — kakor je .. Ljubljani pripovedovala gospa Metka svo-gostom.
Kes bi bil tudi Prešeren med častniki kranj-
skih
»gardistov«, vendar se vojaških vaj »na-
j. * m 5«auioiuv 's, vv-iiuat ou v jrvin vaj
. nm« gardistov ni udeleževal. Le službo v s.arni »narodne straže« je prevzel, kadar je
»N vrsta nanj-
net a stara leta se spet vojake igramo,« se je k* ega dne norčeval proti staremu Bleiweisu, Sa je srečal pred stražnico se l^ako je. Dandanes stoji ves svet na glavi,« . le smehljal starec. Potem je pokazal na ko-Drnj 0sem do desetletnih fantičev, ki so stali na d stražnico in se približal Prešernu: »Ali Vas čakajo, gospod doktor?« eseren se je ozrl in namuznil:
Prešeren je pomežiknil fantičem.
»Torej gremo k Florijanu?«
»Mhm! K Florijanu!« so se dečkom zasvetile oči. Skrivaj so se dregali s komolci in poskakovali na eni nogi od zmagoslavnega veselja.
Ves mali trop se je pomaknil z »dohtarjem« čez trg proti Florijanovi trgovini. Stari Bleiweis jih je od daleč videl in sam pri sebi godrnjal:
»Ga že imajo! Pa ga bodo spet obrali za nekaj težko prisluženih denarcev. Le kako more biti tako zanorjen v otroke!« Z glavo majaje je nadaljeval pot.
France Prešeren pa je stal v trgovini prijatelja Florijana, izbiral sablje in čake in puške in oči so se mu svetile prav tako kakor obdarovanim otrokom okrog njega. Ko je mala »narodna straža« stala opravljena pred njim, pa je kakor v stražnici zapovedal: »Habt acht! Rechtsum! Marsch!«
In mali »gardisti« so z žarečimi obrazi odkorakali skozi odprta vrata na trg. Prešeren in Korle Florijan sta stala na vratih in gledala za njimi.
»Naj tudi otroci vedo, da stojimo sredi velikih dni!« je rekel Florijan.
Prešeren je prikimal.
»Imaš prav. Nikoli ni bila svoboda človeštvu tako blizu, kakor je v teh dneh «
»Samo blizu? Saj stojimo sredi nje! Brat-
V mestih je bilo še slabše. Tu ljudstvo sploh ni bilo toliko prebujeno, da bi bilo čutilo in jasno videlo svoje suženjske verige niti v narodnostnem niti v socialnem pogledu. Večina domačinov se niti zavedala ni, da so Slovenci, da jim že stoletja gospodari tujec. Socialno šibkejša plast ljudstva, brezposelni siromaki, težaki, slabo plačani, takrat še maloštevilni tovarniški delavci in v revščini živeči pisarniški in drugi uslužbenci pa so stokali pod pritiskom rastočega kapitalizma.
Kdaj’ se predrami to ljudstvo?
Kdaj toliko dozori, da strne svoje vrste v boju za svobodo?
Zaman je Prešeren o tem razmišljal. Jasno je spoznal, da čas velikega boja še ni prišel. Kamorkoli se je ozrl, je opazil, kako se narodove sile drobijo v nenačrtnih, včasih brezglavih in nepomembnih podvigih brez medsebojne povezanosti, brez enotnega vodstva, brez skupnega, določenega in vsem jasnega namena.
Če bi se dvignil ves narod, razorožil vse, kar je nosilo cesarsko suknjo, pognal čez mejo cesarskega namestnika in vso tujo gospodo, zasedel urade s svojimi ljudmi — potem in le potem bi revolucija rodila svobodo.
Seveda brez skupnega nastopa vseh avstrijskih Slovanov bi Slovenci ne uspeli.
Kakšen pomen za osvoboditev Slovencev pa je na primer imelo to, da so v Kranju
- C. - j5L l VR
[rm	M	If'
u Sp		P J
ponoči napadli komisarja Pajka in ga pretepli?
Zjutraj, ko sta Katra in Prešernova nečakinja Minca, hči Mine Volkove iz Vrbe, prišli od maše, sta prinesli Francetu novico o Pajku. Prešeren je bil še v postelji. Nejevoljno je poslušal vest o dogodku, ki je razburjal ves Kranj. Komisarja Pajka je cenil kot poštenjaka in — v njegovem salonu je visel miniaturni posnetek Langusove slike: Primčeva Julija, svakinja Pajkove žene!...
