St. 20.
V Trstu, v sredo 10. marcija 1886.
Te&aj
Glasilo slovenskega političnega društva za (Primorsko.
V
• f »41a«
ti Mil.
»EDINOST« z zhaja 2 krat na teri»n vsako iriii in sabata u ootudne. Cena z i v»e l'eto prilogo Tel , 7a polu leta 3 tri. 50 kr„ za ćeirt leta A gl. T5 kr. — Sama pri-oga stane 4 gl. BO kr «a celo leto.— Fo«amrZie vilke «e .»ivajo ari" ouravntii 'U in \ t auitab \ Trsta po & k:., t ttorlal in v AjtfevMlal ro « kr. — Nironun:. re*la-aeije in me a-ar* pr* ema Opravalitve, vla Terrente. »Neva tiskarna*

Vsi doviti te pošiljajo Uredništva »vla Tarreete« »Nuova TlpografU;« vsak mor* biti rrankiran. Rokopisi D»e7 posebne vrudnostl se ne vračajo. — J*t*rati (razne vrste ruizna-niia in poslanice) zaraiunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi
iVkaroi s- plačuje za vsako besedo 2 kr
O poljskem prasanju.
/Konec).
Sm<-lo tora j sklepamo ta članek, da izgonu Poljcev iz vshodnjih pruskih pokrajin ni telo druzega uzroka, nego trmoglavost Bismarkova in jeza Nemcev nasproti Slovanom, ki so jim pravi trn v peti. Ta srd sili avstrijske Velikonemce
markovo pretvezo, da so Poljci oižavi opaHni. kar pa, kakor «rao videli, ni drugo« nego prava pravcata B smarkova luž. kajti iz nićrsa se ne da sklepati, da bi Polj-i, PruRkej podvrženi, česa proti vla li koval .
Ni mogoč« tedaj najti opravičevalnega uzrok«, ki hi ti odurni proton zakrivil, radi česasi človek druzega ne rnor* žel-ti, nego da hi začela tudi druge vlade Prusko v krivici posnemati. V tem ko Pmsi i.ln
k zatiranju njim podložnih Slovanov, e iak za tem, da svojo osnovo glede Poljakov
srd je silil tu u poslance berolinske Zbor niče, da po Bismarkovemn predlogu, ki i« le iz zasebnega njegovega srda in boječ-nosti do anarhistov izhajal, pritrdili; ako ne is vsega druzega, razvi<mo ie iz tega sramotnega fktuma, kaka čkod.nosna in Uničevalna politika vodi Železnega kance larja v njegovih dejanjih iu predlogih.
Kako se ta v n«b> vpijoča krivica poravna, ne vemo povedati, je-ii od kake strani pride zaželena osveta, ni mogoče določiti in celo upanja do zadnje je le malo. Najbrž* se vse pozabi, kakor se je pozabil marsikak Bismarkov krivični in samovoljno izvršeni čin — on bode namreč vse svoje moči napenjal, da bo podvržene poljske dežele pogermanizoval ter tam — kakor smo uže zadnjič trdili — protestanstvo širil.
Vsaj zadnja on tudi naineruje in da se, kakor smo poprej rekli, obrani nemirnih socialistov iu anarhistov, ki tudi v Nemškej glavo proti vladi vzdigujejo. Oropal je res poljske rodbine njih posestva,
i z vrle, pišejo njih listovi proti Rusiji, t*r protestujejo proti temu, da ruska »lata uvaja v Šole letake, litvinske in estonske zemlje na obal h baltiškega morja -uslti jezik, čeprav so v teh deželah Nemci v neznatne) manjšini.
Socijalist in krajni »liberalec« L" b kneeht v pruskem zboru js praŠd Bis-marka, je-ii se on potegne za Neme v Rusiji, ker se silijo učiti in uopbovati z uradmjami v ruskem jez ku ter zaii»e-val, nuj se narove Rusiji ojna rali 150.000 Nemcev. Nato drzovitost energično odgovarjajo »Moskovske Vje iom»sti« t r protestujejo proti nera&kej drznosti, mešati; se v notranja pra$anja druge velevlasti.
Torej Nemec naj svobodno krivico dela. Slovan pi naj krivico voljno in brez ugovora trpi Inafie s,'a zadene nemška jeza — kar vojno hočejo Nemci napovedati, ako se klet- koli njih narodnosti las iz glave potegne! Novodohna preširnost ne Ska je prišla dotle, da jej nikdo ni svet, temuč da samovoljno maha proti vsemu,
koja hoće za državni denar za z i ničiji vo \ kar jej ni po godu: tej ošabnusti mori
ceno kup ti ter jih mej »poštene« nemške delalce in kmete razdelil ter v vshodnj h pruskih deželah sebi u dano vladno demokracijo ustanoviti. V tem bo le trdi kancelar tu ii vspel: ustvari si, porabeč po njem napravlieni kritični položaj njemu podvrženih Poljcev, svojo demokracijo, katera bode morda prej ali slej na isto vlado režala — kajti: quid firmi in boc mundo?
Je li pa vspe v drugej nvojej nameri čisto po>jske dežele v nemške spremeniti, to je dvombeno kajti ni kakor bi hruške klatil, kakemu narodu popolnoma uničiti stare običaje, jezik in morda vero, osobito pa ne, ako je dotični narod uže na višjej stopinji kultur.-, ako ima lastno slovstvo in se samega sebe zaveda.
Vspe v svojem poskusu do neke mere, vspeb ho najbrže tak, kakorčnega rode nemške ljudsku Šole pri nas; nauče se poljski otroci v šolah nepopolno nekoliko nemškega brati, pisati in govoriti — ali da bi se stari poljski običaji popolnoma zatrli, o tem ne more biti niti govora.
Tu se nam pa zopet vsiluje prašai je: je bilo li pot'eba neusmiljenega preganjanja Poljcev iz njih sedežev, da se dežela poge rmanizuje ? Alt progonu Poljcev iz vsbodnjih pruskih dežel ne mo'erno najti pravičnega vzroka, ampak le Bis-
PODLISTEK.
Malavi ka in Agnimitra.
Indijska drama K&lid&sova.
Na slovenski jezik preložil dr. Karol G 1 a s e r.
(Dalj*)
Kralj.
Haradatta, kaj praviš?
Ha rada ta. Tu ni treba niti besede govoriti. Kralj
Tvojo igro si teduj jutri ogledamo.
Hara da tla Kakor zapoveduješ, kralj. {Odhaja). Kraljica.
Kralj, opravi poldnevne obrede za poldan
Vidulaka.
Kraljica naj uain brž jedi in pijače priskrbi.
Parivrddžikd (vstavSi) Slava kralju! (Odhaja s kraljico). 1'idulaka.
Posluša'! ne samo z oziroui na lepoto, tudi v igri je MAlaviki brez primere.
se hode klanjati isti severni velikan, kajti drugače ga potepo nemški oboroženi »huršM Kakor je videti N-mci niso po-pozabili povsem na stari »Fau<trecht«, k' je osobito pri njih cvel, kajti zdi se ji m pravično maščevati na i onim ki s^oje
Eravice hrani, t. j. oni nočejo ve leti, »ko aj zla bližnjemu narede, da ima zadnji pravico odgovoriti z enakim zlom.
Iztiranje Poljcev je velik političen zločin, kateri je rusko vlado morebiti ne koliko dirnol, da je pokazala zobe peščici Nemcev na baltiških obalih ter uvela ruski jezik v šole.
Glede zloglasnega »kultur v kampfa«, olajšanji razpitih mijevskih postav in izgona Poljcev iz vsbodnjih pruskih pokrajin dr. Lucius v izvrstnem »Salzburger-Kirohenblatt« piše to le:
Gode se Še čuda na svetu: Disinark je stavil v gosposkej zbornici novo cer-kveno-politično predlogo, po katerej je odvzeta znanstvena državna skušnja duhovnov, dovolujejo se gimnazijalni. vse-učiiiščni konvikt' cerkvenega, oziroma bogoslovnega značaj i ter se odjernlje sod vlade nad duhovni. Ton j kar Bismark (t. j. drživa) ni hotel mnogo let dovolt', ker ni »pustil se silili«, dovoljuje se se taj samovoljno in nepričakovano. Kako se pa strinja: »Mir z R inom in boj proti Polj-
cem?« »M r s cerkvijo in boj in barbarstvo p < ti ubogim in potrebnim«, kako barmo-uira to sKiipat? O i k r i t o pravimo, mi se bojimo Dan »jcev, :iko d nove v roki nose, kajti ti darovi morajo se drago kupiti, oziroma orago in v lastno veliko školo poplaćati. Bisuiark ne da ti>koli ničema, ako ne vdobi še v večiej meri. Hoče li pridobiti centrum za državni monopol alkohola a i za postavo socij ilistov, ali namenjnje Č-8 1 druzega? »Čakanje« je m< j boljši recept za obvarovanje preii goljufijo s:ime«a 8ei»». Bismark ljubi n**na ine čine, iz k »jih se okorist. Sedaj tutita v svoje) tilavi razpust oržavne zbornte^, ako se mu ne dovoli podaljšanje postav^ proti socijalistom.
Gventuelno vsp'-ejetje cerkveno poli -t'Čne' predloge ne z tgotavlj i še njenega izviŠ»nja, kajti tudi nekdaj je morala vsprejet osnova neke postav« dolgo lela č<ket.i potrjenja, oziroma izvršitve
Obeti tn teb izvršitev si dve stvari, na koje Pruska čestokrat pozabi. — 01 izgona iz Pruske so bMi zidnjič zadeti nadzdravnik dr. Lu lovik Hefiler iu njegov «in, pro»i poslancu dr. O. Hermes-u e je začela sodna obravnava radi razž i-lj jue Bismarckove Česti v nekim njegovem uo oni.— Karakteristično za prusko kri-stijnisko kulturo je, d i je bilo v Braun-schwelg«i v minolein lelu 200 o i cerkve ne potrjenih zakon- v in 500 nekračenih otrok. — Ako pomislimo na r<zne zločine, samomore, preganjanja katoliške duhovščine iu n i anarhiste, k so le s težavo redn-stva vzdrževani, m previdimo žalostne razmere, ki v|a<iajn v Nemčiji ter v tem »kulturnem« nemškem barbarstvu na-h .I .ino vsaj nekolik i razloga, ki je izga> njanje Poljceni prouzroči).
