Političen list za slovenski narod. --T- •-rvfe-jraf^'irr .-r-r i rt ~ - •- . ■.■■js f« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplafan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 fld. 40 kr f administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta • fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velia 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inaerate) prejema uDravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne. Štev. 102. Deželni zbor goriški. Iz Gorice, 3. maja. Deželni zbor goriški je imel 2. t. m. svojo peto sejo, pri kateri so bili navzoči vsi slovenski poslanci, izmed italijanskih so manjkali: Locatelli, dr. Venutti in Deltorre. Po prečitauem zapisniku prejšnje seje naznanil je deželni glavar, da je zopet došlo več prošenj za podpore, katere se izroče do-tičnim odsekom. Na to poroča v imenu deželnega odbora dr. Verzegnassi zastran nekaterih prememb in do-stavkov v postavi 4. marcija 1879, št. 9. deželnega zakonika. Ta postava razvrščuje učitelje v tri razrede in jim določuje plačo po 600, 500, oziroma 400 gld. Pri nas na Goriškem posamezni šolski okraji plačujejo svoje učitelje in morajo skrbeti za zgradbo in vzdrževanje šol; v vsakem okraju pa je po sedanji postavi v prvi razred uvrščenih 1/12, v drugi s/i2 'n v tretji 8/J2 učiteljev, službujočih v okraju. Na opetovano došle prošnje iz učiteljskih krogov za zboljšanje plač predlaga deželni odbor, da se imenovana postava izpremeni tako-Ie: „V šolskem okraju goriškega mesta ne sme število učiteljev prvega razreda presezati dveh tretjin skupnega števila učiteljev; v drugih šolskih okrajih pa ne sme prestopati število učiteljev prvega razreda desetine in ono druzega razreda štirih desetin skupnega števila učiteljev v dotičuem šolskem okraju; dalje bi imeli podučitelji, ki so za učiteljstvo postavno vsposobljeni, pravico, v naslednjem letu po izpitu sposobnosti vsaj začasno uvrščeni biti v tretji razred; konečno naj bi bili učitelji'javnih ljudskih šol tudi oproščeni plačevanja doklad k dohodarini od svojih dejanjskih plač, od poslovnih prikladov in od stanovnine, katere se pobirajo za deželni in zem-ljično odvezni zalog za občine, za okrajni zalog javnih ljudskih šol in za zalog okrajnih cest." Ta predlog se je izročil posebnemu šolskemu odseku sedmih udov, v kateri so bili voljeni: dr. Maurovich (načelnik), dr. Lovisoni, Dottori, dr. Ver- V Ljubljani, V četrtek 4. maja 1893. zegnassi, dr. Ivančič, dr. Gregorčič, dr. vitez Tonkli. Zbor tudi pritrdi odborovemu predlogu, da dežela plača polovico troškov, ko bi bili potrebni za naglo razkuževanje po trtni uši napadanih vinogradov, ker jih drugo polovico po zagotovilu in obljubi c. kr. ministerstva pokrije država. Dalje se soglasno sklene resolucija, vsled katere naj se deželni odbor obrne do visoke vlade, da ta vsako leto redno vsaj za šest tednov, in sicer, če mogoče, koj s početka decembra skliče zbor v zasedanje. Vsled poročila peticijskega odseka so se dovolili manjše podpore po 30 gld. nekaterim učencem na marijanski in foljanski obrtnijski šoli v Furlaniji, odboru za morsko kopelj v Gradežu so nakazali 400 gld., predsedništvu akcijskega odbora, ki se poganja za zgradbo železnice čez Predil in Ture, pa dobi 200 gld. podpore. S tem je bil dnevni red zvršen; prihodnja seja bode v torek 9. t. m. Deželni zbor kranjski. IX. seja dne 2. maja. (Konec.) Leta 1891 se je na novo pogozdilo 129-5 ha Krasa, troški so znesli 9841 gld.; leta 1892 pa 77-39 ha, troški so znesli 3398 gld. 26 kr. Glede razmnožitve priporočila vredne tise naj deželni odbor deluje na to, da se bodo v gozdnih drevesnicah vzgojevala tišina drevesca, katera naj se brezplačno deld posestnikom za nasaditev. O priskrbljevanju vode poroča deželni odbor, da je za napravo vodnjakov dovoljeval navaduo 30% prispevka, le za vodnjak v Strmci na Pivki je dovolil 50%. Upravni odsek odobruje sklep deželnega odbora, da se polovica podpore nakaže v izplačilo po izvršitvi zemeljskih in zidarskih del, druga polovica pa tedaj, ko je naprava ža v rabi. Upravni odsek tudi izraža željo, naj deželni odbor še nadalje obravnava z vlado o podporah za napravo vodnjakov, da ne bodo cele pokrajine ob Letnik: XXI. suši brez vode. Za vse dotične kraje naj se naredi načrti ter prej kot mogoče napravijo vodnjaki. Pri preskrbljevanju vode pritoževal se je poslanec Kavčič, da se v tem oziru vse prepočasno godi, in očita deželnemu odboru, zakaj od vlade ne poizvč, koliko podpore bode dovolila ona. Voditelj deželne vlade, baron H e i n , odgovarja, da se reč ne sme pranagliti; v Ribnici so hoteli nekdaj brez priprav napraviti vodovod, pa so zavrgli pri tem 6000 gld., in zdaj so vložili drugo prošnjo. Ministerstvo je zmirom pripravljeno, podpirati take naprave, in je dovolilo že veliko podpor v ta namen, in ravno postojinski okraj je jeden prvih med podpiranimi. Konečno zagotavlja, da bo vlada tudi v prihodnje svojo posebno pozornost obračala na to stvar. Dr. Papež odgovarja Kavčiču, da se sproti vsak načrt za kak vodovod ali vodnjak, kakor hitro ga je predložil stavbeni urad pri deželuem odboru, pošlje vladi v rešitev, da bi se dosegel