poiifični o^led. — Drž. zbor je imel zadnji teden dve soj\ ter je sprejel nekatere spremembe za društveni zakon. Zraven pa pritloo /.borujejo razliftni odseki, pred vsem seveda proračunski odsok. Toda težko bo, da bi odsek pravočasno zgotovil posvetoviuije in da bi se proračun še pred prvim aprilom sprejel vzhornici. Vslod tega bo morala vlada prositi zopet za zaeasni prora- čun, kajti s 1. aprilom ]i poteče dosedanje dovoljerti« državnega zborn za izplačovanje plafi in za pobira»je davkov. Ta teden bo imela zborniea dve seji, ena v torek, drugo v petek, rned tern se inVdo riosveto.ali odseki. -- Novi davkl. V proračunskGin odseku je iinančni miuisler dr. Meyer naznanil, da ne bo vsek davkov naenkrat zahteval od zbornice, ampak v dveh skupinah. V prvi skupini, o kateri želi, da se i-eši že po Veliki nofii, naj bi bil osebno-dohodninski in žganjarski zakon. Oba davka bi naj bila višja, kakor jih ,je naraeraval prejSnji finanftnt minister Biliuski. tako, (la bi so zvišali doneski Se za kakih 30 railijonov. V drugi skupini bi bil davek pri podedovanju. davok na vžignlice, davek na zdravilne v<xle, davek na avtomobile in davek na vino. Kakor znauo, jp po govoru finančnega ministra dr. KoroŠcc v imenu unših poslancev takoj ugovarjal proti nameravanerau davkii na vino. To je res, Jinanftni ministpr ima zdaj svoj nafirt, kako bo upeljal nove 'davKe, a vjtra^anji« je, Čo ima tudi poslanoe, k.i bi mu za davke glasovali. - Slovauski poslanci sedijo na Dunaju v Slovanski Jednoti skupo], {er so posvetujojo n vseh vjira.šanjih, ki niso verska ali strogo gospodarska. V teh vprašanjih gre vsak klub svojo pot, kajti katoliSkim kjubom je pafe težko iti z dr. Kramarjem all dx. !Jlojem. Kljub temu, da so tako kočljiva vprašanja izločena, ni pravega sporazumljen.ia v tej skupini. Nekateri gospodje bi naiureč radi, da bi se sodaj molčalo o vseh njibovib ueumnostib. Vsi listi bi morali biti tiho, tudi ce se zgodi fee taka gorostasnost. Seveda sega taka zabteva predaleo. — V LJublJani se bije hud volilni bo] uied Ijudsko in liberalno stranko. Obe sta že razpostavili vse svoje topove ter začeli streljati na nasprotne trdnjave. Moč je baje na obeh straneh precej enaka, zato je boi tem zanimivejši. Volitve se vr&e v aprilu. Dan Še ni določen.. Sedaj so žo tudi socialni demokrati in "Ndferei prišli na volilno bojišče, — Belgija in njen napredek. V Belgiji je žc 26 let katoliška vlada na krmilu. Dclo te vlado je živ zago\or katoliškib načel v prosveti in gospodarskem delu. Železnio ni v primei'i z drugimi državarai nikjer toliko, kakor ravno tukaj, in vožnja. nikjer cenej&a. Sploh ni nikjer v Evropi življonje tako poceni, kakor v Belgiji. NajznamenitejŠa luka v Evropi je Antwerpen v Belgiji. Glede socialnega zakonodnjstva koraka Belgija V prvi vrsti in delavstvo ae pozna bede. fn kar je tudi dokaj vredno, Belgija edina v Evropi ni uvedla vseli 20 let, od leta 1884. do 1010. lcljub zvišnnim izdatkoni nobenega novega davka, riizuu da ]e zvišala davek na alkobol. — Revolucija v "Mehiki. PoroSali smo 2e o revolueiji v Mebiki, ki se je pa razSirila tako, da bodo roorale posredovati ameri&ko Zedinjene države. Zedlnjene države so na tihera nalašč netile revolucijo v Mehiki, dabi tako dobile priliko, polastiti so te dožele, Sodaj bodo Amoričaui rcs zaseclli MeMko, da napravijb mir in da — ostancjo tara. Zedinjeno države so poklicale pod orožje 20.000 mož, ki se pošljejo na raehikansko mejo.. Dovet vojnih ladif je odplulo proti mehifcanskemu obrežju. Kakor pa so poroča, obstoji med Mohiko m 'Japonslco noka pogodba,- po kateri je 3aporiska v sluoaju, da Mehiko lcaka velesila napaUe, tfoJžna, pritil-s• svojimi feetami in vojnimi ladjami Mehiki napomoS. Kakodrzni so revoluoionarci, se.vidi \z tega, da je poslal revolucionarec Madero vaslimgtoiiskemu zastopnikii volesil sporaenico, v kateri lamči za življenje in lastnino v Mehiki bivajočih inozemcev, ako pridejo on in njegovi pristaSi do vlade.