Res je Pajk nemškutar. Nu, narodno zavedni ljudje so med uradništvom bele vrane. Ampak v svojem uradnem poslovanju je vedno pravičen. Trdo se drži paragrafov — to je pač ves njegov greh.
»Sreča, da nisi sinoči ti poveljeval straži. Gotovo bi sodili, da si kriv tistih batin. Sicer pa pravijo ljudje, da je Pajk zaslužil, kar je dobil. Ljudi stiska, kolikor more.«
Prešeren je ležal vznak, gledal v strop in molčal. Katra pa je še tarnala:
»Oh, kakšne čase smo dočakali! Saj človek skoraj svojega življenja ni varen! Pravijo, da so po Ljubljani strašno razbijali. Kar bojim se, da ne začno v Kranju. Potepini nam lahko vse razbijejo in pokradejo.«
»Ne bo mnogo, kar bodo pri meni nakradli,« je Prešeren suho pripomnil in se obrnil v zid, da še zadremlje. Katra pa se je razjezila:
»Kolikor ti vzamejo, bo škoda. Če nama pohištvo razbijejo, nikoli ne boš imel toliko, da kupiš drugo, vem, da ne. Nekaj časa ti je letel denar na kup, zdaj pa kopni tvoj zaslužek od tedna do tedna — samo zaradi tvoje trme, ker ljudem nočeš veliko računati. Kmalu ne bo niti za sol. Najemnine še nismo plačali, odkar smo v stanovanju. Kar čudim se, da nas gospodar ne vrže na cesto. In ob vsem tem si naprtiš še Smoletovega pan-krta, ki te več stane kakor Minca in jaz, naredi pa ti ne toliko, da bi bilo vredno piškavega oreha! Če le odneseš pete, že vrže pero iz rok. S pisarjem Sokličem brijeta norce ali pa igrata kvarte. Kadar slišita, da ti prihajaš, pa skočita vsaksebi. Za norca te imata, da veš!«
Zdajci je bilo Prešernu dovolj. V trenutku se je dvignil in sedel na posteljo. Oči so mu gorele. Iztegnil je roko in zagrmel:
»Ven!«
Še vedno nekaj godrnjaje, je jezična Katra odšla iz bratove spalnice in v prvi sobi naletela na Andreja Rudolfa, ki je stal pri pisalni mizi in se šefovi sestri s škodoželjno nesramnostjo smejal naproti. Očividno je prisluškoval! Sovražno ga je oplazil Katrin pogled. Fant ji je odgovoril s posmehom.
Prešerna je minilo veselje do spanja.
Vstal je in poklical:
»Andrej!«
Smoletov sin je pogledal v sobo.
»Dobro jutro gospod doktor!«
»Dobro jutro! Ali si prepisal pesem?«
»Sem.«
Fant je prinesel popisan papir in ga izročil Prešernu.
»Zdravljica«
je bral Prešeren in prijel svinčnik, da popravi nekatere pisarjeve napake ... Da, »Zdravljica«! Prišel je vendarle njen čas. Pošlje jo Bleiweisu za »Novice«. Zdaj sme peti:
Otrok kar ima Slava ...
Zdaj je čas, da se združijo vsi Slovani in otresejo dunajskega jarma. Ta poziv vendar rojaki morajo razumeti! Ampak tistega ne bodo razumeli:
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan . . .
Človečanstvo! . . . Mir med narodi? Bratstvo med vsemi ljudmi na zemlji? Nikjer več roke, ki bi se dvigala v nasilju? Nikjer meča, ki bi se hotel omadeževati s človeško krvjo? ...
O! Kdaj? Sto, tisoč let? Kdaj?... Nikoli? ...
Prešeren je zganil polo z »Zdravljico« in pogledal mlademu prijateljevemu sinu v oči.
»Vidiš, fant, to je moja oporoka,« je rekel...
Rojstna hiSa Franceta PreSerna v Vrbi
(Odlomek iz knjige like VaStetove ,.Roman o Prelemu")
Dunajska „Revija na ledu“ v Celovcu
.FESTIVAL LJUBEZNI" — to je naslov letošnjega sporeda, s katerim gostuje svetovno znana dunajska .Revija na ledu” v celovški Mestni hali. Program imenujejo tudi .opereto na ledu", njen avtor — za glasbeni del — pa je kot že vsa leto slavni avstrijski komponist Robert Stolz.