državni prispevek; tako se je zgodilo že lani meseca maja z načrtom za vodovod pri Ambrušu V Suhi krajini s proračunom, ki kaže 30.000 gld.; ta načrt leži že menda leto in dan na Dunaju pri poljedelskem mi-nisterstvu, a rešitev še ni došla; nadalje se je poslala meseca avgusta na vlado cela vrsta načrtov za vodovode, vodnjake in kapnice, in kakor hitro bode došla ugodna rešitev od vlade, se bode moglo prispevati iz deželnega zaklada; seveda morajo prebivalci sami, ali občine, ali več občin skupaj, tudi kaj prispevati, ako ne z denarjem, pa vsaj z denarno vrednostjo, n. pr. z apnom, opeko, peskom, kamenjem, in sploh s tlako. Najkoristneje bi bilo, ako bi vlada sama kaj ukrenila v svrho sistematične preiskave vodorevnih pokrajin, ne samo v geologičnem in bydrografičnem oziru, marveč tudi z ozirom na krajevne razmere med prebivalstvom, iu konečno tudi z ozirom na oskrbovanje vojaščine pri manevrih na Notranjskem, kar stane vojno ministerstvo leto za letom okoli 5000 gld., to je pa seveda samo lastni interes vlade. Kar se tiče mnenja gosp. Kavčiča, da je LISTEK Trojiški vrh. (Slika iz notranjskih gora. Napisal A. V.) Obhaja vendar me veselje, Ko zro oči te, ljubi kraj, Izpolnjene so vroče želje, Bog v6, te gledam še kedaj? Fr. Cimperman. Lepe so gorenjske gorč, lepi črni lesovi, doli in planine, lepi so gromeči slapovi in jezeri, biseri kranjske dežele. Krasno vzhaja solnce izza veličastnih gora ter razliva svoje zlate žarke po snežuikih z večnim snegom in ledom kritih. Cesto sem že ves-Ijal po blejskem, bohinjskem in belopeškem jezeru, obiskal tudi v enem dnevu še maloznanih devet jezer..Savica in Martulk močila sta me, zamrznen Peričnik, blesteč se v tisočernih solnfinih žarkih, slepil mi je vid. Triglav in vrhovi skoro vseh gorenjskih gora in hribov, videli so me. Marsikedaj kmalu po polnoči zapustil sem gorko postelj ter se napotil v goro, po sneženih samo lovcem znanih, nevarnih stezicah čakat divjega petelina. Domovina .Zlatoroga" videla me je, saj marsikatero jntro ko-račil sem po Pišenci proti prekrasnim trentovskim skalnim goram ter iskal po strmih, raztrganih, skoro nepristopnih rebrih in pečinah Prisanka divjih kozlov in orlov, kjer sem si žejo z večnim snegom hladil ter trgal očuice. Lepi so tudi dolenjski holmi in pašniki, logi iu dobr&ve, lepe so senčnate doli in s trto nasajeni bregovi, šumeči gozdi ter razprostrano polje in s evetjem posute livade. Križem prehodil sem dolenjsko stran, rad posedal v zidanicah iu hramih ter slušal pesmi veselega Dolenjca. Po kočevskih, belokranjskih in druzih košatih dolenjskih gozdih, po bujnem, gostem leaovju in grmovju, sečeh in gajih lovil sem kune, podlasice, polhe in divje mačke, nastavljal pasti lisicam in drugim kurojednim ropa-ricam, iskal tu ali tam prikazajočega se risa ter sledil po kočevski šumi kosmatina-medveda in po zimi volkove. A najbolj omilila se mi je notranjska stran! — Ne znam si sicer tolmačiti, zakaj ravno njo najraje imam, njo najraje obiskujem, zakaj ravno po njej moje srce najbolj hrepeni, ko v zaduhlih mestnih zidinah enak črvu rijem po starih zaprašenih listinah ter si kujem peneze iz čudno zavitih, mrtvih in grozno mrzlih prozajičnih paragrafov. Vem, da Gorenjee in Dolenjec pomilovalno gledata na domo- vino svojega soseda Notranjca, vem, da mrzla vse kosti pretresajoča burja in skalnata kraška tla niso ljubeznjive in vabljive njene lastnosti, morda pa ravno radi tega tembolj, ker se največkrat čuje nemila sodba o njej, ljubim bedno, siromašno, zapuščeno kraško stran nad vse. In vendar ni toli revna, kot se običajno misli! Zal, premalo se pozna! Priroda obdarila jo je s čudeži, kakoršnih jej ni blizu na svetu enakih. Cirkniško jezero s svojimi odtoki in liji, Pivka s svojim podzemeljskim tekom in postojinska jama so svetovnoznana čuda, a tudi visocih z gozdi obdanih gora ter vinorodnih goric ne manjka. Ko marca in aprila Gorenjsko, Dolenjsko in veči del Notranjske navadno še debel sneg pokriva, želel bi, da pohiti na svoje snežnike ponosni Gorenjec ali na svoje vinograde moški Dolenjec na kraška tla k Vipavcu na goste in mislil bo, da je prestavljen v raj. Dalje slddi.) Odboi akadem. društva „Slove-n i j a u na Dunaju poslal nam je to-le pismo : V smislu § 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 zahtevamo, da sprejmete gledč na podlistek nPisma z Dunaja" III. v št. 87 z dne šmM, k stvar nujna in da je pomoč prepotrebna, se pač popolnoma strinjam s tem mnenjem. Iz dovoljenega kredita 4000 gld. je deželni odbor kupil 20 bikov - plemenjakov, katere je razdelil med občine za polovico kupnih troškov in pod pogoji, katere je deželni zbor določil. Največje pomanjkanje plemenjakov je v črnomaljskem, kamniškem, kočevskem, krškem, litijskem in postojinskem okraju, zato naj se v teh okrajih podpirajo revnejše občine in naj se mileje postopa pri licenciranju bikov. Gledč lovskih kart je vlada naznanila glavarstvom, da ne smejo zahtevati pristojbine za lovske karte in tudi ne v vsakem slučaju zapisnikov s koleki. Ker deželna vlada še ni odgovorila na prošnjo deželnega odbora, naj bi ukazala, da tovarne ne spuščajo v reke tekočin, ki ostrupljajo vodo, priporoča upravni odsek, naj 6e prošnja ponovi; ob jed-nem naj državni odbor opozori župane občin, kjer so take tovarne, da mu vsak prestopek naznanijo. Za pobite zveri se je izplačalo premij v znesku 298 gld., in sicer za 4 medvede 120 gld., za 1 volkuljo 25 gld., za 24 vider 48 gld., za 21 steklih psov 105 gld. Upravni odsek priporoča, naj dež. odbor opozori županstva, da vpeljejo občinski pasji davek in ga tudi izterjujejo; pri nadaljnih obravnavah z vis. vlado gledč uravnavnih del ob Savi, naj dež. odbor izposluje, da se od komisije z dne 24. julija 1891 kot nujca priznana uravnavna dela pri Gameljnih pod črnuškim mostom- do Sneberij takoj prično; dalje naj dež. odbor izposluje, da bo vlada rešila prošnjo dež. odbora, predloženo že 1. 