Smelo torej še jeilenkrat ponavljamo: Bisniarck je zač-d z izganjanjem Poljcev i.ovo serijo bojev proti slovanskemu elementu, nroti k itoliŠkej cerkvi iz gole sv »je ošabnosti, sebično-iti tu straha pred socijalisti.
Opravičiti se nj»gov barbarski čin na nikak način ne dal	Ljubomir.
Kralj.
Ljubezni Bogu jo kot puSico Strupono stvarnik vstvaril to dekle, Prekrasno izobrazil jej telo, In obdaril jo z bistro pametjo.
Da negovor m dolgo: skrbi le za me.
Vidulata.
Pa tudi za se Kakor kotel nu trgu mi kruli želodec v trebuhu.
Kralj
Dobro; pa poz uri se zarad mene.
Vidušata.
Dobil sem tedaj svojo plačo. MAlavikin pogled je zuvisen od drugih, kakor lunin svit, ki gii zakrivajo oblaki. Dozdeva se mi pa, da si vsled gorkega hrepenenja po vresničenju svojih želja skorej zbolel in da si požrešnemu jastrebu enak, ki leta okolo mesarnice.
Kralj.
Kako naj ozdravim, kajti
Od vseh prelepili deklic t haremu Srce se mojo je obrnilo Iu njo edino Mi izvolilo, Ki milolepe jo ofi krase.
[Vsi odhajajo).
(Eonec druzega dejanja).
Tretje dejanje.
(Predigra) (Služabnica_ Parivradžikt nastopi).
Samdhitika. Častna mi je naročila, naj jej iz kraljevega grada citrono pri
Pastirski list.
Miloslij vj tižaško koparski škof izdal je denes ta le pasliiski l»st :
Častiti duhovČini in preljubim vernim pozdrav, mir. blagoslov od Gospoda
Vesela in tolažiina novica došla nam je piei malo časom iz Rima: Sv. Oče Papež, Leo XIII. » »uo-joči v milosrčnost Boga vsemogočnega in v mogočno pti-prolnjo sv. ap steljnov Petra in Pavla« z okrožnico o i 2). Iecembra preteklega leta poslano v en, šk> foin katoliške cerkve • vslei oblasti, ktero jim je izroči) naš
Gospod in Zveličar, da morejo vezati in razvezovatl, podeljujejo vsem pravovernim kristjanom popolni odpuRtek /'ki se more obrniti v pomoč tudi dušam v vicah) in sicer v sin'slu splošnega, izvaiiivdnega jubileja ali svetega leta, s tem pobojem, da k lor se hoče udeležiti tega popolnega odpustka, mora v teku leta 18SG opraviti dobrs dela, ktera so v ta name i <• t sv. Očeta v omenienej okrožnici zapovedana«.
Mesto da bi tedaj zi letošnji sv. Štiridesetdanski post o Čem drugem vam govorili, štejemo si vsled tega veselega nogo ika v sveto dolžnost, da vam podajamo besede sv. Očeti samega.
Toda prej še zdi se nam potrebno o igovoriti na opazko, ktero b morebiti izustili ne le maloverni, atnpik tudi ne-kteri s cer dobri, pi preboj*fii kristjani: češ, <ia se v sedanjem času ptepo.jostoma ponavlja jubilej ali sv. leto, kajti v kratkem času slavne vlade namestniki Krhtu-sovetra Leona XIII. imamo sedaj že tretji jubilej.
Tem hočemo odgovoriti z h°sedaml sv. aposteljna Pavla: »naj ne bodo bolj modri, kakor je potrebno, marveč da naj bolo modri v ponižnosti in po meri vere. ktero je Bog slehernemu podelil« (Roin. XII. M). Temu bi lahko še dodali, ia je dolžnost sinov, poslušati Očetov trlas s ponižno pokorščino, ka«or glas tistega »ki j** postivlj^n čuvaj Izraelove hiše« (Ecech. HI. 17) in kteri »kot pastir jagnjet in ovac Krlstusovihu (Joan. XI. 16, 17) iz vzvišenega prestola sv. Petra vidi nreteče nevarnosti ter naB vedno opozoruje na po. treh" s previdnimi določbami. — K*1!' so pa že sv. Oče sami v imenov.mej okrožnici blagovolili naznaniti uzroke, kateri so jih napotili, naj odprejo zaUade milosti božjih v izvanrednem jubl-ju ali sv. letu, poslušajte njihove uzvikne besede :
Ker Hmo Vam v na*ej prejšnji okrožnici (od 1. novembra 1885,) pokazali, kako važno da je; da s0! države bolj bližajo krščanski resnici in izobražbi, se lahko razume, kako želoda ravno to usaja našemu namenu, da si prizadevamo z vsemi sredstvi, katera so nam na razpolaganje, da opominjamo ljudi h krščanski kreposti In da jih tudi k njej zopet pripeljemo; kajti drž«vn je tikoš^ia, kakoršno je obnašanje liudii; kakor namreč odvisi trdnost ladii« ap poslopja od trdnosti In pravilnega položaja posamnlh delov, ravno tako tudi favn* zadeve ne morejo hiti n» pravilne, ne koristne, ako ne hodijo državljani po pmvem potu življenji. Isti državni re1 in vse dru?e reči, iz katerih obstoji j vno življenje, napravijo se in pokončam le po človeškem prizadevanji; z >to p i nnsij > vse d<-iief» reči podobo človeških na*o"ov in običajev. D4 t-daj naši nauki prekinejo duhove in kar je poglavitna reč, da se vsakdanje življenje po njih ravna, delati
nesem, ki jo hoče kraliu pokloniti; zavolj tega iščem M&dhukariko nadzornico tega vrta za sprehajanje in razveseljevanje (hodi sem ter tje in se ogleduje okrogJ. Glej, glej, tukaj le stoji m ogleduje zlati asoka')-(Potem nastopi nadzornik, vrta) Samahitika (pristopivii].
Piijateljica, vrtnarsko delo ti vspeŠno napreduje 1
Madbukarika.
Dobro došla prijateljica!
Samahitika.
Častna mi je tako govorila: ljud naše vrste ni spodobno, «la bi s praznimi rokami prišli pred kralja, prosi te za citrono, da jo more kralju v znak spoštovanja izročiti.
Madhukarika.
Drage volje, citron imamo dovolj. Kraljica je videla oba učitelja plesanju, kf sta se Pila sprla; povej, kateremu pa je dala prednost?
Samahitika
Oba sta v nazorih in izvrševanju svoje umetnosti popolnem podkovana; posebno
naj
Ker
*) Jonesia Asoka, drevo srednje velikosti h
cvetjem, ki je h početka iolto, potem pa prihaja rudefie, in po noči jako lepo di&i Malokatora cvetica se more z njenim krasom meriti. Boht-fing-Kotb, BanekrU-Leiicoa.
pa je pohvalila Ganadasa, ker se je njegova učenka po posebnih lastnostih odlikovala.
Madhukarika.
Kake novice pa prihajajo o Malaviki.
Samahitika.
Kralj je vanjo zaljubljen; da bi kra-liice Dhai'inije ne užalil, svoje želje ne izrazi Tudi Malavika je v teh dneh celo ovenela, kakor malatin'M venec, ki se na solncu peče. Druzega nič ne veni. Dovoli mi, da odidem.
Madhukarika.
Vzemi tedaj to citrono, ki na veji
vis»- ... , . .
Samahitika (si jo viame).
Ker si tako udvorltiva proti dobrej gospej, pridobi si še lepče plačilo.
Madhukarika.
Hodive obe Jaz imam kraljici naznaniti, da ravnokar zlati asoka raze vita, ki je zelo zakasnel.
Samahitika.
Dobro, to je tvoj posel.
(Konec predigre).
♦J) Jasninum grandittorum, i velikimi lepo
difiečimi cveticami, ki so na večer odpirajo.
(Dalje prih.)
E D I N O S T
moramo na to, da se posarani ljtrije trudijo kršćansko misliti m javno id zasebno krščansko živeti«.
• To pa je treba toliko bolj poudarjati, kolikor večje so nevarnosti od vseh strani preteče. Kajti znane kreposti naših očetov so malo rta ne popolnoma zginile. Strasti, že «ame od sebe tako silovite, zahtevajo Se večjo prostost. Napačni nazori, nič ali jako malo ukn-teni, razširjajo se vedno bolj na široko. Se c^lo mej tist mi, kateri prav mislijo, jih je mnogo, katere zadržuje napačna sramežljivost, da bi očitno spoznali svoj« mišljenje, še manj pa, da bi se po n|em ravnali. npljiv poguhljivih zgledov pol igoma spo tKopuja krščansko živ ljenje ljuistva. Društva hudobnih ljudij, o katerih stno govorili uže o drugej priliki in katerim služjo v dosego namena naj-zlobnejši pripomočki, skušajo se ugnjezdlti med ljudstvom ter kolikor je mogoče o vrnoti ga od Bo«a. od svetih dolžnosti, od krščanskega živ|]enja«.
Ker nam te laj preti toliko zlo, ki kolikor dalje traja, toliko bolj se množi in raste; /,ato ne smerno ničesar zanemariti, kar mm daji le nekoliko upanja, da se to zlo o 1 pravi,
S tem namenom in zaupanjem naz-nannjerao sv. leto. da opominjamo in spodbujamo vse, katerim je mar z t blagor njihove dtiše, nuj povzdignejo svoje do sedaj v posvetne reči vlopljeno misli kvi-ško proti nebesom. To ne bode koristilo le posamn m, ampak celej državi; koliko bolj namreč b idejo napredovali posamni v popolnosti, t 1 ko bolj se bode širila poštenost in krepost v javnem življenji in obnašanj «.