Gostovanje v Celovcu traja od zadnje srede, ko je bila slavnostna premiera, do 18. februarja. Poleg večernih predstav so gotove dni v tednu tudi popoldanske predstave, ki pa so v glavnem namenjene zaključenim skupinam.
Zanimanje za letošnje gostovanje .Revije na ledu" je morda še večje kot lani in je že zdaj več predstav popolnoma razprodanih. Poleg obiskovalcev iz Koroške in sosednih avstrijskih dežel se za revijo močno zanimajo tudi v sosednem inozemstvu, predvsem v Italiji in Jugoslaviji. Samo iz Slovenije je napovedanih nad 5000 obiskovalcev, ki bodo prišli v Celovec z avtobusi in posebnimi vlaki.
Predstave revije so spet edinstveno doživetje za staro in mlado. Ne samo posamezni solisti, od katerih mnogi spadajo med najboljše evropske in svetovne umetnike na ledu, marveč tudi razkošna oprema, čudovite obleke, glasbena pestrost in vse drugo prispeva h temu, da priteguje .Festival ljubezni" obiskovalce od blizu in daleč, ki za nekaj ur pozabijo Vsakdanjost in se predajo pravljičnim čarom zvokov, barv in visoke plesne umetnosti.
Vstopnice za posamezne predstave se dobijo pri potovalnih uradih ali pri blagajni Mestne hale.
: '
: j
Državno prvenstvo v hokeju na ledu
V nadaljevanju državnega hokejskega prvenstva je celovški KAC gostoval v Beljaku in po izredno bojeviti tekmi premagal tamkajšnje mlado moštvo VSV s 6:2. Dan pozneje je VSV klonil v celovški Mestni hali s 14:2, čeprav je njegovo svetišče branil odlično raz-oložen Werkl, ki je nedvomno eden naj-oljših avstrijskih vratarjev. Beljačani so do sedaj osvojili le 2 točki in te z neposrednim tekmecem za zadnje mesto. V povratnem srečanju je bil uspešen Zeli am See in Beljak bo zasedel zadnje mesto. Letos iz državne lige ne bo izpadla nobena ekipa.
Naslov državnega prvaka že trdno drži v rokah tirolski IEV, ki je brez dvoma letos najbolj izenačena avstrijska ekipa. IEV, ki je nekoliko okrepljen premagal celo zahodno-
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredniltvo in uprava:	Celovec - Klagenfurt, Gasomefer-
gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se poiiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2, Postfach 124.
nemškega prvaka Fiissen, je osvojil tudi državno prvenstvo ekip z umetnimi ledenimi ploščami. Dunajsko moštvo se je sicer nekoliko izboljšalo, vendar bo zasedlo drugo mesto predvsem zaradi smole celovškega KAC, ki bo zaradi problema vratarjev tudi letos pristal na tretjem mestu.
Vsekakor pa se nam naslednje leto obeta izredna sezona, kakršne Celovec še ni doživel. Tirolci se nameravajo močno okrepiti, zato tudi Celovčani ne morejo zaostajati, tako da se letošnji problem Kanadčanov nikakor ne bo ponovil. Ostale ekipe igrajo več ali manj nedeljski hokej, ki ga poživljajo le akcije inozemskih okrepitev. Priznanja vredno pot je ubral le beljaški VSV, ki je v svoje moštvo postavil same domače, mlade igralce. Ti so sicer na letošnjem prvenstvu doživeli precejšen polom, ki ga gre pripisovati njihovi neizkušenosti, vendar so se pri tem brez dvoma mnogo naučili.
Zaradi gostovanja dunajske Revije na ledu v celovški mestni hali se je KAC odpravil na gostovanje po Italiji, Švici, Franciji in Nemčiji, med potjo pa je v okviru državnega prvenstva premagal še Kitzbiihel z 8:2 in Zeli am See z 9:0. Po vrnitvi bo zadnji nasprotnik Celovčanov EC Ehrwald.
77. Dunajski mednarodni velesejem
od 10. do 17. marca 1963
TEKSTILIJE IN MODA: Salon krzna — Luksuzni predmeti — Umetnostna obrt — Igrače — Razstava športnega orodja — Razstava mode Posebna razstava: »Vse za otroka«
RAZSTAVA POHIŠTVA (velesejmski prostor)
TEHNIKA, INDUSTRIJA, OBRT: Stroji — Naprave — Orodje — Gradbena razstava — Umetne snovi — Tehnika v gospodinjstvu Razstava dvokoles in pribora
KMETIJSTVO: Kmetijski stroji s predavanji — Semena — Razstava pitovne govedi — Prehrana in posladila — Poskušnja vin
*
Avstrijska lovska razstava
Lov in zaščita — Lov v gospodarstu in umetnosti — Vrhunske trofeje zadnjih deset let
*
Obiščite novo 14.000 m2 veliko jubilejno halo na velesejmskem razstavišču!