1886, ter da se konečno uredd in uvrsti vse vod6 v deželi; kakor hitro se bo izvršilo vodopravno postopanje glede zemljišč ob Ljubljanci, naj dež. odbor izdela stroškovnik in načrt za osuševanje ljubljanskega barja ter ga v prihodnjem zasedanju predloži dež. zastopu v rešitev; konečno se dež. odboru naroča, da z vso strogostjo povsod, kjer se izvrši kaka uravnava vode iz javnih podpor, zahteva ustanovitev vodnih zadrug. — Vsi predlogi so bili sprejeti. Posl dr. Papež poroča o prošnji A. Kopriv-nikarja, bivšega podjetnika zgradbe ceste čez Wa-gensperk, za doplačilo, ter nasvetuje, da se prošnja izroči dež. odboru, ki naj stvar preišče ter prošnje ugodno reši. Posl. Hribar poroča o prošnji .Glasbene Matice" za brezobrestno posojilo 6000 gld. ter nasvetuje, naj se posojilo dovoli s pogojem, da se uknjiži na družbeno hišo št. 8 v gospodskih ulicah ter za 10 let ustavi redna podpora letnih 600 gld., kakor nasvetuje prošnja. — Obvelja brez ugovora. Prošnja županstva v Doleniivasi ,za podporo k vreditvi studencev v Grčaricah se je izročila dež. odboru v primerno rešitev, Jerneju Pečniku pa se je dovolilo 400 gld., katere naj mu dež. odbor primerno izplača kot nagrado in podporo pri izkopavanju starin. O prošnji gospej krščanske ljubezni za podporo k poselskemu zavetišču .Jozefinumu" poroča poslanec Hribar ter v imenu finančnega odseka nasvetuje 100 gld. Poslanec K I u n z ozirom na važnost zavoda in z ozirom na to, da se za druge 17. aprila 1893 v svoj list sledeči popravek: 1. Ni res, da bi bili .Savani" in .Vesnani" potisnili vse dobro misleče — zlasti primorske in Štajerske — akademike iz društva .Slovenije". — 2. Bes pa je, da je tekom zimskega tečaja vstopilo poleg prejšnjih slovenskih velikošolcev iz Primorja, ki so bili lansko leto in so tudi letos še vsi ostali člani .Slovenije", še pet novih članov iz teh krajev v društvo. — 3. Bes je dalje, da je bil koneem zimskega tečaja 1892/93 v našem društvu jeden član iz Štajerskega več, kakor jih je bilo koncem minolega tečaja. — 4. Dasi je res, da so razmere med akadem. društvom .Slovenija" in slovenskim ferijalnim društvom .Sava" kar najboljše, je vendar popolnem neresnično, da bi bilo naše društvo le nekaka podružnica „Save". — 5. Ni res, da bi bila .Slovenija" vetrnjaško društvo. — Na Dunaju, dne 1. maja 1893. —Za odbor: Fran Begallj, t. č. predsednik; J. Nagode, t. č. tajnik. Opomba vredništva: Takemu popravku ni potreba nobenih dostavkov; vzlasti točki 4. in 5. ste res duhoviti ter bi bile vsakemu vitezu .de lana caprina" čast. Da .Sloveniji" treba 8 .popravki" konštatovati, da ni .vetrnjaško društvo", to je značilno za-njo in — tožno. manj važne naprave dovoljujejo znatne podpore, nasvetuje po 200 gld. za tri leta; ta predlog obvelja z večino glasov. Poslanec Žitnik poroča o prošnji županstva v Dol. Logatcu za podporo k izvršitvi sanitetnih odredb e. kr. političnih oblastev ter omenja, da deželni zbor pač rad podpira občine v vseh zadevah, vendar pa naprav, kakor so razširjenje mrtvašnice in kanal pri občinski poti, z ozirom na neugodne deželne finance ne more podpirati. Ker pa je deželni odbor obljubil na vprašanje deželne vlade, da bode podpiral občine pri nakupu razkužil in pri opravi bolnic za silo, katere so morale občine lansko leto napraviti v nevarnosti kolere, nasvetuje, naj se prošnja izroči deželnemu odboru v primerno rešitev. Isti poroča o prošnji županstva v Planini pri Vipavi za podporo k napravi vodnjakov ter z ozirom na to, da prosilci neso priložili načrta, niti natančnega proračuna troškov in da so vodnjaki prepo-trebni, nasvetuje, da se prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj jo na podlagi načrta in proračuna 1 ugodno reši, kar obvelja brez ugovora. Županstvu na Črnemvrhu se dovoli za napravo občinske poti 150 gld. podpore in 200 gld. brezobrestnega posojila, podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju 200 gld., stavbin-skemu odboru na Bledu za napravo poti ob Badolni 300 gld., ribarskemu odseku c. kr. kmetijske drnžbe za naprave novega vodovoda na Studencu 340 gld. iz deželnega kulturnega zaklada. Poslanec Hribar poroča v imenu finančnega odseka o bilanci ljubljanskega mestnega posojila. Glavna bilanca posojilnega zaklada je znašala leta 1891 v pasivih 1,619.667 gld. 46 kr., v aktivih 1,545.829 gld. 401/, kr., torej nedostatka 73.838 gld. 57i kr., in se je zmanjšal v