Tako nam popisujejo sv. Oče v kratkih potezah grozna zla, ki tarejo človeško družbo, in katera bi oni radi zholjSali s zdravilom sv. leta, zato pa navajalo dalje Se n h j h lj koristna sredstva in pripomočke, po katerih bi mogli dospeti do cilja. Na pivrMu m^stu nam priporočijo pokoro in po-ebno tisti del pokore, ki obstoji v prostovoljnem zatajevanji satneg» sebe. »Kajti (tj,ko govore sv. Očej vi poznate duh ć.isa. Mnogi žive radi v mehkužnosti ter nočejo storiti ničesar resnega in srce povzdigujočega. Ti zabredejo po enej strani v mnoge druire nesreče, po drugej strani pa najdejo nino^o izgovorov, da se ne morejo ravnati po zveličavnih naukih sv. Cerkv.' ; pretežko in neznosno breme se jim dozdeva, »ko se od njih zahteva, da se ziuže m ktere dni v letu nekterib jeai iili nai se pustijo«.
».le mar čudno tedaj, da se taki ljudje, ki so po sbbej navadi zgubili vso moč in krepost, polagoma udajo vsem strastem, ki 2ihtev;,jo vedno več hrane?«
Resnično I duša oslabljena po nerednem puž ljenji ne more drugače okrevati, kakor, da se poslovi in otrga od nepotrebnih ali celo škodljivih reči, po kterln neredno hrepeni. Saj zapazimo to tudi pri telesnih boleznih; zastonj se trudi bolnik, da bi zadobn zopet ljubo zdravje, ako se ne iiižu|f nasprotnih in škodljivih jedil.
D' se obrani in pomnoži dub pokore, pi ip ti čaj o di.lje sv. Oče prav toplo pristop k tretjemu redu sv. Frančiška (kar so priporočali že pri drugej priliki); kajti »resnično občudovanja vredni so zgledi in milosti sv. Frančiška Asiškega (pravijo sv. Oče), ker on j* združil 8 popolno ne dolinosijo življenja toliko gorečnost samega srbe zatajevati in mrtvičili, da se je doz levalo, «ia nosi v sebi podobo Jezusa Kristusa križauega ne le po svojem svetem življenj, m obnašanji, ampak tut po svetin ranah Zveličarjevib, ktere so mu lule utisnjene. Pravila njegovega reda, kteia smo v času primerno olajšali, se prav lahko spolnujejo, in vendar niso nič manj pomenljiva in važna za krščmsko kfepos!.
Pri top k temu sv. redu, kterega tolikanj priporočajo sv. Oče, nt težaven, ker po znamenitne ili mestih naše škofije nahajajo se redo< iki sv. Frančiška, pri kte-rih se more v.-ando vpisati in stopiti v tretji reIn. hvala Bogu! ne manjka se Župnij nit ueželi, po kterih je to za zveliča ni-* koristno društvo že upeljano.
Drugi sad, kterega naj bi po namenu sv. Očeta, rodilo to sv. leto, je ta, da bi se ož vela gorečnost v neprestanej In zauplji-vej m 111 v i splošno, posebno v pobežoo^ti sv. n žuega venca. To pa radi tega, k-' (po bese.lah sv. Očeta) »kolikorkrat j-Cerkev v osodepolnih časih krščanske zgo dovine Z'iibovala pod vnanjimi nevarnostmi ali notranjimi stiskami, dvigali bo naš prednik proseč svoje oči proti nebu te nas tako učili, kako in kje da je treba iskati moč, kreposti in pripravnih pripomočkov zoper časov sile. Kajti globoko v spomni so utisnj^ni opominjevanja Kristusova: »P'oHite in se vam bo dalo« (Mat. VII. 7). »Treba je vedno moliti in ne prenehati« (Luk. XVIII 1). O tem govori tu m a postelj: - Molite brez prestanka« (I. T^s. V. 17) in zopet »pre 1 vsem vam priporočujem, da opravljate proSnje, molitve, priprošnje in zahvalo za vse ljudi« (I. Tira. II. 1). -
Počeši potem govoriti, kako da je treba opravljati pobožnost sv. rožnega venca, k tero bi tako rado ofivill in po-innož b, izrazijo se sv.Oče tako le:
•N' smemo zamolčati pobožnost ljudstva, ki skoro povsodi to sv. mol te v tako
goreče opravlja; toda paziti nam je skrb-ljivo na to, da se ta pobožnost ohrani in vedno bol| razširja«.— Toliko je zaupanje k ter o stavijo sv. Oče v to pobožnost, da so »posvetili to sv. leto varstvu kraljice sv.rožnega venca«.
Glede na to gor< Čo željo sv. Oč«ta moramo v svoje veliko veselje in tolažbo priznati, da se nahajajo v večjem delu naše škofije družine, ki vsak dan opravljajo to pobržnost sv. rožnega venca; moramo priznati, da smo našli skoro povsod ljubo mladino dobro polučeno v skrivnostih te molitve: tudi to nam ni neznano, da se je ljudstvo v preteklih letih oktobra (oziroma decembra^, katerega so s •. OČ* posvetili preblaženej Devici in Kraljici sv rožnega venca, te pobožnosti posebno rado in v obiljnem Številu udeleževalo. Zato pa goj mo trdno zaupanje, da bode naša častita duhovščina vedno uneta in pripravna podučevuti in razširjiti to tolikanj koristno molitev sv. rožnega venca.
(Konec prlh.J
Politični pregled.
Notranje dežele.
Prestolniki treh cesarstev avstrijski ruski I nemški, imajo se sniti, kakor se poroča iz Varšave, v Lovcu na rusko-polj9kem. OskrhniŠtvo carskih posestev je neki uže dobilo ukaz, naj pripravi tu-rnošne lovske gradove za sprejem avstrij skega, nemškega in ruskega prestolnica, ki tja pridejo po vojaških vajah v Galiciji.
V	poslanske) \bornici sta 5 t. m. poslane i Jaques in Hoser podala pretilog zarad odškodovanja po nedolžnem obsojenih. Poslanca Mauthner in Winterhcile'- sta predlagala zakon zastran ol ijšav pri novih zdanjih z majhnimi cenimi stanovanji. Vlada je predložila zakon zastran daljšega pobiranja davkov v mesecih aprilu In maju. Poslanec Russ je interpeliral, ali je res niča, da se češka gimnaaija v Opavi po-državi. Potem se je nadaljevali razprava oTiikovem predlogu glede uvedbe bo-s-nega davka. Poslanec Obreza je preilo^ podpiral, poslanec Haase pa zoper njega govoril, grajal siabo predlo^ovo obliko i utrjevanje ter se potezal za jude. Govorniku ugovarjata Scbdnerer iu Figi, načelnik p« ga večkrat opomni, naj govori o stvari; on je sklenol svoj govor s besedami: Zdravo misleči ljudje vseh narodov in veroupove-danj si podajo roko,3'ia zatro antisemitizem. Izreklo se je še več poslancev za davek in proti njemu, potem pa se j« iztočil pred log z 09 glasovi proti 96 posebnemu odseku. Predlogi poslanca Hihterja zastran cene vožnje delalcev na železnicah, izročil seje železniškemu odseku ; poslanca Sigi- , glede presedanja določeb o povrj-ništvu po sebnemu odseku; poslanca Javorskega, glede uvedenja carine na žito pri uvožuji, carinskemu odseku, ki se ima še izvoliti. Pva prihodnja seja bode v petek.
V	proraČumskem odseku je 6. izjavil fi nančni minister, da pride predrugačba o ilavku v tem zasedanji le tedaj na dnevni red. sko se bo tudi nagodbena predloga z Ogersko v tem zasedanji razpravljala. Pra-Šanje zastran uvedbe manjše novčne enote je v zvezi Z vsem denarstvom ; o tem se razprave še vrS6, zarad Česar o tem ne more Še nič gotovega povedati. O isek je sprejel resolucijo, naj se pretre-uje pra šanj«, ali ne bi dobro bilo uvesti tnanjŠo no*čno enoto od goldinarja; dalje jj sprejel resolucijo, zastran znižanja cen* soli in zopetue uvedbe Boli za živino ter z-nžal dohodek na sol za en miti)on gld. Vladni /.a-topnik se je sklicaval na dogovore z Ogersko, ki niso še izvršeni. — Og-rskti naŠej državnej polovici povsod polena po 1 noge meče, to srečo nam jd prinesel uua-lizem.
Prihodnja seja državnega zbora utegne biti burna. Pride namreč na vrsto Schar-xbmidov predlog o enakopravnosti tezikov in skoraj gotovo ne bone manjkalo napadov na vlado i na Slovane, ki tako neusmiljeno zatirajo nemški jezik.
V	ogerskej poslanskej zbornici je ta teden poslanec Mocsary zelo hudo napadal Blsrnarka, da ga je v»le i tega načel nik posvaril. Poslanec Gitinwald je nam-Bismarska imenoval velicega državnika; MoCHary pa se je temu odločno ustavil |n rekel: mož, ki hoče pokončati plemeneniti iroljski narod, ne bo se v prihoinje več imenoval vćliki diiavnik, ampak vćliki hudodelec.
Vnanje dežele.
Bolgarski knez je 6. t. m. zaukazal, naj se vojska razoroži. Vsled vojne iz Bolgarije iztiranim Srbom se je dovolilo, da se smejo zopet na Bolgarskem naseliti.
Italjanska poslanska \broniea je 5. t. m. sprejela proračuu z 242 glasovi proti 206.