Oba velesejmska kompleksa — velesejmska palača in velesejmsko razstavišče — sta dnevno odprta od 9. do 18. ure, vinska poskušnja in živilski sejem pa do 20. ure. Velesejmska palača bo v torek, 12. marca, odprta do 21. ure.
Popusti na železnicah in avtobusnih linijah za obiskovalce velesejma izven Dunaja. Velesejmske izkaznice se dobijo pri deželnih zbornicah za obrtno gospodarstvo, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah (razen Tirolske in Predarlske) ter pri posebno označenih prodajalnah (potovalni uradi itd.).
Trenutno stanje	na	lestvici:				
1. IEV (že prvak)	11	11	0	0	83:13	22
2. WEV	12	9	0	3	87:22	18
3. KAC	11	8	0	3	72:27	16
4. KitzbUhel	11	6	0	5	60:40	12
5. Ehrwald	10	3	0	7	26:74	6
6. Zeli am See	11	1	0	10	33:86	2
J. VSV	12	1	0	11	27:129	2
V Jugoslaviji Jesenice znova brez konkurence
Lanskoletni državni prvak, ki z astronomskimi rezultati premaguje prvenstvene nasprotnike, bo tudi letos brez poraza osvojil najvišji naslov. Drugi slovenski ekipi — ljubljanski
Olimpiji, je že zagotovljeno drugo mesto. V zadnjem srečanju so Jesenice premagale Spar-tak s 30:0.
Izreden uspeh Korošca Preimla na švicarski skakalni turneji
V nedeljo je bila končana zadnja izmed štirih konkurenc švicarske skakalne turneje. Dve posamezni tekmovanji je osvojil zase poznejši skupni zmagovalec Finec Kirjonen, na ostalih dveh pa sta zmagala Korošec Preiml in Italijan Aimoni. Preiml se je v letošnji sezoni razvil v najboljšega avstrijskega skakalca, kar je potrdil z osvojenim tretjim mestom V skupni razvrstitvi. Za zmagovalcem Kirjone-nom je bil drugi Norvežan Saga.
ij
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00. 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate
—	10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa
— 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 9. 2.: 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 11.40 Od plošče do plošče — 14.15 Pozdrav nate
—	15.30 .Večne ceste’, roman — 15.45 Knjižni kotiček —
17.00	Popoldanski koncert — 19.20 Pestro mešano — 20.15 Koncert dunajskih filharmonikov.
Nedelja, 10. 2.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Pester glasbeni spored — 11.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 13.00 Iz oper Richarda Wag-nerja — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 »Coelestina”, komedija — 19.45 Godba na pihala — 20.10 »In flagranti’, parodije — 21.18 Na lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 11. 2.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas —- 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Mladina in film —- 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 In kaj menite vi, Vsakodnevni problemi — 20.30 Staroavstrijska slikanica — 21.30 Operetni koncert.
Torek, 12. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Koncert celovškega komornega zbora — 15.00 Posebej za vas
—	15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 Koncert pri kavi — 18.35 Novosti na knjižnem trgu —
19.00	.Zlati plug’ — 19.15 .XY ve vse’ — 20.15 .Privatna izvedba’, slušna igra — 21.30 Majhen večerni koncert.
Sreda, 13. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Glasba za mladino — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 20.15 .Sen kresne noči’, opera.
Četrtek, 14. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Jutranji koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert —
18.05	Kmečka oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Pester večerni program — 21.00 Za filateliste.
Petek, 1J. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 13.05 Ljudske viže — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 Koncert pri kavi —
18.00	Na obisku pri koroških godbah na pihala — 19.00 Z Luise Martini po celem svetu — 20.15 Otroške pesmi od včasih in danes — 21.00 Glasbene šgrade.
II. PROGRAM
Sobota, 9. 2.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.30 Godba na pihala — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Popevke — 17.10 Iz parlamenta — 18.00 Za vas — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 20.00 Avstrijska Hit-parada —
21.00	Strauss vam igra.
Nedelja 10. 2.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 10.15 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.45 Velika simfonija —• 14.10 Glasbeni desert —- 15.00 Ljudstvo In domovina -— 15.40 Ljudska glasba — 16.00 Zabavna glasba — 18.00 Zveneči mozaik — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer.