primeri z onim leta 1890 za 2455 gld. 64 kr.; posojilo se obrestuje s 4-63%. Specijalna rezerva je narasla na 26.246 gld. 34 kr. Stanje obligacij v zlati renti je koncem leta 1891 znašalo 160.000 gld., ali po kurzni vrednosti 175.280 gld. Proračun za leto 1893 kaže 69.798 gld. 30 kr. potrebščine in 74.090 gld. 58 kr. pokritja. Poročilo se vzame na znanje. Poslanec dr. Tavčar poroča o izločitvi delne proge deželne ceste Logatec-Idrija od deželne meje pri Vrščevem do erarskega skladišča za les ob mostu čez Nikovo v Zgor. Idriji iz kategorij deželnih cest. Dotični zakon je bil brez ugovora sprejet, kakor tudi predlog upravnega odseka (poročevalec Kersnik), da se nova cesta od Radomelj do Pre-serja z novim mostom uvrsti med okrajne ceste in stavbe in okrajna cesta iz Badomelj čez Homec do deželne ceste Kamnik-Trzin se kot taka opusti in preide v oskrbo dotičnih občin. Prihodnja seja bode v petek ob 10. uri do poldne. Politični pregled. V Ljubljani, 4 maja. Počeliovanje Dunaja. Državni poslanec dr. Gross je te dni na shodu neke podružnice nemškega .Schulvereina" tožil, kaka nevarnost preti Dunaju od Cehov. V svoji mlačnosti in ravnoduš-nosti Dunajčanje niti ne opazijo te velike nevarnosti. Le pogledajo naj na Češko, kjer se je poslednja leta marsikako nemško mesto počehilo. Delavci in rokodelci so na Dunaju že največ Čehi. Pa tudi velik del malih obrtnikov je češke narodnosti. V gledališču se je že češki igralo in češka šola je tudi že na Dunaju. Strah pred Čehi na Dunaju pač ni opravičen. Zaradi jedne same češke šole pač Dunaj še češk ne postane. Pač pa preti neka druga nevarnost Dunaju, katero seveda liberalci prikrivajo. Požiditi bi se utegnil. Vse večje trgovine in podjetja so v židovskih rokah. V mestnem zastopu imajo židovski prijatelji veliko besedo, in v šolah je vedno več židovskih učiteljev. Dobro je, da se je kristijansko prebivalstvo še o pravem času prebudilo, in odločno jelo se upirati napredujočemu židovstvu. Ko bi bilo se malo časa ravnodušno in brezskrbno gledalo rovanje židovstva, pa bi bil krščanski značaj dunajskega mesta prišel v resno nevarnost. Irska predloga. Nasprotniki irske samouprave se nadejajo, da bode irska predloga ovržeua že v odseku, ali pa vsa| v tretjem branju v zbornici poslancev. Skoro prav gotovo je pa, da bode irska predloga odklonjena v gorenji zborniei, ako se t dolenji ugodno reši. Gladstone se pa teh težav še nikakor ne ustraši, temveč misli potem razpustiti parlament, da se volilci še jedenkrat izrek6. Ako dobi pri novih volitvah zopet večino, potem z irsko predlogo ne bode več toliko težav. Največji upor bodo bajč v odseku zadele določbe o zastopstvu Ircev v angleškem parlamentu iu pa finan&no vprašanje. Petindvajsetletnico „ Slovansko je bla-gotvoriteljnoje obŠčestvo' praznuje slovesno dne 11. t. m. j To društvo je o svojem času precej storilo za balkanske Slovane. Poslednja le|a pa delovanje tega društva ni posebno sijajno, kar je čisto naravno, ker ruski narod je v veliki večini jako ravnodušen za druge Slovane. To se kaže baš sedaj ob petindvajsetletnici istega društva. O njega delovanju se izrekajo nekateri ruski listi jako ne-Iaskavo, posebno .Graždanin". Sicer pa to društvo goji bolj pravoslavje, nego slovenstvo. Cerkveni letopis. Monsignor Francesco Reynandi iz kapucinskega reda, škof in apostolski misijonar na Bolgarskem, slavil je letos dne 22. marca v Plovdivu svoj 251etni škofovski jubilej, kojemu so prisostovala mnoga oblastva in mnogo Btanovništva. Porojen je bil leta 1807 v Villa france na Torrin-skem. Leta 1831 je bil mnogo let iskren drug nesrečnemu kralju Karolu Albertu in pozneje i v velikem čislu pri Viktor Emanuelu. Leta 1841 bil je poslan kot misijonar na Bolgarsko. Tu je še z jed-nim kapucinom ustanovil laško šolo V Plovdivu. Leta 1868 imenovala ga je apostolska stolica po smrti katoliškega škofa Andreja škofom. V vojni leta 1876 pridobil je za ranjene Turke in Buse velikih zaslug, preustrojivši šolo svojo v bolnišnico za ranjene vojake. Bežeči Turki pred Rusi svetovali so mu, naj pobegne ž njimi. Toda on je ostal in je vsprejemal v bolnišnico i ranjene Ruse; car mu je zato podelil red sv. Ane. Reynandi, kot najstarši član narodnega sobranja, je predsedoval i slednjemu nekaj časa. Leta 1885 je odložil škofovstvo in se naselil v Kalahiji, 30 kilometrov za Plovdivom, da se odpočije od trudapolnega misijonarskega poslovanja. In tu je obhajal svojo duhovniško petdesetletnico in 251etnico škofovanja. Osem sto Bolgarov je bilo pričujočih pri slavnosti, koji so mu privedli 200 volov in 400 ovac. Stambolov mu je vročil od koburškega kneza Ferdinanda lastnoročno čestitko in križ častne legije. Bed mu je ponudil, naj se nastani v svoji rodni deželi, toda on je rekel, da hoče umreti med dobrim bolgarskim ljudstvom. Imena papežev po prerokovanju škofa Malahije. (Spisal Jurij Benko.) (Dalje.) Kalist III. (1455—1458). .Bos pascens". V svojem grbu je imel vola. V kratki dobi svoje vlade, 3 leta, 39 dnij, je nabral ogromno svoto, da bi oborožil križarsko vojsko zoper Turke. Pij II. (1458—1464). „De Čapra et Albergo", (.od koze in gostilne"). V prejšnjih letih je bil