Gr&ka vlada je sklenol i še zadnja dva razreda reservistov pod orožje sklicati, ker ie Turčija vojake na grških m<-jah pomno žila. Malo to pomore Grškej; bolje bi z anjo bilo,da je vojsko domu poslala; veliko kokodakanja, rnalo jajic.
Nemškega državnega \bora odsek ia naseljevanje Nemcec v poljske okrajine je 6. t. m. z 11 glasovi proti 7 sprejela kredit za 100 milijonov in tako ga sprejme tudi ne iiiški državni zbor. Zgodovina bo pa imela eno točko več v predalih nemškega bar-barstva.-Cerkveoo-politična komisija pa je sprejela cerkveno predlogo ter jo nekoliko predrugačlla, dostavki škofa Koppa so se sprejeli, nekateri z nekimi promembami, drugi pa biez promembe.
Turila vlada je velevlastim naznanila, da sprejme od Rusije zahtevane predru-giČbe turško-bolgarske pogodbe. Potem takem se vlada vshodnje Rumellje izroči bolgarskemu knezu; Začasna uprava pa ostane, dokler konferenca predrugačene ustave ne potrdi. Turška vlada dalje prosi velevlasti, naj poslance v Carigradu po-ohlaste, d i se zbero v konferen co. Bolgar-sko-rumeljske zadeve se utegno po tem takem k malu v red spraviti. Več vlad je turškej vladi uže odgovorilo ter se izreklo za konferenco, iu gotovo je, da tudi triige vlade prit rde; konferenca se utegne uže ta teden pričeti.
DOPISI.
Trsi* 10. marcipt. (Izv. dop.) (Princ
karneval v domačij i u d žavnej politiki.) Denes je pepelmčna srela, mrzel veter b ije po mestu, ki toliko bolj pre&ine naše ude, kolikor bolj smo včeraj in 6e denes na vse jutro čestili princa karnevala, po naše Ku enta 1
»Pepel si bil i u v pepel se vrnefi« tako nam denes svarilno kličejo v naših c^rkvati — ali koliko jih je, ^ kateri se v i*m8u ci menijo za ta klic! S^ celo mej onimi jih jh malo, kateri klečijo pred al tarjem iu si dado pot'esii svoja čelo s pepelom; indiferentizem vničuj^ na eno stran vse enake čute, na drugo stran pa ljudstvo goni v naročje surovega materijalizma. Ka] je bil nekdaj karneval v Trstu, kaj je denesl »Memento mori« trka na du-i tudi tej staro lavnej človeŠkej naprav1.
Svet je postal pametnejši, pa ne boljši. Kaj je uzrok, da v Trstu piopada ljudski Karneval ? SI >bi časi, slaba kupčija, gospoda je vsled tega slabe volje, rokodelec in elavec pa unnj služi. T-žavnejšl z isiti-žfk pa sili k premišljevanju in je v ka ti-r^ra po^leou tudi vztok, da se stare šege opušč jo in nove sedanjemu veku primernejše vpelj i\ajo. Občne ljudske predpustue veselice v vebkem št'lu, so prav za prav v naše kraje bile importirane po Italijanih, korsa mi Slovani ne poznamo iu tudi 'csni Nemec no pozna korsa; pozna pač vel kansk- »Masken-Auf'iUe« v nekaterih mt-stih, pose i' no ob Renu, ali italijanske Šepavosti in norosti ne zna tudi pri teli 'uzvijati. Pa niti na Italijanskem ui več t steg i karnevalskega iuh i, in italijanski Karnevali v Benetkah, Rimu, Milanu Itd., niso vt-č tiste veselice »C'o, tanto briot, kakorSue so bile še pred 30, 40 leti.
Sedanji časi postali so resnejši; kmet rokodelec in delavec ima več pjtreb, to goni na veči zaslužek in ga sile, da se linži v lastno pomoč. Z>to pa vidimo, k: ko nasiajnjo dan za dnevom nova dru št a, In ker morejo, uživajo po pra7ici tako z vani produkt vni stanovi veselja v svojih cuŠtvih. Enako se pa godi tudi pri srednjem 'itanu in z to vidimo, da društvene vesele raslo ne le po mestih, ampak tudi p > deželi, mej tem ko javni nastopi, šeme, vozarjenje po korsu, kavalkine in v.s« enake ljudske veselice propadajo.
N vadno imajo zdaj jivne veselice tudi humanitarni namen. Res, da vse dame patronesse tak h veselic, posebno v Trstu nemajo pri tem v oku humanizma, ampak lastn i i'izdavost, pa smoter je veu« dar pomoč nbnžnemu m dokaz, da je duh čtsa močan veter, proti kateremu se ne da krmariti. Pa tudi cenejše so sedanje veselice d. ima rokodelf-c 2 gib; deleži se lehko prav p ijetne veselice, tem mej ko so mašk irade in enaki javni nastopi na ulici m v kavalkrnab stali v»aj petkrat toliko, t»Žko se pr 'lobi, zato pa je treba tudi m • sliti, da se pametnejše troši, kajti uživanje je in ostane glavni namen vsega Člo-vt-Čktgt delovanja.
Kolikor pa se ta namen bolj stavi ▼ prvo vrsto, toliko telavnejŠe je sploh Žl-»enje, ali pri tem v prvej vrsti vendar le trpe priveligovani stanovi, akoprem so oni sami največ krivi, da materijaiizem vedno bolj nastopa svoje absolutno kraljestvo in v tem vidimo božji prst, kateri čini, da zlo vedno še hujše zlo rodi.
Ni vsak način pa je sedanji način pred-pustnega veselja veliko dostopnejši, posebno rokodelcu, nego je to bilo pnprej.
Ako se ozremo na prošli predpust, kaj se nam pokaže: V Trstu vae polno društvenih veselic, na deželi pa vse polno koncertov s plesom, tako sicer, da jih je vsaka številka Edinosti naznanjala po 4 io 5, ena tO in ena celo 12, in to le na Primorskem.
V Trstu so imela vsa zabavna društva, katerih j« kakih 16 do 18, lepe plesne zabave, ali mi se bomo ozirali ie na veselic^ slovenskih društev. Zvezda vseh narodnih veselic je bil veliki ples delav. podp. društva 6. febr,, ta ples je privabil skupaj 30UO Slovencev in Slovenk; tudi omenjenega društva ženskega oddelka veselica d n* 7. t. m. se mora šteti mej najlepše ta predpust v Trstu. — Ali kar ie v humanitarnem pogledu največe važnosti, oba plesa sta potrebnim debdcem dala lepo svoto do blizo 1000 for. Potem naj se Še zabavlja na to društvo in v nekem listu v Ljubljani stavi društvo Nr. H pred društvo Nr. 1.1
Namen je sicer hudoben, ali faktum in izid uprav smešen, kajti ko bi gospodarji omenjenegalistaznali,da se je baš do-p snik za društvo Nr. H. prosil nazaj ▼ društvo I, kaj bi potem rekli? Vsak ne-strasten č ovek mora priznati, da je tudi tržaško podporno društvo imelo ta predpust d^e primerno česti vredni veselici, ali dopisi o prekošenju prvega društva so uže predpustni humbug.
Delavko podporno društvo Izpolnuje svoj • nalogo častno, kakor le malo katero drugo slovensko društvo, fakta i številke govore zato; nepriznanj teya je manj ali več zlobna otročarija. Sicer pa ne vemo, Z kaj naj bi ne obstali v Trstu dvn slovanski podporni društvi. aH namen dru-zega naj ne bode brezuspešno pokopavanje močnejšega in už« popolnoma utemeljenega društva; krtnvanje naj bi se rajfti rabilo proti italijanskim društvom, v katerih še na tlšoče naših ljudi tujcem služi za štafaže. Na tem polju naj se poskusijo agitatorji, taka agitacija ho njim in narodu v slavo; i d hote ali nehote hvaliti ji b bomo morali tudi mi. Ali dokler upa nek stari odbornik društva N o.II. javno nagla&at', da se njegovo društvo poprej združi z laškim, nego zdel. podpornim, toliko časa ti agitatorji nemajo pravice do pripoznanja v slovenskih Istih, in vsako enako pripoznanje je le » tbusus«.
Pa pustimo to in poni jm<» nekoliko v društvo nase više inteligencije v Čitalnico. Prekrasni prostori te^a društva so letos Koristili sicer vsem slov. društvom Trž>ši(i.ii, ali čitalnica je im la vsak teden svojo veselico in te veselic« so nile v obče na glasu kakor elegantne, pri vsem tem pa neprisiljene. Gdaloica apioh lepo napreduje i i vse hvalevredna je posebno ona ml jša gospoda, ki v ta namen pametno sodeluje.
Kaj b< govorili o našem vrlem Sokolu, to društvo rta svoje veselice privabi mnogo prekrasne mladine, posebno trgovskih pomočnikov in sploh one inteligenc je, ki se ne prišteva ravno slovanskemu »high lifes ali je za Slovane v Trstu j tko velikega pomena, ker z te mladine nam morejo narastati ščasoma tudi naši rodoljubni trgovci, katerih dosedaj imamo veliko premalo.
K kor rečeno, naš »Sokol« se j* celd pri sedanjih neugodnih razmerah ta predpust dobro gibal in včer jšnji /a i nji ples t'ga društva je bil vse česti in najveie nobvale vreden sklep slovensk'h v. selic v Tistu. — Eppur si inuove J O I plesov ital. patrijotičnih društev je le oni društva Avstrija bil kaj posebnega, vse drugo se je wibaln pod srednjostjo.
Ćulimo se, da rui'či društva letos niso delal« večaga pompa, morda z »to ne, da ne prejudicirajo potrdbo njihovega župana. N <j si bode, kakor hoče, sliši se, ia je v istini predpust uplival ua stanje negotovosti, v katerem smo v Trstu gled6 župana, ali da se temu stanju konec stori pr ve dni č >sa pokore.