Ponedeljek, 11. 2.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže
—	13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 17.15 čitali smo za vas — 17.40 Oddaja
za žene — 18.00 Popevke se vrstijo — 19.30 Koncert —
21.05	Večerni koncert.
Torek, 12. 2.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.20 Teden dni pri Združenih narodih — 13.30 Znani orkestri
—	15.30 Zabavna glasba iz Kanade — 16.30 2ivljenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Popevke se vrstijo — 20.00 Simfonični orkester — 21.00 Melodije in ritmi.
Sreda, 13. 2.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Da, to je moja melodija — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti —
16.30	Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Popevke — 19.30 Halol Tenagerji —
20.15	Sestanek v Salzburgu. Pester večerni spored — 21.10 Seine-Donava.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 9. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.25 Na dom obujaš mi spomin . . . (Cerkev sv. Katarine).
Nedelja, 10. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 11. 2.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Za našo vas. 10 minut za športnike — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 12. 2.: 14.15 Poročila, objave. Ziljska vascit (2): Obred v cerkvi — Pot na ženinov dom.
Sreda, 13. 2.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite zaigramo.
Četrtek, 14. 2.: 14.15 Poročila, objave. Bolje je paziti kot zdraviti se (Možganska kap).
Petek, 15. 2.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Vesele viže.
RADIO LJUBLJANA
Poročilo: S.0S, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00. Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — f02 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHi Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	8.25 Zabavni kaleidoskop — 10.15 Od tod In ondod —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 —
16.00	Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski
dnevnik.
Sobota, 9. 2.: 8.35 Pavel Sibic in Marijan Lipovšek — 9.25 V ritmu Latinske Amerike — 9.45 Ruski zbori — 12.15 Melodije iz sončne Dalmacije — 12.30 Koncertne drobtine
—	13.15 Zabavna glasba ■— 13.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14.04 Odmevi iz Španije — 14.35 Voščila —
15.15	Chet Backer in Benny Goodmen — 15.40 Zbor madrigalistov iz Celovca — 16.00 Vsak dan za vas — 17.50 Slovenske narodne — 18.10 Iz Hoffmannovih pripovedk — 18.45 Okno v svet — 20.00 Novo v studiu 14 — 21.00 Za konec tedna — ples.
Nedelja, 10. 2.: 6.30 Napotki za turiste — 8.00 Mladinska radijska igra — 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo — 10.00 Se pomnite, tovariši ... — 10.30 Matineja komornega orkestra RTV Zagreb — 11.40 Igrajo majhni zabavni ansambli — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.15 Igra orkester Monia Liter — 15.30 Od Suka do Gershwina —> 16.00 Humo-
reska tedna — 16.20 Orglice s popevkami in prijetnimi melodijami — 17.05 Hammond orgle — 18.30 Šport —
20.00	Izberite svojo melodijo.
Ponedeljek, 11. 2.: 8.25 Zabavni orkestri — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Naša partizanska pesem —
10.15	Izpod vročega sicilijanskega sonca — 12.15 Instrumentalni trio Janez Svečnik — 12.30 V paviljonu zabavne glasbe — 13.30 Znameniti pevci v popularnih operah
—	14.05 Godalni orkester — 14.35 Voščila — 15.15 Zveneče kaskade — 17.05 Obdobja slovenskega samospeva
—	18.10 Melodije v mraku — 18.30 Makedonske narodne pesmi — 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd — 20.45 Kulturni globus.
Torek, 12. 2.: 8.05 Iz oper hrvaških skladateljev — 8.40 Instrumentalni ansambel The Shadows — 9.40 Sovjetski zbori — 12.15 Zvoki s ansamblom Borisa Kovačiča — 12.30
V	paviljonu zabavne glasbe — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.15 Zveneče kaskade — 15.30
V	torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Komorni intermezzo — 20.56 Pisani zabavni zvoki.
Sreda, 13. 2.: 8.05 Jutranji koncert — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.05 Poje trio Los Panchos — 10.15 Slovenski oktet — 10.45 človek in zdravje — 12.15 Polke in valčki s Kmečko godbo — 13.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14.35 Iz galerije orkestralnih podob — 15.15 Zveneče kaskade — 15.33 Muzika španskega kulturnega kroga — 16.00 Vsak dan za vas — 18.10 Melodije v mraku — 18.30 Dalmatinske narodne pesmi — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Urica zabavne glasbe — 21.05 Skupni program RTV — studio Ljubljana.