nasprotnik Evgenija IV. in jako slobodomiseln človek. Imenoval se je Aeneas Sjlvius Piccolomiui. Nasto-pivši papeško službo je rekel: „Eueja zavrzite, Pija sprejmite I" Kot papež je bil vrl naslednik sv. Petra. .Oapra" in .Albergo" meri tudi na kardinala Ca-pranico in Albergati, katerima je bil nekdaj Enej Silvij tajnik. Vladal 5 let, 11 mesecev, 26 dnij. P a v e 1II. (1464—1471). .De Cervo et Leone", („od jelena in leva"). Bil je preje komendator cerkve Cervia; kot kardinal je imel cerkev sv. Marka, ki se slika z levom ob strani. Kot papež je imel res levjo srčnost zoper Turke, toda v zasebnem življenju je bil precej nečimeren. Vladal 6 let, 10 mesecev, 26 dnij. S i k s t IV. (1471—1484). .Piscator Minorita", (.frančiškanski Ribič"). Bil je sin ribičev in frančiškanski redovnik. Kot papež pa je postal naslednik ribiča sv. Petra. Vladal 13 let in 4 dnij. I nočen ci j VIII. (1484—1492). „Praeeursor Siciliae", (.predhodnik Sicilije"). Bil je rodom Janez Erstnik Cibo in je živil preje na sicilijanskem dvoru. Morda pomeni tu Sicilija — Ameriko, katero je odkril Kolumb uprav v istem letu, ko je Inocencij VIII. umrl. Vladal 7 let, 10 mesecev, 26 dnij. A 1 e k s a n d e r VI. (1492—1503). .Bos Alba-nus in Portu", (.albanski vol v pristanišču"). Bil je j kardinal-škof v Albanu in Portu; v svojem grbu je j imel vola. Vladal 11 let, 11 mesecev, 8 dnij. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 4. maja. (Odlična gosta) Dne 2.-maja sta došla v Ljubljano milost, prelata mariborskega stolnega kapi-teljna preč. gg.: stolni prošt Ignacj Orožen in stolni dekan Franc Košar; včeraj sta se odpeljala v Iko pri Opatiji, kjer par tednov ostaneta v zdravem primorskem zraku. Prečastnima prelatoma želimo, da se prav krepka vrneta na dom. (Deželni zbor kranjski) ima jutri ob 9. uri dopoldne X. sejo. Na dnevnem redu so poleg točk, ki v zadnji seji niso bile rešene, naslednje stvari: Vtemeljevanje samostalnega predloga gosp. poslanca Šukljeja gledč priznanja nagrade kiparju Alojziju Ganglu; ustno poročilo finančnega odseka glede zgradbe kamnitega mostu čez vodo Reko pri Ostrož-nembrdu; poročilo finančnega odseka o zgradbi nove bolnice v Ljubljani; ustno poročilo finančnega odseka o prošnji: a) patrijotičnega deželnega pomoč-nega društva „Rudečega križa" za Kranjsko za podporo občinam za bolnice, ko bi morda nastala kolera; b) Helene Zamik, soproge umirovljenega učitelja, za podporo; c) Karoline Hočevar za podaljšanje miloščine; d) Janka Lebana, nadučitelja v Begunjah, za podporo v literarne namene; e) kraj-nega šolskega sveta v Hrenovicah za podporo za ograjo šolskega vrta; f) županstva v Prevojah za podporo za pogorelce; g) slovenskega planinskega društva v Ljubljani za podporo; ustno poročilo upravnega odseka o vladni predlogi z načrtom lovskega zakona in z načrtom zakona o potrebščinah za potrdbo in zaprisego stražnega osebja, postavljenega v varstvo zemljedelstva; ustno poročilo upravnega odseka o prošnji kranjskega društva v varstvo lova za spremembo nekaterih določil načrta lovskega zakona; ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o: a) I. : Posebni prigodki; b) II.: Deželni odbor, etc.; c) § 1.: Potnenje zakonskih načrtov; d) § 2. : Davki; e) § 4.: Deželne podpore. (Kanonično vmeščen) je bil danes č. g. Fr. Hoenigman, dosedajni župnik v Osilnici, na župnijo Kropo. (Župnijo sv. Trojice v Zgornji Polskavi) je dobil preč. gosp. Ant. Borsečnik, doslej stolni vikar v Mariboru. — Razpisana je župnija v Št. Andražu v Slov. goricah do 12. junija. (Župnijsko preskušnjo) izvršujejo v Mariboru ti-le gospodje: Gregor H r a s t e 1 j, kapelan v Slivnici, Franc Korošec, kapelan v Girkovnicah, Ivan P a j 11 e r, kapelan v Ljutomeru, Rudolf R a k-telj, kapelan v Čadramu, in Ivan Spe n de, kapelan v Št. Pavlu pri Pregvoldu. (Iz Puljaj 1. maja 1893: Dne 20 aprila je umrl v Medolina starosta naše škofije v. č. g. Ahdrej L e g o v i č, vpok. župnik. Rojen je bil 23. nov. 1806 v Kašteleru in 20. sept. 1834 posvečen v mašnika, torej skoraj 59 let duhoven. Znamenito je, da je služboval ves čas v Medolinu. Precej, ko je bil posvečen, ga je Škof poslal kakor žup. uprav, a s časom postal je župnik in bil 1889 umirovljen. Dasi rodom Hrvat bil je še iz stare šole in po mišljenju Italijan, zato tudi malo priljubljen pri svojih ovčicah, ki so pravi Hrvatje. Zakopal ga je v. č. g. župnik Bjlica ob azistenciji 4 gg. duhovnov. — Isti dan je umrl v Premanturi Anton IveŠa roj. 1800. Mož je bil najstareji v župniji in vedno veselega in bistrega duha. Ko je bil 20 let star se je oženil in živel 63 let v prav srečnem zakonu. Zapustil je 12 otrok, kateri še vsi živ6 in so že sami stari očetje. — Pri nas je bila v sredo 26. aprila povodom prihoda ce-sarične udovice Štefanije zvečer prekrasna razsvetljava vsega mesta in brodovja. Najbolje se je odlikovala oficirska kazina. — Od vseh krajev se Vam toži, da razsaja suša, no kaj naj jaz rečem. Pri nas že več ko dva meseca ni bilo dežja, a burja skoraj vsak dan. Zemlja je tako suha, da je človeku kar težko pri srcu, ko vidi uboge ovce in drugo živino, ki mulijo zemljo na mesto trave, da bi se preživile. Ne vem, kaj bo, ako se nas Bog precej ne usmili in nam ne pošlje dežja, posebno še, ker pri nas navadno meseca junija, julija in avgusta vsako leto pritiska suša. Druga leta smo bili naučeni meseca maja že gledati pšenično klasje, letos pa Še eno ped ni visoka. Kmetje tožijo: kaj bo? Tudi molitve se opravljajo za dež. Liga -f- 71. (Ustreliti) se je hotel preteklo nedeljo Franc Safafik, Moravan iz Avsterlice, v Gorici pri Mostu. Krogla ostala je v ušesu, od koder so jo prav lahko izvlekli. Odvedli so ga v bolnišuico. Na potu iz Rima dospel je do Gorice. Denarja ni imel. Napisal je pismo, navedel uzrok samoumora, češ: naveličal se je živeti. (Pohod.) Iz Gorice: V pondeljek zjutraj bil je v gosteh barona Jnrija Locatellija N. V. nadvojvoda Ladvik Viktor. V spremstvu barona in baroninje ogledal si je goriško mesto. Po večerji ob 5. je odrinil v Gradec. (Za solncem dež.) Tudi Goriški je, kakor se nam poroča, Bog poslal dežja, vendar ne še zadosti. Upamo ga še. Oblačno je in precej hladno. Letos ni .april noril", bojimo se, da bo maj. („Lega nazionale") razširja laške otroške vrte. V kratkem predloži vodstvo ločniške podružnice načrt novega otroškega vrta pristojni oblasti v potrdilo s prošnjo, da bi ga smeli odpreti, kakor hitro bo mogoče. .Lego" bode v oči tamošnji slovenski otroški vrt. Da bi le slovenski stariši ne dajali v varstvo svoje dece laškemu otroškemu vrtu. Kako sladka mora biti slovenska kri, da se Lahom tako c e d ^ sline po njej I (V Kaprivi) na Goriškem pogorela je v nedeljo j jedna hiša. Rešili so, kolikor so mogli. Sosedna hiša je močno poškodovana. (S Koroškega) dn6 3. maja; Politični obhod i za ziljsko železnieo zvršil se je, pričenši dne 17. ' aprila t. I., v 6 dnevih. Navzočih je bilo pri ob-1 hodu 14 zastopnikov raznih oblastev. Kolikor mogoče, se je glede kolodvorov, mostov itd., oziralo na prebivalstvo. Dn4 17. aprila se je po dolini tudi izvedelo, da je presvetli cesar potrdil predlogo zakona o grajenju ziljske železnice. Novico so pozdravljali s streljanjem, godbo itd. Kmalu se prične tudi z grajenjem. Dotični osrednji odbor bode imel svoje mesto v Čajni. — Novo pestojalnieo so otvo-rili na državni železnici v Sattendorfu med posta-jaluicami „Osoje" in .Sattendorf"; poslednja posta-jalnica bode se odslej imenovala .Annenheim", nova pa .Sattendorf". (Dijaški izlet v Devin 1. maja.) Poroča se nam: Prvi dan majnika pripeljal je dr. Mahnič svojih 58 gojencev malega semenišča v Devin, da so ogledali Timav in njega okolico. Ob 7. uri imeli so peto 8v. mašo v števanski cerkvi. Maševal je g. dr. Mahnič na altarju Matere božje čistega spočetja. To podobo je naslikala in števanski župnijski cerkvi darovala visokorodna gospa Terezija kneginja Hohen-i lohe. Po končanem cerkvenem obredu in zajutrku ogledali so si vse tri močne izvirke Timava, morsko obrežje, Crnieo (gozd, stari grad, cerkvico v vasi in vrt kneginje Hohenlohe). Opoldne imeli so vsi gojenci veliko in dobro pogrnjeno mizo v primerno ozaljšanih prostorih devinskega župana g. M. Plesa. Pri obedu so gojenci peli različne pesni, katere so se za ta izlet naučili. Njih milo, lepo in ubrano petje pod vodstvom osmošolca gosp. Fajgeljna, v cerkvi kakor tudi v obednici je vse navzoče navdušilo. Po obedu napil je preč gosp. dekan Josip Skočir s svojo znano jedrnato besedo gosp. doktorju in nadepolnim gojencem Anflrejanišča. — Visoko-! rodna gospa kneginja T. Hohenlohe, čeravno že več časa boleha, je vendar dovolila, da so si smeli gojenci ogledati tndi različne dele starodavnega ! gradu. Čas je hitro potekel, morali so grad ostaviti in misliti na odhod. Pred odhodom so še enkrat zapeli na dvorišču gostoljubne družine Sardočeve, in potem veselo odrinili v Tržič peš, ker je bilo : morje zelo viharno zaradi južnega vetra. (Osek brez loterije.) Slavonsko glavno mesto Osek, ki šteje 22.000 prebivalcev po zadnjem ljudskem popisovanju, že jeden teden nima loterijske kolektnre. Tamošnje prebivalstvo nima veselja do loterije in se vsled tega ni splačala. Nekaj časa je kolektura romala od enega do druzega. Vsak se jo je rad znebil, ker ni bilo nobenega zaslužka. Naposled ni bilo nobenega, ki bi jo hotel prevzeti. Nekateri [malobrojni loteristi so se jezili, ko se je kolektura zaprla, češ, da država revnim ljudem vse vzame, s čimer bi si mogli pomagati, ali naposled so se pa pomirili. (Za merodajne kroge) naj bi veljal že zdaj migljej in pozor, naj skrb£ za to, da se pri naših novih dol. železnicah ne bode bilo slovenskemu jeziku i h naši — ravno-pravnosti v obraz! — Umestneje je vsakako skrbeti za to prej nego — prepozno, ko je že zamujeno, kar je zadnji čas pri nas skoro že „v modi"! Ergo — videant consules 1 (V Ameriko) odšlo je zopet v ponedeljek nekaj osob izpod Golega, — iskat seveda — .sreče" v novo obljubljeno deželo onkraj — .velike luže"! (Magistrat goriški) zvišal je plačo pri svojih slugah in pom. uradnikih. Umestno bi pač bilo, ko bi se tudi pri ljubljanskem našem magistratu sedaj ob novej reorganizaciji imenovanim uslužbencem njih plače primerne zboljšale. — Umestno bi pa tudi bilo, da bi mestna polic, straža preskrbela se z — jednakim orožjem. (f gospod župnik Ježef Belar.) Po petmesečni i hudi bolezni izdihnil je svojo blago dušo dne' 2. maja ob '/»10. uri zvečer č. gosp. Jožef Belar, župnik v Rovtah. Mrtvaški boj je trajal celih 30 ur. Pogreb bode v petek ob l/,9. uri. Ranjki gospod župnik je bil rojen v Idriji dne 5. marca 1840. 1. V duhovnika je bil posvečen dne 1. avgusta 1863. Služboval je kot kapelan v fari pri Kostelu, v Po-stojini, v Vodičih, v Mengšu, na Breznici in v Smledniku. Kot župnik je prišel v Hotedršieo pri Logatcu. Pozneje je bil jedno leto kot župni oskrbnik na Vrhu pri Sv. treh kraljih. Od leta 1889 je bil pa župnik v Rovtah. Preteklo jesen je šel že nekoliko boleben obhajat bolnika. Na potu ga je pa vrgla božjast. Ker je padel ravno takrat prvi sneg, se je jako prehladi!. Od takrat ni več okreval. V začetku adventa je še nekaterikrat maševal. Od 10. decembra pa nič več ne. Imel je pogoste napade krča v zvezi z božjastjo. Strašno je bilo gledati o tacih priložnostih g. župnika, ko ga je krč vil. Zadnji čas se je pridružilo tudi oslabljenje mo-žgan, zatorej je bil večkrat nezavesten. Imel je močna prsa, katera so se krčevito vzdigorala ves čas smrtnega boja. S sv. zakramenti je bil v bolezni večkrat previden. Ranjki gospod župnik je jako vestno spolnoval svoje dolžnosti. Na gimnaziji je bil odličen dijak, kot duhovnik je bil vnet za čast božjo. Kot izvrsten pevec je bil jako zavzet za lepo cerkveno glasbo. Kot župnik v Rovtah postavil si je trajen spomenik s tem, da )e preskrbel cerkvi izvrstne in krasne orgije iz slavnoznane Riegrove tovarne v Krnovu. Bog ga poplačaj z nebeško krono, za katero se je pač mnogo trudil! (Dolenjske železnice.) Mostova pri Vodmatu in drugi Črez Gruberjev kanal, bodeta v kratkem dodelana. Prvi se še sostavlja, a drugi je že v toliko izvršen, da se sedaj le še barva s pepelnato-iivo barvo. Relse, ki se polagajo po progi s trami vred, položile se bodo zajedno tudi po mosteh, in sicer trami iz hrastovega lesa, in taka bodo tudi ostala tla ob vznožji mostov. Koncem meseca vršila se bo poskušnja s tremi lokomotivami čez mostova, zatem pa pričelo prevažanje gramoza. (Najet merilec.) V občini Cirkovce je živela Helena Dobrovšek, rojena Frangeš, že dalje časa pri svojem očetu, ker sta se sprla z možem Jožefom Dobrovšekom. Mož, katerega je žena tožila, najel je hlapca Franca Perkoliča, ki je bil pri Frangeševih, da jo ubije. Obljubil mu je za to 10 gld. Perkolič je res poskusil po noči, že spečo Heleno Dobrovšek ubiti z motiko. Zadel je pa ni dobro in začela je klicati na pomoč. Zločinec je pobegnil. Sumili so pa hitro Perkoliča in ga zaprli. Zločinec se je že udal. Josipa Dobrovšeka so tudi že zaprli. (Srebrni denar po dva goldinarja in po četrt goldinarja avstrijske veljave), kateri se je koval vsled cesarskega patenta z dne 19. septembra 1857. leta, vzame se s 1. junijem 1893. leta iz prometa. Ta denar se torej v zasebnem prometu v nominalni vrednosti, oziroma v plačilni vrednosti, kakoršno določuje člen X. zakona z dn4 2. avgusta 1892. leta, sme sprejemati le še do vštetega 3 1. m a j a 1 8 9 3. I e t a. C kr. blagajne in uradi ga smejo sprejemati le se do vštetega 31. julija 1893. leta pri vseh plačilih in zamenjavah v nominalni vrednosti, izdajati pa ga ne smejo več. Po preteku tega obroka država ni več vezana, sprejemati tega denarja. Telegrami. Višnjagora, 4. maja. Župnik Ribnikar zjutraj ob sedmih umrl. Pogreb v soboto ob devetih. Dunaj, 3. maja. Dvesto delavcev podonavske parobrodne družbe je ustavilo delo, ker jim neso hoteli povišati plače. Lino, 3. maja. Deželni zbor je sklenil, pozvati vlado, da naj ne predloži v sankcijo zakona o vrejenju stavbenega obrta, katerega je sklenil državni zbor. Budimpešta, 3. maja. Cesar je obiskal dopoludne cvetlično razstavo. Budimpešta, 4. maja. Cesar je zjutraj ogledaval budimpeštansko garnizijo in izrekel svojo zadovoljnost, da so tako dobro izvež-bane in tako čvrste čete iz ninogobrojnih delov dežele. Berolin, 4. maja. Cesar je dopoldne, kakor poroča „Vossische Zeitung", se posvetoval s Caprivijem. Včeraj je svobodomiselna stranka sklenila razven Hinzeje složno glasovati proti posredovalnemu predlogu katolika Hueneja glede vojaške predloge. Berolin, 4. maja. Cesar in cesarica sta se dopoldne povrnila. Benetke, maja. V Malgheri sta vkupe trčila osobni vlak, ki je prihajal iz Bologne, in tovorni vlak, prihajajoč iz Me-stre. Dve osebi sta lahko ranjeni, več vagonov poškodovanih. London, 4. maja. Uradno se je naznanila zaroka Yorškega vojvode s princesi njo Mary Teck. ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^Sfl fc T V T 'J,' T T V TT t t "Tir W i RIMSKI KAT0LIK7~jt ^Ei Jfc ^fc JEa JJi ^Ri .•* Y TJT^^TTTTTTTTTT^K Vsebina II. zyezka. Vojskujoče sile v devetnajstem veku. Naturalistično obožavanje Človeka — propade v materija-lizem. — Dvoia internacijoiiala — katoliška in anti-katoliška. — 1793 < 1893 < 1993. — David Friderik Strauss. Uvod. I. Straussovo živlienje in slovstveno delovanje. — Apologetičui razarovori. Teorija in praksa. — Um in srce. .— Tudi kdor ničesar ne veruje, mora nekaj verovati. — Moskva. Velikorusko pleme ni najpristniše slovansko pleme. — Moskovsko carstvo je začelo po milosti tartarskih kanov. Politična oblika njegova je posnetek avtokra-cijsko tartarske vlade. — Velikorusko ljudstvo, od začetka katoliško, se v XV. veku formalno loči od Rima. — Velikoruska cerkev se jame ločevati tudi od Carigrada. — Težuja po .narodni" cerkvi. — Rimski papeži in moskovski vladarji. — Velikoruski moskovski patrijarhi. — Petra Velikega razmerje h katoliški cerkvi. — Peter Veliki in razkolna cerkev. Petrova oporoka. — Bolgarija in Rim. Pokrščenje Bolgarov. Cerkvena politika kneza Borisa. — »Vesna", nje okrožje in uje ozadje. Odgovor.— Se nekaj razlogov, zakaj smo proti »Vesni" in Vesnja-nom. — Češki vzorec slovenske »Vesne". — Kdo je dr. Masaryk? — Šolstvo na Hrvatskem. (Slovstvena ocena). — Listek: Slovenska in hrvatska Marica. — Ugovori in vprašanja. — Raznoterosti: Da se liberalnih nazorov sam ne naviameš?— Da ne bodeš liberalne sekte sam utrjeval in pospeševal! — »Džlo" o slovenskih razmerah. — „Slo-veneo". — Za mlade pisatelje. — Dijaška priloga: Slovenskim dijakom VIII — Čemu se učimo klasikov? — Kateri šolski predmet meni najbolj ugaja — in zakaj? (Dve razpravi.) — Skopuhova smrt. — Solze. — Pouočna tišina je meni liuba. — Dijaško srce, junaško srce. Umrli »o: 2. maja. Marjeta Greiner, ključavničarjeva žena, 70 let, sv. Petra cesta 83, otrpnjenje pluč. 3. Marija Plantan, zasebnica. 82 let, Cojzova cesta it. 2, ostarelost. Tujci. 1. maja. Pri Maliiu: Baron Emerich, Heimith, Lenger, Herr-mann, zasebniki; Loffl«r, trgovec; Griimvald; Ordner, z Dunaja. — Rindler iz Berolina. — Starre iz Belskega. — Uršk', Koeiančič in Krall iz Trsta. — Sitar, župnik, iz Št. Jurja. — Sehlenker iz Solnogr^da. — Dobrovič, vinotržec, iz Gelse. — Schlessinger iz Budimpešte. — Unterweger, in Brunner, dež. nadsodišča svetnik v pok., iz Kočevja. — Karplus, trgovec, iz Inomosta. — Bauer, trgovec, iz Brna. — Elbel in Rudnig, posestnika, iz Celovca. — Simon iz Ljubljane. — pl. Claricini, stotnik, iz Gorice. — Ditfenbash iz Frankobroda Pri Slotm: Ibold; Bremer, Fisoher, Heimajer, Weiss, trgovci, t Dunaja. — Sandri in Terpinz iz Kamnika. — Skvarča iz Šturij. — Rossi, soproga stavbenega mojstra, iz Podbrda. — Mikš, kurat, iz Razdrtega. — Aliačič iz Tržiča. — Merveo iz Št. Ruprta. — Prine z Notranjskega. — Baron Vranycsany, jednoletni prostovoljec, z Reke. — Mesar, župnik, iz Boh. Bistrice — Pick, iz Jičina. — Vitez Vieari, s soprogo f iz Celovca. — Koutnik, poročnik, iz Draždan Pri bavarskem dvoru: Verderber iz Gor. Mozelja. — Pez^ir, trgovec, iz Mengša. — Kiihnel, mornariški častnik, s soprogo, z Reke. Pri Juinem kolodvoru: Billot s soprogo in Csa-kavvska iz Požuna. — Uoljevčič iz Gorice. — Lach, nad-učiteljeva soproga, iz Podkloštra. — Matevž in Ivana Tnrk z Rečice. — Ros iz Kranja. Vremensko sporočilo. rt a Cas Stanje Veter Vreme S H 3 opazovanja zrakomcra v mm toplomera po Celziju -g Si s S rt "" a 3 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 738 9 736 1 736 S 80 216 14 0 brezv. sl. jzapad sl. zap. megla oblačno n 050 dež Srednja temperatura 14'6'\ za 3'0 nad normalom Vsem čast. gospodom duh. tovarišem kočevske dekanije, kakor župljanom osil-niškim, kličem pri odhodu s prijaznim pozdravom z Bogom! Fr. Hfmigman. IK 244 1 Službo išče trgovski pomočnik z dobrimi spričali, zmožen slovenskega in nemškega, jezika; izurjen prodajalec špecerijskega, železninskega. in kramarskega blaga. Tudi popolnoma izurjen v lesni trgovini — Pisma naj se blagohotno pošiljajo C. i. 20. pošta Mengeš. 243 3—i 245 1 Neutolažljivim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bog vsemogočni v nesk( nčni Svoji modrosti našo iskreno ljubljeno mater, oziroma taščo, gospo danes v sredo, dn6 3. t. in., ob dveh popoldne po dolgotrajni, mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, poklical k Sebi v boljše življenje. Pogreb bode v petek, dne 5 t m., ob polu petih popoldne iz hiše žalosti, Cojzova cesta št. 2. Sv. maše zadušnice brale se bodo v soboto, dne 6. t. m., ob 8. uri zjutraj v trnovski predmestni župni cerkvi sv. Janeza Krstniku. V Ljubljani, dne 3. maja 1893. Ivan Plantan, c. kr. notar, «i n. Antonija Plantan, hči. Jadviga Plantan, s i n a h a. Mesto posebne objave. vnt* Si''^rSkTurnskih ur tovarna s^M^iM Rih. Liebing-a na Dunaju, Xlll/10, Hauptstrasse 66 izdeluje samo turnske are za cerkve, mestne hiše, gradove, vojašnice, šole, tovarne in druga večja poslopja po najnovejši sestavi in solidno narejene. 51 6—3 Cerkvenim občinam dovoljujejo se ugodni plačilni pogoji. — Ceniki zastonj In fr&nko. Ravnokar izšla je knjižica: Slovenski liberalci in loža. -BtH- Studija slovenskih verskih razmer. Spisal: Liga + 53. Ponatis iz „Slovenca" Komad 12 kr., po pošti 15 kr., na 10 komadov jeden povrhu. Dobivn se v ,,Kntoli&Ul Bukvami '. i «1 sl v \ m D u n a j 8 k a borza. Dn6 4. maja. Papirna renta 5%, 16% davka . . . 3rebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 16G gld....... London, 10 funtov stri........ Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100 . 98 gld 40 kr. 97 . 95 „ 117 „ 30 „ 96 . 95 „ 984 „ 339 , 40 „ 123 . — 9 n 77 " 5 , 78 , 60 „ 10 . Dnč 3. maja. Ogerska zlata renta 4- v l.mMiani