Pokora, pati ijotje, to ie zdaj geslo tudi Vaše politike, ali pa bode tudi kmalo nže VelikanoČ v političnem zmišlu — tO veoo bogovi.
Kor^o na tolsti četrt-k je popolnoma propal; v nedeljo se je vozilo koma] 110 do 120 kočij po korzu, v p, ndelek pa nekaj na t 60, včeraj na pustni vtorek bilo je kočij do blizo 160, torej^za več nego polovico mmj nego lani. — Seme so bile uie prešemaste, revne in b>ez duha.
Najlepši od vsega hode menda pogreb pusta p l Sv. Ivanu, Pusta torej v Tistu Slovenci pokopavajo; ludi to ima svoj pomen.
Da bi le Še vse drugo pokopali, kar nam sem dohaja Iz blaŽ ne delale onkraj velike luŽ*. Buči, buči morje adrijansko, Hilo se, da zopet boš slovansko 1
S D I H O 4 T
Iz Ruzela % Istri, februvarja 1886. (Nala todnija.) Danas ni naš namen naalikovati tega starega mesta (!) nočemo tudi pripovedovati stare njegove zgodovine, niti opisovati denaŠnjega propada. —Molčim« o privilegijah. ki so nehale s pro-pastjo lova sv. Maika, ne govorimo o ba-nanji, ki je ostalo nekaterim Bozečaoom, kateri se hvalijo, da izhajajo naravnost od benečanske žlahte, katera jim v testamentu ni druzega pustila, nego dijalekt (narečje), ki se tu naj govori morda bolj čisto, kakor v katerem koli kraji Istre. A to le v mestu, zunaj istega po vaseh se govori splo šno le slovanski (hrvaški/ Majhne izjeme so v Roči, Draguči, Sovinjaku, kder govore jeztk, mešanico iz laŠčine in hrva ŠČine. Od druzega prebivalstva v okraji pa ne zna laškega jezika nikdo, IzimSi kojega trgovca ali bivšega vojaka, ki ga lomi z;i silo. Vsi drugi, in ti so v ogrom-nej veČini v okraji, vsi so po rojstvu, po naravi, po običajih in jeziku — Slovani. Oni govore jezik svoiih mater, katere so Slovanke in ne poznajo druzega jezika, nege slovanskega. Da si je njih hrvaški jezik tu pa tam pomešan z laškimi izrazi, vendar je navaden v večini dežele, rabi se v vseh potrebah in bi se moral rabiti tudi pri c.kr. sodni|i v Buzetu.
Res da je bil pri Bodnijl v Buzetu vedno laški jezik kot uradni jezik, ali kako B3 mora zavezati naš kmet — slovanske narodnosti — govoriti jezik, katerega ne pozna; kako more vravnati In zagovarjati svoje koristi pri sodniji v jeziku, ki ni njegov ?
Pritrjujem sicer, da naS kmet uimje tudi kojo besedo laško, a pritrditi zopet ne morem, da isti more tudi izraziti svoje misli, svoje ideje; potezati se za svoje ko-rUti, za vse svoje opravke v jeziku, kateremu ni vajen, katerega morda za silo lomi, a katerega pravi pomen besedi ne pozna.
Mislite si tedaj, kako more ovi kmet potezati se za svoje laslne koristi, kako zagovarjati sebe in svoi imetek pri uradniku, kateri ne umeje niti besedica slovanske in govori edino le la&čino!
Vender pri c. kr. sodniji v Buzetu g. adjuukt ne zna popolnoma nič nobenega slovanskega jezika in občuje Be slovanskim ljudstvom le italilanski. Prav za prav tudi nemščine nežna, četudi je študiral v Gradci — Poreče pa se: uradnik si lahko vzame razlag Ica (tolmača) slovanskega jezika, naj bi si ga plačal tudi s petakom na dan. Odgovarjamo pa: da prelagavec je izdaja vec. Tukaj tudi ni razlagavcev zapriseže nib.
Lahko navedemo slučajev, da so bili v zapisnikih taki pogreški radi napačnega razlaganja, da so jih uničiti morali potem ko je h I sodnik opozorjen na napačno razlaganje (prelaganje slov. na laški jezik) po aujunutovem pisarji, kateri je bil v tem le ramo boljši, nego adjunkt sam. (Tega zdaj s cer ni več thkaj, a služi pri drugej sodni|i.)
An je to malenkost? Uradniki tedaj, ki hoČ-jo biti tukaj, morajo znati slova i-ski (hrvaški) j zik, drugače nuj se premoste. To tnjajo, zahtevajo koristi občinstva. ki viui večkrat v nevarnosti svoj>< čast. svoje premoženje in svojo pravico. To zahteva tuili resn ca in Človeštvo.
»S temi besedami se obračamo do vzvišenega g. predsednika naših solmi, da stori kou. c takim nespodobnostim, to je, da odstavi od sodnije v Buzetu g Lo vrenca Petronio, kateri ne zna besedice nobenega slovanskega jezika ter da na Rtavi uradnika, ki bode zmožen jezika tukajšnjega ljudstva«.
Ako bi pa Vaša Vzvišenost, g. predsednik hotel počeatiti se svoj rn poho lom tukajšnjo sodnijo, prihranil bi si časa in tiska, doh'vŠi mor ia godno spremeniti tudi nekatere stare priprave, nadomesthši jin z nov j ml, z bol| primernimi potrebam našim m našega ljudstva.
las Kobarida, 7. mareija 18S6. Uže nekaj č.sa sem čujejo in bero se o našem trgu le ž.lostue novice; žalostne, kajti kder so prepiri doma, tam gotovo ne išči veseija. Ognjišče nemira in razprtije j-bila - »Lualnica«. Čudno, kaj ne? Ven der pa resnično | Ne bom opisoval teh neprijetnih dogodkov, ki so uže itak dovolj, če še preveč znam svetu. Žalostno, - a kaj seč , drugače biti ne more 1 N* more pravim, ker v Kobaridu dobiš lju li neke »baže«, ki brez kregov, prepirov iu kiju do vanj niti živeti ne morejo I Bog jih razsvetli, — morda pridejo potem zopet mirni dnevi v naš trg; — to bo gotovo ne le domačinom, temuč VBakemu »možu-drauo in ljubo 1	*
Hoel sem opisati, kako se godi pri nas sed .j — o pustuem času. Povsodi se sliši O veselicah, tudi pri nas smo rad vsaj \časih veseli. 21. febr. so Imeli vete-raui pieN — kakor vsako leto o pustu. A 28. feb. je priselila »Čitalnica« besedo. O t kar poznamo v Kobaridu »besede«, posebno v zadnjih letih, trditi se more, da so mogle biti le s pomočjo naS-ga vrlega učitelj tva. Se ve, da je tudi nekaj starih stebrov, ki se ne dado zmajati od burje, niti zapeljati od krivih prorokov, ki napravijo po našem trgu tol koŠutnf, raz. prtij m ž dosti 1
Tudi sedaj je bilo večinoma učitelj-stvo, ki je pomagalo pri vesel ct. Poglejmo, kako se je vršila.
Tolminsko goibo smotliŠili uže pred par leti pri b'seđi in gotovi smo bili, da sedaj izvrši častno nalogo svojo. N-ivdu-ševaino se i-* razlegal po dvorani naš večno lepi »Niprei« ; a ko bi pretresel vse tiste nasprotnike, otpadnike, ki hi radi kar požrli v e, kar ne trobi v njihov rog 1 Slišali smo tudi dve skladbi kapelnika g. "»pačeka, namreč: potpouri in »Slepca«. No, tudi »Burja-marsch« nas je oveselil; kaj ne bil Saj je postal »himna kobarid-skih — V8koko\ !
G. govornik j * pozdravil tuje in domaČe goste. Opomnim naj. daje počastilo veselico precej gostov iz Tolm.na, Boica in okolice. Posebno me je veselilo vi leti toliKo mož iz Drežnice, — ve b, dragi bra-l e, da jih je biio več, nego iz Kobarida 1 — Z i pozdravom je sledil šaljiv govor, — a ne morem ga pohvaliti, kar mi je posebno zate žal, ker sem iz ust g. govornika čul večkrat kaj boijŠega 1
Kakor drugekrati, tako je tudi sedaj pokazala gospic.t Gruntarjeva svojo umetnost v dekiemovanji. Krilanovo balado • Rado« predavala je tako živo, da si čul le en glas: »prav dobro!«
Petje, — kaj hočem reči o tem ? Dva mešana zbora : »Slovo od domovine« in »Domovini« sta se razlegala raz odra, toda vajeni smo bili slišati boljšega petja. Vendar, če vziinemo v poŠtev malo štev lo va) in to, da s>» bili gg. pevci in pevke iz »raznih vetrov«, — dolžni smo pohvaliti njihov trud, kakor i navdušenost g. Ga-hetšČ-ka, ki je storil vse, kar mu je bilo v moči, da se je veselica priredila.
Kar se tiče iger »Zakonske nan|<>gea in »B »g vas spnmi«, ne morem drugače reči, nego izvrstvo 1 Vsi Igralci in igralke so izvršili svoje uloge dobro. Gospica Ga-briščekova je paš uže znana diUtantiuja. Ona je na odn doma! Ponosni smo na njo, — Bog jo živi in ohrani mnoga letal Mo naj rečem tudi o gospicab Miieko^ej in Gruntarjevej.
Za smeh nam je pa skrbel g. Ivančič. — pač, saj je uže ustvarjen Šaljivec I — Spin ti igri ste izpali v občo zaiiovol|uost.
Po bosedi se je pričel ples. Do ranega jutra so se vrteli pari po taktih vrle tol -minske godbe. Veselica je odškodov.da vse za —kljubovanje »Burj i-ferajnovcev«, ki so tolažili svojo razburjeno kri na nekem kraji, o katerim se pogovoriva gosp. urednik, drug č/ —
Domače in razne vesti.
Vmi rov ljenje In odlikovanje
Gosp. vitez S«'tjwar/, namesimštveni sve-lovilec in poročevalec o upravnih in eko nomičnih šolskih zadevah za Primorsko, t * i I je vmirovljen iu za mnogoletno zvesto m i/.vrstno služno odlikovan z naslovom dvornega svetovsiloa.
Odlikovanje. Anton Cechet, slu Žabtiik pri deželnem sodišči v Trstu, bil je o priliki njegove vpokojitve vsled izvrstne dolgoletne služite odlikovan z srebrnim križcem za *a«luge.
PreinedČenje. Ivan Sorli ces. kr. okrajni komisar, dosenaj pri okrajnem glavarstvu na Voloskem, prestavljen je kot voditelj pol tične ekspoziture na Krk (Venliu). — Dosedanji politični komisar n t Kiku g. Gyuito dobil je zarad bolezni iiopust. — V Vulosko pride namestutŠki konceptni praktikant Karol Gumar.
Noiarsk« »luib« v Ajdovščini j i razpisana. P osnje se lm*|0 Vla g.tii pri c. k. notarskej zbornici v Trstu.
HeNeda m plesom ženguega oddelka del. podp. drudiva on-
n dt se je, kakor j- Pilo pričakovati, >s-vrstno.— V krasno o iičec nej dvorani in v mnogih postranskih prostorih zbralo se ie k tnalu po 8 uri nad 700 osob, mej temi mnogo odlične gospode, viših uradnikov, trgovcev itd., obiskala 8ta veselico tudi gospoda nam. svetovalec, g. vitez Scbemerl in naui. pre ls. tajnik, g. vitez Couti, poten, so bile 'leputaoije društev » Austri .«. Unione »•peraja, Sokola iu še urugih trž. društev, O ne-eii nam je omeniti, da je bilo peije /bora uel. podp. društva ta pot uže kaj Istinito nenavadnega, preciznost in ktflo-rauira — delala |e vso Čast pevovodju g. Šteletll,
O.»a zbora »Sokolska« in Živila Hr v .taka — lepi pa težki točki — so pevci v največ« zadovoljstvo pel1, ali kvartet »M rnarska«. v katerem je posebno eksce liral tenorist pl. Masnec, tako je poslušalce naviiušil, da so ga morali ponavljati in še id ga pilo rado občinstvo poslušalo. Ako so uže pevci želi mnogo opravičene po h al-, kaj še le simpatična soliatinja, gosp ca A. Punova, ki je ta pet svojo nalogo tak • izvršil i, da je morala ponavliat« pre-epi s.mospev »Nazaj v planinski raj«. Kakor pevski del izvršil seje tudi deklama-torični na najv-čo za lovoljnost občinstva, tn li najintel'gentnejšega. Gospa Poilč-Muha je uže predobro poznana na odru, deklamovala j ' tu n ta pot Gregorčičev« • Velikonočno« kakors.no od nje pr č »kovali.
— Ali i gospica Verdeljska je vzbudila zasluženo pozornost posebno zarad popolno pravilnega in res lepega izgovarjanja. ■ DraŽoa«—ti umotvor našega Gregorčič i. ki tako naravno predočuje sliko iz našega narodnega živenj i —je gospica tako dobro deklamovala, da smo mogli okusiti vso prednost Gregorčičeve poezije. — Gospod H' »stn i k se j^ pokazal na citrah uprav vlrtuvoza, žel je tuli burno pohvalo, s katero mu je občinstvo dajalo svoj »dobro dofiel« sem v Trst. — Di bi ta njegov nastop ne bil prvi in zadnji v narodnih krogih tržaških, — Ni| omenimo, da je tudi vojaŠiu oikester na vsako stran ugajal in na posle 1 ša dodatno, da so bde s« -listinji in oiić dekiamovalki po odboru oilikovane s posebno krasnimi šopki, ki-tere so dobile mej besedo.
Rezultat besede hi se mogel na kratko op sati z bese tami: Kratka j^ bila — pa jako dobra! Ples je bil Š.vaheu, plesalo je navadno do '250 parov, zarad tega je bilo v dvorani uže pretesno, kar je dokaz, da za de|, podp. društvo ne zadostujejo več j navadne dvorane, ampak le veča gledišča/ Plesali so, kakor da bi bili plačani, tn plesovoij i, mladi g. Umek, je vse to znal lepo voditi, za kar mu gre vsa pohvala. Plesal > se je <10 5 i pol ure zjutraj. Čisti dohoifk veselice b »de do blizo 180 f>r., tudi lepa svotica za ženski oddelek. Po hvaliti moramo pri tej priliki tudi gospe iu gospica odbornice, posebno pa n|ih načelnico, gospo Sohmldtovo, ki so vso veselico tako redno in elegantno vodile, kajti s to veselico je ženski oddelek napravil gotovo velik napreitk.
ttelalNko podporno društvo
nam j-^ poslalo račun velikega plesa dne 6. feoruvarja. Iz tega je jazvidno, da je bilo dohodkov:	f. 1223 20
troškov pa	f. 447 80
ostalo je toraj Čistega	775 4u.
Od katerih se je podarilo for. 40 društvu »Zora« za sodelovanje. Ples ženskega oddelka 7. t. m. pa je tudi dal čistega do-nodka okolo for. 180. To se pravi: utile cum dulcil
V postnem času bodo ob nedeljah popoludne v društvenih prostorih koristna pre lavanja, ter učila se bode tu li dekla-matorika. O tem kaj vč pribomjiČ.
Zupet voda. Inženir Gomelli je mestnemu starešinstvu ponudil svoja pre-Isnavanja gle.ie naprave vod-toka iz Reke in Bistrice, to se ve da, za plačilo. Gn-spo ue oi magistrata, ki so popili iz Reke in Bi-tnce uže toliko vode, (se več vina. op. *tavca) mo< alt bi o tem predmetu vsaj uže na čistem biti, vendar pa so ta pred log izročili inženirju dr. Geiringet-u iti odvetniku Nolnie v poročilo.
Potres- V Marami, Marchesatu iu Kosenci na Italijanskem je bil 6. t. m. tako hud potres, da je v>Č hiš porušil.
laouceri opernega pevca Nedeljkovlća v dvoraui čitalnice, dr-ne8 pred 8duevi, Pil je sicer malo obbkan, . ke ior je bil mizoč, mora priznali, da je g. Nedelkovič revec izvrstnu šole in prav kivpKega in lepo donečega glasa. Žal nam je, da se niso ožn so roja k i opernega pevca, bogatejši Srbi, vdeležili koncerta; iu spli»b ne razumemo, zakaj so skoro vsi srbski veletržci popust li slovansko čitalnico, vsaj tam se ne dela razlike mej slovanskimi rodovi,
Tržaike novosti i
Mraz je. Danes je 10. mareija — pe-pelnica, pa mrzla burja p še in led se dela Trideset let uže bi vuno v Trstu, pa ta-cega mraza o tem času še ni bilo. Ljudje se s tem tolaž jo, aa bo dobra letina. Bog daj, da se te upanje resniči.
Nagla smrt. Kmetov»|ec 65 letni Andrej Kocjiučič je v nedeljo /.večer šel se svojo ženo po ulici Sporca\iila iz gostilne domu; Kar nakrat se zgiuii na sta, peljejo ga v bolnico, ali še na potu tja je umrl v vozu. Unož'cje nže dolgo bolehal. —Tudi neko • d moža ločeno žensko, po imenu Helena K>iiy,ki je v bot. Iu Daniel uživala prosto li ano in stanovanje, so našli v nedeljo zjutraj mrtvo v svojej postelji. — Mi tud jo je zadel.
Pregledovala je polic |a te oni Tržaške izvošček«, pa našla 17 iz^oščekov v kon-travencji iu Jih zato kaznovala.
Požar. Vč raj p »polurne je vstal močen ogenj v po istrešju hiše št. 446 v ulici della Guardia. K s eči so bili nekateri ogujegasci bi zo, ki so požar s pomočjo hišnih prebivalcev po 1 uri trajajočem delu pogasdi.
Ratbr\dan otrok. 40 letni mešetar Epa-miuo id Bilumi je svnjo 74!etno mater hotel zadušili z neko svilnato ruto, komaj se mu je otelu. Pomoč j«* bda blizo, pa tudi policija, ki je nečloveškega sina pehala v zapor.
Napad. Fakin lesne fi me Bruni, nek Debeinardi je bil v nedelji v noči tiapu-den z nož in od nekega druzega fakina, itd. podanika in tako nevarno ranjen, da so ga morali precej peljati v bolnico.
Samomor. Kedo ni poznal uže priletnega vodnika sanitetnih vojakov, ki je na vadno kerakel na č lu vs^b voiaškib po-rebov. 60 letni mož, po imenu Anton Svajger, je imel uže 36 let vojaške službe tn |e bil pravi vojašk papi, rojen je bil SlovetifC iz Dolenjskega, blizo Rudolfovega.
Ta uža stari, vedno pametni m trezni mož se je v nedeljo v noči zastrupil. Z akaj, to |e uganka. A vse se čudi temu koraku. Ali se je mož oži naveličd vedne družbe mrtvih in postal hipohonder?!
Policijsko. V soboto sta bila zaprta dva peka lr» ob enein trgovci, nek Franc C goj iu Blaž Milovatz, ki sta menda diugim trgovcem blago izvajala, pa nič plačala, ker nista niti bili solventna. O kol koje takih v Trstu! — 231etnega slikarja Henrika T. so zaprli, ker je natakarico v gostilni v ulici Gmaccera pretepal. —Nekega mesarja Frauca P. iz Križa pri Ajdovščini so zaprli zarad sleparje.— Nekega Ivana Saftiča iz Rojana bo neke šeme v nedeljo v prepiru nevarno ranile. —Dva dimnikarja so zaprli, ker sta pretila gospo tarju z nožem. —Zirad nespodobnega vedenja in metanja nesnažnih reči mesto konfetov .t so bih zaprti te dni 4 trg. pomočn ki, 2 • mesarja i i j-deu mladenič iz boljše dru- '; žine, potem pa 3 malovredne ženske. —••' Zarad razgrajanja in grdega vedepja na ulici pa so zaprli te dni 6 možkih ' in 4 r ponučne frajlice; zaprli so tudi vse na-,I vadne tatove, tako, da so bili zapori te i dni Prenapolnjeni.	(
ŠoKko In labonftko. Te dni je bil vitez Doderer, profesor na Dunajskem politehniku tukaj m je v imenu uauČnega ministra pregledal tržaško risarsko šolo, ' pa našel, da ne odgovarja namenu. G. Burgstiiller sicer tega ne ve, a nam je znano, da se sploh v vseh mestnih tržaških šolah več polit kuje, ne^o pa uči. — Obrtnijska šola je pač potrebna, ali po i diživtiim, ne pa uieslnim varstvom. V tei Šoli bi bilo treba tu i i slovensko poduČ -v.iti in le pod tem pogojirn naj iii veČin, drž. zbora dovolila tako šolo, ker roko-deici v Trstu so večinoma Slovenci, v okilci pa izključljivo. — Naj naši poslanci ne prezirajo te^a.
Vabilo k LXXII. odborovi seji >Matice Smven-ke v sredo 17. mareija 1880. I. oh 5. uri popoludne v Matičini hiši na Konuresneui trgu št. 7.
Dnevni tei: 1. Potrj^nje zipisnik* O LXYI. odborovi s-ji. 2 Naznanila prvosed« stva, 3. Poročilo književnega odsi k■».-i. Poročilo tajnikovo. 5. Razgovor o pripravah za redni veliki zbor. 6. Posamezni nasveti. V" Ljubljani dt.ć 4, mate ja 1886.
Zi prvoseduika; Josip Marti. Nov živinski «enieiij v Tržiču (Monfaicom-) je duvoljen in bodo vsako tretj» sredo v mesecu, prvi 17. t. m.
Wa ftmrt obsojen bil je v pohoto zvečer po puiotnein sodišču v Ljubljani morilec svnje pasterke, 321etni Janez Kralj, krčmar v Snarts.iu pri Savi. Poživmjeni človek je ves čas trdovratno tajil, da jo ni on ubil, če tudi vse okoliščine in lju Ije, ki bo oba vioeli zvečer iz mesta odhajajoča na to kažejo, da ie on more morilec biti in nihče dru^i ne. Povod umoru je bilo poželenje tujega blaga. Ubita Ivanka Taškar imela |e namreč po svoji stari materi 700 gld. v hranilnici in teh bi se bil Janez Kralj rad polastil, ako bi mu bilo mogoče otroka s poti spraviti. Delal ni nikdar rad, zato j^ prišel na slabo pot. Prvo nt,č po smrtnej obsodbi Kralj al zatisnil oči. V jutro vprašati, k iko je spal, odvrne, da je vso noč bdel, ker so ga obsoiili na vislice. »Ali mi nihče ne more pomagati?« znhtije Kralj. »Le Bog pa cesar«, se mu reč-, »ako dejanje priznate«. Nekoliko pomiŠijajoč, reče zločinec: »Prosim, pelj te me k preiskovalnemu sodniku«. Tja Kaj pnšedšl v prisotnosti treh prič prizna svoje grozodejstvo in utemeljuje zločin s tem, da si je hotel z novci ne-sifčne svoje ž'tve nekoliko pomoči iz bede in revščine.
Hrvatsko akadeinlčno druž* tvo »Zvonimir« u HeČu priredi dne 16. ma ca 1886. v S url /.večer svečani koncert v sboo Petru Preradoviću.
Tržno poručilo.
Trgovini te dni miruje. One kave so jako trdne s tendenco, da više pn-ta-nejo. Sladkorje tudi boljšo obrajtan. Žitn-cene so postale više in se trdno drže; mo* goče je celo, da žito še dr.iže postane Les s* prerej iskan. Seno pa so te dni plačevi li užrf po fr, 8 in više, — pa uit po teh cenati ga ui bil dobili zadosti.
Borano poročilo.
Jako neugo mo so uplivule na borso mnoge zadnje dogodile, poseb >o pa gotovost, da se vpeije bo rs ii i davek; a vse to ui moglo kurzov dež papirjev tlačiti. Mla-hovost sicer previ i iu;e v špekulaciji, ali papirji se le vzd'Žujejo.
I»u»aj%ka Bor»a
dne 9. mareija
Enotni drž. dolg v bankovcih 86 gld 45 kr.
Enotni drž. dolg v srebru	86 • 50 »
Zlata renta......114 • 65 •
5'/. avst. r*n'a ....	101 .-85 »
letnice narodne banke . .	873 • — •
Kreditne de'-^ce ....	2i)9 . — »
ondon 10 lir sterlin . .	125 . 85 •
Napoleon.......— » — «
12. kr. cekini......' 9 » 98M, «
Kr. državnih mark ...	5 » 91 »
K D I N O 8 T
Za uboge in bogate, Oberdobling pii Beču Oprostite, Častiti gospod, da Vas nise n preden ohaveetil o izvrstnem v«pehu B. B'indtovih švicarskih kroglic, ali jiz mi un 66 let radi če«a ne gre tako hitro. Vsi* i sedečega iivenja kot kogir terpim u|- leto dni na zapeki, pomanjkanju apetita hemoroidah itd. Po užitju jedne fck itlii ešvicarskih krogljic, čutim semnogo boljšega in se Vam zanje tem potem za-bvHij'ijem. Engertzweher. Ker se nahajajo ■*> Avstriji razne posneme R. Brandt-ove fivit irskih pil, n*j se dobro pazi, da ima vsak i 5katl|ica bel križ na rudečem polju in R. Braodtov podpis.
LA FILIALE
<lolln
BANCA UNION
TRIESTE occupa di tutte le aperulont dl Banea e di Camblo valute
a) Acr.etta rersamenti in conto corrente: Abbuonando 1' interesse annuo per Banconote
3'f, °/0 con preavviso di 5 giornl 3»/ 4 ,	„ . 12 .
4% ,, a sei mesi tisso per Napoleoni
3 °/e con preavviso di 20 giorni S'/4 „ „ , 40 . 3l| ,, , „ ,3 mesi »U	. 6 .
/>cr 11 lrttjre di Ver^amento in circola/lone il nnor.)	d* int.'pes-<a andrii in vlirore a partire
dni glorno U 21. febbraio, i. 21 miuzo 9 nniKJfi ■ e 9 Aijosto ti aeconda del preavvlao. Trieste 9 iebbraio 1886.
6 T BAHCO 6IRO
abbuc > io II 3°/0 Interesse annuo sino
Jualur. a Bomnm; prelevazionl sino a orln! .000 a vista verso ehćaue ; importi : ggiori preavviso avnnti ta Borsa. — Ci erma dei versamenti in apposito librett .
C! ntofCfl»la pertuttli versj, entl fatti a qualslasi ora d' uflicio la a uta del medestmo giorno.
AftNume pol p - oprl eor-■*onti»«ti l' tncasso di Cambinli per Trie* te, Vitnna e Budapest, rilatcia loro nategni per ijneste uiti me ptazze ed accorda loro le/acolth di dontlolllare ejfetti pre*sn la sua cassa frn noo d' og;ni NpeNa pot* vnmI. b/ S' incarica deWacquisto e della rendita di effetti pubblicl, valute e divlse, notiche dali' incasso d' assegni, cam-binli e coupons, verso l/«°/o di provig-gione.
e) accorda at suoi committenti la facolla di depositare efelti di qualsiasi specie e ne cura gratis l* incasso di coupons alla scadenza.
La Filiale della Banca llnion
Nozlono Merci) s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants	2—2-9

Lekarna Trnkoczy
zraven ratov/a na velikem mestnem trgu v L,jubl)ani
priporoča in razpošilja h poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec. j^SSSr katerim so ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznihv želodci in so neprekosljlvo sredstvo zoper: pomanikanje slast pri jedi, slab želo-urak. vetrove, koliko, zlatenico bjuvanje, glavobol, krč v Se odoi. bitje sroa, 2abasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo.
SVARILO! Še jedon-kriit nam j« omeniti, da so te kapljice izpostavljali« v. likemu ponarejanju. Mnogo ljudi ja, ki ne znajo pripravljanja teh kapljic in pod imenom „Marijaceljske kapljice" raspečavajo slednje kot ponarajene kapljice inej nevednim ljudstvom. Te kupljiee zaradi svoje hrezvspešnosti neso prave «\larijacelj-*ke želodčne kapljicen. Kdor torej želi pravih • Marijaceljskih želodčnih napljlc*, pazi nuj pri kupovanji vedno na gorenjo podobo Ma-božje, Ki je za varsteno znamko postavno za-jamč na in mora hiti na vnuki stekienčici.
Dobivajo se v lekarni Tmkocsy zraven ro-tovža v Ljubljani, so najboljše iti, "kakor mnoga zahvalna pisma potrjujejo, najskušenejš« in prospešnejšc kaplice/oner vse Želodčne bolesni in njih nasledke.	3=
MT1 steklenica velja 20 kr., 1 tu-cat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gId'"W
Razpošilj a se s p Sto naj men j jt.den tucatste* klenic.
Naslov: Lekarna Trnkoczj v L'ublani
iA=Z£JlERi v mopi
NUR ECSl
APOTHEKER TRhtZ 1A1BACH t STUCK
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge * nankov-cih od 50 soldov ao vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°|0 Plačuje vsak dan od 9. do 1*2. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav orecej. zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, Čez 1000 gobi. z odpovedjo 5 dni. Eskompttue menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po.......3'Vl,
Posojuje na državne papirje avstrij-
sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4'/4°lt više zneske v tekočem računu po .............4'1/ij,
Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.	4—
Trst, 24. marcija 1883.
Razglas.
Naznanja se, da bode z dovoljenjem vis. c. k. deželne vlade v Ljubljani z dne 8. januarja 1886 Št. 371 letni semenj sv. Jurja v tržni občini Planina, v okraju Logatec, letos na 29. dan marca nre.stavljrm.
Županstvo v Planini dne 1. marca leta 1886, Anton Kovšca župan.
LA FILIALE IN TRIESTE
deli* 1. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commercio ed Industria.
VERSAMENTHN CON 1 ANTI
Banconote: 3'|47n annuo interesse verso preavvlso di 4 glornl
Per le lettere di versaniento attualment« tn circolazione, il nuovo tasso d' interesse eo-mincieri a deeorrere dalli 27 corrente. 31 corrente e 22 Novembre, a sejonda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3'l*°[n annuo Interesse verso preavviso di 30 glornl » »»3 me»l 3'|t •• > • i »6* Baneo Giro: Ban onote 2'/»*/» sopra qualunque somma Napoleoni senza interesni Assegni
sopra Vienna, Praea. Pest. Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Ilermannstadt, Inns-hruek, Graz, Salisburgo, Klagenfurt. Fiume A gram, franco spese.
Acquisti e Vendite
di Valori. divise « incasso coupons ',g0/®
Antecipazioni
sopra Warrants in contantl, interesse da con-venirsi
Mediante apertura di credito a Londra \4*U provvigione per 3 mesi. • effettl6'[,0/o interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da cori-Trieste, 1. Ottobre 1883	8-48
Irebanje uže prihodnji
lesec.
VLAHOV
Likvcr okrepljujući želudac
odobren po viSih oblastih sa dekretom a pripravljen od
ROMANO VLAHOV
Šib mik (!>almacija) sa filialkom u Trstu, Via S. Laizaro Br l.-A.
Ovuj likver, koji se uz;m-Ije mješan sa vodom, kavom, vinom, teom il juhom, sastavljen je iz vegetulnih so-kovah, imajučih zdravotna svojstva, te so njegovo neposredno djelovanje pokazuje u Zeiudcu i kod probavlja-jučih organah; nadalje čisti krv izpravljajuć slabinu i tromost i pospj.gujuč tek. On čisti polapano, uniŠtuje gljipte ublažujučl kronlčke braj luvosti jetaruli, slezena, umanjujučl fcv« malo po malo zastarjele bolesti hemoroidah.
Užine li se likera danomice, čuva od otrovnih miazmnh, proizvirućih koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah, zato je izvrstan bek proti groznici \ proti koleri.
Ono pako što sačinjava pravu osebinu likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane sr«*bi i pok u lijenosti od škodnih posliedicah, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih.
Zaista iza malo danah čovjek, koji st služi trn likerom čuti, da mu je povra-čena životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim i svježim za svaki rad.	37—48 Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavanab i rakijasnicah
Rincsen
SREĆKE" ■ gUI
Glavni dobitek v gotovini
gld. 50.000 gld.
10.000 gld., 5000 gld. odleg. 20°o||4782 den. dobitkov,
Kjncscm-srećke dobivajo se
vlotznjskem bureau ogerskega Jooke-kluba:
IKll«f|ni|»«'ilin, Wa't/npig-.is«e 6.	1 —
Polnilci iz kovine
za nntoPenJe rt«klinii! v. virom in pivom sft Ziiklnplvami iz km.Cuku; /.upirajo hu sami.
e. k.
Kovinske pipe
đĐpalmt
za sodo oJ vina in pivu /.a pritiunjeiije, ^^	»amoziiprutjuin.
Te pipe *e nikoli ne Hklsiijo kakor drvene in »n zutnifitili lj pivsem neškodljive. Obhka prnkt f na ili dtlo d vrfleno In irdno. Vsled trujno-iil veliko prilira"jenju proti lesenim pi[i..in.
Zaivoro ae trdno, pufi&ijo ne in (IsU lahko.
Ako t. roko nekoliko priti <no Ifumbo, ki se na nj m nahaja odpre ae zakl >pka od ki>uču>a; te oCina polagoma rase v teklenioi', pivo so preveC ne peni, ako ge tu polnilec rabi. Vina in piva se niff ne po-ZRubi vsled Siim'izatvor-lija atek-li-nle. Vaakdo jih lahko sam labi.
Cono s Jeden polnilec steklenic e cevko iz kaučuku f. 2.20. Poštnina 20 kr. — Llkver-plpe f. 2.20, pipe za dessert-vina f.3.50, pipe za točenje A f 4.o0, pipe za sode B f. 5.D0, pipe za sode C f. 6 50, pipe za sode D f 8 50. Ilustrov ni ceniki bresplačno ili franko
H. HUTTER,
^f, IHL., Maxlniilinii|datz naohst der Votivkirohe.
Prodajalcu n se podaj a odbitek; Agentom zasluženo plaćo.	!
•HSMHsasas^zsMasa^asHSPJHsasMzsasHsasHSMEsasasasaspjHsasasasMMasMMas«
w I
13-H
OBLEKA
le li trajne vočje volne, za moža srednje velikosti.
310 metrov za jedno obleko:
7.a gld. 4 96 iz dobre ovčje volne* za gld 8 — i/ boljše ovčje volne; /.a gld. 10'— iz line ovčje voln-; »n gld. 12 40 iz j'iko line volne.
POPOTNE 0GRINJAČE, komad po gld. 4, 5, H in do gold 12. — Najflneje obleke, hlače, prevlekaČe ali gvrhnu suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl loden. ko-mis, predenino, cheviot, tricot, ogrinjače zu damo in biljardn- prepr ige, peruvien, toskin priporoča
StoflfSkF
fabriška zaloga v Brnu.
Vzorki franko. Vzorki ^ogledniki) nzpo-šiljavMjo se gg. krojaškim mojstrom nefiran-kovano. Pošiljntve proti pov-z e t j i čez 1Q gl franco.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150.000 gld. a. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane muogo #.nk-neaih ostankov, dolzih od 1 d • 5 metrov, in B"in tor-d primoran, take ostanke po j a k o n i z k I h f a b r I 5 k I h cenah razpečuvati. Vzorki nd teh se ne morejo roz-poSilja'i, zamenjavajo se pa ne ugajnjoči ostanki ali se poS'je denar nazaj. 'Opomniti je. da drug« ilroie tudi uenjHV jo ostanke, ali proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne da/.
Vsled posnemanj po sleparskih firmah sr m primoran posluževf ti oglašanja ter prosim p n. obtmstvo da se spominja moje soltdne firme ter da me počasti z obilnimi naročbami na koje bom vedno pazil.
Dopisi vspremljejo se v nemški m, češkem, og rskem, poljskem, italijanskem in irancoskem jezika.	4—20
PRISTNI
Kabljiv za zdravljenj«
v
vaaLoj
letmj d6bi.
WILCHELM-OV
prodartrltijski protireumAtičen
RaMjiv za zdravljenje
v
VNU k«lj
lotu« j <l0bi.
Hričistilni SS^-j
(ki čisti kri proti protinu in reumatizmu.) Spoznan za jedino, cj tovo uspešno kričistilno
sredstvo.
Z doBvolenjem	fc 4 Potrjeno za odloSuega ^ M Predpon ircjenjtni zai> tovljen fc
w	izvrstno delujofi	t 3 * Datentoni pmiv lunul. W
— oes krulj dvorn- pisarne pnlep - =	iimvuu uuiujuc	^ j z paienioin pre 4 v. očitaj a t
■ odloka Be6 7. decembra 18H5. B fl prav v b peten ■ fl BeC, IV. m nj a leta 1H70. ■
Ta čaj čisti ves o gauizem; p-odi a v^-č kot vsnko drugo sredstvo v vse dele našega itlesa iu odpravi uko s« ga uživa vs.'ko nećistoto, ki se je v telesu napravila; učinek je trpežen in srotov.
Popolno ozdravljenje od trganja p > udih, reumatizma in lirugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno gnjijočih ran, kakor tudi od vseh sp lovnih iu kožnih srabnili bolezni, Irbnncev po Životu in obrazu, hšajev, siailstitnih ules.
Posebno ugodni uspeh poka/al je ta čaj pri vredu jetr ni vranici, pri bem rojdlh, zlatenici, čutniških, mišičnih iu bolih čl nov, tišfianju v želodcu, zaprtju vetrov, zaonjetenju v spodnjem telesu težkem spuščanju vode, polucjonih, ženskih tokih, možkej slabosti itd.
Boli, kakor Škro ula, ilezni otok se ozdrave koj in dobro, ako se uživa ta čaj, ki je dobro raztapljajoče iu čistilno sredstvo.
Pristno ga napravlja le Fran Wllchelm( lekarnlčar v Nfunklrchen
isden lavoj, razdeljen v 8 uzenkov, pripravljenih po ždravniftkem predpisu, nu-vodora rabljenja v raznih jezikih: 1 gld izv. n lega je treba priložiti 10 kr. za znamko in zavoj.
kvarilo. Naj vsakdo par, da ne vkupi ponnn-jeni čaj, tirja naj se le Wll-oheloiov protiprotritijski in protlreumatični kričtstilni Čaj, ker tudi drugi ponarejeni čaji se prodajajo pod imenom protiatritijslii in protireutn t čnl čaji, svarim vedno, kupčevalce pred takovimi.
Nahaja se pristni Wilohelmsv protiatritijskl proti'eumatični čnj tudi v Trstu: Jakob Seravallo, lek„ E l. L it nburg, Irk.; v Korminu: H. Cond »lini lek., v Gorici: G. Cnstofoletti lek., G. U. Pontoni lek.; v Pulju. G W.issermann lek.	7—12
I.M-tniK rtrnAlv,, .khlNO^l. - «.jr, oOtfovom. nreunu : VIK'IOH DOLENC
LiHKaniM V. DOLKNC V \