Četrtek, 14. 2.: 8.05 Kozaške pesmi izvaja ansambel Aleksandrov — 8.20 Straussovi valčki — 9.25 Ansambel ljubljanske opere — 12.15 Ansambel Srečka Dražila —
12.30	V paviljonu zabavne glasbe — 13.30 Med rapsodijami — 14.35 Voščila — 15.15 Zveneče kaskado — 15.30
Turistična oddaja — 17.05 Glasbena križanka — 18.1® Naš prvi večerni ples — 18.45 Kulturna kronika — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Kitari** Bob Bain — 21.00 Literarni večer.
Petek, 15. 2.: 8.35 Popevke, ki jih radi poslušate 9.25 Pesem »Ob zori’ — 9.45 Poje Ljubljanski oktet —
12.15	Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 12.45 Pojo Pat Boone — 13.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14.35 Od popevke do popevke — 15.15 Napotki za turist® — 15.20 Zveneče kaskade — 15.45 Jezikovni pogovori —*
17.05	Koncert in simfonija — 18.10 Kar po domače . . . —*
18.30	Melodije v mraku — 20.00 Pianist Oscar Peferson z godali — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled —'
21.00	Zabavni orkester Wal Berg.
Trete vizi j a
Sobota, 9. 2.: 18.50 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju — 21.00 Kaj vidimo novega.
Nedelja, 10. 2.: 18.00 Evropsko prvenstvo v drsanju
19.00	Sedem dni časovnih dogajanj — 19.20 Zanimalo vas bo — 19.30 Družina Leitner — 20.20 »Hotel Vicforia'*
Ponedeljek, 11. 2.: 19.30 Za filateliste — 19.55 Kratko pred osmo — 20.20 Kratki film — 20.30 Šport — 20.50 »Pet prstov’, špionažni film.
Torek, 12. 2.: 19.30 Zabeleženo za vas — 19.55 Kratko pred osmo — 20.00 Kratki film — 20.25 Enaindvajset
21.00	Kje vas žuli čevolj.
Sreda, 13. 2.: 17.00 Za otroke od 5 let: Pavliha — 17.45 Za ofroko od 11 let: Lassie, zgodba psa — 19.00 Zabeleženo za vas — 19.30 Šport — 21.15 Kratki film — 21.25 Slike iz Avstrije — 21.45 »Zadnja mojih pristno zlatih ur'* Četrtek, 14. 2.: 19.30 Zabeleženo za vas — 19.55 Kratko pred osmo — 20.20 čuda živalskega sveta — 21.05 Lui* Armstrong pripoveduje svojo življenje,
Petek, 15. 2.: 19.30 Zabeleženo za vas, nato slike I* Avstrije — 20.20 Kratki film — 20.35 »Nalezljivo zdravje'# veseloigra, (L6wingerbiihne)

Ta teden vam priporočamo
Fran Zwitter: NACIONALNI PROBLEMI V HABSBURŠKI MONARHIJI,
232 str., pl.	43	šil.
Janko Jeri: TRŽAŠKO VPRAŠANJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI, 384 str.
slikovne priloge in zemljevidi, pl. 86 šil. France Koblar: SIMON GREGORČIČ, njegov čas, življenje in delo,
436 str. ilustr. pl.	141	šil.
Mirko Rupel: PRIMOŽ TRUBAR, življenje in delo, 324 str. ilustr. polusnje 178 šil. Marja Boršnik: PREŽIHOV ZBORNIK, 424 str., ilustr. polusnje	82 šil.
Fran Albrecht: JUBILEJNI ZBORNIK OTONA ŽUPANČIČA, 122 str., slikovne priloge, pl.	20	šil.
Lojz Kraigher: IVAN CANKAR, študije o njegovem delu in življenju, I.
in II. knjiga, skupno 1500 str., ppl. 100 šil. Milko Kos: ZGODOVINA SLOVENCEV od naselitve do petnajstega stoletja, 428 str., ilustr. in zemljevidi, pl. 65 šil. Ivan Prijatelj: SLOVENSKA KULTURNOPOLITIČNA IN SLOVSTVENA ZGO-
DOV IN A, 3 knjige, skupno 1592 str., pl. 150 šil.
„Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse