ka kšna usoda nas čaka Italijanski predsednik Giorgio Napolitano podelil slovenskemu pisatelju Alojzu Rebuli visoko odlikovanje /¿18 Igor Kocijančič: Za volitve v manjšini in za neposredno demokracijo najbrž še niso dozoreli pogoji Primorski Komunikacijski mrk škodi Slovencem v Avstriji Rado Gruden Vse tri krovne organizacije Slovencev v Avstriji (pa tudi vse druge manjšine) nasprotujejo osnutku novele zakona o narodnih skupnostih, kot ga je za javno obravnavo pripravil državni sekretar v uradu avstrijskega kanclerja Josef Oster-mayer. To so predsedniki Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm in predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik že pred časom jasno zapisali v skupnem pismu zvezni vladi, v katerem so navedli vse bistvene stvari, ki bi jih moral po njihovem mnenju zakonodajalec upoštevati, da bi izpolnil pričakovanja Slovencev v Avstriji. Na prvi pogled je torej slovenska manjšina v Avstriji pri tem popolnoma enotna. Vendar pa dejstva govorijo drugače. Navidezna enotnost se razblini kot milni mehurček, ko je treba od besed (zapisanih v pismu) preiti k dejanjem. Vsaka organizacija - to velja predvsem za NSKS in ZSO, saj je SKS glede tega precej pasivna - si drugače predstavlja, kako priti do za manjšino zadovoljujočega osnutka novele zakona. Kar pa je najbolj zaskrbljujoče, je to, da med manjšinskimi organizacijami vlada glede tega pravi komunikacijski mrk. Dejstvo je, da je osnutek novega zakona za manjšine precej slabši od zakona, ki je veljal zadnja desetletja. Ostermayer tudi ne kaže velike pripravljenosti, da bi upošteval pripombe Slovencev in ostalih manjšinskih skupnosti. Pri tem je njegovo delo toliko lažje, ker razen skupnega pisma kake druge usklajene akcije, s katero bi skušali doseči spremembo osnutka, ni bilo. Zato se prav lahko zgodi, da bo Dunaj še enkrat brez večjih težav Slovence v Avstriji prepeljal žejne preko vode in jim novi zakon o narodnih skupnostih predstavil kot pomemben skupni dosežek. Tudi to ne bi bilo nič novega. Še ne dolgo tega je bil sprejet zakon o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na Južnem Koroškem, ki je sicer pomemben in je predstavljal zaključek dolgoletnega »spora« med manjšino in avstrijsko deželno ter zvezno oblastjo. Toda pri tem je morala manjšina, tudi zaradi pomanjkljive enotnosti, popustiti pri marsikateri stvari, ki ji je bila sicer z veljavnimi zakoni in mednarodnimi pogodbami zagotovljena. dnevnik TOREK, 7. AVGUSTA 2012_ Št. 185 (20.508) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € SIRIJA - Režim predsednika Asada izgublja nadzor Predsednik vlade na uporniški strani Toda sirijska vojska še naprej seje smrt po državi DEVIN-NABREŽINA - Razgibano srečanje z domačini Devinčani odklanjajo nova stanovanja in trgovski center DEVIN - Načrtovane nove stanovanjske gradnje s trgovskim centrom na območju Devina ne uživajo podpore domačinov, vsaj tistih ne, ki so se udeležili včerajšnje razgibane javne skupščine (foto KROMA). Sklicala jo je Občina Devin-Nabrežina z namenom, da seznani prebivalstvo s podrobnim prostorskim načrtom za področje, ki mu domačini pravijo Piš-čen dol. Predhodno ga je odobrila prejšnja uprava župana Giorgia Reta, zadnja in odločilna beseda pa pripada le- vi sredini, ki je zmagala na nedavnih volitvah. Podjetje Pahor načrtuje šest dvonadstropnih stanovanjskih objektov in trgovsko-servisni center na področju, kjer je nekoč bila prodajalna pohištva Arcobaleno. Na 5. strani GORICA - Okolje Goriški Kras »magnet« za odpadke GORICA - V goriški pokrajini že več let narašča količina recikliranih odpadkov, ki je v prvem letošnjem trimesečju presegla 58 odstotkov, kljub temu pa je na goriškem Krasu problem divjih odlagališč še vedno izredno pereč. Tudi med poletjem je ob cestah, speljanih po kraškem predelu pokrajine, mogoče opaziti vreče odpadkov, ki samevajo med grmi, zato so v vseh kraških občinah okrepili nadzor nad odlaganjem smeti v naravnem okolju in na prepovedanih mestih. Na 14. strani OLIMPIJSKE IGRE V LONDONU Izključen zaradi dopinga DAMASK - Sirski premier Rijad Hidžab je prestopil na stran opozicije. To sta sporočila Sirski observatorij za človekove pravice in Sirska svobodna vojska, kasneje pa je prestop potrdil še Hidža-bov tiskovni predstavnik ter sirski režim obtožil genocida. na uporniško stran so prestopili tudi trije ministri, tako da predsednik Asad izgublja nadzor v državi. Sirske režimske sile pa so tudi včeraj silovito obstreljevale severne predele strateško pomembnega sirskega mesta Alep, pri čemer je bilo ubitih več ljudi, o pokolu pa poročajo iz pokrajine Ha-ma. Na 2. strani Serracchianijeva tudi uradno kandidatka Na 3. strani Tržaška industrijska cona: prvi hektar za nove dejavnosti Na 4. strani Kolesarska tura proti jedrskemu orožju Na 4. strani Krizo pekarn »rešujejo« slaščice Na 6. strani V Gorici »ofenziva« proti podganam Na 14. strani Pirotehniki na požarišču na Sveti Gori Na 15. strani &nt'Aim Impresa Trasporti Fumbri Južnotirolski italijanski reprezentant Alex Schwazer je bil zaradi dopinga izključen že pred sobotnim nastopom na 50 km v hitri hoji ansa Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prose k 154 - Trst Usluge na domu 2 Torek, 7. avgusta 2012 ITALIJA, SVET / EVROPA - Pogovor italijanskega premierja za Spiegel V Nemčiji zavrnili Montijeve besede o reševanju krize brez parlamenta Monti je predsednike vlad evrskih držav pozval, naj ohranijo nadzor nad parlamenti BERLIN - Potem ko je italijanski premier Mario Monti evropske voditelje pozval k utrjevanju moči za hitre odločitve, je nemški zunanji minister Guido Westerwelle opozoril, da krize ne gre reševati mimo nacionalnih parlamentov. Ocenil je, da razpravo o evropski politiki v času stopnjevanja strahu glede prihodnosti evra spremlja "zelo nevaren" ton. Monti je v pogovoru za včerajšnjo izdajo nemške revije Der Spiegel predsednike vlad držav z evrom pozval, naj ohranijo nadzor nad parlamenti. Kot je dejal, morajo v odnosu do poslancev ohraniti dovolj manevrskega prostora za odločitve. "Če bi vlade dovolile, da bodo popolnoma zavezane odločitvam parlamentov in ne bodo ohranile prostora za pogajanja, bo bolj verjeten zlom Evrope kot globlja integracija," je povedal Monti. Westerwelle se s tem ne strinja. Prepričan je namreč, da je vloga poslancev ključnega pomena in da je v času negotovosti v Evropi ne gre podcenjevati, poročajo tuje tiskovne agencije. "Nadzor nad parlamentarno obravnavo evropske politike je zunaj kakršnekoli razprave," je poudaril nemški minister. "Potrebujemo krepitev, ne pa slabitve demokratične le-gitimizacije v Evropi," je dodal. Westerwelle je pojasnil še, da poskusi pritegova-nja domače politične pozornosti "ne morejo biti merilo za ukrepanje v nobeni evropski državi, niti v Nemčiji". Po njegovih besedah je ton razprave o dolžniški krizi območja evra na trenutke toksičen, to pa naj bi bilo nevarno za evropsko enotnost. Oglasil se je tudi vodja poslanske skupine nemške vladajoče Krščansko-demokratske unija (CDU) Volker Kauder. Zatrdil je, da morajo vse evropske reforme, ki Bruslju dajejo dodatno moč, še vedno spoštovati vlogo nacionalnih parlamentov. "Kot dolgoletni poslanec lahko rečem le, da krepitev izvršnih institucij v Evropi ne sme odpravljati pravic parlamenta in parlamentarizma," je poudaril. Zelo jasen je bil tudi socialdemokratski podpredsednik parlamenta Joachim Poss, ki je poudaril, da je sprejemanje in reševanje evra lahko v nacionalnih parlamentih samo okrepljeno, nikakor pa ne oslabljeno. »Očitno so v Italiji leta z Ber-lusconijem ošibila pomen in podobo parlamenta v Italiji,« je še dejal. Montijeve besede pa je komentiral tudi glasnik Evropske komisije Olivier Bailly, ki je poudaril, da Evropa v celoti spoštuje pristojnosti nacionalnih parlamentov v okviru evropskih sporazumov, ki zadevajo sprejem ukrepov na finančnem področju. ZLATO (999,99 %%>) za kg 41.824,40 € +248,89 h>HÜ j..-.,....L:::: SOD NAFTE (159 litrov) 92,25 $ +0,05 EVRO 1.2379 $ +1,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. avgusta 2012 valute evro (povprečni tečaj) 6.8. 2.8. ameriški dolar 1,2379 1,2346 japonski jen 96,99 96,64 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,158 25,260 danska krona 7,4422 7,4417 britanski funt 0,79500 0,79040 madžarski forint 275,66 279,93 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6969 poljski zlot 4,0345 4,1031 romunski lev 4,5798 4,6188 švedska krona 8,3401 8,3340 švicarski frank 1,2013 1,2024 norveška krona 7,3945 7,4045 hrvaška kuna 7,5135 7,5267 ruski rubel 39,2583 39,8830 turška lira 2,2035 2,2147 avstralski dolar 1,1727 1,1717 braziljski real 2,5130 2,5134 kanadski dolar 1,2385 1,2373 kitajski juan 7,8904 7,8612 indijska rupija 68,7370 68,9340 južnoafriški rand 10,1156 10,2353 SPIEGEL ONLINE ■V-,*... .n. I I,-i, «v. ■ ■ * ■'■hl I tu »Mfmi nftfiit \fttTi m fcjnEA Ik^nin HUlrH i^ilU OC^-OMCJI 4.>.ILIiim n.i i> W^iM »IT»*"i >Wnt ■ i■ mI-VT .^Hh,J. r* LS 11. L';H:>LI« j4iE>hn Iwihn [t.ilk-m Premier iur Euro-KMi« Monti fürchtet Auseinander breche n Europas '^I-T. [] v kM UH ¿.II k&ph | ■ ha ■ Montijev pogovor za Spiegel (na posnetku spletna izdaja) je v Nemčiji dvignil precej prahu ansa * Na Južnem Tirolskem dve žrtvi hudih neurij BOCEN - Na Južnem Tirolskem so v noči na nedeljo divjala huda neurja, ki so povzročila gmotno škodo in težave v prometu, zahtevala pa so tudi dve smrtni žrtvi. Zemeljski plazovi in poplave so po močnih nalivih odnašali hiše, nekatere cestne in železniške povezave pa so bile prekinjene. Okoli 150 ljudi so zaradi nevarnosti poplav evakuirali. V kraju Afens je umrla 84-letna ženska, katere kmetijo je odnesel zemeljski plaz. V bližnjem Tulferju pa je izgubila življenje vaščanka, potem ko je njeno hišo zasul plaz. Žensko so najprej razglasili za pogrešano, nato pa so reševalci našli njeno truplo. Plaz je zasul tudi železniško progo čez prelaz Brenner med Italijo in Avstrijo, ki bo predvidoma zaprta najmanj dva tedna. Na Kanarskih otokih V I ( vt« v • se vedno pustosijo požari MADRID - Španski gasilci se še naprej borijo proti požarom, ki so na Kanarskih otokih uničili že več tisoč hektarjev površin in več sto ljudi prisilili, da zapustijo svoje domove. Čez konec tedna je požar na otoku La Gomera uničil okoli 3000 hektarjev rastja, več kot 600 ljudi pa je bilo evakuiranih. Na La Palmi in La Gomeri je zaradi poškodb pomoč pri Rdečem križu poiskalo več deset ljudi. AMAN - Rijad Hidžab se je z družino zatekel v Jordanijo Sirski premier prestopil k upornikom Premier je bil manj kot dva meseca - Njegov prestop naj bi organizirala Svobodna sirska vojska - V Damasku govorijo o odstavitvi AMAN - Sirski premier Rijad Hidžab je prestopil na stran opozicije. To sta včeraj najprej sporočila Sirski observatorij za človekove pravice in Sirska svobodna vojska, kasneje pa je prestop potrdil še Hidža-bov tiskovni predstavnik Mohamed al Otri. Ta je na televiziji Al Džazira v živo iz jordanske prestolnice Aman prebral sporočilo svojega šefa, da je prestop na stran "revolucije" organizirala Svobodna sirska vojska. Hidžab se je po njegovih besedah skupaj s svojo družino zatekel na varno. Režim sirskega predsednika Bašarja al Asada je al Otri označil kot "režim ubijanja in terorja". Kot je opozoril, oblasti v Siriji izvajajo "najhujše vojne zločine, genocid in barbarske pokole" nad neoboroženimi civilisti. Položaj premierja je Hidžab po besedah Otrija prevzel zato, ker so mu oblasti v nasprotnem primeru zagrozile s smrtjo. Njegov prestop so v opoziciji pripravljali kar dva meseca, odkar je prevzel vodenje vlade. Hidžab je sporočil, da je na stran opozicije prestopil iz protesta proti "genocidu", ki ga Asad izvaja nad svojim lastnim ljudstvom. "Danes oznanjam svoj prestop od režima ubijanja in terorja k revolucionarni strani," je Hidžab zapisal v sporočilu za javnost. Že pred tem je direktor opozicijskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Veliki Britaniji Rami Abdel Rahman povedal, da je Hadžib - 46-le- tni nekdanji minister za kmetijstvo, sicer sunit z vzhoda države, ki pa je veljal za odločnega podpornika režima - prestopil na stran opozicije. To je kmalu zatem potrdil še tiskovni predstavnik Sirske svobodne vojske Ahmad Kasim. Kot je dodal, so skupaj s premier-jem na stran opozicije prestopili še trije ministri, vsi pa so se zatekli v Jordanijo. Za katere ministre točno gre, ni pojasnil, njegovih navedb pa drugi viri doslej niso potrdili. Na Hidžabov prebeg so se že odzvale ZDA. Predstavnik ameriškega Sveta za nacionalno varnost Tommy Vietor je dejal, da so prestopi Hidžaba in drugih visokih predstavnikov režima najnovejši dokaz, da Asad izgublja nadzor nad Sirijo in so njegovi dnevi na oblasti šteti. Vietor je še pozval vse države, naj se trudijo za miroljubno tranzicijo v Siriji, ki bi odražala aspi-racije sirskega prebivalstva. Gre za najvišji prestop iz vladnih v opozicijske vrste od začetka protirežimske vstaje v Siriji pred 17 meseci. Doslej so režim zapuščali le visoki predstavniki vojske, med njimi že kakih 30 generalov, prebegov iz vladnih vrst pa še ni bilo. Po poročanju sirskih državnih medijev pa naj bi bil premier Hidžab odstavljen. Na čelu vlade ga je začasno zamenjal njegov dosedanji namestnik in minister za lokalno samoupravo Omar Galavandži. (STA) Rijad Hadžib je postal predsednik sirske vlade 23. junija letos, mesec in pol kasneje pa je prestopil na stran upornikov ansa SIRIJA - Nasilje po vsej državi V Alepu še spopadi, pokol upornikov v Hami ZDA - V strelskem napadu ubitih sedem ljudi •v Slo naj bi za domači terorizem DAMASK - Sirske režimske sile so tudi včeraj silovito obstreljevale severne predele strateško pomembnega sirskega mesta Alep, pri čemer je bilo ubitih več ljudi. Sirski uporniki so včeraj zatrdili, da so se pripravljeni soočiti z režimsko vojsko, ki pustoši na severu Alepa, v spopadu, ki bo po navedbah Damaska odločilna bitka. "Čakamo na 25.000 vojakov, s katerimi je strahopeten režim obkrožil mesto in takrat jim bomo pokazali, kaj je prava bitka," je povedal poveljnik uporniške Svobodne sirske vojske Abu Omar al Halabi. Opozicijski Sirski nacionalni svet pa režim predsednika Bašarja al Asada obtožuje pokola najmanj 40 ljudi v pokrajini Hama v osrednjem delu države. Po njegovih podatkih naj bi do pokola prišlo v kraju Harbnaf-sa s približno 8000 prebivalci v su-nitski pokrajini, kjer prebivalce preganjajo na podlagi veroizpovedi. Svet še navaja, da je vojska s tanki pet ur bombardirala mesti, nato pa izvedla napad, v katerem je bilo ubitih 40 ljudi, 120 pa ranjenih. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP pa je včeraj v prestolnici Damask v tretjem nadstropju poslopja sirske državne televizije odjeknila eksplozija. Pri tem so bile ranjene tri osebe. Poleg ranjenih je bomba v tretjem nadstropju močno zavarovanega poslopja državne televizije in radia v središču Damaska povzročila tudi precejšnjo gmotno škodo, a oprema za oddajanje očitno deluje, saj programa niso prekinili. Sirski minister za informiranje Omran al Zubi je odgovornost za napad pripisal Katarju, Savdski Arabiji in Izraelu, ki naj bi podpirali upornike in podpihovali vstajo v Siriji. A kot je zatrdil minister, "glasu Sirije ali glasu sirskega naroda ne bo utišal nihče", saj imajo še "na tisoče" lokacij za oddajanje. (STA) MILWAUKEE - Ameriški Zvezni preiskovalni urad (FBI) se je pridružil preiskavi streljanja v sikhovskem templju v mestu Oak Creek, v katerem je vključno z napadalcem, ki ga je ustrelila policija, v nedeljo umrlo sedem ljudi, huje ranjene pa so bile tri osebe. Preiskovalci sumijo, da je šlo v incidentu za primer domačega terorizma. "FBI tesno sodeluje s policijo iz Oak Cree-ka ter drugimi lokalnimi in zveznimi agencijami pri preiskavi strelskega napada," je v nedeljo povedala agentka preiskovalnega urada Teresa Carlson. Po navedbah policije motiv za nedeljski strelski napad še ni znan, je pa bilo več pripadnikov sikhovske verske skupnosti od terorističnih napadov 11. septembra 2001 že tarča nadlegovanja in nasilja. "FBI preiskuje, ali je bil napad primer domačega terorizma, motiv pa zaenkrat ni znan," je dejala Carlsonova. So pa preiskovalci vse bolj prepričani, da je bil napad dejanje posameznika. Prav tako domnevajo, da je šlo za načrtovan napad na sikhovsko skupnost. Znana pa je že tudi identiteta domnevnega napa- dalca. Strelec naj bi bil 40-letni Wade Michael Page, ki je nekoč služil v ameriški vojski. Obritoglavi Page je v nedeljo dopoldan vdrl v tempelj in nemudoma začel streljati na vernike. Kmalu zatem je prispela policija in napadalca ustrelila. Med ranjenimi je tudi policist, ki je skušal pomagati žrtvam. Priče so povedale, da Pagea nikoli prej niso videle v templju ali blizu njega. Ameriški predsednik Barack Obama je že izrazil sožalje svojcem žrtev, preiskovalcem pa ponudil pomoč pri preiskavi tega krvavega napada. Izpostavil je vlogo sik-hovske skupnosti v ameriški družbi in za njene pripadnike dejal, da "bogatijo ZDA in so del razširjene ameriške družine". Napad je obsodil tudi njegov tekmec na predsedniških volitvah Mitt Romney. Obžalovanje zaradi tragičnega dogodka je izrazil tudi indijski premier Man-mohan Singh, ki je dejal, da ga je strelski napad pretresel in užalostil. "Še posebej je pretresljivo, da je do tako nesmiselnega, nasilnega dejanja prišlo v prostorih verskega čaščenja," je dejal Singh, sam prav tako pripadnik sikhovske vere. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 7. avgusta 2012 3 POLITIKA - Pogovor z deželnim svetnikom Igorjem Kocijančičem 1 f «Vt • Vtš V • I I »V manjšini očitno se niso dozorele okoliščine za neposredno demokracijo« Debora Serracchiani je preveč »montijevsko« naravnana, zato bo sklepanje zavezništev težavno TRST - Prihodnjo pomlad bodo v Fur-laniji-Julijski krajini deželne volitve. Danes še ni znano, če bo na »startni listi« spet Igor Kocijančič iz vrst Zveze levice-SKP. Pogovor z njim smo začeli pri razširjenem očitku, da imajo deželni svetniki previsoke plače in da hkrati premalo delajo. »Plače so v primerjavi z lanskim letom nižje za kakih 10 odstotkov, zaradi učinkov Tremontijevega zakonskega odloka. Čistega mi mesečno ostane v žepu približno 2.800 evrov. Sicer polovico mesečne plače namenjam stranki, drugače bi mi ostalo okrog 5.500 evrov. Ne vem, če delam malo ali dosti, vem le, da nimam urnika in da sem komurkoli na razpolago ob kateri koli uri in kateri koli dan v tednu.« Če ostanemo pri očitkih, slišati je tudi, da imate preveč dopusta? »To o domnevnem predolgem dopustu je navadna podlost, ki jo gre pripisati krajevnemu italijanskemu dnevniku, ki je kot dopust upošteval obdobje od zadnje (31. julija) do naslednje seje deželnega sveta, ki bo 25. septembra. Deželni svet pa deluje tudi z zasedanjem komisij. 2. avgusta smo ustoličili posebno komisijo, ki se bo ukvarjala z vprašanjem reforme pokrajin in ki bo spet zasedala 21. avgusta. To pomeni da bo moj dopust letos trajal manj kot tri tedne.« Vi imate za seboj že dve mandatni dobi. Boste prihodnje leto znova kandidirali? »Po strankinem statutu bi po dveh zaporednih mandatih ne smel več kandidirati. Res je, da bi mi strankina pokrajinska skupščina lahko omogočila možnost dodatne tretje kandidature, pod pogojem, da predlog podpre vsaj tri petine članov skupščine.« Kakšna je vaša želja? »Če bi ravnal izključno na osnovi osebnega razpoloženja v tem obdobju, bi se najbrž odpovedal kandidaturi. Bomo videli, kako bo čez nekaj mesecev.« Kakšno je zdravstveno stanje Zveze levice? »Zveza levice se postopoma oblikuje in se srečuje s težavami, ki so značilne za sleherni agregacijski proces, pri katerem se subjekti ne spojijo, ampak ohranjajo svojo bit, notranjo organizacijo in avtonomijo. Na deželni ravni smo storili korak naprej z imenovanjem glasnikov in skušamo tudi krepiti število in kakovost pobud. V Trstu je delovanje in sodelovanje dobro, v ostalih pokrajinah prevladuje zatišje.« Izidi na zadnjih upravnih volitev so bili precej nihajoči... »Zadnje volitve so v vsedržavnem merilu dokazale, da je Zveza levice povsod prisotna in žanje tudi relativno spodbudne uspehe (med 3,5 in 4%). Seveda, če zdravstveno stanje enačimo z volilnim uspehom, ki sta ga SKP in SIK imeli do leta 2008, pa slika ne more biti spodbudna.« Demokratska stranka (DS) kandidira za predsednico Dežele Deboro Ser-racchiani. Kako ocenjujete to izbiro? »Mislim, da je za DS najboljša možna izbira, saj je Serracchianijeva medijsko med najbolj učinkovitimi politiki v Italiji. Ne vem pa, če bo to odgovarjalo težnjam po sestavi čim širše levosredinske koalicije.« Kje vidite težave? »Osebno sem prepričan, da bo odslej, zaradi podpore, ki jo DS brezpogojno jamči Montijevi vladi, dogovarjanje med DS in levičarskimi komponentami tudi na lokalni ravni veliko težje, kot je bilo za časa Illy-ja pri nas in Prodija v Rimu.« Zakaj pa? »Nekateri pogledi Serracchianijeve in trditve, ki se zdijo dokončne ocene o hitri železnici, pristaniških in cestnih infrastrukturah, se mi zdijo izrazito "montijevsko" naravnani. In torej v precejšnjem nasprotju s stališči levičarjev.« Kaj pa odnosi na državni ravni? »Ravno v teh dneh berem o nastanku "Pola upanja" , ki naj bi ga oblikovala Ber-sani in Vendola z izločitvijo Italije vrednot in odpiranjem zmernim stališčem UDC. To se pravi, da je dokončno propadel dogovor iz Vasta. Sprašujem pa se, če bo Vendolova LES lahko prebavila ta dogovor brez bolečih posledic.« V štirih letih, odkar ste drugič de- Igor Kocijančič še ne ve, če bo prihodnje leto znova kandidiral za deželni svet kroma želni svetnik, se med Slovenci v Italiji politično gledano ni dosti spremenilo. Kako ocenjujete sedanje stanje? »V primerjavi s svojim prvim mandatom v deželnem svetu smo glede pobud in deleža deželnega sveta in deželne vlade DEMOKRATI Serracchiani je edina kandidatka gotovo na slabšem. Politična klima v odnosu do Slovencev se zdi sicer nekoliko bolj lagodna, zato pa sta globalna kriza in težnja po varčevanju izgovora, s katerima se otež-koča tudi reden priliv državnih sredstev za slovensko organiziranost.« In kdo je za to odgovoren? »Tu gre izpostaviti odgovornosti prejšnje in sedanje državne vlade, prav gotovo glede zmanjševanja prispevkov, ki je z enoletno zamudo prizadelo nekatere naše inšti-tucije, začenši s Primorskim dnevnikom. Res pa je tudi, da se je Dežela omejila na vlogo posrednika med državo in manjšino in sama ni prevzela v tem smislu nobene politične ali institucionalne pobude, kot tudi ne nikakršnega originalnega pristopa. Tako da sedanje stanje ocenjujem kot nekoliko slabše v primerjavi s stanjem izpred štirih let.« Kako je s predlogom za izvedbo manjšinskih volitev, ki ste ga s kolegom Gabrovcem osnovali na osnovi peticije društva Edinost? »Z Gabrovcem nameravava jeseni organizirati posvet na to temo. Po javnih soočenjih, ki so večinoma naletela na nasprotovanje ali kvečjemu skeptično zadržanje -kar me je, moram priznati, zelo negativo presenetilo - nameravava s tem posvetom posredovati, tudi s pomočjo primerjave z drugimi sredinami, organizacijski model za izvedbo volitev.« Kaj pa potem? »Če bo potem za to politična volja, bo do volitev tudi prišlo.« In če te volje, kot vse kaže, ne bo? »Treba se bo pač sprijazniti z dejstvom, da za zamisel kot tako in za premik v smer neposredne demokracije v okviru slovenske manjšine še niso dozorele okoliščine.« Do deželnih volitev manjka manj kot eno leto. Časa ni veliko, a dovolj, da lahko kaj dosežete. Kaj bi si želeli konkretnega doseči? »Mimo volje deželne večine in vlade dejansko ni nobene možnosti, da bi lahko uveljavili kak svoj zakonski osnutek ali drugačen predlog.« Kaj vam torej preostane? »Edina konkretna možnost do izteka mandata bi lahko bila odobritev t.i. predloga deželnega zakona "O prosekarju z zaščitnim poreklom", kar bi po eni strani pomenilo, da bi se našlo soglasje med inštitucija-mi, naravovarstveniki in stanovskimi kategorijami za rešitev večletnih nezanemarlji-vih težav in omejitev naših kmetovalcev in vinogradnikov, po drugi pa, da bi končno lahko stekla sanacija kontovelskega, oz. t.i. kraškega brega. Mogoče se vam bo zdelo malo, ampak to bi dejansko bil eden redkih primerov institucionalnega delovanja med večino in opozicijo.« S.T. AVSTRIJA - Osnutek zakona o narodnih manjšinah Sturm proti novemu začetku pogajanj, še naprej pa zagovarja skupno pismo DUNAJ - Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) na Koroškem Marjan Sturm je včeraj zavrnil zahtevo NSKS in Kulturnega društva Hrvatov in Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju, po kateri bi se o osnutku novele zakona o narodnih skupnostih v Avstriji začeli pogajati od začetka. Za Sturma je takšna zahteva nerealistična. Poudaril pa je, da zanj še velja skupno pismo, ki so ga na vlado naslovili predsedniki ZSO, SKS in NSKS. Osnutek je bil minuli teden v žarišču medijske pozornosti, potem ko so predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in zastopniki hrvaške narodne skupnosti v Avstriji ter Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju (CAN) na novinarski konferenci ostro kritizirali osnutek novele zakona, ki ga je dal v javno presojo državni sekretar Josef Ostermayer (SPO). Predsednik NSKS Valentin Inzko pa je zahteval, da si je za dober zakon treba vzeti potreben čas. Ob tem posredno kritiziral tudi ZSO, za katero so - tako Inzko - potrebni le še manjši popravki. Slovenska narodnostna politika se je torej spet enkrat razdvojila, je dejal Inzko. Sturm je takšni oceni Inzka nasprotoval in poudaril, da se stališča osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev ne razhajajo. Organizacije narodnih skupnosti v Avstriji so lahko do 12. aprila 2012 oddale svoje pripombe na vladni osnutek novele zakona o narodnih skupnostih. To so storili tudi predsedniki vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev v obliki skupnega in usklajenega pisma zvezni vladi. Stališča, napisana v skupnem pismu, pa so še vedno veljavna, je poudaril Sturm. Ob tem je še pristavil, da Center avstrijskih narodnosti na Dunaju ne predstavlja mnenja vseh manjšin. Ivan Lukan TRST - Tajnica Demokratske stranke (DS) Debora Serracchiani bo prihodnjo pomlad kandidirala za predsednico Fur-lanije-Julijske krajine. Pričakovano novico so sinoči sporočili vodstveni organi njene stranke, v katerih ni nihče prijavil druge predsedniške kandidature. Zelo malo verjetno je, da bodo svoje kandidature predložile druge levosredinske stranke, čeprav ostaja odprto vprašanje sestave koalicije, ki bo podprla evropsko poslanko. Poleg DS se je za Ser-racchianijevo javno opredelila doslej le stranka Slovenske skupnosti, ki računa na potrditev volilnega zavezništva z demokrati. Kandidatura tajnice je poenotila deželno DS, ki se je do še pred nekaj tedni prepirala o predsedniških kandidatih in o volilnih zavezništvih. Zadnja in pomembna zelena luč za Ser-racchianijevo je prišla iz Porde-nona, kjer jo je podprl vplivni vodja deželne svetniške skupine Gianfranco Moretton. Izjavil je, da se ne bo več potegoval za mandat v deželnem parlamentu, v zameno pa računa na kandidaturo za poslansko zbornico ali za senat. Moretton sedi v deželnem svetu že dvajset let. Serracchianijeva se bo v prihodnjih dneh srečala s predstavniki levosredinskih strank, morda pa tudi s stranko UDC, ki se v zadnjem času vse bolj ograjuje od desne sredine, čeprav je v FJK njen sestavni del. Poletni fotoutrip '12 Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@pri-morski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili! Ob kavici na valobranu sredi Tržaškega zaliva tajni agent 4 Torek, 7. avgusta 2012 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu GOSPODARSTVO - Minister Clini »požegnal« sprostitev območja v industrijski coni Prvi hektar zemlje za nove gospodarske dejavnosti Na srečanju z ministrom za okolje na prefekturi tudi o vprašanju škedenjske železarne Prvi hektar zemlje na miljskem območju tržaške industrijske cone je primeren za nove gospodarske dejavnosti. Tako je bilo odločeno na sestanku delovnega omizja na tržaški prefekturi, na katerem so vzeli v pretres možnosti hitrejših postopkov za presojo onesnaženosti na območju industrijske cone in tržaškega pristanišča. Srečanja se je udeležil tudi italijanski minister za okolje Corrado Clini, ki je izrecno prižgal zeleno luč za vselitev novih industrijskih in drugih gospodarskih dejavnosti na območjih, za katere so ugotovili, da niso onesnaženi. Na srečanju so bili prisotni tudi tržaški pokrajinski odbornik za okolje Vittorio Zollia, občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, miljski župan Nerio Nesladek, predstavniki pristaniške oblasti in zdravstvenega podjetja, minister Clini pa se je pred sestankom sestal tudi s sindikalnimi predstavniki, s katerimi je vzel v pretres vse bolj žgoče in zapleteno vprašanje škedenjske železarne. Zadeva onesnaženega območja v tržaški industrijski coni se vleče že več kot desetletje. Na omizju je bilo sklenjeno, da je treba postopek za določitev območij, ki niso potrebna bonifikacije, pospešiti. Ministrstvo za okolje je predložilo norme, ki jih bodo morali lastniki posameznih območij izpolniti, da bi pridobili dovoljenje za uvedbo novih gospodarskih dejavnosti na njih. Tako ne bo več dvomov, ali je posamezno območje onesnaženo ali ne, oziroma do katere stopnje je onesnaženo in kateri posegi bodo potrebni za njihovo bonifikacijo. Na srečanju je prišlo na dan, da so na nekaterih območjih že opravili vse predvidene posege in izvidi so pokazali, da niso onesnažena. Tržaški izvedenci so menili, da bi morali lastnikom teh podjetij izdati dovoljenje za gospodarsko izkoriščenje teh zemljišč potem, ko bodo znani rezultati izvidov vsega onesnaženega območja, a minister je odločil drugače: izdal je dovoljenje za gospodarski poseg, tako je prvi hektar območja industrijske cone v miljski občini »goden« za novo gospodarsko koriščenje. Na srečanju je bil govor tudi o ške-denjski železarni. Afera ob zasegu širšega območja železarne Ilva je narekovala ne- Delovno omizje z ministrom za okolje Corradom Clinijem na tržaški prefekturi kakšen preventivni poseg, da bi se v Trstu ne ponovilo to, kar se je že zgodilo v Tarantu. Tako je minister odredil ustanovitev tehnične skupine, ki bo uvedla preiskavo, s katero bo v najkrajšem času preverila, kaj je treba storiti z železarno, tako z vidika onesnaženosti, kot tudi z vidika nadaljnjega gospodarskega razvoja tega območja. Treba bo torej ugotoviti, kaj bo potrebno storiti za zagotovitev zaščite tamkajšnjega okolja, pa tudi, kakšne razvojne možnosti ima tisto območje. Ministru Cliniju so sindikalni predstavniki izrazili željo o taki rešitvi, ki bi zagotovila nadaljevanje gospodarske dejavnosti železarne. Potrebna pa bo bonifikacija območja, da bo zadoščeno pravici do zdravja tako samih uslužbencev kot tudi prebivalcev bližnjega območja. Clini se je izognil vprašanju, ali bo železarna prenehala svoje delovanje leta 2015. O tem mora odločati lastnik gospodarskega obrata, ne pa vlada, je menil. Minister za okolje mora le paziti, da morebitne nadaljnje gospodarske dejavnosti potekajo v skladu z zakonskimi normami o onesnaženju, je dodal. M.K. OKOLJE - Emisije Laureni na ogledu železarne Tržaška občina za zdaj ne bo zahtevala novih ukrepov za omejevanje negativnih učinkov na okolje škedenjske železarne. Tako je sporazumno z županom Robertom Cosolinijem sklenil odbornik za okolje Umberto Laureni, potem ko je 3. avgusta obiskal železarno, da bi preveril, kako vodstvo tovarne izvaja razne občinske odredbe okoljske narave. Gre predvsem za tri probleme. V teku lanskega leta je koncentracija mikroskopskih prašnih delcev PM10 na območju Škednja več kot 35-krat prekoračila varnostno mejo, ki jo določa zakon, zaradi česar je občina od podjetja zahtevala, naj sprejme ustrezne ukrepe proti tovrstnim emisijam. Poleg tega je občina zahtevala, naj tovarna prepreči ponovno uhajanja amonijaka, kakršno so zabeležili 28. marca letos. Laureni je naposled voditelje železarne formalno opozoril tudi na uhajanje benzena, ki ga je ugotovila nedavna študija tržaške univerze. Odbornik je med ogledom ugotovil, da vodstvo železarne sprejema ustrezne ukrepe proti omenjenim škodljivim emisijam. VELIKI TRG V TRSTU - Kolesarska tura Mir na kolesu Mesta niso tarče! Kakih 60 kolesarjev se je pripeljalo iz Poreča - Danes se bodo srečali z županoma Kukanjo in Altranovo Mirovniški kolesarji ob prihodu na tržaški Veliki trg kroma PROMETNA NESREČA - Pri Sv. Jakobu med ulicama Molino a vento in Rivalto Izsilil prednost in obležal na boku Posegli so karabinjerji, redarji so preusmerjali promet - Voznika manjšega dostavnega vozila odpeljali v bolnišnico: utrpel je udarec v hrbtenico Nekaj po 17. uri je pri Sv. Jakobu, točneje na križišču med ulicama Molino a vento in Rivalto, prišlo do prometne nesreče. Bel volkswagnov kombi je vozil po Ulici Molino a vento, ko je z enosmerne Ulice Rivalto precej hitro pripeljalo manjše dostavno vozilo (ape). Voznik le-tega je iz še nepojasnjenih razlogov izsilil prednost in seveda silno trčil v kombi ter se pri tem prevrnil na bok; kombi pa jo je skupil le z razbitim prednjim delom. Na kraj dogodka so se pripeljali redarji in karabinjerji iz šentjakobske postaje, ki so poskrbeli za ustrezne meritve. Rešilec pa je medtem odpeljal ranjenega voznika malega vozila v kati-narsko bolnišnico. Očividci so nam povedali, da se je pritoževal nad bolečinami v hrbtu in v kolenu. Zaradi nesreče je bil promet nekoliko upočasnjen, oz. prišlo je do manjših Zaradi zastojev. Mestni redarji so zaprli Ul. Ri- prevrnjenega valto za promet, osebje podjetja Trieste vozila je bil promet Trasporti pa je moralo avtobuse št. 33, 37 dalj časa oviran in 48, ki vozijo po Ul. Mulino a vento, preusmeriti. (sas) SaS Kakih 60 kolesarjev s plapolajočo zastavo miru na kolesu se je včeraj popoldne pripeljalo na Veliki trg. Kakor smo poročali, so Blaženi graditelji miru tudi letos priredili mi-rovniško turo Mir na kolesu, ki je v nedeljo štar-tala iz Poreča in se bo v četrtek ob 11. uri zaključila pred ameriško vojaško bazo v Avianu. Na Velikem trgu je »zagorele« kolesarje sprejela podžupanja Fabiana Martini, ki so ji pobudniki izročili dvojezični dokument v spomin na prireditev. Martinijeva je v družbi miljskega odbornika Giorgia Kosica, ki je kolesarje sprejel na Rabujezu, pohvalila pobudo, ki seje seme miru po svetu. Duhovnik Albino Bazzotto se je spomnil žrtev Hirošime in Nagasakija oz. svetovne katastrofe, ki jo za svet predstavlja jedrsko orožje. Opozoril je na firenškega župana Giorgia La Piro, ki je leta 1955, se pravi v obdobju hladne vojne, odprl konferenco županov z vsega sveta in naglasil, da mesta ne smejo biti tarče takšnih napadov. »Mesta so kot žive knjige človeške zgodovine in civilizacije, ki služijo duhovnemu in materialnemu oblikovanju bodočih generacij.« Nihče ne bi smel odločati o uničenju nekega mesta, o njegovem obleganju, ali prisiliti njegove prebivalce, da zapustijo svoje domove. Danes bodo kolesarji obiskali muzej de Henriquez v Ul. Cumano in postali ob kaki-ju iz Nagasakija v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu, nato bodo v parku Tima-ve srečali devinsko-nabrežinskega župana Vladimirja Kukanjo in njegovo tržiško kolegico Silvio Altran. (sas) / TRST Torek, 7. avgusta 2012 s URBANISTIKA - Razgibana skupščina v stari devinski šoli Kukanja je od Reta v Devinu podedoval nehvaležno zadevo Gradbeni načrti podjetja Pahor ne žanjejo odobravanja domačinov Javna razgrnitev urbanističnega načrta se je včeraj v devinski stari šoli sprevrgla ne samo v odločno nasprotovanje projektu na območju, ki mu domačini pravijo Piščen dol, temveč tudi v ostro kritiko občinske uprave, ki je načrt predhodno sprejela. Na zatožni klopi se je znašel občinski odbor župana Giorgia Reta, ki mu De-vinčani očitajo, »da je vse naredil na skrivaj in brez vsakršnega resnega posvetovanja z domačini.« O stvari smo že pisali in gotovo še bomo. Gre za okoli 23 tisoč kvadratnih metrov površine med državno cesto in avtocesto, kjer podjetje Pahor, lastnik območja, načrtuje stanovanjske gradnje, trgovsko-servisni center in manjši športni center. Poslovno središče naj bi nastalo na območju nekdanje prodajalne pohištva Arcobale-no (sedanjo stavbo bi porušili), stanovanja pa bi gradili v smeri Tržiča, kjer bi tudi uredili večje cestno krožišče. Devinski projekt ni nastal čez noč, temveč sodi v splošni občinski prostorsko-urbanistični (regulacijski) načrt, ki ga je odobril občinski svet v prejšnjem mandatu. Uprava župana Reta je predhodno odobrila podrobne načrte za Piščen dol, zadnja in odločilna beseda pa pripada novemu občinskemu svetu, kjer ima sedaj večino leva sredina. Župan Vladimir Kukanja in njegova uprava bosta torej morala presojati o načrtu, ki sta ga podedovala od predhodnikov. To se sicer pogo-stoma dogaja v lokalnih upravah, kjer so takšne težave na dnevnem redu. Predsednik občinske urbanistične komisije Maurizio Rozza in pristojni odbornik Massimo Veronese sta se v Devinu omejila na razgrnitev načrta, ne da bi se o njem meritorno opredelila. To je stvar politične presoje občinskega sveta, ki bo jeseni vzel v pretres morebitne ugovore in pripombe občanov. Če sodimo po včerajšnji zelo polemični in razgibani skupščini bo ugovorov (rok za predložitev zapade 14. avgusta) še kar precej. In kakšne so kritike in pomisleki, ki smo jih slišali iz ust Devinčanov in Devinčank? Marsikdo je bil mnenja, da tako zasnovani načrt nikakor ne sodi v tamkajšnje okolje, tudi zato, ker se je leva sredina med volilno kampanjo javno obvezala, da bo kar se da omejila nove stanovanjske gradnje, ker je na ozemlju Devina-Nabrežina itak preveč praznih na novo zgrajenih stanovanj. Desno območje nekdanje trgovine pohištva Arcobaleno, kjer načrtujejo nov trgovski center. Spodaj Maurizio Rozza in Massimo Veronese, ki sta Devinčanom predstavila načrt kroma Nekateri so ocenili, da so športni objekti preblizu avtoceste, ki močno onesnažuje okolje. Namesto tega bi se morala Občina odločneje zavzeti za namestitev na avtocesti protihrupnih panojev, na katere prebivalci ob trasi čakajo vse od gradnje avtoceste. Slišati je bilo tudi pripombo, da Devin ne potrebuje novega trgovskega centra, čeprav v manjšem obsegu, saj se marsikateremu že zdi »megalomanski« projekt vreden več milijonov evrov na območju nekdanje prodajalne mlečnih izdelkov, ki je trenutno v gradnji. Devinčani se tudi ne strinjajo, da bi krožišče zgradili z deželnim, torej z javnim denarjem, čeprav na zemljiščih, ki so last pobudnikov načrta. Skratka ostre kritike, ki sta jim, poleg občinskih svetnikov, prisluhnila tudi aktualni župan Kukanja in njegov večkrat predhodnik Ret. Rozza in Veronese, ki je tudi podžupan, se, kot rečeno, nista spustila v meritorno oceno načrta, kar ni v njuni pristojnosti. Soglašala sta sicer z načelom, da mora Občina vse pomembnejše posege v okolje obravnavati skupaj z občani. Upravitelja sta priznala, da levosredinski občinski odbor veliko računa na pripombe in ugovore krajanov in t.i. zainteresirane javnosti. Zadnjo besedo bo potem imel občinski svet. S.T. REPEN - Odprli jo bodo v petek ob 20. uri v Kraški hiši Nova razstava našega nekdanjega mojstrskega fotografa Maria Magajne Zadruga naš Kras, Odsek za zgodovino pri NŠK in Inštitut za etnologijo vabijo na odprtje fotografske razstave našega pokojnega fotoreporterja Maria Magajne Portfolio, ki bo v petek 10. avgusta, ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu. Novinarka Meta Krese je zapisala, da je bil Magajna »več kot pol stoletja predan dokumentarni in fotoreporterski fotografiji«. Njegov dolgoletni sodelavec in prijatelj fotoreporter Edi Šelhaus je ugotovil, da »se lahko le redko katero mesto pohvali s tako vsebinsko bogatim fotoarhivom«, kot ga je za Trst pripravil njegov neutrudni kolega. »V tem času je zaslovel predvsem zaradi objav v Primorskem dnevniku kot kronist vsega, kar se je dogajalo na Tržaškem,« je pristavil. Prepoznavanje poezije v svojih fotografijah je Mario Ma-gajna prepuščal drugim. V petek bodo obiskovalci imeli dobro priložnost za to. Kot je še zapisala Meta Krese, »njegove najboljše fotografije imajo socialno moč. Z njimi vstopa v poezijo, njegovi ljudje postanejo trubadurji lokalnih dogodkov, gledalci pazljivi poslušalci in prav zato tudi boljši poznavalci družbenega okolja, ki sega preko meja, v katerih se je gibal fotoreporter Mario Magajna.« O fotografijah bo spregovoril umetnostni zgodovinar in fotograf Andrej Furlan. Glasbeno kuliso večera bosta prispevala saksofonist Tomaž Nedoh in harmonikar Štefan Bembi. Postavitev bo na ogled do 16. septembra ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki od 11.00 do 12.30 ter od 15.00 do 17.00). (beto) Trobentač na plaži maro magajna ZAGRADEC - Drevi Naša zemlja in čar podzemlja Dokumentarec Iskanje izginule reke Na turistični kmetiji Milič v Za-gradcu v zgoniški občini bodo drevi ob 20.30 predstavili najnovejši dokumentarec Iskanje izginule reke, posnet za National Geographic pod taktirko režiserja in speleologa Tulia Bernabeia iz Trsta. Film je posnela tržaška producentska hiša Fantastico. Zanimiv in nenavaden dokumentarec o težavah, sanjah in raziskovalnem delu množice speleologov in raziskovalcev Krasa slovenskega in italijanskega jezika, ki že od davnega leta 1800 pa vse do današnjih dni iščejo poti do podzemne lepotice v srcu Krasa, ki jo lahko imenujemo le »Timava, izginula reka«. Dokumentarec Iskanje izginule reke bo predstavil Marco Staino, mladi speleolog in raziskovalec društva Adria-tica di speleologia iz Trsta, odličen poznavalec kraškega podzemlja in njegovih čudes. Predvajanje bo v primeru lepega vremena na dvorišču, v primeru slabega vremena pa v vinski kleti. Sledilo bo druženje in zakuska. Vstop bo brezplačen. Komična interpretacija Aide in Turandot V okviru vsakoletne pobude Muzeji zvečer bo drevi dogajanje zaživelo v gledališkem muzeju Schmidl v palači Gopčevič (ob sredah zvečer se dogajanje preseli v vilo Sartorio nad Cavano). Ob 20.30 in 22.15 bodo lahko obiskovalci v dvorani Bobi Bazlen prisluhnili drugemu delu komičnih tržaških interpretacij znamenitih oper Aide in Tu-randota - za pripoved v tržaškem dialektu bo tudi tokrat poskrbel skladatelj Carlo de Dolcetti ob spremljavi igralcev Gualtiera Giorginija, Adriana Giraldi-ja in Marielle Terragni. Obiskovalci se bodo lahko ob 20.10, 21.10, 22.10 in 23.10 udeležili dramati-ziranih ogledov razstave Il teatro di Dod: omaggio a Sergio D'Osmo, prav tako bodo lahko obiskali delavnico lutk iz papirja. Vsak udeleženec bo moral kupiti vstopnico in zanjo odšteti 3,50 evra po znižani ceni 2,50 evra, za otroke do 6 leta je vstop brezplačen). Filmske melodije na trgu Na Verdijevem trgu bo drevi ob 21. uri v okviru občinske pobude Trieste estate koncert filmske glasbe I suoni del cinema. Zanjo bo poskrbel ansambel Ensemble Musicafilm. Na sporedu bodo skladbe Rote, Morri-coneja in Piovanija. Ostareli na Tabru Občina Trst si v poletnih dneh prizadeva za dobro počutje starejših občanov. Danes bodo v jutranjih urah za goste doma za starejše občane Gregoret-ti priredili izlet na Tabor v Repnu, kjer bodo obiskali cerkvico in se sprehodili po dvorišču. ■ ■ I ••• • V V • • Na kapitaniji iščejo mornarja Na sedežu tržaške pristaniške kapitanije bodo danes ob 9.30 izbrali mornarja, ki se bo vkrcal na motorno ribiško ladjo S. Antonio. Interesenti naj se zglasijo v uradu za oboroževanje in špedicije. Glasba in smeh na šagri sardele Na športnem igrišču v Ul. Campanelle 300 se nadaljuje 15. šagra sardele, v sklopu katere so poskrbeli tudi za razvedrilni program in mesne oz. ribje krožnike ter pico. V četrtek bo oder posvečen udeležencem festivala tržaške popevke, petek pa bo v domeni šjore Io-lande, Pasqualeja Abbacchia in čarodeja El mago de Umago; v soboto bosta protagonista tržaška hudomušna pevca Ri-ki Malva in Theo La Vecia. Jazz v kopališču Sticco V kopališču Sticco (Miramarski drevored 90) bo jutri ob 21. uri protagonist glasba, pravzaprav omamne jazz melodije, primerne za večer ob morju. Nastopil bo bend Ottavanota, vstop je prost. Bralna dvorana arhiva zaprta do septembra Občina Trst sporoča, da bo bralna dvorana generalnega arhiva v Ul. Punta del forno 2 od ponedeljka, 6. avgusta, do petka, 31. avgusta, zaprta zaradi urejanja bibliografske dediščine in dokumentov. Tajništvo ARCI na dopustu Tajništvo združenja ARCI civilna služba, ki ima svoj sedež v Ul. Fabio Severo 31 (040/761683, trieste@arciservi-ziocivile.it) bo za dopust zaprto od ponedeljka, 6., do nedelje, 26. avgusta. Popravek V članku o soočanju spominov med izraelskim aktivistom in novinarjem Liorom Volnejcem in direktorjem Inštituta za arabske študije v Ljubljani Jaberjem Elmasryjem nam jo je zagodel tiskarski škrat - izgubil se je »ne«. Volnejc je namreč izjavil, da ni stopil v vojsko, kar je tudi povsem jasno iz nadaljnjega poročanja. Za napako se seveda opravičujemo. 6 Torek, 7. avgusta 2012 TRST / GOSPODARSTVO - Pogovor s pekom Petrom Štoko iz pekarne Čok na Opčinah Ljudje jedo vse manj kruha, a se še vedno radi posladkajo V desetih letih so na Tržaškem zaprli 40 pekarn - Podražitev moke - Huda slovenska konkurenca Daj nam danes naš vsakdanji kruh, poziva molitev. A kruha je vsak dan manj, odgovarja Peter Štoka, pekarski mojster iz pekarne Čok na Opčinah. Kajti: gospodarska kriza se pozna tudi na pekarskem področju, saj si ljudje privoščijo vse tanjše rezine kruha. Pekarne na Tržaškem »so v krizi« že nekaj let, je pojasnil Štoka. Številke krize so neizprosne: leta 2000 je delovalo v tržaški pokrajini 100 pekarn, letos jih je le še kakih 60. Zaprle so predvsem manjše pekarne, je dodal Štoka. Kar 40-odstotni padec pa je za to gospodarsko panogo zastrašujoč. Vzrokov zanj je več. Pekarne so močno občutile konkurenco velikih marketov, po padcu meje pa so se jim pridružile še pekarne iz bližnje Slovenije. To se pozna predvsem na prodaji kruha na debelo. Do pred nekaj let sta na Tržaškem delovali dve veliki industrijski peči. Tista iz Naselja sv. Sergija je pred dvema letoma prenehala z delovanjem, prav tako pa je zamrla druga velika peč. Strla ju je divja konkurenca dveh velikih peči iz Kopra in ene iz Postojne. Tako sedaj te peči zalagajo s (cenejšim) slovenskim kruhom razne kasarne policije in karabinjerjev, menze in šolske kuhinje. Štoka je navedel tudi drugi vzrok sedanje krize: ljudje preprosto kupujejo manj kruha. Bolj kot razne diete je k temu botrovala sprememba prehramb-nih navad ljudi. Sedaj se vse več ljudi hrani zunaj doma. Na primer ob opoldanskih delovnih premorih. Družine so manj številne, tako kupujejo manj kruha. V Trstu sploh živi mnogo ljudi samih. To so predvsem ostareli, ti kupijo košček kruha ali dva, za lastno dnevno porabo. Upokojence je kriza močno prizadela, zato so se mnogi lotili tudi racionalizacije kruha. Medtem ko je v letih gospodarskega blagostanja kruh ostajal na mizah, gledajo ljudje sedaj na vsako drobtinico ... Peki so se skušali postaviti krizi po robu z bogatejšo, bolj pestro ponudbo. Tako tudi v pekarni Čok na Opčinah že dalj časa ponujajo biološki kruh, kruh z raznimi semeni, iz raznih mok in druge vrste kruha. Pekarne se morajo zadnja leta soočati še z drugim zanje negativnim trendom: porastom cene moke. Pred tremi leti je stot moke stal 28 evrov, sedaj jih stane že 50 evrov. »Prav z zadnjo pošiljko se je moka še nadalje podražila,« je potožil Peter Štoka. Skoraj 100-odstotna podražitev v tako kratkem ob- dobju je neobičajna in tudi opozarja na objektivne težave, s katerimi se zadnja leta spopadajo pekarne. Pekarne se v tem zanje hudem obdobju zoperstavljajo krizi s ... slaščicami. Ljudje ostajajo - kljub težkim gospodarskim pogojem - še vedno sladkosnedi. In tudi raznorazne diete jim ne pridejo do živega. »Pekarne se rešujemo s slaščicami,« je priznal Peter Čok. »Porasta prodaje slaščic sicer ni, a vsaj ne občutimo padca, ki je značilen za kruh,« je pojasnil. »V poletnih mesecih prodamo sicer manj čokoladnih izdelkov, gredo pa v tek slaščice iz peči, kot so razni zavitki, pite in podobna peciva.« Tudi na tem področju je torej pomembna raznolična ponudba, pa tudi ustvarjalnost slaščičarjev. Ta trud je vendarle poplačan. Kajti ljudje si kljub hudi krizi, ki jim je stanjšala denarnice, privoščijo sladico in poskrbijo, da jim je vsaj na ta način življenje vendarle nekoliko slajše. M.K. Peter Štoka, pek pekarne in slaščičarne Čok na Opčinah kroma PRAPROT - Občinska prireditev Poletje pod zvezdami Gledališče in tango daleč od sopare V nedeljo v gosteh gledališka skupina SKD Tabor, sinoči pa je bil protagonist senzualni tango - V sodelovanju z Vaško skupnostjo Praprot Radovedni gledalci na plesni oz. košarkarski ploščadi kroma Borov gozdič v Praprotu je ta konec tedna v svojo prijetno senčko privabil veliko ljudi. Na pobudo občinske uprave je namreč tudi letos zaživela prireditev Poletje pod zvezdami, ki je sredi julija poskrbela za niz prijetnih večerov na nabrežinskem trgu pred županstvom, sedaj pa še za štiri večere v Šempolaju oz. Praprotu. Ravno tu, daleč od sopare, je gledališka skupina SKD Tabor z Opčin v nedeljo uprizorila komedijo Burka o jezičnem dohtarju, ki odraža sodobne razmere, kjer si vsak prizadeva opehariti druge, nazadnje pa je opeharjen še sam. Režijo je podpisal Sergej Verč. Sinoči pa je bil na vrsti še tango večer s koncertom kvarteta Neotango, ki redno sodeluje z največjimi živečimi interpreti tan-govske glasbe. Koncert je popestril plesni nastop Walterja Cardoza in Margarite Klurfan iz Buenos Airesa. Ob sami kulturni ponudbi pa je domače društvo Vaška skupnost Praprot poskrbelo še za dobrote z žara in hladno pijačo, tako da so številni obiskovalci ugotavljali, da je lokacija pod borovci zelo primerna za tovrstne poletne prireditve. ZDRAVJE - V priredbi Združenja prostovoljcev Hospice Adria Onlus Onkolog Giorgio Mustacchi predaval o tehnikah za zgodnjo diagnozo raka Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus je pred nedavnim priredilo zanimivo predavanje o tehnikah za zgodnjo diagnozo raka. V Centru prostovoljnih dejavnosti v galeriji Fenice v Trstu je namreč nastopil znani onkolog dr. Giorgio Mustacchi. V svojih živahnih izvajanjih se je dotaknil še vrste drugih tem v okviru preventive. Predavatelj je predvsem obnovil, kako se je ideja o onkoloških screeningih razvila in se z velikim naporom, fantazijo in finančnimi stroški uresničila v naši deželi. Onkološki screeningi so pregledi, ki odkrivajo prve znake raka. Opravljajo jih javne zdravstvene službe z namenom, da zmanjšajo smrtnost prebivalstva. Zato se je delo začelo s prepoznavanjem najbolj razširjenih in nevarnih vrst raka, katere lahko odkrijemo s preprostimi pregledi. Če v primeru obolenja začnejo z zdravljenjem v zgodnji fazi bolezni, lahko bistveno izboljšajo prognozo. Vsak tip raka prizadene bolj pogosto določene vrste ljudi, zato je vsak program scree-ninga namenjen določenemu spolu oz. starostni skupini, ki vsakih par let dobiva na dom pisma z vabilom na brezplačen zdravstveni Prof. Giorgio Mustacchi pregled. Časovni razmik med eno kontrolo in drugo je odvisen od specifičnosti razvoja posameznega raka. Raki, ki jih odkrivamo s scree-ningi, se ponavadi razvijajo zelo počasi in ostajajo dolgo brez simptomov, zato je na primer Pap-test primerno opravljati vsaki 2-3 leti. V naši deželi imamo že tri onkološke screeninge. Prva dva - Pap-test oz. bris materničnega vratu in mamografija - sta namenjena ženskam, čeprav rak na prsih lahko prizadene tudi moške. Prof. Mustacchi je poudaril izreden uspeh teh programov, saj ženskam, ki jim redno sledijo, se ne razvije rak na materničnem vratu, ker z minimalnimi posegi zdravniki odstranijo celo zgodnje tvorbe raka. Poleg tega Pap-test odkriva še druge možne vaginalne infekcije in hormonsko stanje pacientke. Mamografija pa lahko odkrije že izredno majhne rakaste tvorbe, kar je v zadnjih letih privedlo do veliko manjših kirurških posegov na dojkah in sploh do zmanjšanja negativnih posledic. Najnovejši screening pa je namenjen obema spoloma in odkriva raka na črevesju. V primeru pozitivnega rezultata je pacient povabljen v bolnico na nekoliko bolj invaziven pregled - kolonskopijo, ki diagno-sticira raka in druga obolenja na črevesju. Za izboljšanje učinkovitosti teh programov je bistveno tudi osveščanje prebivalstva o zdravem načinu življenja, škodljivih navadah itd. Prof. Mustacchi je zelo izkušen in aktiven na vseh področjih preventive, ki je bistvena za zdravje prebivalstva. Tako med drugim toplo priporoča tudi novo cepivo proti HPV virusu (human papiloma virus), ki je namenjeno deklicam. Neprodana živila revnim v pomoč Na pobudo odbornice za socialne zadeve Laure Famu-lari je tržaški občinski odbor včeraj sprejel sklep, na osnovi katerega bodo neprodana živila uporabili za pomoč revnim družinam. Projekt je za zdaj poskusne narave in bo trajal eno leto, tržaška občina pa je zanj namenila 10 tisoč evrov. Pri projektu sodeluje podjetje Last Minute Market, ki je nastalo pod okriljem Univerze v Bologni. Tržaška občinska uprava se namerava na tak način pridružiti prizadevanjem za omejevanje vsakovrstnih potrat, ki so toliko bolj vnebovpijoče v kriznih časih, kot so sedanji. Večni Pooh decembra v Trstu Večna skupina Pooh bo pozimi spet obiskala naše kraje. Kakor so včeraj sporočili z družbe Azalea Promotion, bodo Roby Facchinetti, Dodi Battaglia in Red Canzian 17. decembra v Trstu (gledališče Rossetti), 18. decembra pa v Vidmu (Teatro Nuovo Giovanni da Udine). Skupina ravnokar snema novo zgoščenko Opera Seconda, ki bo v trgovinah baje že prve dni oktobra. Takoj zatem bodo glasbeniki začeli turnejo, ki se bo dotaknila največjih italijanskih mest ob spremljavi Ensemble Symphony Orchestra pod taktirko Giacoma Lopriena. Karte za koncert bodo na voljo od danes na spletu Tic-ketpoint.it in v prodajnih točkah Azalea Promotion. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu / TRST Nedelja, 5. avgusta 2012 7 Včeraj danes Danes, TOREK, 7. avgusta 2012 KAJETAN Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.25 - Dolžina dneva 14.29 - Luna vzide ob 22.33 in zatone ob 11.49 Jutri, SREDA, 8. avgusta 2012 MIRAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,6 stopinje C, zračni tlak 1015 mb raste, vlaga 78-odstotna, veter 20 km na uro, severnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26,4 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 6. avgusta, do sobote, 11. avgusta 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine -Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040 309114. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ut Kino TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 19.45, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; Dvorana 2: 22.00 »Il cacciatore di vampiri 3D (dig.)«; 20.15 »L'estate di Giacomo«; Dvorana 3: 21.00 »The Amazing Spider-Man«; Dvorana 4: 19.50, 22.00 »Contraband«; Dvorana 5: 20.00, 22.00 »Un anno da leoni«. M Izleti DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na potovanje v Lourdes. Odhod 24. avgusta. Še nekaj prostih mest. Prijave na tel. št.: 00386-31372632 (Metka). ZSKD - odhod na poletne ustvarjalne delavnice na Livku: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Liv-ku ob 11. uri. Info: www.zskd.eu. IZLET V GARDALAND Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v petek, 7. septembra, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi do 1. avgusta: 345-7542164 (Daša, ob delavnikih do 17.00). Odhod 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, prihod približno ob 23.00. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA prireja od 27. septembra do 4. oktobra izlet »Balkanski krog«: Sežana, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Drač, Budva in Sarajevo ter povratek. Tel. št.: 00386-31372632 (Metka). □ Obvestila AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La congiura della pietra nera«. ARISTON - Poletna arena: 21.00 »Il pescatore di sogni«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Contraband«; 16.20, 19.05, 21.50 »Ama-zing Spider-Man«; 18.25, 21.10 »Amazing Spider-Man 3D«; 16.30 »Lorax - Il guardiano della foresta«; 16.30, 19.05, 21.40 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.40, 20.00, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri 3D«; 16.30, 20.00, 22.10 »Bed time«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Dream house«. FELLINI - 16.50, 18.45, 20.45 »Lorax -Il guardiano della foresta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 20.15 »Un anno da leoni«; 18.15, 22.00 »Cena tra amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.50, 20.45 »I colori della passione«; 16.30, 19.25, 22.20 »L'estate di Giacomo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Dream house«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10, 18.20 »Ledena doba 4 3D (sinhro.)«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.50 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.30 »Neverjetni Spider Man 3D«; 17.10, 20.20 »Vzpon viteza teme«; 17.00, 19.20, 21.40 »Na varnem«; 16.00, 18.30, 20.50 »Ted«; 16.20, 18.40, 21.00 »Vroči Mike«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Shame«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30, 19.05, 20.30, 22.15 »Diario di una schiappa 3 - Vita da cani«; 18.20, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vam-piri«; Dvorana 2: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve e il cacciatore«; 20.40, 22.15 »Bed Time«; Dvorana 3: 16.10, 20.25, 22.15 »La memoria del cuore«; 18.00 »Il cammino per Santiago«; Dvorana 4: 16.10, 20.00 »The amazing Spider-Man«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopoldanskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Informacije na tel. št.: 392-2303152. ANED Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. ODBOR PROTI VISOKOHITROSTNI ŽELEZNICI iz Cerovelj in Jus iz Križa vabita na predavanje, ki bo danes, 7. avgusta, ob 20.30 v kulturnem domu Albert Sirk v Križu »O tresljajih, ki jih povzroča visokohitrostna železnica«. Predaval bo univ. prof. Peter Suhadolc iz oddelka za matematiko in geoznanosti tržaške univerze. Sledilo bo zbiranje podpisov za pripombe na Deželo FJK. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal danes, 7. avgusta, ob 20.15. Dnevni red: sporočila; sprejem zapisnikov; člena 9 bis ter 9 ter Pravilnika za občinske rekreatorije -mnenje; pripravljalna in prostornin-ska študija za širitev in novo gradnjo športnega objekta Tennis Club Trie-stino v Padričah; prošnje za gradbeno dovoljenje. KMEČKA ZVEZA zbira podpise proti uresničitvi načrta hitre železnice Ronke-Trst na sedežu v Trstu do 10. avgusta. TPK SIRENA prireja tradicionalno »Karamalado« od 10. do 12. avgusta. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. Toplo vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja vaško šagro na B'lancu od sobote, 11. do srede, 15. avgusta. Poskrbljeno bo s specialitetami na žaru, zabavali vas bodo ansambli Souvenir, Le mitiche pirie in Trio Turn. V nedeljo, 12. avgusta, bo nastopala godba Salež. Poskrbljeno bo tudi za god-beno presenečenje. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo« 11. in 18. avgusta, na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040-774586. TOPLO VABLJENI na praznovanje sv. Lovrenca na Jezeru, v nedeljo, 12. avgusta, ob 18.30. Po sv. maši, ki jo bo vodil msgr. Franc Vončina, bo sre-čolov in zakuska. Vabi župnija Boršt in vaščani na Jezeru! VELIKI ŠMAREN na Repentabru in 500. obletnica cerkve: v nedeljo, 12. avgusta, ob 20. uri v cerkvi na Tabru koncert Vokalne Akademije Ljubljana; v ponedeljek, 13. avgusta, ob 20. uri otvoritev razstave Branke Sulčič »Picolomini v naših krajih« in predstavitev knjige Majde Artač »Mozaik v kovčku«; v torek, 14. avgusta, ob 18. uri na Poti pesnikov na Krasu recitacije poezij v sodelovanju s Skupino 85, ob 21. uri koncert iz niza Med zvoki krajev; v sredo, 15. avgusta, ob 17. uri bo g. nadškof G. Crepaldi ob 500-letnici cerkve razglasil repenta-brsko Marijino cerkev za svetišče; romarski shod ob 10. uri; v četrtek, 16. avgusta, sv. Rok - ob 18.30 otvoritev romarske poti, ob 19.00 večerno bogoslužje, ob 20.30 na Tabru koncert godbenega društva Nabrežina. Sodelujeta občina Repentabor in Tržaška pokrajina. KRU.T obvešča, da bo pisarna društva zaprta od 13. do 17. avgusta. Po 18. avgustu pa bo delovala s poletnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. Vsem lepe počitnice! OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaprta zaradi dopusta od 13. do 24. avgusta. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI obvešča, da bo od 13. do 20. avgusta zaprt zaradi poletnega premora. SV. MARIJA NA PEČAH vabi na praznik Vnebovzetja v sredo, 15. avgusta, ob 17. uri k sv. maši. Odhod iz trga v Boljuncu (Gorica) ob 15.45. Zdrav duh, v zdravem telesu! KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Do-nizettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 17. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do 17. avgusta zaprto zaradi dopusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt do petka, 17. avgusta. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« sporoča, da je še nekaj prostih mest za vpis v projekt »Šolski zvonec že zvoni«, ki je namenjen otrokom osnovnih šol. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo deželni urad na Ul. Donizetti 3 v Trstu zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na stadionu 1. Maja, namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 27. avgusta - petek, 31. avgusta; druga izmena: ponedeljek, 3. septembra - petek, 7. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 340-6445370, karinmala- lan@gmail.com. Vpise zbiramo tudi v uradu: torek in petek 18.00-19.30. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini, od 3. do 8. septembra. Namenjene so otrokom letnikov 2001-07 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Marjetka Koso-vac - karakterni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8. do 14. ure. Prijave in informacije na tel. 329-4615361, baletna.igogruden@yahoo.it. 81 Prireditve SŠKD TIMAVA Medja vas - Štivan vabi člane in prijatelje na prijeten večer v družbi humoristk Rite in Hele- ne (Tatjana Turko in Valentina Štrajn). S šaljivimi in komičnimi prizori se bosta predstavili v sredo, 8. avgusta, ob 20.30 na prizorišču pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Vljudno vabljeni! ZADRUGA NAŠ KRAS, Odsek za zgodovino pri NŠK in Inštitut za etnologijo vabijo v petek, 10. avgusta, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Maria Magajne »Portfolio«. O izboru in delih bo spregovoril umetnostni zgodovinar Andrej Furlan. Glasbeno kuliso večera bosta ustvarila saksofonist Tomaž Nedoh in harmonikar Stefano Bembi. Prisrčno vabljeni! Postavitev bo na ogled do 16. septembra ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11.0012.30/15.00-17.00). ZAME FEST - Mladinski festival Slovencev v Trstu: v soboto, 25. avgusta, mladi iz raznih slovenskih kulturnih društev v Trstu organizirajo festival mladih na Proseku na B'lancu pod pokroviteljstvom ZSKD. Odprtje festivala bo ob 14.00 s turnirom odbojke, z razstavo petih mladih umetnikov, projekcijo filmov z Martinom Turkom, delavnico z eko materialom in z odprtjem kioskov s pijačo inje-dačo. Ob 17.00 nastop skupin Coloured Sweat, 9 10 11, Alter Ego, Wonder Noise in Domači zvoki. Proti koncu večera pa bo nastopila vzhajajoča zvezda in zmagovalka X-faktorja v Sloveniji Demetra Malalan. Vstop je prost! Vljudno vabljeni! DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežin-ske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.00-12.30 in 18.3021.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.00-20.00. H Mali oglasi 30-LETNO DEKLE bivajoče na Opči-nah nujno išče zaposlitev kot varuška ali čistilka, nudi lahko tudi pomoč v kuhinji. Zainteresirani lahko pokličejo tel. št.: 040-2604619 ali 3276157659. MLADI FANT išče delo kot vrtnar v avgustu in septembru. Tel. 349-8406057. MOTOR APRILIA RS 125, letnik 2009, 10.000 prevoženih km, prodam po ugodni ceni. Pokličite ob večernih urah na tel. št. 334-3174852. PODARJAMO male mucke. Prosim kličite v popoldanskih urah na tel. št. 040-229191. PRODAM stanovanje v vaškem jedru na Opčinah: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalna soba, kopalnica z oknom, mansarda, dva balkona in garaža. Tel.: 339-5934967 ali 040212770. PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu, 1.156 kv. m. Tel. št.: 3463019102. Un Osmice rojstni dan Vse najlepše in najboljše ti želimo pranečaki, nečaki in brata z družinami ter vsi, ki te imamo radi a Čestitke Novopečenemu režiserju IGORJU PISONU čestita in vošči polno uspeha cela žlahta Ozbič Piščanc. Danes praznuje 90. rojstni dan naša botra TILIA. Še na mnoga srečna in zdrava leta v krogu svoji najdražjih ji želijo Marija in Pavla z družino. H Šolske vesti NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da bo šola v mesecu avgustu zaprta ob sobotah ter v torek, 14. in petek, 17. avgusta. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. Prispevki V spomin predrage Anice Vremec Hrovatin daruje družina Kocjan 50,00 evrov za Volop Onlus. V spomin na Štefanijo Legiša darujeta Angelina in Pierina 40,00 evrov za Sklad Mitja Cuk. Navodila za prostovoljne prispevke DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Toplo vabljeni! DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! LISJAK ima odprto osmico na Konto-velu. Tel. št.: 040-225305. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah 30. PRI MARKOTU REBULI, v Slivnem 6, je na prijetni domačiji odprta osmi-ca. Vabljeni vsi! Tel. št.: 347-5686191. V KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št.: 349-3857943. Toplo vabljeni. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montec-chi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. i i 8 Torek, 7. avgusta 2012 TRST / /¿Primorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu er zaradi dopinga SOK V ITALIJANSKEM TABORU - Hitrohodca Alexa Schwazerja izključi Zgrešil sem, kariere je konec NAŠ POGLED Ruzzier: »Lugano je bil signal« Novica je pretresla tudi našega hitrohodca Fabia Ruzzierja, ki je sprva bil kar brez besed: »Bil sem na treningu, novico o izključitvi Schwazerja pa mi je pravkar sporočil sin po telefonu. Od Schwa-zerja česa takega ne bi pričakoval.« Nato je Ruzzier kar začel: »Priznam, da me je letos marca v Lu-ganu, kjer sem tudi jaz tekmoval, kar presenetilo, da je Schwazer italijanski rekord na 20 km izboljšal kar za minuto, teden kasneje pa je na 50 kilometrski preizkušnji dosegel najboljši izid sezone na tej razdalji. Potem pa ni več nastopil, izpustil je celo državno prvenstvo. Mogoče se je tako hotel izogniti kontrolam,« je včeraj razmišljal Ruzzier, ki mu je bilo nekako jasno, zakaj je naposled Schwazer izpustil tudi 20-kilometrsko preizkušnjo v Londonu (sum so navedli tudi drugi italijanski mediji, op.a.). »V Luganu so bili pogoji res težki, nizke temperature in dež, zato je bil nad njegovim časom marsikdo presenečen. Obenem pa je zadnji kilometer prehodil v rekordnem času, v 3 minutah in 32 sekundah, potem ko je celo olimpijski prvak v Londonu Kitajec Chen bil deset sekund počasnejši.« Ruzzier nam je sicer zaupal, da je bil o uporabi prepovedanih substanc med italijanskimi hitrohodci že seznanjen: »Povedali so mi, da so morali nekateri med povratkom z višinskih priprav v Mehiki pred kakimi osmimi leti v letalu kolesariti, ker so imeli zaradi uporabe Epoja pregosto kri. Tokrat pa je sicer drugače, saj mislim, da je za to kriv samo Schwazer, ne pa njegov trenerski štab.« Južnotirolec in Slovenec iz Italije sta bila vsekakor vedno v dobrih odnosih: »Spoznal sem ga pred kakimi desetimi leti, ko je bil star 17 let. Z očetom, ki je bil njegov prvi trener, je vedno govoril nemško, zato sem mislil, da je Avstrijec ali Nemec. Povedal pa mi je, da je manjšinec, prav tako kot jaz, in to naju je vedno družilo. Ker je po značaju zaprt, se navadno ni zadrževal z ostalimi, midva pa sva imela vedno dober odnos. Pogovarjala sva se vedno v nemščini.« Nasploh pa je vedno veljal za izredno ambicioznega: če bi mogel, bi treniral tudi 12 ur na dan.« (V.S.) RIM/LONDON - Italijansko olimpijsko odpravo je včeraj v poznih popoldanskih urah pretresla novica o izključitvi olimpijca zaradi dopinga. Po nekaj minutah so spletne strani italijanskih dnevnikov najavile, da je osumljenec hitrohodec Alex Schwazer, ki bi moral v Londonu braniti olimpijski naslov iz Pekinga 2008 na sobotni 50-ki-lometrski preizkušnji, zvečer pa je 27-letni Južnotirolec krivdo tudi že priznal: »Naredil sem napako. Moje kariere je konec. Rajši me ne sprašujte, kako se počutim. Želel sem biti močnejši na olimpijskih igrah, a sem naredil napako. Popolnoma sam sem se odločil za to in tudi prevzemam odgovornost za svoje dejanje,« je priznal. Schwazerja torej ne bo v britanski prestolnici, saj ga je italijanski olimpijski komite CONI takoj izključil. V Schwarzerjevem vzorcu, odvzetem 30. junija na pripravljalnem taboru v Oberstdorfu, so našli sledi eri-tropoetina (EPO). Predsedniku CONI-ja Giovanniju Petrucciju je svetovna protidopinška agencija WADA novico sporočila včeraj popoldne. »Boli nas, a moramo biti neizprosni. Nočemo umazanih kolajn« je dejal Petrucci. Južnotirolski hitrohodec je pred Igrami napovedal, da bo nastopil na 20-in 50-kilometrski preizkušnji, naposled pa je pred dnevi že odpovedal nastop na krajši razdalji (uradno zaradi prehlada), v soboto pa ga v Londonu prav tako ne bo. Njegov drugi olimpijski nastop pa je vsekakor 27-letnik (rojstni dan praznuje šele decembra), ki je letos dosegel med drugim tudi italijanski rekord na krajši razdalji, nestrpno pričakoval. Na njegovi spletni strani je do nedelje, 29. julija, redno objavljal utrinke pred nastopom. Med drugim je opisal, kakšna mora biti priprava pred OI: »Enostavno, treba je trenirati, trenirati in še trenirati,« je zapisal, ob tej izjavi pa objavil zlato (londonsko) olimpijsko kolajno. Hotel je biti tudi zgled mladim športnikom, kar pa ob takem koncu športne kariere prav gotovo nikoli ne bo. Zelo razočaran je bil včeraj tudi trener Michele Didoni, ki je olimpijskega prvaka vodil zadnje leto. Schwazer ga je včeraj poklical in priznal, da je izključeni atlet prav on: »Potem ga sploh nisem hotel vprašati, zakaj je to storil. Za taka dejanja ni opravičil! Pri 28 letih je že moški, Alex mora dozoreti in spremeniti stil življenja,« je ostro dejal trener, ki se čuti opeharjenega. Hitrohodec iz Sterzinga (Vipitena), zaročenec drsalke in svetovne prvakinje Caroline Kostner, je nase opozoril že kot naraščajnik. Prvič je na stopničkah na velikem tekmovanju stal leta 2005 na svetovnem prvenstvu v Helsinkih, ko je bil bronast na 50 km, tretji je bil tudi v Osaki 2007, višek pa je dosegel v Pekingu pred štirimi leti, ko je z olimpijskim rekordom osvojil tudi zlato odlič-je v najdaljši preizkušnji. (V.S., ANSA) Država KOLAJNE Z S B Skupno 1. Kitajska 2. ZDA 3. Vel. Britanija 4. J.Koreja 5. Francija 6. Rusija 7. Italija 8. Kazahstan 9. Nemčija 10. Madžarska 11. S. Koreja 12. Nizozemska 13. Belorusija 14. Kuba 3 15. N. Zelandija 32. Slovenija 31 29 18 11 8 19 15 11 5 9 17 6 0 10 1 0 3 2 1 1 1 14 64 19 63 11 40 6 22 9 26 18 42 4 17 17 7 22 4 10 38 7 4 2 8 4 Pridruži se nam /i nafacebooku 8-J Tako Alex Schwazer na cilju pred štirim leti v Pekingu ansa Čeprav (zaenkrat) samo v času olimpijskih iger, se je Primorski dnevnik končno pojavil tudi na socialnem omrežju facebook. Vabimo vas, da si ogledate našo stran in se vanjo tudi aktivno vključite! www.facebook.com/OlimpijskiPrimorskiDnevnik STRELSTVO - Giovanni Cernogoraz iz Novigrada Prva zlata kolajna za italijansko skupnost v Istri V finalu strelske discipline trap, v dodatnem streljanju (shoot-off), sta tekmovala Italijana. Razlika je bila v tem, da je eden tekmoval za Italijo, drugi pa za Hrvaško. Istran, Giovanni Cernogoraz, pripadnik italijanske narodne manjšine iz Novigrada, je premagal Massima Fabbrizija iz San Bene-detta del Tronto. Italijanska skupnost s Hrvaške (pa tudi iz Slovenije) se je veselila prve zlate kolajne na olimpijskih igrah. 29-letni Giovanni se je rodil v Kopru, že večkrat pa je bil nagrajen za najboljšega športnika krovne organizacije Italijanov na Hrvaškem in v Sloveniji. Pred dvema mesecema se je Cernogoraz okitil z naslovom evropskega prvaka v ciprski Larnaki, lani pa je osvojil svetovni pokal v Pekingu. Na Kitajskem si je izboril olimpijsko vozovnico. Giovanni, poročen z dvema otrokoma, je v domače Novigradu obiskoval šole v italijanskem učnem jeziku. Ker ni poklicni športnik, je zaposlen v domači očetovi (očetu je ime Valter) restavraciji kot natakar. Giovanni trenira na strelskem poligonu v bližnji Bužiniji. »Italijanska skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem nastopa s svojimi športniki na olimpijskih igrah neprekinjeno od Atlante 1996, kjer je nastopil izolski veslač Erik Tull. Jadralka Vesna Dekleva je tekmovala na treh OI (1996, 2004, 2008). Ko je tekmovala s Klaro Maučec v razredu 470 (v Atenah) sta zasedli odlično 4. mesto. V Sydneyju leta 2000 je s hrvaško odbojkarsko reprezentanco nastopila tudi Puljčan-ka Ingrid Siscovich, ki je zasedla končno 7. mesto,« nam je podatke posredoval športni novinar koprske RTV Arden Stancich, ki gre vsak dopoldan (ob 11.00) v eter v živo v oddaji 01ympiando po Radiu Capodistria. (jng) Giovanni Cernogoraz po zmagi (ANSA) OLIMPIJSKI MARATON Neizgovorljivi olimpijci Londonske igre bi lahko postregle s prav posebno katergorijo tekmovalcev. To so športniki z najbolj nemogočimi, dolgimi ali smešnimi imeni. Preko Facebooka se je razširila vest o neizgovorljivem priimku iranskega dvigalca uteži. To je 19-letni Saeid Mohammadpourkarkaragh, ki je zasedel »srečno« 5. mesto v kategoriji do 94 kg. Verjetno se je tega veselila celotna novinarska populacija, tako v Londonu kot drugje po svetu. Vendar, Irančan je v dobri družbi. Svetovna konkurenca čudaških imen se odpira z brazilskim nogometašem Hulkom in se pomika proti azijskim državam. Tu srečamo lahko kitajskega skakalca na prožni ponjavi Dong Donga in myanmarske-ga judoista Aye Aye Aunga. Družbo jim dela še nadležni indijski rokoborec AmitKumar Amit Kumar. Najbolj zabavni pa so gotovo angleški priimki. Iz posebne lestvice najbolj smešnih ali ponesrečenih imen zasledimo še ameriško odbojka-rico Destinee Hooker (pocestnica), angleškega no- gometaša Buttlanda (dežela zadnjice), bokserko Queen Un derwood (kraljica pod drvom) ali Francoza Romaina Buffe-ta (zakuska). V tem slogu naj omenimo še Mehi-čana in jadralca v razredu RS-XDavida Mier Y Terana. Olimpijca sta postala še namišljeni junak televizijske serije 24 Jack Bauer, kije zastopal barve Nove Zelandije v kolesarski preizkušnji, in pevec Chris Brown, ki brani barve Bahamasa na tekaških preizkušnjah. Naše domače barve je baje branil tudi japonski sabljač Yuki Ota, daljni azijski bratranec brežanskih korenin. (mar) 7 7 6 5 4 4 3 3 3 3 1 Primorski LONDON 2012 Torek, 7. avgusta 2012 9 ATLETIKA - V metu kladiva četrta slovenska kolajna Kozmus po »srebru« že razmišlja o Riu 2016 C. COSLOVICH »Pred tekom Bolta je vladala nerealna tišina« Claudia Coslovich je z zaročencem, italijanskim metalcem kladiva Ni-colo Vizzonijem, z letalom pristala na italijanskih tleh včeraj popoldne. »V Londonu sem bila štiri dni. Kot turist sem se počutila krasno. Vzdušje je zelo sproščeno. Sprehajala sem se po mestu in si ogledala atletska tekmovanja na stadionu,« je povedala 40-letna Coslovicheva, ki je kot športnica nastopila na olimpijskih igrah v Sydneyu leta 2000 in v Atenah leta 2004. Claudia, ki je svoja tržaška leta preživela na domu pri Piščancih pri Trstu in na atletski stezi na Kolonji, zdaj pa z Nicolo živi v kraju Camaiore pri Viareggiu, je potrdila, da je bil Vizzoni zadovoljen s svojim nastopom: »Nicola je imel letos precejšnje težave s poškodbami. Mučile so ga bolečine v rami. Forma ni bila najboljša, tako da je bila že uvrstitev v finale pravi podvig. V finalu je tekmoval sproščeno in brez vsakršnih pritiskov. V lanski sezoni je bil boljši, saj mu je uspelo v državnem pokalu v Firencah vreči kladivo malo nad 80 metrov. Včeraj (v nedeljo op. a.) bi bil drugi pred Kozmusom,« je Viz-zonijev nastop ocenila Coslovic-heva. Ali vas je mogoče presenetil nastop Primoža Kozmusa? Vedeli smo, da se bo Kozmus boril za kolajne, čeprav ni bil v tako dobro formi kot v Pekingu. Tam je bil nepremagljiv. Letos pa je bil favorit Madžar Pars, ki je na koncu zasluženo osvojil zlato kolajno. Mislim, da je lahko Kozmus zelo zadovoljen z osvojenim srebrom. Kakšno je bilo vzdušje na olimpijskem stadionu? Na takem dogodku, kot so olimpijske igre, sem bila prvič kot turistka oziroma navadna gledalka. Vzdušje pa je bilo enkratno, čeprav bi raje znova bila na atletski stezi s kopjem v roki. Še posebno zanimivo je bilo, ko so startali Bolt in drugi sprinterji. Na stadionu je zavladala nerealna tišina. Težko je opisati občutke ob takih trenutkih. Ustavili so se tudi vsi ostali atleti, tudi metalci kladiva. Ali bo Vizzoni še tekmoval? Tekmoval bo sigurno še eno leto. Prihodnje leto ga namreč čaka še nastop na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Nato bo Nicola bržkone končal svojo kariero, saj bo star že štirideset let. Ali vas po olimpijskem nastopu čaka oddih? Malo že. Ampak ne preveč, saj čakajo Nicolo druga tekmovanja. Ali se Claudia še vrača v Trst? V rodne Piščance se vračam večkrat, čeprav se tu v Camaiore-ju, kjer treniram nekaj posameznikov, počutim dobro. Za Vizzonija so letošnje bile četrte olimpijske igre. Neprekinjeno je na OI nastopal od Sydneya leta 2000. Tam je osvojil srebrno kolajno. Na evropskem prvenstvu leta 2010 v Barceloni je prav tako osvojil 2. mesto. (jng) Primož Kozmus je v nedeljo postal prvi slovenski atlet z dvema olimpijskima kolajnama. Kolajni v atletiki sta osvojili še Brigita Bukavec (100 m ovire, 2. mesto, Atlanta 1996) in Jolanda Čeplak (800 m, 3. mesto, Atena 2004) stanko gruden/sta LONDON - Po zlatu na OI v Pekingu leta 2008 je slovenski metalec kladiva Primož Kozmus znova zablestel in osvojil srebrno odličje. Atlet iz Brežic je bil s svojim nastopom le delno zadovoljen: »Nisem pričakoval, da bo v finalu samo en met čez 80 metrov, glede na to, da sta bila dva čez že v kvalifikacijah. Mislil sem, da bom tudi sam vrgel čez. Prvi met je bil dober, potem sem ga začel lomit. Ko sem hotel metati na polno, sem tehnično padel. Tega sem se bal in točno to se je zgodilo. Ampak na srečo so bili tudi drugi slabši,« je uvodoma dejal Koz-mus, ki pa je s končnim 2. mestom več kot zadovoljen: »Glede na sezono, je to lep uspeh. Vedel sem, da bo dosegljivo z normalnim metom in glede na to, kako se je sezona razvijala, je to zame zmaga,« je povedal Kozmus in še enkrat omenil slabšo tehniko: »Tehnično sem padel, ko sem metal na polno. Naredil sem napako, ki ne morem popraviti. A nisem padel v koncentraciji. Metal sem najboljše v sezoni, to sem tudi pričakoval, saj sem vedel, da prihajam v formo«. Metalce kladiva je v zadnjem delu finalnega tekmovanja prekinil tek stometrašev: »Zagotovo je tudi za nas 'stotka' nekaj posebnega. Koncentriral sem se sicer na zadnji met, vendar sem vseeno s kotičkom očesa pogledal šprint. To je največji dogodek olimpijskih iger in sem vesel, da sem bil tam.« Primož Kozmus, ki je 59 dni pred branjenjem olimpijskega naslova prek »čivka« (twitterja) obvestil, da je odpustil trenerja in je v nadaljevanju treniral sam, je napovedal, da ne bo še obesil kladiva na klin: »Prihodnji izziv so olimpijske igre 2016 v brazilskem Riu de Janeiru.« Po osvojenem srebru se bo Primož malce sprostil in odpočil: »Najprej bom tukaj v Londonu še nekaj dni s prijatelji in z navijači. Mislim, da bomo osvojili slovenski pub. Potem pa grem seveda domov k družini.« ATLETIKA Isinbajeva osvojila le bron LONDON - Na olimpijskem stadionu so podelili še pet kompletov kolajn. Do nje je po polomu v Pekingu prišla tudi zvezdnica skoka s palico, Rusinja Jelena Isinbajeva (4,70 m), vendar je osvojila le bron, saj je zmaga pripadla Američanki Jennifer Suhr (4,75 m), z enakim dosežkom pa si je srebro priskakala Ya-risley Silva iz Kube. Isinbajeva, ki je bila pred sedmimi leti prva ženska z dosežkom preko 5 metrov, ima vsekakor zlato kolajno iz Aten 2004 in je bila včeraj videti po tekmi prav zadovoljna. Izjemno močan vtis je v finalu teka na 400 m zapustil še ne 20-letni Ki-rani James z Grenade. Aktualni svetovni prvak je tekel 43,94 in svoji državi pritekel prvo olimpijsko odličje v atletiki. Srebro je osvojil Leguelin Santos iz Dominikanske republike (44,46), bron pa Lalonde Gordon iz Trinidada in Tobaga (44,52). V teku na 3000 m z zaprekami je zlato osvojila Julija Zaripova. Čas 9:06,72 je najboljši izid letošnje sezone in njen osebni rekord. Branilka naslova iz Pekinga 2008, Rusinja Gulnara Galkina, preizkušnje ni končala. Na 400 m z ovirami je zmag slavil tekač iz Dominikanske republike Felix Sanchez. S časom 47,63 je dosegel prepričljivo zmago in po Atenah 2004 slavil drugo olimpijsko zlato v tej disciplini. Beloruska atletinja Nadežda Ostap-čuk pa je bila najboljša v suvanju krogle. Belorusinja, bronasta iz Pekinga 2008, je kroglo sunila 21,36 m. Srebro je z 20,70 m osvojila prvakinja iz Pekinga, Novo-zelandka Valerie Adams, do brona pa je prišla Rusinja Jevgenija Kolodko (20,48 m). LONDONSKI DNEVNIK Wimbledon Center Court Mario Gerjevič Pars: »Babica ni bila Slovenka, ampak vendske krvi« V metu kladiva je zmagal Madžar Krisztian Pars. Tridesetletni orjak iz Kor-menda - kot je na tradicionalnih novinarskih konferencah slovenskih zamejskih športnikov v Ljubljani vsakič izjavil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök - naj bi imel slovenske korenine. Pars, ki mu je v pogovoru z novinarji pomagal angleški prevajalec (Krisztian govori le madžarsko), je - kot poroča spleaan stran siol.net i - o svojih koreninah dejal: »Ne, ne ... Verjetno se to nanaša na mojo babico. A ona ni Slovenka. Res pa je, da ima sorodne korenine kot Vendi (od nemščine Wenden, staro ime za slovanske prebivalce op. a.).« GIMNASTIKA - Bron za Morandija Trmast kot domači osel Benny LONDON - Dolgo let je živel v senci Yurija Chechija. Ko je ta v Atenah leta 2004 sklenil kariero z olimpijskim bronom v krogih, je bil on peti. S svetovnih gimnastičnih prvenstev ima tri kolajne, a nobene najžlaht-nejše. Leta 2010 je bil evropski prvak. Toda Matteo Morandi je trmast kot osel Benny, ki ga ima na domači kmetiji v kraju Ve-lasca na področju Brianze, trmo pa je v Londonu vnovčil s svojo prvo kolajno - bronom, čeprav vodja italijanske gimnastične odprave Maurizio Allievi pravi, da je bil oškodovan in bi si zaslužil vsaj srebro za Kitajcem Chenom. Oba, njega in Chena, pa je prehitel Brazilec Nabarre-te Zanetti. »Kolajna nas vsekakor poplača za razočaranje iz Pekinga, ko Andrei Coppolinu niso priznali več kot zasluženega srebra,« je še povedal Allievi. In prav Coppolinu, ki je po Pekingu razočaran zapustil gimnastiko, je Morandi posveti kolajno, hkrati pa napovedal nadaljevanje kariere. »To je lahko samo izhodišče. Star sem 30 let, Bolgar Jovčev jih ima 39 in pravi, da sem zanj otrok,« se je pošali oče desetmesečnega otroka, podoficirja aeronavtike Mo-randi, ki sanja, da bo kdaj upravljal vojaški lovec. Sobota je. Poseben dan. Sem na mestu, kjer bi želel biti vsak navdušenec tenisa, morda še boljše, vsak navdušenec nad športom. Hodil bom po »sveti travi« Wimbledona. Ampak vse je začelo v sredo.... Nekako sem izbrskal telefonsko številko Pelham hotela, kjer se nahaja Hrvaška olimpijska hiša. Dober dan! ali lahko dobim koga s hrvaške delegacije, ki skrbi za marketing in prodajo kart, vprašam v upanju, da taka oseba in tako delovno mesto sploh obstajata. Takoj vas vežem, prijazno odvrne gospa na drugi strani. Halo, Igor tukaj, prosim, oglasi se precej utrujen moški glas. Začnem dolgo (in upam, da prepričljivo) razlago o tem, kako se karte za tekmovanja ne da nikjer dobiti in da sem tukaj do konca Olimpijskih iger in bla, bla, bla... Dobro, pridite do 12. ure, bomo nekaj uredili, reče tip in odloži. Super, skočim do angleškega mobitela, pokličem prijatelja iz Beograda, ki tukaj vozi taksi že dvanajst let in tako kotjaz poskuša dobiti vstopnice za kakršnokoli tekmovanje. Vla-sta (Vlastimir), gremo v mesto po karte, pridi čim prej po mene, rečem. Ponovim že ustaljen postopek, napolnim nahrbtnik, vzamem denarnico in gas. Pridemo ob 11.45 pred hotel. Nad vhodom vihra zastava hrvaškega olimpijskega odbora. Vstopiva. Pozdravim ljudi, ki jih srečam na hodniku in vprašam za Igorja. Pokažejo mi na prostor zraven vrat, kjer za mizo sedi mlajši moški in gleda v gručo papirjev. Pozdravljen Igor, jaz se klical pred dvema urama za vstopnice, začnem razlago. Sedite, reče. Poslušava ga in se zlekneva v udobne stole zraven mize. Razloži, da so dobili nekaj kart nazaj in da jih prodajajo zdaj v prosti prodaji, da pa žal niso ne vem kako kvalitetna izbira. Vlasta za celo družino vzame karte za rokometni četrtfinale, jaz pa za taekwondo. Imate vstopnice za košarko, vprašam na koncu v upanju, da se mi bo posrečilo. Žal ne, kart za košarko sploh nismo dobili, reče Igor. Ampak, imam res dobro vstopnico za tenis. Finale posameznic in finale moških dvojic, v soboto. Tudi sedež zelo dober, v bližini igrišča. Samo je draga, pripomne. Koliko košta? Vprašam in oči se mi zasvetijo. 150 GBP, ampak takoj ob igrišču, območje A, to so najdražje in najboljše karte. Nisem več poslušal, vzamem kreditno in dam na mizo. Ogled Olimpijskih iger in še ogledfinala v Wim-bledonu, naj košta kar košta, morda je to edinstvena priložnost v življenju. Kot sem že rekel, sobota je poseben dan. Prijatelj Vlasta me je klical včeraj, še enkrat se zahvalil za vstopnice in se ponudil, da me pelje v Wimbledon s taksijem, ker bo takrat začel delat, pa morda še pobere koga za nazaj. Nimam nič proti. In tako izstopim iz taksija direktno pred glavnim vhodom. Ogromno ljudi. Kot čebele v čebelnjaku. Res čutim posebno vzdušje. Kontrola je ista kot na drugih tek-movališčih in končno sem tukaj. Pred mano zelena tabla z belim napisom Wimbledon Centre Court. Pod tribunami sem in počasi iščem svoj vhod. Oznake so enostavne, takoj najdem vhod 104, pred katerim je vrsta ljudi. Ko se igra, takrat ne morete vstopiti na tribuno, zato je treba počakati konec gema. Prostovoljec pred vhodom drži vrvico in ostali mirno čakajo v vrsti za vstop. Res sem nestrpen, že razločno slišim udarce z loparjem po žogici, glasno izdihovanje igralcev pred udarcem in na koncu navdušenje množice ob zaključni točki. Vrvica se sprosti in skozi ozek hodnik grem po stopnicah gor. Najprej sončna svetloba in potem............res sem tukaj! Samo to bom napisal: res sem tukaj. Karkoli bi dodal je bistveno premalo in istočasno bistveno preveč. Vsi, ki spremljajo tenis vedo, da je Serena z lahkoto premagala Marijo in da so Američani v moških dvojicah premagali Francoze. O vsem kar se je dogajalo na finalu teniškega turnirja drugič, ko se evforija malo poleže. Lep pozdrav iz Londona. 10 Torek, 7. avgusta 2012 LONDON 2012 CAMPRIANI TOKRAT »ZLAT«, DEBEVEC 27. LONDON - Favorizirani italijanski strelec, 24-letni svetovni prvak Nic-colo Campriani je po srebru z zračno puško osvojil tudi zlato kolajno z malokalibrsko puško v trojnem položaju. Italijan je slavil z novim olimpijskim rekordom (1278,5), dosežek Slovenca Rajmonda De-bevca iz Sydneyja leta 2000 je izboljšal za 3,4 kroga. Debevec je na tekmi, nekdaj je bila to njegova paradna disciplina, zasedel 27. mesto (1161). Velja spomniti, da je trenerka italijanske odprave strelcev Tržačanka Valentina Turisini, zlata iz Pekinga 2008. ZDAJ PROTI ZDA IN J. KOREJI LONDON - Obe italijanski odbojkarski reprezentanci sta se uvrstili v četrtfi-nale. Moški so po porazu proti Bolgair-ji pristali šele na 4. mestu v svoji skupini in jih jutri zato čaka dvoboj proti zmagovalcu skupine B, to pa je izjemno močna reprezentanca ZDA. »Azzurie«, ki igrajo neprepričljivo, so pred objektino zelo težko nalogo. Dekleta, ki so v nedeljo s tesnim 3:2 izgubile proti Rusiji, pa se bodo danes v četrtfinalu ob 22. uri pomerile proti neugodni Južni Koreji. BOLT MERI TUDI NA 200 M LONDON - Po nedeljski zmagi na 100 m (z drugim najboljšim časom na svetu 9,63) je Usain Bolt napovedal uspeh tudi na četrtkovi tekmi na 200 m. Če mu bo uspelo, upa, da ga bodo strokovnjaki imenovali za najboljše vseh čas. Zaenkrat so ti ugotovili, da vsak njegov korak v zadnjih 50 metrih meri 2,26 m, kar je za tako visokega športnika (1,95 m) nenavadno in razlog za njegovo izjemno uspešnost. Mimogrede, »naj« vseh časov morda le še bo, v domovini pa ga Jamajčani že imajo za Boba Marleya športa. PLAVANJE - Neverjetne obremenitve pri treningu in »izkoriščanje« mladoletnic Na robu kršenja pravic! Plavanje, ob atletiki drugi steber olimpijskega programa, je spravilo v arhiv svojo letošnjo zgodbo. Javnost je pričakovala več. O tem ni dvoma. V Italiji dve zlati Federice Pellegrini in še nekaj drugih odli-čij, Nemci so upali na vlogo enega prvih zasledovalcev ZDA. Domačini so ostali prikrajšani. Za Ruse še je že vedelo, da v bazenu z vodo ne uspevajo. Potrebovali bi ...vodko. Majhna Slovenija je preveč slepo verjela, da bo Dugonič v borbi za eno prvih mest, poleg tega pa se še ni znebila edinstvenega in neponovljivega uspeha Sare Isa-kovič v Pekingu. (Pre)dolgo tekmovanje se je izkazalo le po seštevanju kolajn Michaela Phelpsa in po ugibanjih, če jih bo na koncu zbral več kot kdorkoli v zgodovini OI. Brezizrazno obličje ameriškega »super-boya« je omrtvičilo celo njegovega največjega nasprotnika Ryana Lochteja, ki si je lastil vlogo naslednika. S tem ne bo nič. Do naslednjih OI bo že nastopil kak nov rambo. Morda jih bo zbral celo več kot Phelps, kajti plavalni modreci baje načrtujejo vnos novih panog. Poleg že vključene 50-metrske razdalje v prostem slogu, nameravajo vključiti še prsno, hrbtno in delfin. Vse krat dva (enakopravnost žensk) in bodoči olimpijski plavalni turnir bo trajal dan ali dva več. Komu na čast? Televiziji vendar. Ali ni škandalozno, da po predaji medalj, cvetja in igranju himne, trije plavalci prehodijo častni krog celega bazena, kažejo kako bleščeče so nagrade, mečejo cvetje mami ali zaročenki in podpišejo nekaj desetin avtogramov? Škandalozno je za gledalca pred ekranom, ki ga polni kaka evropska televizija. V ZDA, ki preko ene svojih medijskih hiš odkupijo pravice oddajanja, je desetminutni odmor z nasmehi in fotografiranjem prava mana. V takem času gledalci dobijo navodila, koliko čipsa in mesa morajo pojesti, koliko sokov spiti, kako izbrati nov avto, katere turistične kraje obiskati itd. Tržna vrednost olimpijskega plavanja je v teh desetminutnih presledkih. Neuspeh (izjema je Francija) evropskih sil (nekoč velesil) naj bi bil v prevladi industrijskega načina dela (treniranja) nad obrtniškim. V ZDA je vse pogojeno tekmovalnosti. Za uspeh se vsi prerivajo. Ameriški športniki so prežeti s temi pojmi in ob važnih prilikah malokrat propadejo. Prej nasprotno. Prav tedaj eksplodirajo. Količine dela (treninga) so nepojmljive. Za nekoga so omenili 15 kilometrov (!) plavanja na dan. To bi na suhem znašalo nekako 60 kilometrov teka. Potem ni čudno, da nekdo v polfinalu doseže svetovni rekord, čez pol ure pa že nastopi v finalu druge panoge in seveda zmaga. Naslednje jutro ga že čakajo kvalifikacije tretje panoge, zvečer pa nov finale. In kje so človekove pravice? Morda so se Evropejci uprli temu. Niso pa se Kitajci, pravi specialisti človekovih pravic. Več kot zmagujejo, večji je vtis, da so njihovi športniki cirkuško zdresirani in ne natre-nirani. Njihove rezerve so brezmejne. Tisto o industrijski in obrtniški (bolj človeški) obdelavi je povedala tudi slovita Nemka Franciska van Almsick, ki je šla kot mlada športnica legendarne NDR in nato združene Nemčije, skozi različne družbene sisteme. Nastopi in uspehi večjega števila najstnic postavljajo nova vprašanja in obetajo nove molke. Po SP v Rimu iz leta 2009 (preko 40 svetovnih rekordov s čudežnimi kopalkami) so mnogi napovedovali vsaj pet let brez rekordov. Pa jih je nekaj padlo že lani na SP v Šanghaju in sedem sedaj v Londonu. Zakaj pa imajo tako moški kot ženske kopalke dolge do kolen? Se tu spet skriva kaka zvijača? Američani pravijo, da je kitajski dolgoprogaš Sun dopingiran. Kitajci pravijo, da je dopingiran Phelps. Resnico razkrije lahko samo kak »swimleaks«, ker je sicer krog trdno zaprt in zavzeto ščiti svoj Micheal Phelps, desno Kitajec Sun (zgoraj) in Američan Lochte ansa vrtiček. Plavanje pa nikoli ne bo prava konkurenca. Vse, kar gledalci vidijo, so glave, ki štrlijo iz vode. Pri prsnem plavanju in delfinu res tudi obličje, ki pa je oblito z vodo iz zaščiteno z očali. Kravl, delfin in hrbtno vsebujejo enako motoriko, kar je razlog, da je Phelps v prsnem ranljiv in da Katijama nikoli ne bo zmagal v kravlu. Fantastično učinkovite podvodne premikajoče kamere so še dodatno razkrile »umazane« videze plavanja. Pod vodo vsi udarjajo sonožno kot pri delfinu, pri hrbtnem slogu je podvodnega plavanja (z manjšim odporom vodi) toliko, da je spremenjeno bistvo tega sloga. Ker smo že omenili Kitajca Suna, se je pri njegovem rekordu na 1500 metrov izkazalo, da med »plovbo« relativno malo uporablja nogi. Ti pa sta kot vihar nastopili v dveh zaključnih dolžinah bazena. Ko bodo v Suna Kitajci vgradili še ta element za celotno razdaljo, bo svetovni rekord pristal nekje pri 13 minutah! Bruno Križman JADRANJE - Vasilij Žbogar se iz Londona vrača s 6. mestom Domov z avtodomom WEYMOUTH - Primorski jadralec Vasilij Žbogar, ki se je iz zadnjih dveh olimpijskih iger vrnil s kolajno - v Atenah je bil bronast, v Pekingu pa srebrn v laserju, bo tokrat v Izolo dospel brez odličja okrog vratu. Kljub temu pa s čisto vestjo, da je na regatnem polju v Wey-mouthu dan za dnem dal vse od sebe. V finalni regati medal race je bil na koncu sedmi, kar ni zadostovalo za bronasto kolajno, ki je bila še edina dosegljiva. Četrti olimpijski nastop - sicer prvi v razredu finn - je tako zaključil na 6. mestu, kar je prav tako slovenski uspeh. Izboljšal je namreč uvrstitev v razredu finn: doslej je bila najboljša 7. mesto Gašperja Vinčeca v Pekingu, zdaj pa je tudi ta jadralni primat v lasti Izolana. Krajani ga pričakujejo v domači Izoli jutri: na Obalo se bo pripeljal s svojim avtodomom in prikolico, na kateri bo tudi olimpijska jadrnica. Olimpijski prvak v razredu finn je postal domačin Ben Ainslie, ki si je zlato kolajno okrog vratu nadel četrtič zapored. Trikrat je slavil v finnu, leta 2000 pa v laserju. V svoji vitrini ima tudi srebro v laserju z iger v Atlanti leta 1996. S četrtim zlatom je Ainslie na večni lestvici olimpijskih jadralcev na prvem mestu prehitel Danca Paula Elvstroma. Slovenske in italijanske kamere in fotografski objektivi pa se tačas usmerjajo predvsem na dvojce. V razredu 470 so tako pri moških in ženskah napredovale italijanske posadke. V nedeljo sta Giulia Conti in Tržačanka Giovanna Mi-col s 1. in 3. mestom napredovali na 4. mesto. Po včerajšnjem prostem dnevu bodo jadralke danes in jutri dokončale še Vasilij Žbogar kroma štiri kvalifikacijske plove, v petek pa jih čaka regata za kolajne. Vse kaže, da sta Italijanki, ki sta več mesecev trenirali z našima Jašem Farnetijem in Simonom Si-vitzem Košuto, na dobri poti, da osvojita celo olimpijsko kolajno. Slovenski Teja Cerne in Tina Mrak pa sta zdrknili na 18. mesto med 20 posadkami, v nedeljo sta zbrali dvakrat 17. mesto. Vse bližja kolajni sta tudi Italijana Gabrio Zandona in Pietro Zucchetti. Včeraj so jadralci v dvosedu 470 zaključili dve regati: Italijana sta bila 8. in 4., na skupni razvrstitvi napredovala na visoko 3. mesto. Vodita olimpijska prvaka iz Pekinga Avstralca Belcher in Page, drugo mesto pa pripada Britancema Bithell in Patience. Hrvata Marenic in Fan-tela pa sta 9. (včeraj sta bila v osmi regati najboljša). Danes bosta na vrsti še zadnji dve kvalifikacijski regati, v četrtek pa še medal race. Italijanski dvojici sta med italijanskimi jadralci, ki se lahko še borita za kolajno. Od boja za novo olimpijsko odličje pa je že izpadla Alessandra Sensini na jadralni deski: priborila si je mesto v zaključni regati za kolajne, vendar tudi z zmago ne more dlje od 8. mesta. Slovenija Slovaška? Ne, Rusija! Pri imenu Slovenije očitno ne gre nikoli gladko. Britanski BB C je poročal o finalu v metu kladiva, v katerem je brežiški šampion Primož Kozmus osvojil srebrno medaljo. Pri tem se jim je pripetila velika napaka - zapisali so, da prihaja Kozmus iz Rusije. V največji državi na svetu so bili ob tej napaki verjetno zadovoljni, na Slovaškem pa morda malce ljubosumni, ker bi se zagotovo radi pohvalili s Primoževim dosežkom. Zlati piščanec Jamajški superzvezdnik Usain Bolt, ki je v Londonu že osvojil zlato olimpijsko medaljo v teku na 100 metrov, je zadovoljen z igrami v Veliki Britaniji. Pravi, da je to čudovita država. In ja, hrana v McDonald'su je v Londonu prav tako okusna kot drugje. Bolt je priznal, da si je privoščil «nekaj» koščkov ocvrtega piščanca in tortiljo. «Ne bom lagal. Bilo je zdravo, zato me ne obsojajte,» je o svojem «gorivu» pred tekmo dejal sprinter. Razmišlja o novi karieri Ameriški plavalec Tyler Clary že razmišlja, kaj bo počel, ko bo v omaro pospravil svoje kopalke. Clary, ki je na 200 metrov hrbtno v Londonu nekoliko presenetljivo premagal rojaka Ryana Lochteja, razmišlja o karieri v avtomobilizmu. «Zabavno je. Ko to povem ljudem, se smejijo, popolnoma so presenečeni, a vem, da je to nekaj, v čemer bi lahko bil res dober. Res se želim preizkusiti v tem,» je dejal. Gneče ne prenašajo vsi dobro Sprinter z Maršalovih otokov Timi Garstang gneče na olimpijskem stadionu ne prenese najbolje. «Tam je bilo več ljudi kot v moji državi,» je dejal. Maršalovi otoki, ki se nahajajo na severu Pacifiškega oceana, imajo približno 68.000 prebivalcev. «Bil sem zelo živčen. Bilo je zelo veliko ljudi,» je priznal 25-letnik. Ne-lagodje se je odrazilo tudi pri rezultatu. V predtekmovalnih skupinah v teku na 100 metrov je Garstang zabeležil najpočasnejši čas 12,81, karje 3,23 počasneje od svetovnega rekorda Usaina Bolta. Miroljuben boj severa proti jugu Šport je na olimpijskih igrah srečal politiko. Severna Koreja se je v namiznem tenisu v soboto pomerila s sosedo na južni meji. In kdo je bil uspešnejši? Kot ponavadi je zmagala Južna Koreja, tekmovalci ene od najbolj skrivnostnih držav na svetu pa tudi tokrat niso govorili z novinarji. Nič novega, torej. Je pa dvoboj - za razliko od političnih odnosov med državama - minil v športnem duhu. Robert De Lucia: Na optimistu tudi z olimpijci Trener optimistov Sirene Robert De Lucia je nastope Izolana Vasilija Žbogarja spremljal, kolikor so mu dovolile tudi obveznosti kluba. Finalne regate sicer si ni ogledal, o razpletu olimpijskega finala pa je bil seveda seznanjen: »Glede na to, da jadra v finnu šele nekaj let, se je Žbogar dobro odrezal. Boril se je, vendar na koncu mu žal ni uspelo.« De Lucia je na začetku verjel, da bo Žbogar osvojil še tretjo olimpijsko kolajno - po bronu in srebru iz Aten in Pekinga -, po nekaj regatah pa ni bil več tako prepričan, saj so se uvrstitve ponavljale: »Res pa je, da je bil bron dosegljiv. Potem ko je toliko let jadral v laserju, je bilo med tisto konkurenco seveda lažje priti do kolajne. V finnu, v razredu, ki zahteva veliko fizične priprave in vsaj 90 kilogramov teže, pa je bil novinec.« Petindvajsetletnik iz Pirana Žbogarja pozna, še bolj pa brata Jureta, s katerim je tudi jadral na večjih jadrnicah. Med slovenskimi olimpijci pa je najdlje jadral s Tino Mrak: »Oba sva bila člana piranskega kluba Morgan. Ona je potem vztrajala: vedno je bila zelo trmasta, vedno je strmela k napredku in nikoli ni popustila,« je še opisal jadralko, ki v Londonu jadra v razredu 470 s Tejo Černe. Na optimistu je tekmoval prav tako tudi s Černetovo in Karlom Hmeljakom, ki je bil tudi zaradi starosti vedno najhitrejši. Primorski ČEMU SLABŠE? LONDON - Oscar Pistorisu je bil v pol-finalu teka na 400 metrov za sekundo počasnejši kot v kvalifikacijah in je zasedel zadnje mesto. Zakaj, je pojasnil Carlo Vittori, trener legendarnega italijanskega sprinterja Pietra Mennee. »Proteza izjemno obremenjuje stegna in gluteuse. Bolečine čuti še dolgo ur po vsaki tekmi, zato ni imel dovolj časa za regeneracijo,« je povedal Vittori, ki Pistoriusovemu nastopu od vedno nasprotuje, ker pravi, da gre za tehnološki doping. »Brez protez bi bil bistveno počasnejši,« trdi Vittori in dodaja. »Bi dovolili metati kopje atletu z jeklenim ramenskim sklepom?« LONDON 2012 TRAGIČNA JUNAKINJA LONDON - »Azzurra« Tania Cagnotti je bila nesrečna junakinja nedeljskega finala skokov v vodo s trimetrske deske. Bron se ji je izmuznil za pičlih dvajset stotink točke. To je bil zanjo najgrši dan v karieri. Ena najboljših tekmovalk na svetu v tej disciplini, ki je na OI kot 15 let staro dekle,prvič nastopila leta 2000 v Sydneyju, bo najbrž ostala brez olimpijskega odlič-ja, saj je po nesrečnem nedeljskem nastopu (v afektu) napovedala svoje slovo. Torek, 7. avgusta 2012 1 1 IZKLJUČEN IN POMILOŠČEN LONDON - Alžirski atlet Taoufik Makhloufi je bil izključen iz nadaljnjega tekmovanja v Londonu, ker je predčasno končal tek na 800 m in se po mnenju Mednarodne atletske zveze (IAAF) ni dovolj potrudil. Štiriindvaj-setletni Makhloufi je odstopil po samo 200 m teka. Makhloufi je bil pri- moran tekmovati, ker ga alžirska reprezentanca ni odjavila do roka, ki se je iztekel v nedeljo. Alžirski tekač je v nedeljo zmagal v polfinalu na 1500 m in je veljal za enega možnih dobitnikov kolajne v današnjem finalu na tej razdalji. No, na koncunu so sklenili, da bo danes lahko tekmoval. OLIMPIJSKI DUH - Paolo Hrovatin Kamnite poteze V kamnoseški delavnici v Briščikih smo zmotili enega izmed najbolj spretnih in poznanih oblikovalcev kraškega kamna. To je Paolo Hrovatin, ki se je v preteklih dneh mudil na počitnicah, vendar je nekaj pozornosti posvetil tudi dogajanju v Londonu. Izvedeli smo, da poleg kladiva v prostem času rad premika čisto posebne figure in da svojo ustvarjalno žilico deli tudi z neko drugo umetniško zvrstjo. Ravno ste se vrnili z dopusta, verjetno ste si privoščili tudi oddih od olimpijskega dogajanja ... Preden bi se odpravil na dopust, sem si ogledal otvoritveno slovesnost. Najbolj me je prevzela zgodba Sudanca, ki je prvič doživel čar ognjemetov. V nedeljskem finalu teka na 100 metrov se mi je vtisnil v spomin prizor Boltove premoči nad ostalimi tekači, ko je med njim in zasledovalci postavil dober meter razdalje. Ob atletiki me je, kljub porazu Kauzerja, veselila tudi zmaga furlanskega kajakaša Molmentija. Kot oče nadebudnega rolkarja Ni-kija Hrovatina, ki nastopa za kriško Mladino, kako spremljate njegovo športno udejstvovanje? Zelo umirjeno, sploh nimam vsiljivega pristopa. Prepuščam mu vsako športno izbiro, že od zgodnji otroški let, ko je hkrati še smučal in plaval ... Pustimo za trenutek družinsko športno udejstvovanje in poglejmo na vašo ustvarjalno plat. Ob kamnoseštvu gojite še kako drugo umetniško zanimanje? Mogoče filmsko ... Pred leti sem se preizkusil tudi z vi-deokamero in pripravil dokumentarni film o alpskem smučanju. Ta se je razvil s pomočjo še ostalih članov ŠD Mladina in mladih smučarjev, med katerimi je nastopal tudi moj sin. Posnetek smo v prirejeni obliki tudi predstavili na natečaju Ota-Hrovatin ... To je vaš edini filmski podvig? Ko bi imel več časa za kamero, bi lahko še kaj pripravil, saj me filmska dejavnost zelo veseli. To izhaja tudi iz moje izkušnje pri agenciji Alpe Adria, ki je trajala dobrih 15 let. Iz filma h kamnu: ste mogoče v sklopu vaše kamnarske dejavnosti ali bolje rečeno umetnosti, kdaj izoblikoval športne nagrade? Prejel sem že nekaj naročil iz vrst naših športnih društev. Zelo dobro se spo- minjam posebne serije, ki sem jo izoblikoval za nagrado Šport in šola. Stensko sliko so oblikovali motivi sonca, morja in krasa spremljali pa so jih še olimpijski obroči. Kaj pa vaša športna strast? Veliko se posvečam šahu. Začel sem že v otroških letih kot samouk, saj v moji vasi je bilo kar lepo število amaterskih igralcev. Še danes redno igram s prijatelji in to najmanj dvakrat tedensko, najbolj pogosto pa v kakšni osmici, kjer v prijetni družbi prirejamo hitropotezne turnirje. Ob figurah šahovnice je vaš življenjski sopotnik tudi kladivo. Ali poznate olimpijsko panogo s tem včasih težkim orodjem? Nedvomno je to met kladva. Tu nastopa tudi Slovenec Primož Kozmus, ki je v nedeljo osvojil srebro. Celjan je osvojil že svoje drugo olimpijsko odličje, vaša pozornost do iger pa je bila kljub dopustu kar dobra . Olimpijske igre so enkraten dogodek. Prav v tej luči sem pred dnevi zasledil po- Paolo Hrovatin ob eni od njegovih kamnitih umetnin kroma nesrečeno izjavo Beppeja Grilla, ki je prisojal olimpijskim igram preveč nacionalistični prizvok. Sam pa sem prepričan, da je ravno šport to, kar lahko združi in približa narode. Paolu Hrovatinu gre zahvala za pogovor. V luči zadnjega odgovora pa tudi posebno priznanje za izraženi olimpijski duh v kategoriji bradatih možakarjev. (mar) NAKLJUČNI TURISTI - Švicar Damiano »Rivalstvo med Francozi in Nemci je pri nas le folklora« Švicarska bera medalj je preskromna, pravi turist, ki se je na poti v Poreč s partnerico ustavil v Trstu. Ime mu je Damiano, živi blizu mesta Locarno, kjer prevladuje italijanščina. Kako ste Švicarji sprejeli poraz Ro-gerja Federerja v teniškem finalu? Kaj naj rečem. Poznalo se mu je, da je izčrpan. Naredil je, kar je mogel. Torej v Švici niste bili pretirano razočarani? Švica nima velikih favoritov za zlato medaljo in največ smo stavili prav na Fe-dererja. Zato nam je bilo seveda malo žal. Eno zlato kolajno vseeno že imate ... Res je. Ta, ki smo jo dobili v triatlonu, je bila kar pričakovana. Imamo eno zlato in eno srebrno medaljo. Upali smo, da bo izkupiček boljši. Saj iger še ni konec. Res je, ampak odslej bo težko karkoli iztržiti. Naše najboljše možnosti smo zapravili. Na primer? Recimo v kolesarstvu. Fabian Can-cellara ni dobil ničesar. Upali smo, da bo. Skratka, švicarski športniki niso izpolnili pričakovanj ... Nismo država, ki bi veliko zmagovala, s samo dvema kolajna pa vseeno ne moremo biti zadovoljni. Ali v Švici vsi enotno navijate za Švicarje? Da. Ni razlik ali rivalstva med Italijani, Francozi in Nemci? Nas, ki govorimo italijansko, je zelo malo. Vsekakor se imamo za Švicarje, ne pa za Italijane. Nekaj rivalstva je med Francozi in Nemci, kar pa je bolj folklora. Drugače so vsi Švicarji. (p. v.) MOJA OLIMPIJADA 29-letna Isabel Mania je lansko sezono s svojo odbojkarsko ekipo So-ča-Govolley igrala v 1. diviziji. »V prihajajoči sezoni bom ostala pri Soči-Govolley,« je povedala odbojkarica, ki je doma iz Števerjana in v poletnih mesecih se udeležuje nogometnih turnirjev. Kje si v času olimpijskih iger? Doma. Koliko ur dnevno spremljaš olimpijske igre? Bolj malo. Približno dve uri na dan v večernih urah. Popoldan jih ne gledam. Preko katerih medijev? Gledam po televizijskem omrežju rai in novice preberem na časopisu Il Piccolo, ob nedeljah še na Primorskem dnevniku. Katere panoge te najbolj zanimajo? V glavnem odbojka in odbojka na mivki. Gledala sem tudi plavanje, tek na 100 m moški in ženski floret pri sabljanju. Gledam malo vsegam kar predvajajo po televiziji. Katere pa najmanj? Košarka, ker je ne razumem, ko-njeništvo, namizni tenis in kolesarstvo, ker so dolgočasni, se ne dogaja nič zanimivega, je vedno vse enako. Za koga boš ali si najbolj navijala med športniki? Za Usaina Bolta, ker je dober in te prevzame, ko teče. In med športnicami? Za Valentino Vezzali. In med ekipami? Sigurno za žensko in moško italijansko odbojkarsko reprezentanco. Preverjanje znanja: koliko kolajn je v karieri zbral plavalec Michael Phelps na olimpijskih igrah? Hm, ne vem. 40? Žal ne, zbral jih je "le" 22, največ v zgodovini olimpijskih iger. Kar 18 je zlatih. Andreja Farneti LONDON 2012 12 Torek, 7. avgusta 2012 PRVA PRVAKINJA V BOKSU Rusinja Elena Saveljeva je prva ženska v zgodovini, ki je zmagala v boksu na olimpijskih igrah. V nedeljo je premagala Hye Song Kim iz Severne Koreje. V ringu so popolnoma prevladovale ženske, saj je za sojenje skrbela alžirska sodnica Kheira Sidi Ya-koub, ki sicer sodi tudi na moških dvobojih. V Londonu je prvič v programu iger tudi boks za dekleta. Po želji lahko tekmujejo v krilcu ali pa v hlačkah. Med njimi pa ni nobene »One million dollar baby«. Za zdaj so vse obvezno amaterke. BOLEČA KOLAJNA LONDON - Britanska judoitska Gemma Gi-bons je prišla do srebrne kolajne in je svoji državi po 12 letih spet priborila odličje v tem športu. Do uspeha pa je prišla na neverjeten način: z zlomljenim palcem, tega pa ni niti vedela. »Prst me je bolel že pred začetkom bojev, roko sem si povila in bilo je nekoliko bolje. Po tekmovanju sem odšla k zdravniku, ta pa je ugotovil, da je prst zlomljen. Naslednji teden bom morala na operacijo, toda vseeno lahko rečem, da je bil minuli teden moj najlepši v življenju,« je dejala Gib-bonsova, ki je zmagala v kategoriji do 78 kg. 1iv «v •• • • g • Včerajšnji izidi SLOVENSKI SODNIK ŽE DOMA LONDON - Mednarodna vaterpolska zveza (Fina) je potrdila, da je slovenski sodnik Boris Margeta v tekmi predtekmovanja olimpijskega turnirja med Hrvaško in Španijo storil veliko napako, zato v Londonu ne bo več sodil. Fina meni, da je Španija v zadnjih trenutkih tekme dosegla regularen gol, a ga Margeta, ki je trdil, da žoga ni v celotnem obsegu prešla domnevne golove linije, neupravičeno ni priznal. Španci so v pritožbi zahtevali razveljavitev rezultata (8:7), pri tem pa niso bili uspešni. Poleg Margete je s sojenjem končal tudi njegov kolega, drugi sodnik tekme, Poljak Radoslaw Koryzna. Finali ATLETIKA MET KROGLE, ŽENSKE Izidi: 1. N. Ostapchuk (Blr) 21.36, 2. V. Adams (NZL) 20.70, 3. E. Kolodko (Rus) 20.48, 4. L. Gong (Kit) 20.22, 5. L. Li (Kit) 19.63, 6. M. Carter (ZDA) 19.42, 7. X. Liu (Kit) 19.18, 8. G. Arcanjo (Bra) 19.02 400 M OVIRE, MOŠKI Izidi: 1. F. Sanchez (Dom) 47.63, 2. M. Tinsley (ZDA) 47.91, 3. J. Culson (Pur) 48.10, 4. D. Greene (VBr) 48.24, 5. A. Taylor (ZDA) 48.25, 6. J. Gordon (Tri) 48.86, 7. L. Green (Jam) 49.12, 8. K. Clement (ZDA) 49.15 3000 M ZAPREKE, ŽENSKE Izidi: 1. Y. Zaripova (Rus) 9:06.72, 2. H. Ghribi (Tun) 9:08.37, 3. S. Assefa (Eth) 9:09.84, 4. M. C. Chey-wa (Ken) 9:09.88, 5. H. Ayalew (Eth) 9:12.98, 6. E. Diro (Eth) 9:19.89, 7. A. Moldner-Schmidt (Nem) 9:21.78, 8. G.- F. Krause (Nem) 9:23.52 400 M MOŠKI Izidi: 1. J. James (Grn) 43.94, 2. L. Santos (Dom) 44.46, 3. L. Gordon (Tri) 44.52, 4. C. Brown (Bah) 44.79, 5. K. Borlee (Bel) 44.81, 6. J. Borlee (Bel) 44.83, 7. D. Pinder (Bah) 44.98, 8. S. Solomon (Avs) 45.14 SKOK S PALICO, ŽENSKE Izidi: 1. J. Suhr (ZDA) 4.75, 2. Y. Silva (Kub) 4.75, 3. E. Isinbaeva (Rus) 4.70, 4. S. Spiegelburg (Nem) 4.65, 5. M. Strutz (Nem) 4.55, 6. H. Bleas-dale (VBr) 4.45, J. Ptacnikova (Češ) 4.45 In L. Ry-zih (Nem) 4.45 STRELSTVO MK PUŠKA V TROJNEM POLOŽAJU Izidi: 1. N. Campriani (Ita) 1278,5; 2. J. Kim (JKo) 1272,5; 3. M Emmons (ZDA) 1271,3 (1172); 4. C. Graff (Fra) 1271,0 (1171); 5. Q. Zhu (Kit) 1270.2; 6. Peter Sidi (Mad) 1269,0; 7. O. Bryhn (Nor) 1267,8; 8. Jurij Ščerbaševič (Blr) 1267,3; 27. R. De-bevec (Slo) 1161. TRAP, MOŠKI Izidi: 1. G. Cernogoraz (Hrv) 146, 2. M. Fabbrizi (Ita) 146, 3. F. Aldeehani (Kuw) 145, 3. M. Diamond (AVs) 145, 4. J. Serrano (Špa) 144, 6. A. Glasnovic (Hrv) 143, 7. Boštjan Maček (Slo), 8. Giovanni Pellielo (Ita) KOLESARSTVO, SPRINT MOŠKI Izidi: 1. J. Kenny (VBr), 2. G. Bauge (Fra), 3. S. Per- kin (Avs)S, 4. N. N. Phillip (Tri) , 5. D. Dmitriev (Rus), 6. J. Watkins (ZDa) 7. R. Forstemann (Nem), 8. A. Awang (Mas) KONJENIŠTVO, EKIPNO Izidi: 1. Velika Britanija, 2. Nizozemska, 3. Savdska Arabija, 4. Švica, 5. Kanada GIMNASTIKA KROGI, MOŠKI Izidi: 1. A. Nabarrete Zanetti (Bra) 15.900, 2. Y. Chen (Kit) 15.800, 3. M. Morandi (Ita) 15.733, 4. A. Ba-landin (Rus) 15.666, 5. D. Ablyazin (Rus) 15.633, 6. T. Ramos (Pur) 15.600, 7. I. Iovtchev (Bul) 15.108, 8. F. Molinari (Arg) 14.733 DVOVIŠINSKA BRADLJA, ŽENSKE Izidi: 1. A. Mustafina (Rus) 16.133, 2. K. He (Kit) 15.933, 3. E. Tweddle (VBr) 15.916, 4. J. Yao (Kit) 15.766, 5. V. Komova (Rus) 15.666, 6. E. Seitz (Nem) 15.266, 7. K. Tsurumi (Jap) 14.966, 8. G. Douglas (ZDA) 14.900 PRESKOK, MOŠKI Izidi: 1. H.S. Yang (JKor) 16.533, 2. D. Ablyazin (Rus) 16.399, 3. I. Radivilov (Ukr) 16.316, 4. E. T. Gonzalez Sepulveda (Chi) 16.183, 5. S. Mikulak (ZDA) 16.050, 6. I. Botella Perez (Špa) 15.866, 7. F. Koczi (Rom) 15.633, 8. K. Thomas (VBr) 15.533 DVIGANJE UTEŽI, MOŠKI Izidi: 1. O. Torokhtiy (Ukr) 412 Kg, 2. N. Nasirshelal (Iri) 411, 3. B. W. Bonk (Pol) 410 ROKOBORBA, GRŠKO-RIMSKI, MOŠKI 60 kg, izidi: 1. O. H. Noroozi (Iri)2. R. Lashki (Geo), 3. R. Matsumoto (Jap) in Z. Kuramago-medov (Rus) RIS Gimnastika, parter ženske: na katero mesto se bo uvrstila Vanessa Ferrari? Jadranje, RS:X ženske: na katero mesto se bo uvrstila Alessandra Sensini? Ženska odbojka: kateri bo izid tekme Japonska - Kitajska? Pravilnik: pravilna napoved izida oz. uvrstitve velja 3 točke; pri ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točka, pri individualnih športih prejme točko, kdor pravilno napove interval uvrstitev (možni intervali: od 1. do 3. mesta, od 4. do 7. mesta, 8. mesto ali slabše). IFVir.AR.li NICHOLAS PRIVILEGGI Raje plavanje in atletika 28-letni Nicholas Privileggi iz Na-brežine lahko z desno roko dela bolj ali manj vse. »Ko sem si zlomil levo ramo, sem se moral naučiti delati vse z desno roko. V glavnem pa rabim levo,« pravi odbojkar, ki bo tudi v prihajajoči sezoni igral pri Slogi Tabor. Tudi politično je usmerjen proti levi. Pozimi rad deska na snegu, poleti pa igra nogomet in se udeležuje turnirjev, igra tenis, namizni tenis in košarko s prijatelji. Na olimpijskih igrah je spremljal plavanje, sedaj spremlja atletiko, ker tekmuje Bolt, ki ga ima za pravo strelo. Pri plavanju je navijal za Phelpsa. »Mislim, da je ciljal na osvojitev 18 zlatih kolajn in konec. Na 200 m delfin bi lahko bil boljši.« Nogometa in odbojke raje ne gleda v sklopu olimpijskih iger, ima rajši druge športe. Napoved Nicholasa Privileggija Atletika: Ferrari 2. Jadranje: Sensini 6. Odbojka: Japonska - Kitajska 3:2 SKUPNO 24 Včeraj (Marvin Pipan): Atletika: 1. Bolt, 2. Powell, 3. Blake Atletika: Kozmus 4. Jadranje: Žbogar 5. 2 točki nF.SNir.ARji MIA KRAUS 19-letna Mia Kraus z Opčin je višjo srednjo šolo dokončala v angleškem Ox-fordu, septembra pa bo šla v Maribor, kjer se je vpisala na študij medicine. »Z levo roko lahko pišem, čeprav slabo, si lahko umivam zobe, jem in pijem ter igram košarko,« je povedala Mia, ki si je pred časom zlomila desno roko in je morala vse delati z levo. Politično je usmerjena proti levi. V Angliji je igrala košarko v šolski ekipi, upa, da bo v Mariboru tudi dobila dobro ekipo. »V Angliji je nivo košarke zelo nizek.« Na olimpijskih igrah spremlja plavanje, skoke v vodo in košarko. Spremljala je nekatere pomembne dosežke v teh panogah, kot npr. Phelpsa. »Navijam pa za nobenega.« Meni, da je ZDA v košarki neizmerno dobra ekipa, » ampak zmaga ni nikoli lahka. Bomo videli, kako bodo igrali pod pritiskom.« Napoved Mie Kraus Atletika: Ferrari 5. Jadranje: Sensini 9. Odbojka: Japonska - Kitajska 3:1 SKUPNO 21 Včeraj (Mirjam Malalan): Atletika: 1. Bolt, 2. Powell, 3. Blake Atletika: Kozmus 2. Jadranje: Žbogar 4. 5 točk 84 kg, izidi: 1. A. Khugaev (Rus), 2. K. M. G. Ebra-him (Egi), 3. F. Gajiyev (Kaz) in D. Janikowski (Pol). 120 kg, izidi: 1. M. Lopez Nunez (Kub), 2. H. Nabi (Est), 3. J. Euren (Šve) in R. Kayaalp (Tur) JADRANJE LASER Izidi: 1. T. Slingsby (Avs), 2. P. Kontides (Cyp), 3. R. Myrgren (Šve), 4. T. Stipanovic (Hrv), 5. A. Murdoch (NZL), 6. S. Gorteluschen (Nem), 7. P. Goodison (VBr), 8. A. Foglia Costa (Uru), 9. J. I. Maegli Ague-ro (Gua), 10. J. B. Bernaz (Fra), 31. Karlo Hmeljak (Slo), 35. Michele Regolo (Ita) LASER RADIAL Izidi: 1. L. Xu (Kit), 2. M. Bouwmeester (Niz), 3. E. Van Acker (Bel), 4. A. Murphy (Irs), 5. A. Young (VBr), 6. G. Scheidt (Lit), 7. S. Multala (Fin), 8. P. Railey (ZDA), 9. V. Fenclova (Češ), 10. T. Elias Calles (Meh), 19. Francesca Clapcich (Ita) Ostali izidi KOŠARKA, MOŠKI Izidi 5. kroga, skupina A: Tunizija - Litva 63:76, Francija - Nigerija 79:73, Argentina - ZDA nočna tekma, vrstni red: Francija 9, ZDA 8, Argentina in Litva 7, Nigerija 6, Tunizija 5; skupina B: Avstralija - Rusija 82:80, Velika Britanija - Kitajska 90:58, Španija -Brazilija 82:88; končno Rusija in Brazilija 9, Španija in Avstralija 8, Velika Britanija 6, Kitajska 5. ODBOJKA NA MIVKI, MOŠKI Četrtfinale: Cerutti/Rego (Bra) - Fijalek/Prudel (Pol) 2:1, Plavins/Smedins (Lat) - Gibb/Rosenthal (ZDA) 2:1, Brink - Reckermann (Nem) - San-tos/Cunha (Bra) nočna tekma, Nummerdor/Schuil (Niz) - Nicolai/Lupo (Ita) nočna tekma ROKOMET, MOŠKI Izidi 5. kroga, skupina A: Argentina - Tunizija 23:25, Islandija - Velika Britanija 41:24, Francija - Švedska nočna tekma, vrstni red: Islandija 19, Francija in Švedska 6, Tunizija 4, Argentina 2, Vbr 0. skupina B: Madžarska - Srbija 26:23, Danska - J. Koreja 26:24, Španija - Hrvaška 25:30, končno: Hrvaška 10, Danska 8, Španija 6, Madžarska 4, Srbija 2, J. Koreja 0. HOKEJ NA TRAVI, ŽENSKE Izidi po 5. krogu, skupina A: Japonska - Kitajska 1:0, J. Koreja - Belgija 3:1, Velika Britanija - Nizozemska 1:2; skupina B: Nova Zelandija - Nemčija 0:0, ZDA - Južnoafriška republika 0:7, Argentina - Avstralija NAMIZNI TENIS, EKIPNO Ženske, polfinale: Kitajska - J. Koreja 3:0 Moški, polfinale: Kitajska - Nemčija 3:1, Hong Kong - J. Koreja 0:3 ODBOJKA, MOŠKI Izidi 5. kroga, skupina A: Avstralija - Poljska 3:1, Italija - Bolgarija 0:3, Velika Britanija - Argentina 0:3. Končno: Bolgarija 12, Poljska in Argentina 9, Italija 8, Avstralija 7, VBr 0; skupina B: Rusija - Srbija 3:0, ZDA - Tunizija 3:0, Brazilija - Nemčija nočna tekma, vrstni red: ZDA 13, Rusija 11, Brazilija 8, Nemčija in Srbija 5, Tunizija 0. VATERPOLO, MOŠKI Izidi 5. kroga, skupina A: Kazahstan - Hrvaška 4:12, Grčija - Avstralija 8:13, Španija - Italija 7:10; končno: Hrvaška 10, Italija 7, Španija 6, Avstralija 4, Grčija 3, Kazahstan 0; skupina B: Romunija - Srbija 4:12, Madžarska - ZDA 11:6, Velika Britanija - Črna gora 4:13; končno: Srbija 9, Črna gora 7, Madžarska in ZDA 6, Romunija 2, Velika Britanija 0. BOKS, MOŠKI Super težka, +91 kg: M. Arjaoui (Mar) - R. Cam- marelle (Ita) nočni dvoboj Lahka, 60 kg: D. Valentina (Ita) - E. Petrauskas (Lit) 14:16 NOGOMET, ŽENSKE Polfinale: Francija - Japonska 1:2, Kanada - ZDA 3:4 po 11-metrovkah. Nedeljski izidi ATLETIKA 100 MOŠKI Izidi: 1. U. Bolt (Jam) 9,63; 2. Y. Blake (Jam) 9,75; 3. J. Gatlin (ZDA) 9,79; 4. T. Gay (ZDA) 9,80; 5. R. Bailey (ZDA) 9,88; 6. C. Martina (Niz) 9,94; 7. R. Thompson (Tri) 9,98; 8. A. Powell (Jam) 11,99. 3000 M ZAPREKE Izidi: 1. E. Kemboi (Ken) 8:18,56; 2. M. Mekhissi-Benabbad (Fra) 8:19,08; 3. A. Kiprop Mutai (Ken) 8:19,73; 4. R. Gari (Eti) 8:20,00; 5. B. Kiprop Kipru-to (Ken) 8:23,03; 6. E. Jager (ZDA) 8:23,87. KLADIVO Izidi: 1. K. Pars (Mad) 80,59; 2. Primož Kozmus (Slo) 79,36; 3. K. Murofushi(Jap) 78,71; 4. O. Sokirskij (Ukr) 78,25; 5. K. Ikonikov (Rus) 77,86; 6. L. Melich (Češ) 77,17 ...;8. Nicola Vizzoni (Ita) 76,07 400 M ŽENSKE Izidi: 1. S. Richards-Ross (ZDA) 49,55; 2. C. Ohu-ruogu (VBr) 49,70; 3. D. Trotter (ZDA) 49,72; 4. A. Montsho (Boc) 49,75 ;5. N. Williams-Mills (Jam) 50,11 ; 6. A. Krivošapka (Rus) 50,17. ŽENSKI MARATON Izidi: 1. T. Gelana (Eti) 2:23:07; 2. P. Jeptoo (Ken) 2:23:12; 3. T. Petrova Arhipova (Rus) 2:23:29; 4. M. Jepkosgei Keitany (Ken) 2:23:56; 5. T. Gamera Šmir-ko (Ukr) 2:24:32; 6. X. Zhu (Kit) 2:24:48 ...; 88. Ža-na Jereb (Slo) 2:42:50. TROSKOK Izidi: 1. O. Ripakova (Kaz) 14,98; 2. C. Ibarguen (Kol) 14,80; 3. O. Saladuha (Ukr) 14,79; 4. H. Knjažjeva (Ukr) 14,56; 5. Y. Aldama (VBr) 14,48; 6. K. Williams (Jam) 14,48;...;11. M. Šestak (Slo) 13,98. SKOKI V VODO 3-METRSKA DESKA, ŽENSKE Izidi: M. Wu (Kit) 414,00; 2. Z. He (Kit) 378,20; 3. L. Sanchez Soto (Meh) 362,40; 4. T. Cagnotto (Ita) 362,20; 5. S. Stratton (Vbr) 345,65; 6. J. Abel (Kan) 343,00. DVIGANJE UTEŽI NAD 75 KG, ŽENSKE 1. L. Zhou (Kit) 333, 2. T. Kašrina (Rsu) 332, 3. H. Khurshidyan (Arm) 294 kg. FLORET EKIPNO MOŠKI Izidi: za 1. mesto: Italija (Baldini, Avola, Cassaraso) - Japonska 45:39, za 3. mesto: Nemčija - ZDA 45:27. ROKOBORKA, GRŠKO-RIMSKI SLOG DO 74 KG MOŠKI 1. R. Vlasov (Rus), 2. A. Džulfalakjan (Arm), 3. E. Ah-madov (Aze) in A. Kazakevič (Lit). DO 55 KG MOŠKI 1. H. Reihanpour (Irn), 2. R. Bajramov (Aze), 3. P. Modos (Mad) in M. Semenov (Rus). KOLESARSTVO NA STEZI, OMNIUM, MOŠKI 1. L. Hansen (Dan), 2. B. Coquard (Fra), 3. E. Clancy (VBr). JADRANJE FINN, MOŠKI Izidi: 1. B, Ainslie (VBr) 46 točk 2. J.as Hogh-Chri-stensen (Dan) 46; 3. J. Lobert (Fra) 49; 4. P. Post-ma (Niz) 52; 5. Kljakovič Gašpič (Hrv) 55; 6. V. Žbo-gar (Slo) 63. STAR, MOŠKI izidi: 1. Look/M.Salmine (Šve) 32 točk' 2. Percy/ Simpson (Vbr) 34; 3. Scheidt/Prada (Bra) 40; 4. Mel-leby/Pedersen (Nor) 63; 5. Pewpper/Turner (Nzl) 70; 6. Kllen/Stanjek (Nem) 70. BADMINTON Moški, finale: D. Lin (Kit) - C. Lee (Mal) - 2:1 (15:21, 21:10, 21:19); za 3. mesto: L. Chen (Kit) - H. Lle (JKo) 2:1 (21:12, 15:21, 21:15); MOŠKE DVOJICE Finale: J. Cai/H. Fu - M. Boe/C. Mogensen 21:16, 21:15; za 3. mesto: C. Jae-Sung/L. Yong-Dae (JKo) TENIS MEŠANE DVOJICE Finale: V. Azarenka/M. Mirni (Blr) - M. Robson/A. Murray (Vbr) 2:6, 6:3, 10:8 MOŠKI Finale: A. Murray (Vbr) - R. Federer (Švi) 6:2, 6:1, 6:4; za 3. mesto: J. del Potro (arg) - N. Bokoviča 6:6, 6:1. ŽENSKE DVOJICE Finale: V./S. Williams - A.Hlavačkovo/L.Hradecko 6:4 in 6:4; za 3. mesto: M.Kirilenko/N. Petrova (Rus) . L. Huber/L. Raymond 4:6, 6:4 in 6:1. GIMNASTIKA PARTER, MOŠKI Izidi: 1. K. Zou (Kit) 15,933; 2. K. Učimura (Jap) 15,800; 3. D. Abljazin (Rus) 15,800; 4. E. Gonzales Sepulveda (Čile) 15,366; 5. J. Dalton (ZDA) 15m333; 6. A. Šatilov (Izr) 15,333 PRESKOK, ŽENSKE Izidi: 1. S- Zibasa (Rom) 15,191; 2. K. Maroney (ZDA) 15,083; 3. M. Paseka (Rus) 15,050; 4. J. Berger (Nem) 15,016; 5. O. Čusovitina (Nem) 14,783; 6. Y. Pena Abreu (Dom) 14,516. KONJ Z ROČAJEM, MOŠKI Izidi: 1. K. Berki (Mad) 16,066; 2. L. Smith (Vbr) 16,066; 3. M. Whitlock (Vbr) 15,600; 4. A. Busna-ri (Ita) 15,400; 5. C. Tommaosne (Fra) 15,141; 6. V. Nakonechnyi (Rom) 14,766. STRELSTVO, PIŠTOLA 50 M, MOŠKI Izidi: Jin Jong (JK0) 662:, 2. C. Young-re (JKo) 661,5; 3. W. Zhiwei (Kit) 658,6. ... 5 G. Giordano (Ita) 656,0. VATERPOLO, ŽENSKE Četrtfinale: Madžarska - Rusija 11:10, Kitajska -Avstralija 18:20 podaljšek, ZDA - Italija 9:6, Španija - Velika Britanija 9:7, polfinalna para: ZDA -Avstralija, Madžarska - Španija KOŠARKA, ŽENSKE Izidi 5. kroga, skupina A: Angola - Češka 47:82, Kitajska - ZDA 66:114, Hrvaška - Turčija 65:70, končno: ZDA 10, Turčija 8, Kitajska 6, Češka 4, Hrvaška 2, Angola 0. Skupina B: Francija - Rusija 65:54, Kanada - Avstralija 63:72, Velika Britanija - Brazilija 66:78, končno: Francija 10, Avstralija 8, Rusija 6, Kanada 4, Brazilija 2, Velika Britanija 0. ODBOJKA, ŽENSKE Izidi 5. kroga, skupina A: Alžirija - Dominikanska republika 0:3, Velika Britanija - Japonska 0:3, Italija - Rusija 2:3 (26, -19, 22, -16, -11) Rusija 10, Italija 8, Japonska 6, Dominikanska republika 4, Velika Britanija 2, Alžirija 0. Skupina B: Kitajska - Južna Koreja 3:2, ZDA - Turčija 3:0, Brazilija - Srbija 3:0, končno: ZDA 10, Kitajska 8, Južna Koreja, Brazilija in Turčija 4, Srbija 0. ROKOMET, ŽENSKE Izidi 5. kroga, skupina A: Brazilija - Angola 29:26, Črna gora - Rusija 25:25, Hrvaška - Velika Britanija 37:14, končno: Brazilija in Hrvaška 8, Rusija 6, Črna gora 4, Angola 2, Velika Britanija 0. Skupina B: Švedska - Južna Koreja 28:32, Norveška - Španija 20:25, Danska - Francija 24:30, končno: Francija 8, Južna Koreja in Španija 6, Norveška 4, Danska 2, Švedska 0. HOKEJ NA TRAVI, MOŠKI Izidi 4. kroga, skupina A: Pakistan - JAR 5:4, Velika Britanija - Avstralija 3:3, Argentina - Španija 1:3, vrsni red: Avstralija in Velika Britanija 6, Pakistan in Španija 5, Argentina in JAR 1. Skupina B: Nova Zelandija - Belgija 1:1, Indija - Južna Koreja 1:4, Nizozemska - Nemčija 3:1, vrstni red: Nizozemska 8, Nemčija Jucna Koreja 4, Belgija in NZL 3, Indija 0. (V polfinale se uvrstita dve najboljši iz vsake skupine) Današnji spored Končne odločitve (21) Dviganje uteži - + 105 kg, moški 16.30 skupina B 20.00 skupina A Atletika - 20.00 višina, moški 20.45 disk, moški 22.00 100 m ovire, ženske 22.15 1500 m, moški Konjeništvo - 11.00 dresura - ekipno - velika nagrada Kolesarstvo - dirkališče 17.00 keirin, moški - 2. krog, finale omnium, ženske - scratch, 500 m vožnja na čas sprint, ženske - polfinale, tekma za 3. mesto, finale Rokoborba - grško-rimski slog 18.45 - 66 kg , moški - repasaži, tekma za 3. mesto, finale - 96 kg (UTA: Daigoro Ti-moncini), moški - repasaži, tekma za 3. mesto, finale Plavanje - sinhrono plavanje 16.00 pari - prosti program (ITA: Giulia Lapi, Mariangela Perrupato) - skoki v vodo 20.00 3 m, moški Jadranje - 13.00 RS:X, moški RS:X, ženske Namizni tenis - ekipno, ženske 12.00 tekma za 3. mesto 16.30 finale Triatlon - 12.30 moški (ITA: Alessan-dro Fabian in Davide Uccellari) Gimnastika - 15.00 finali po orodjih v športni gimnastiki: bradlja, moški drog, moški gred, ženske parter, ženske (ITA: Vanessa Ferrari) T Ostala tekmovanja -t Odbojka na mivki - Polfinale 18.00 1/1 tekma 22.00 1/1 tekma. Boks - 21.S0 mušja (-52), velterska (69 kg) - četrtfinale Nogomet - moški - polfinale 18.00 Mehika - Japonska, 20.45 J. Koreja -Brazilija Rokomet - ženske - četrtfinale 11.00 Brazilija - Norveška, 14.30 Španija -Hrvaška, 18.00 Rusija - J. Koreja, 21.30 Francija - Črna Gora Hokej na travi - moški - predtek-movanje 09.30 2 tekmi 14.45 2 tekmi 20.00 2 tekmi Kajak kanu - 10.30 1000 m, moški: K4, C2 - predtekmovanje, polfinale 500 m, ženske: K1, K2 - predtekmovanje, polfinale (SLO: Špela Ponoma-renko Janič, ITA: Josefa Idema) Atletika - 11.00 kopje, ženske - kvalifikacije, skupina A/B (SLO: Martina Ra-tej) 11.10 110 m ovire, moški - predtekmovanje (ITA: Emanuele Abete) 11.45 troskok, moški - kvalifikacije (ITA: Fabrizio Donato, Daniele Greco)11.55 5000 m, ženske - predtekmovanje (ITA: Nadia Ejafini, Elena Romagnolo, Silvia Weisteiner)12.50 200 m, moški - predtekmovanje 20.05 daljina, ženske -kvalifikacije 20.15 100 m ovire, ženske - polfinale (ITA: Marzia Caravelli) 20.55 800 m, moški - polfinale 21.25 200 m, ženske - polfinale Konjeništvo - 11.00 dresura - posamično - velika nagrada Kolesarstvo - dirkališče 11.00 omnium, ženske - 3000 m posamično zasledovanje keirin, moški - 1. krog/re-pasaži Rokoborba - grško-rimski slog 14.00 - 66 kg, - 96 kg, moški - kvalifikacije, osmina finala, četrt-, polfinale Plavanje - skoki v vodo 11.00 skoki 3 m, moški - polfinale Jadranje - 1S.00 410, moški 410, dvo-bojevanje, ženske Odbojka - ženske - četrtfinale 14.00 Japonska - Kitajska, 16.00 Rusija - Brazilija, 20.00 ZDA - Dominikanska republika, 22.00 Italija - J. Koreja Košarka - ženske - četrtfinali: 15.00 ZDA - Kanada, 17.15 Avstralija - Kitajska, 21.00 Turčija - Rusija, 23.00 Francija - Češka Vaterpolo - ženske - polfinale: 16.30 ZDA - Avstralija, 20.40 Madžarska -Španija w 13 Torek, 7. avgusta 2012 TRST / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu NOGOMET - Tržaški župan Cosolini poslal v Rim obe prošnji za vpis Triestine Danes morda odločitev TRST - Nekdo bi rekel, raje dve (Triestini) kot nobene. Stvar pa ni tako enostavna. Tržaški župan Roberto Cosolini je v urad državne nogometne zveze v Rim poslal obe prošnji za vpis v prvenstvo 2012/13, tako skupine Unione Triestina 2012, ki bi ekipo vpisala v elitno ligo, in Unione per sempre, ki načrtuje igranje v D-ligi. Prvo skupino vodi tržaški podjetnik Andrea Puglia, medtem ko si igranja v višji ligi želi skupina pod vodstvom Piera Irnerija. Unione Triesti-na 2012 je zajamčila denar za vpis, medtem ko še ni jasno, ali je skupina Unione per sempre pripravljena takoj plačati ali pa ne. Dejstvo je, da je prvi občan mesta Trst poslal prošnji v italijansko prestolnico včeraj. Rok je namreč zapadel ob 19. uri. Končno besedo bo torej imel sam predsednik državne zveze Giancarlo Abete, ki bo natančno pregledal dokumentacijo in naposled odločil. Vodstvo državne FIGC se bo zbralo danes zjutraj, tako da bomo najbrž že dopoldne vedeli, v katerem prvenstvu bo igrala Triestina v prihodnji Stojanovic izbral LJUBLJANA - Slovensko člansko nogometno reprezentanco v sredo, 15. avgusta, ob 20.45 v Stožicah čaka zadnja pripravljalna tekma pred pričetkom kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2014. Prijateljsko tekmo bo igrala tudi Italija, ki se bo isti dan v švicarskem Bernu pomerila z Anglijo. Na Stojanovicevem seznamu so naslednji igralci: - vratarji: Samir Handa-novič (Inter), Vid Belec (Inter) in Jasmin Handanovič (Maribor); - obrambni igralci: Gregor Balažic (Karpati Lvov), Mišo Brečko (Köln), Boštjan Cesar (Chievo), Bojan Jokic (Chievo), Dejan Kelhar (Qa- bala), Dominic Maroh (Köln), Andraž Struna (Cracovia) in Marko Šuler (Legia); - zvezni igralci: Armin Bačinovic (Verona), Josip Iličic (Palermo), Andraž Kirm (Wisla Krakov), Jasmin Kurtic (Palermo), Darijan Matic (Krivoj Rog), Aleš Mertelj (Maribor), Aleksandar Radosavljevič (Den Haag), Mirnes Šišič (OFI Kreta) in Dare Vršič (Austria Dunaj); - napadalci: Valter Birsa (Genoa), Zlatko Dedic (Bochum), Tim Matavž (PSV Eindhoven) in Etiene Velikonja (Cardiff City). Manchester United z novim sponzorjem MANCHESTER - Angleški nogometni prvoligaš Manchester United je z avtomobilskim koncernom General Motors podpisal 7-letno sodelovanje. United se je odpovedal sodelovanju s pokroviteljem AON. Novi sponzorjem bo »rdečim vragom« prinesel 440 milijonov evrov. V soboto superpokal PEKING - Juventus in Napoli sta že v kitajski prestolnici, kjer bosta v soboto ob 14.30 igrala državni superpokal. KOLESARSTVO Znova tudi Contador ROTTERDAM - V nizozemskem Waalwijku se je začela kolesarka dirka svetovne serije Eneco Tour. Dirka je letos veliko pozornosti požela tudi zaradi vrnitve slavnega Španca Alberta Conta-dorja, ki pa v sprintu 203 kilometra dolge etape, tako kot Simon Špilak ni imel možnosti. Sprint prve etape je dobil Nemec Marcel Kittel (Argos-Shimano). JADRANJE - Svetovno prvenstvo 420 Odličen rezultat posadke TPK Sirena Ženska posadka razreda420 Tržaškega pomorskega kluba Sirena Carlot-ta Omari/ Francesca Russo Cirillo je svetovno prvenstvo na avstrijskem jezeru Neusiedler See zaključila na odličnem 7. mestu in 4. mestu med mladinkami. »Rezultat je odličen, saj je bilo to njuno prvo prvenstvo. Jadrali sta dobro in sta imeli tudi teoretične možnosti za kolajno, a sta še nekoliko neizkušeni. Z njunim nastopom sem zelo zadovoljen. Iz te osnove je treba sedaj nadgraditi jadralsko znanje,« je povedal trener Matjaž Antonaz. Krmarka Carlotta Omari je lansko sezono prešla h TPK Sirena iz sosednjega jadralnega kluba Barcola-Grignano (SVBG), flokistka Francesca Russo Cirillo pa je še članica kluba SVBG. Jadralki, ki tekmujeta pod zastavo Sirene, sta izpolnili zastavljeni cilj, to je med prvih deset posadk. Prvenstvo sta zaključili kot druga italijanska posadka (pred njima sta se na 5. mesto uvrstili Paternoster/Di Salle) in kot tretja evropska posadka. Rezultat je spodbuden, saj se bosta že konec tega tedna udeležili mladinskega evrop-sekga prvenstva na Gardskem jezeru. »Koljane ni nemogoče doseči. Je treba videti, koliko moči jima je še ostalo, zelo bo odvisno tudi od vetra. Če ga bo preveč, bo težko, sicer pa se lahko zgodi vse,« je povedal Antonaz. Na Gardskem jezeru bo istočasno tudi mladinsko evropsko prvenstvo v razredu 470, kjer bo posadka JK Čupa Simon Sivitz Košuta/Jaš Farneti lovila kolajno. Mladinsko evropsko prvenstvo se bo začelo v četrtek in končalo v petek 17. avgusta. (and) Ugrin/Juretič zmagala na Gardskem jezeru Mešana posadka razreda 420 Sirene in Čupe Matia Ugrin/Mirko Jure-tič je slavila na regati Trofeja 4 jezer na Gardskem jezeru. V šestih plovih sta Ugrin in Juretič zmagala kar petkrat, v zadnjem plovu pa sta prijadrala na cilj kot druga. V konkurenci 19 posadk, sta zmagala s 13 točkami prednosti. Na Trofeji 4 jezer so tekmovali tudi optimisti Čupe. V konkurenci 28 krmarjev je med kadeti zmagala Giorgia Sinigoi (v posameznih plovih 1, 6, 1, 5). Na 16. mesto in 6. med dekleti se je uvrstila Nina Benedetti in na 17. Alessandro Deluisa. V kategoriji junioresov je Luca Carciotti zasedel 8. mesto, z enakim številom točk šestouvrščenega. Na 37. mesto se je uvrstil Sebastjan Cettul, na 49. Samuele Ferletti in na 55. Giulio Michelus. Med junioresi je tekmovalo 73 jadralcev. Optimisti Čupe bodo na Gardskem jezeru jutri tekmovali na regati Ora cup Ora. APrimorski ~ dnevnik ODBOJKA V D-ligi uradno tudi ekipa Zalet D Deželna odbojkarska zveza je že pred nekaj dnevi vključila goriški Govolley v prihodnjo deželno žensko D-ligo, včeraj pa je vanjo uradno povabila tudi združeno ekipo Zalet D, ki je sicer iz lige izpadla ob koncu minule sezone. Vodstvo združene ekipe (formalno mora ta korak opraviti ŠD Kontovel) bo vabilo, kot smo že napovedali, z veseljem sprejelo. »Čeprav smo se po minuli sezoni odločili, da bomo ekipo korenito pomladili, se ponovne vključitve v D-ligo zelo veselimo, ker bo za našo mlado ekipo nastop na tej ravni s tehničnega vidika dosti bolj korisnto kot igranje v 1. diviziji,« je pojasnil Martin Maver (na sliki), eden od nosilcev projekta Zalet in prihodnji trener Zaleta D. Cela vrsta igralk, ki so igrale lani (kot na primer Starčeva, Spaniova, Gantarjeva, Micussije-va, M. Spangarova in druge), jih v ekipi letos ne bo, njihovo mesto pa bodo v glavnem prevzela dekleta, ki so v minuli sezoni igrala v prvenstvu mladink. »Z rezultatom, ki ga bodo dosegli v D-ligi, se ne obremenjujemo,« je še povedal Maver. V bistvu bo Zalet D v prihodnji sezoni postal pravi rezervoar za člansko ekipo Zalet C, kar je pravzaprav tudi poslanstvo te ekipe. Kopalniška omarica PATTY Kompozicija Patty: ► širina 70 cm ► steklena vratca 16 mm ► ogledalo 70x85 cm ► halogenska luc REDNA CENA 229 ',00 t >\ jlkj rt® ORODJE iN STROJI GRADBENIŠTVO DEKORACIJA KOPALNIŠKA OPREMA VRTNARSTVO v nakupovalnem centru SHOP & PLAY ircnEiiHni Torreano di Martignacco (UD) ulica A. Bardelli, 4 tel. +39 0432 408 860 Cilla Fiera IZHOD TRICESIMO mm¡ V ^mm \ te sus« UDMESUD IZHOD iiMy[fim" 1 Torek, 7. avgusta 2012 TRST / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORIŠKA - Lani recikliranih 62 kilogramov papirja in lepenke na prebivalca Kljub rasti recikliranja je Kras magnet za odpadke V Sovodnjah za odvažanje kosovnih odpadkov izpred domov skrbi občina V goriški pokrajini že več let narašča količina recikliranih odpadkov, ki je v prvem letošnjem trimesečju presegla 58 odstotkov, kljub temu pa je na goriškem Krasu problem divjih odlagališč še vedno izredno pereč. Tudi med poletjem je ob cestah, speljanih po kraškem predelu pokrajine, mogoče opaziti vreče odpadkov, ki samevajo med grmi, zato so v vseh kraških občinah okrepili nadzor nad odlaganjem smeti v naravnem okolju in na prepovedanih mestih. V tržiški občini so zaradi divjega odlaganja od začetka leta naložili že petnajst glob, na preži so tudi v ostalih občinah, kjer pa je nadzor nad teritorijem težaven zaradi nizkega števila osebja v primerjavi z obsežnostjo kraškega sveta. Največ divjih odlagališč odpadkov je v doberdobski občini. Ob robu cest je mogoče naleteti na gradbene in kosovne odpadke, avtomobilske gume, akumulatorje in druge najrazličnejše smeti. Doberdobsko občino stane odvažanje tovrstnih odpadkov tudi preko deset tisoč evrov letno, vendar iz naravnega okolja uspejo odpeljati le del nesnage. Da bi priskočila na pomoč do-berdobski, pa tudi zagrajski in sovodenjski občini, je goriška pokrajina za bienij 20112013 dala na razpolago 18.000 evrov, ki jih V doberdobski občini so številna divja odlagališča ob cesti, ki se na Kras vzpenja iz Selc bonaventura GORICA - Identiteta in politika Furlanija širi lovke na Goriško Nedeljski zaključek kongresa združenja furlanskih izseljencev »Ente Friu-li nel mondo«, ki je potekal v parku goriške prefekture, je bil priložnost za izmenjavo mnenj o reorganizaciji krajevnih uprav, med katerim je prišla na dan razpetost goriške pokrajine med Furla-nijo in Trstom. Predsednik videmske pokrajine Pietro Fontanini je v furlanščini poudaril, da »smo v Gorici v Furlaniji«, za njim pa je goriški župan Ettore Romoli opozoril, da je Gorica tudi furlansko mesto. Župan je pojasnil, da je v Gorici prisotnih več komponent, »furlanska je pri tem izredno pomembna, če ne najpomembnejša«. Romoli je dal razumeti, da v primeru morebitne ukinitve pokrajin Gorice ne gre avtomatično priključiti Trstu, saj je velik del goriške pokrajine navezan na furlanski svet. Srečanja v parku prefekture se je udeležil tudi Enrico Gherghetta, predsednik goriške pokrajine, za območje katere se torej potegujeta tako Trst kot Videm; opozoril je, da ima goriška pokrajina specifične značilnosti, ki so vezane na prisotnost slovenščine, furlanščine in tržaško-beneških narečij. Zaradi tega je Gherghetta prepričan, da mora ostati goriška pokrajina avtonomna in da je ne gre ukiniti, kot bi marsikdo hotel še zlasti na Videmskem, kjer bi Trstu prepustili le Tržič, medtem ko bi Gorico priključili »veliki Furlaniji«. bodo uporabili za odstranjevanje odpadkov iz naravnega okolja. Odlaganje odpadkov v naravnem okolju je pa še toliko bolj nerazumljivo, če pomislimo, da smetarske službe zelo dobro opravljajo svoje delo. Občine so po začetnih organizacijskih težavah zadovoljne s storitvami podjetja Sangalli, ki ima od lanskega leta v koncesiji odvažanje odpadkov izpred domov. V Sovodnjah je storitve podjetja Sangalli dopolnila občinska uprava, ki zagotavlja svojim občanom tudi odvažanje velikih kosovnih odpadkov. Le-te odpeljejo izpred domov vsak prvi ponedeljek v mesecu, kdor storitev potrebuje, se mora zgolj prijaviti v občinskem tehničnem uradu. So-vodenjci bodo po drugi strani morali še malce počakati, da se bodo lahko posluževali ekološkega otoka ob nekdanjem upe-peljevalniku, kot je bilo svojčas dogovorjeno z njegovo upraviteljico - goriško občino. Da bo ekološki otok dostopen še sovo-denjskim občanom, morata goriška občina in podjetje IRIS pridobiti vso potrebno dokumentacijo, pri čemer morata razčistiti še zadnje lastniške in upravne vozle. Da je v goriški pokrajini kljub težavam z divjimi odlagališči na kraškem območju ekološka zavest vsekakor visoka, dokazuje- jo podatki o recikliranju papirja in lepenke v deželi Furlaniji-Julijski krajini; na svoji spletni strani jih je objavil konzorcij Comieco, ki se ukvarja z reciklažo celuloznih izdelkov. Iz podatkov izhaja, da je bilo lani v goriški pokrajini recikliranih povprečno 62 kilogramov papirja in lepenke na prebivalca. S tem rezultatom se goriška pokrajina uvršča na drugo mesto med štirimi pokrajinami v deželi Furlaniji-Julijski krajini, saj so več papirja in lepenke reciklirali le na Videmskem. Tu so skupno zbrali 35.000 ton celuloznih izdelkov, kar pomeni, da je vsak prebivalec videmske pokrajine recikliranju namenil povprečno 66 kilogramov papirja in lepenke. Precej slabše kot na Goriškem in Vi-demskem so se odrezali v Pordenonu in Trstu, kjer so recikliranju povprečno namenili 48 oz. 40 kilogramov lepenke in papirja na prebivalca. V deželi Furlaniji-Julijski krajini je bilo skupno zbranih 69.000 ton celuloznih izdelkov, kar je približno 491 ton več kot lani (+0,7%); povprečno je vsak prebivalec Furlanije-Julijske krajine recikliral 56 kilogramov lepenke in papirja na prebivalca. Podatek je v nasprotju z državnim trendom, kjer se je lani količina recikliranih celuloznih izdelkov glede na leto 2010 znižala za 2,5 odstotka. (dr) Dve zaposlitvi v Zagraju Občina Zagraj bo v okviru projektov socialno koristnega dela zaposlila dva delavca za obdobje 52 tednov in s 36-urno tedensko delovno pogodbo. V pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici zbirajo prošnje za selekcije do 20. avgusta; vložijo jih lahko le delavci v dopolnilni blagajni ali na mobilnosti. Trčila v obcestni kamen Nedeljska vožnja se je za 82-letno italijansko državljanko končala z zlomom roke. Ženska se je z avtomobilom peljala od Ravnice proti Solkanu, ko je na ravnem delu ceste zapeljala preveč na desno in trčila v obcestni kamen. Z zlomljeno desnico so jo odpeljali v goriško bolnišnico. (km) Ribja tržnica ribičem Krajevni konzorcij ribičev bo še naprej upravljal ribjo tržnico na nabrežju Sauro v Tržiču. Tako so odločili na tržiški občini, potem ko se je konzorcij od odprtja tržnice leta 2009 doslej izkazal kot dober upravitelj. Romska glasba v Kromberku Prvi iz niza koncertov Glasba sveta, ki bodo vsak torek v avgustu potekali na dvorišču gradu Kromberk, bo nastop skupine Šukar; zasedba že več kot 20 let pre-igrava romsko glasbo vzhodne in jugovzhodne Evrope. Čeprav člani skupine niso Romi, so jih Romi takoj vzeli za svoje. Dogodek bo spremljala tržnica s pridelki domačih vinarjev, oljkarjev in medarjev, ki se začenja ob 19. uri, koncert pa ob 21. uri; vstopnina znaša 10 evrov. (km) GORIŠKA - Na pokrajini informacijska kampanja o recikliranju Brez promocije ne gre Začeli bodo v šolah - Pri pripravi informativnega gradiva bodo upoštevali socialne spremembe Od prve informacijske kampanje o recikliranju odpadkov je na Goriškem šlo mimo že kakih deset let. Ker se Viole in njene gredice, pognojene s kompostom, še malokdo spominja, so na pokrajini odločili, da spet stopijo v akcijo z ozaveščanjem ljudi o vsestranskem pomenu sortiranju odpadkov. »Na razpolago imamo okrog 120.000 evrov, ki jih bomo uporabili za izvedbo raznih projektov okoljske vzgoje po šolah ter za pripravo in razdelitev informativnega materiala po domovih,« pravi pokrajinska podpredsednica Mara Černic in pojasnjuje, da bodo z informacijsko kampanjo prebivalcem goriške pokrajine tudi pojasnili, kolikšna je ekonomska vrednost odpadkov. »V bistvu moramo govoriti o surovinah, ne pa o odpadkih, zato pa je njihova ponovna uporaba toliko bolj pomembna in koristna,« pravi Černi-čeva in razlaga, da bodo jeseni v sodelovanju z raznimi občinami priredili niz dogodkov, med katerimi bodo ljudi spodbujali k recikliranju odpadkov. Pri pripravi kampanje bo s pokrajino in občinami sodelovalo tudi podjetje Ambiente Newco. »Vsota, ki jo imamo na razpolago - 120.000 evrov, je zadovoljiva. Pred leti smo imeli na voljo 200.000 evrov, s katerimi smo nagradili občine, ki so se najbolj odlikovale pri recikliranju odpadkov. Če pa bi sedanji znesek razdelili med občinami, bi vsaka izmed njih dobila tako malo denarja, da bi z njim sama malokaj naredila. Tako smo se z občinami dogovorili, da skupaj pripravimo informacijsko kampanjo, ki bo nedvomno uspešna,« pravi Černičeva in pojasnjuje, da bi treba tovrstne kampanje prirejati pogosteje, saj se bo odstotek recikliranih odpadkov le tako lahko še dodatno dvignil. »Vse študije dokazujejo, da je treba recikliranje odpadkov stalno promovirati; z leti se spreminja kompozicija družin, veliko jih je enočlanskih, upoštevati je treba socialne spremembe in tudi rastočo prisotnost priseljencev,« zaključuje pokrajinska podpredsednica. (dr) Ločeno zbiranje plastike Sprevod Furlanov po mestu bumbaca GORICA - Ne beležijo rasti mišje populacije Po občini namestili petkrat v ■ • v • • ■ več vab za misi in podgane Po vsej goriški občini so posejani črni zabojčki, v katerih so vabe s strupom za miši in podgane. Namestili so jih pred nekaj tedni, pritrjeni pa so k cestnim znakom. V kratkem bodo preverili, katere izmed njih so glodavci doslej že obiskali. »To je prva sistematska deratizacija v goriški občini s tolikšnim številom vab,« pravi občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi poudarja, da je treba mišjo populacijo redno nadzorovati, čeprav ne beležijo porasta. »Z deratizacijami preprečujemo, da bi število miši in podgan poskočilo, kar je še zlasti možno v poletnih mesecih, ko je hrane na pretek,« pojasnjuje odbornik. Občini je Zabojček z vabami v Podgori fotod.r. deratizacijo letos zaupala podjetju Urania iz Tržiča, ki mu bodo v ta namen odštela 11.858 evrov. Uslužbenci podjetja Urania so namestili kar 450 zabojev z vabami, kar je precej več kot v prejšnjih letih, ko je zdravstveno podjetje nameščalo po devetdeset vab. Mali črni zaboji z vabami in mišjim strupom se nahajajo po vsem mestnem središču in tudi v primestnih krajih, predvsem tam, od koder je občina prejela obvestilo domačinov o tem, da redno videvajo miši. Vabe za domače živali niso škodljive, miši in podgane pa poginejo več ur po njihovem zau-žitju, pri čemer se pred tem navadno zatečejo v svoje podzemne domove. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 7. avgusta 2012 15 GORICA - Vzdrževalna dela na gradu Obzidje utrjujejo, da se ne bi zrušilo Drugi tovrstni poseg je vreden 295.000 evrov, potreben bo še tretji Zaraščeno grajsko obzidje (levo), obnovitvena dela (zgoraj) in videz že obnovljenega dela obzidja (desno) bumbaca RONKE - Gorelo nad Romjanom Med vzroki izključujejo samovžig Med vzroki sobotnega požara nad Romjanom po vsej verjetnosti gre izključiti samovžig, ki je izredno redek pojav. Veliko bolj možno je, da je bil ogenj podtaknjen, saj je zagorelo na območju, ki je oddaljeno od cest. Požar se je vnel okrog 22. ure, ognjeni zublji pa so se nato nevarno približali zadnjim romjanskim hišam. Na kraj je prihitelo več gasilskih vozil iz Tržiča in Gorice, gasilci so se gašenja lotili tudi z odstavnega pasu avtoceste v smeri Vileša, tako da je prišlo do zastojev v prometu. Okrog polnoči je bil požar pogašen; skupno je zgorelo okrog 12 hektarjev kraške gmajne in gozda. Pri gašenju so sodelovali tudi prostovoljci doberdobske in drugih ekip civilne zaščite, ki so tudi v nedeljo stražili pogorišče, da ne bi ogenj zaradi visokih temperatur še kje tlel in se ne bi ponovno vnel. Včeraj pa je zagorelo pri Kopriv-nem, kjer so bili plameni ukročeni brez večjih težav. Gasilci so v teh dneh v stalni pripravljenosti, saj je zaradi dolgotrajne suše požarna nevarnost zelo velika zlasti na goriškem Krasu. Zato pozivajo domačine, ki opazijo požar - in morebitne požigalce -, naj jih takoj obvestijo, saj je za omejitev škode na naravnem okolju treba začeti z gašenjem čim prej. Ljudi obenem pozivajo, naj ne kurijo ali sežigajo v naravnem okolju. Straženje pogorišča bonaventura V Gorici je ravnokar v teku drugi poseg v okviru utrjevanja in čiščenja grajskega obzidja, po katerem se je razraslo rastlinje. Dela opravlja gradbeno podjetje Gerometta iz Spilimberga, ki bo očistilo nov del obzidja: obnovilo ga bo, kjer je bilo poškodovano, in ga utrdilo tam, kjer je rastlinje načelo njegovo stabilnost. Na občinski razpis za izvajalca del se je prijavilo dvanajst podjetij, izbrano pa je bilo spilimberško zaradi 12,83-odstotnega popusta na izklicni ceni, ki znaša 295.000 evrov, od katerih jih bo 43 tisoč šlo za varnost. Vzdrževalna dela so se začela v začetku junija in naj bi skupno trajala devet mesecev; načrt za vzdrževalni poseg je pripravila naveza arhitektov Elise Tra-ni iz Gorice, Giorgie Gentilini Lavis iz Trenta in Marca De Giacomettija iz kraje Feltre pri Bellunu. Sanaciji je tokrat podvrženo zunanje obzidje v severo-vzhodnem delu grajskega naselja. Ta del je povsem prekrit z vegetacijo, ki je prodrla med kamnite bloke iz peščenjaka in, tudi zaradi pronicanja vode skozi razpoke, ogrozila stabilnost obzidja. Na županstvu pojasnjujejo, da bodo izpulili in odstranili samo škodljivo rastlinje, skušali pa bodo »rešiti« grmovje, ki uspeva v sožitju s kamni, ne povzroča škode in ne načenja trdnosti obzidja. V okviru vzdrževalnega posega bodo zamenjali tudi razpokane bloke iz peščenjaka, kjer je to potrebno, pa jih bodo med sabo utrdili tudi z betonom. Na grajskem obzidju so v preteklih letih že opravili podoben poseg, ob zaključku sedanjega pa bo potreben še tretji. Občinski tehnični uradi so že pripravili potrebni načrt in ga poslali na deželo Furlanijo-Julijsko krajino, od katere pričakujejo, da bo zagotovila potrebno finančno kritje. Vzdrževalni posegi na grajskem obzidju so vključeni v širši načrt za ovrednotenje turističnega potenciala goriškega gradu in naselja; v ta okvir sodijo pred nekaj meseci zaključena prenova Drevoreda Virgilio, ki vodi na grad, in obnovitvena dela, ki so ravnokar v teku na Trgu Seghizzi. Tu je podjetje Euroscavi iz Ro-viga že odstranilo dotrajan in razpokan pod parkirišča, ki bo obnovljen skupaj s cesto, pločniki, zelenicami in razsvetljavo. Načrt obnove predvideva ovrednotenje prevoznih in neprevoznih delov Trga Seghizzi, ki bo po novem primeren za prirejanje raznih prireditev in dogodkov, čeprav bo še vedno služil tudi kot parkirišče. NOVA GORICA - Požarišče na Sveti Gori še vedno stražijo Za gasilci še pirotehniki Počakali bodo na dež, ki bo spral pepel - Neeksplodirana ubojna sredstva, ki so blizu površja, bodo odstranjena Požarišče na pobočju Svete Gore je vso noč in še do današnjega jutra nadzirala požarna straža - gasilci novogori-škega prostovoljnega gasilskega društva. Še vedno namreč obstaja nevarnost, da se med skalami ali koreninami dreves nahajajo žarišča. Če tlečo žerjavico raz-piha veter, je znova možno, da se vname ogenj. »Potem pa bomo ocenili, kako naprej,« odgovarja Simon Vendramin, poveljnik novogoriških poklicnih gasilcev, na vprašanje, koliko časa bo še treba nadzirati požarišče. Kot smo že pisali, je bilo gašenje požara, ki je zajel okoli 60 hektarjev površine, izjemno težko in nevarno. Najprej zato, ker je gorelo na zelo nedostopnih krajih, kamor še steze ne vodijo, nato pa zato, ker je na tistem območju še vedno veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne. Nekaj eksplozijam so bili priča tudi gasilci, k sreči ni bil nihče poškodovan, prav zaradi velike nevarnosti in nedostopnosti so na pomoč pri gašenju poklicali helikopterje Slovenske vojske in helikopter Civilne zaščite iz dežele Furlanije-Julijske krajine ter letalo Cana-dair iz Genove ter požar ukrotili iz zraka. »S pirotehniki smo sedaj dogovorjeni, da počakamo na prvi dež, ki bo spral pepel. Tedaj bo vidljivost večja, saj je podrast pogorela. Pirotehniki bodo pregledali območje in odstranili tista neeksplodirana ubojna sredstva, ki so blizu površja. Tako bo tisto območje sanirano in v primeru vnovičnega požara, varnejše,« pojasnjuje Vendramin. Javno zahvalo vsem, ki so pomagali pogasiti požar na Sveti Gori - tako gasilcem, slovenski vojski, enoti Civilne zaščite za neeksplodirana ubojna sredstva, pa tudi italijanskim sosedom, ki so na pomoč poslali helikopter in letalo za gašenje požarov Canadair, je včeraj izrekla novo-goriška mestna občina. »Z izredno požrtvovalnostjo so se z ognjenimi zublji borili v že tako visokih poletnih temperaturah, ob dodatni vročini zaradi ognja, v težkih razmerah zaradi dima in v nevarnosti eksplozij ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne,« so zapisali na novogoriški občini. (km) Požar na Sveti Gori so gasili tudi iz zraka foto km. GRADEŽ - Uspel eksperiment podvodnega turizma Mercure leži na morskem dnu, zanj je bila usodna gradeška bitka pred 200 leti Človeški ostanki na dnu morja Mercurove razbitine Na morskem dnu pri kraju Punta Ta-gliamento nedaleč od Bibioneja leži brigantina Mercure, ki je bila potopljena leta 1812 v t.i. gradeški bitki. Manj znanemu poglavju krajevne zgodovine je bil posvečen najbolj atraktivni dogodek v okviru gradeškega festivala Lagunamovies, ki so ga v nedeljo organizirali ob dvestoletnici potopitve. Z ladjo so na kraj odpeljali štirideset predhodno najavljenih ljudi, ki so v živo spremljali prek ekrana raziskovalne aktivnosti poklicnih potapljačev na ladijskih razbitinah; med potapljači je bil tudi tržaški pisatelj in novinar Pietro Spirito, hkrati pobudnik uspelega eksperimenta podvodnega turizma. Gradeška bitka se je zgodila 22. fe- bruarja 1812. Tedaj se je mala italijansko-francoska flota z Mercurom v svojih vrstah, ki je odplula iz Benetk in je spremljala francosko ladjo s 74 topi Rivoli, spustila v boj z ladjama Weasel in Vicotorius angleške mornarice. Za Mercure, o katerem zgodovina pravi, da je najstarejše poznano plovilo z italijansko trikoloro, je bil usoden bombni izstrelek z Weasla. Na brigantino kraljeve mornarice, ki leži osemnajst metrov pod morjem, je legel molk celih 189 let, dokler ni aprila 2001 ribiška ladja Albatros iz Marana potegnila na površje njen top. Odkritju je sledilo raziskovanje, ki še vedno poteka. V nedeljo je bil tudi položen venec cvetja v spomin na 92 mož Mercurove posadke. 1 6 Torek, 7. avgusta 2012_GORIŠKI PROSTOR / GORIŠKA - Sedem lokacij za sedem razstav Neznani obraz de Finettija Na ogled po tehniki in vsebini raznolika dela iz zasebnih zbirk - Med obnavljanjem umetnikove vile v kraju Corona je prišel na dan izgubljeni fond s šeststo risbami Likovno delo Gina de Finettija je dobro zastopano v muzejih. In vendar velik del njegovega opusa ostaja javnosti neznan, saj ga hranijo zasebniki, ki zapuščino leta 1877 v istrskem Pazinu rojenega umetnika zasledujejo z zbirateljsko strastjo. De Finetti-ju iz zasebnih zbirk bo zato posvečenih sedem razstav, ki jih prirejajo državna knjižnica iz Gorice, občina Mariano in kulturni krožek Gradisc'arte iz Gradišča pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. Prvi dve bodo odprli v petek, 10. avgusta, v vinoteki Serenissima v Ulici Cesare Battisti v Gradišču in v razstavni dvorani GIT ob glavnem vhodu plaže v Ulici Dante 72 v Gradežu. Dan kasneje, 11. avgusta, bosta na vrsti razstavi v galeriji La Fortez-za in deželni galeriji sodobne umetnosti Lojze Spazzapan v Ulici Ciotti v Gradišču. V galeriji Mario Di Iorio državne knjižnice v Gorici bodo razstavo odprli 6. septembra, v občinski knjižnici v Marianu in v Vili de Finetti v Coroni pa 16. septembra. Razstave, katerih časovni lok bo segel do oktobra, se bodo po vsebini razlikovale, njihov namen pa je razčleniti po tehniki in navdihu raznoliko delo plodovitega ustvarjalca. Spodbudilo jih je odkrije fonda s šesto risbami, ki ji prišel na dan med obnavljanjem de Finettijeve vile v kraju Corona, kamor se je umetnik priselil iz Berlina leta 1934 in tam ostal do svoje smrti le- ta 1955. Najdeni arhiv, po katerem se je bila izgubila vsaka sled, prispeva danes k novemu razumevanju avtorja, ki je »umetnik z našega teritorija in obenem evropski«. Tako ga je opredelila likovna kritičarka Cristina Feresin, ki je obdelala vsebinsko plat razstav v sodelovanju z Lidio Da Lio. »Ne bomo prikazali znanega de Finettija iz muzejev, temveč neznanega iz zasebnih zbirk. Užitek bo dvojen: užitku ob likovnem delu bo dodana izredna dokumentarna vrednost najdenega in prvič prikazanega gradiva,« je dejal ravnatelj državne knjižnice Marco Menato. Razstave bo spremljal katalog, ki bo po napovedih bogat z besedili in podobami. DOKUMENTARNI FILM »Običaj in prevara« drevi na TV Slovenija Nocoj ob 20.50 bo prvi program TV Slovenija predvajal dokumentarni film »Običaj in prevara - Postaja To-polove 2009« goriške režiserke Anja Medved. Topolove je strnjena vas v Benečiji tik ob slovensko italijanski meji, na prvi pogled od vseh pozabljen kraj, vedno nekje na drugi strani, bogu za hrbtom. Vsako poletje pa se ta vas na robu spremeni v center sodobne umetnosti, kamor romajo ustvarjalci z vseh koncev sveta. Film, ki je nastal v produkciji Postaje Topolove in goriškega Kinoa-teljeja, sledi vtisom ustvarjalcev, organizatorjev in domačinov, ki so s skupnimi močmi uspeli ohraniti to vas pri življenju. Predvajan bo v izvirniku s podnaslovi v slovenščini. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; do 30. septembra od torka do petka 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob sobotah in nedeljah ob 17.30 bodo ponujali brezplačne vodene obiske; vstop prost. -;- Našemu ravnatelju in prijatelju Igorju voščimo vse najboljše in čestitamo ob okrogli obletnici. Klapa Kulturnega doma U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 19.45 - 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 2: 20.15 »L'estate di Giaco-mo«; 22.00 »Il cacciatore di vampiri« (digital 3D) - film prepovedan mladim izpod 14. leta starosti. Dvorana 3: 21.00 »The Amazing Spi-der-Man«. Dvorana 4: 19.50 - 22.00 »Contraband«. Dvorana 5: 20.00 - 22.00 »Un anno da leoni«. fi Razstave STAMPANTICA 2012 V GRADEŽU: prodajna razstava tiskanega antikvariata v organizaciji knjigarne LEG iz Gorice je na ogled v kinu Cristallo na Drevoredu Dante Alighieri 29 v Gra-dežu; do 15. avgusta 10.00-13.00, 17.00-22.00 s prostim vstopom. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled ex tempore likovna razstava »Sonce miru 2012«, ki je letos posvečena še posebej afriškim in sirij-skim otrokom, tragične žrtve raznih vojnih morij; do četrtka, 9. avgusta, od ponedeljka do petka 9.00-13.00. Več po tel. 0481-33288 ali info@kul-turnidom.it. V TRGOVSKEM DOMU v Gorici je na ogled razstava sedmih načrtov za obnovo dvorane Trgovskega doma v Ul. Petrarca v Gorici; do 27. avgusta od ponedeljka do sobote 10.00-13.00, vstop prost. V NEKDANJIH KONJUŠNICAH PALAČE CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Delle mie gioie ed oggetti d'oro ... Le mode e gli affetti nei gioielli dei conti Co-ronini Cronberg di Gorizia«; do 2. septembra od torka do sobote 10.0013.00, 14.00-19.00, ob nedeljah 10.0013.00, 15.00-20.00; ob sobotah in nedeljah ob 16. uri potekajo brezplačni vodeni obiski, vstopnina znaša 3 evre, za študente 1 evro. V GALERIJI ATELIER v novogoriškem Eda centru je na ogled razstava Metke Erzar, Ivana Skubina in Damjana Komela; do 6. septembra. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. H Čestitke NIK A »ČEPULIN«, naj sonce sreče tebi sije, dokler ti življenje bije, posebno še ta dan, ko imaš rojstni dan. Vsi, ki te imajo radi. Včeraj, 6. avgusta, je dopolnil 80 let naš dragi JULKO. Vse najboljše mu želijo žena Fani, sin Fabrizio z ženo Marino, vnukinji Lara in Ines ter ostali sorodniki. Včeraj je praznoval rojstni dan moj ljubljeni IGOR KOMEL. Vse najboljše mu kliče Grozdana. ~M Koncerti NIZ KONCERTOV DVORNE GLASBE ob 21. uri: v sredo, 8. avgusta, v baziliki Sv. Eufemije v Gradežu Ens. Orientis Partibus »L'umana virtu e la ricerca del vero«; vstop prost. ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca vabi ob praznovanju župnijskeag zavetnika na orgelski koncert Mirka Bu-tkoviča (Števerjan) in Mateja Lazarja (Koper); v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah v četrtek, 9. avgusta, ob 20.30. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE prireja v sredo, 8. avgusta, ob 18.30 v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici koncert Andree Palumba (flavta) in Sare Radin (klavir); vstop prost. POLETJE V PALAČI CORONINI CRONBERG: v petek, 10. avgusta, ob 19.30 odprtje kioskov, ob 20. uri koncert Suzahne Fiering, do 23. ure možen tudi ogled razstave »Delle mie gioie ed oggetti d'oro« v bivši konjušnici palače. »MUSICA A 4 STELLE« V GRADEŽU: na nasipu Nazario Sauro v soboto, 18. avgusta, ob 21.30 koncert »Morrico-ne story«, Movie Chamber orchestra; vstop prost; informacije nudi kulturno združenje Musica Viva, tel. 3206031397. NOTE V MESTU 2012: v parku palače De Grazia v Ul. Oberdan 15 v Gorici bo v sredo, 22. avgusta, ob 20.30 koncert dua s trobento in harfo; vstop prost. Ob slabem vremenu bo koncert v palači De Grazia. OBČINA TRŽIČ IN ONDE MEDITERRANEE prirejata plesne večere z glasbo v živo z naslovom »Balla la vita!« v Ul. Valentinis v Tržiču (Area Verde) ob sobotah ob 21. uri: 11. avgusta DJRemy & latin live percussions; 18. avgusta Western Airlines Country Band; 25. avgusta Fantasy Orchestra; vstop prost. H Šolske vesti AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 20. do vključno sobote 25. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Med tednom bo izlet v žabaviščni vodni park Aquasplash v Lignanu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela). SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. SCGV EMIL KOMEL organizira dva poletna glasbena kampusa za učence in novovpisane otroke od 6. do 12. leta starosti med 9. in 13. uro: od 27. do 31. avgusta bo na sedežu v Gorici pihalni in trobilni kampus (informacije pri prof. Fabiu Devetaku, fa-bio2410gm@gmail.com); od 3. do 7. septembra pa kampus vseh instrumentov v podružnici na Plešivem (vpisovanje do 20. avgusta); informacije na info@emilkomel.eu. GLASBENA MATICA IN KD SOVODNJE prirejata glasbeno ustvarjalno delavnico za otroke od 4. do 11. leta starosti pod vodstvom Jane Drassich in Martine Šolc. Delavnica bo potekala v jutranjih urah v Kulturnem domu v So-vodnjah od 20. do 24. avgusta; informacije in vpisovanje po tel. 3337044780 (Jana). MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. Obvestila AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo med 13. in 31. avgustom uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. S 3. septembrom bodo spet v veljavi tudi popoldanski urniki odprtja in sicer ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež v Gorici na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo med 13. in 17. avgustom predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 15. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici sporoča, da bo zaprta do 17. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo avgusta zaprti. PROŠNJE ZA UPORABO ŠPORTNE PALAČE PALABRUMATTI na Rojcah: rok za vložitev prošenj zapade 16. avgusta; obrazci so na razpolago na spletni strani www.3.comune.gorizia.it/palabru-matti in v uradu za upravljanje športnih objektov goriške občine, kjer nudijo tudi vse potrebne informacije. SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 18. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Gorici zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da mladoletniki lahko potujejo v tujino le z osebnim dokumentom in ne zadostuje več vpis na potne liste staršev, ki pa so kljub tej novosti še naprej veljavni. Mladoletniki lahko zapuščajo Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti). OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bila na podlagi 17. člena ODP 086/PRES -Izvajalni pravilnik za I. del Urbanizem - DZ 05/2007 s sklepom občinskega sveta št. 26 z dne 4. julija 2012 sprejeta varianta št. 11 Splošnega občinskega prostorskega načrta. Vsi dokumenti variante so vloženi v občinskem tehničnem uradu (odprt za javnost ob ponedeljkih in ob petkih od 12.00 do 13.00, ob sredah od 16.00 do 17.30) in na voljo za 30 dni. V tem obdobju depozita, torej od 18.07.2012 do 16.08.2012, lahko kdor koli predstavi občini svoje pripombe in/ali ugovore. KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta do 20. avgusta. ODHOD NA POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE NA LIVKU: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri, s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri; več na www.zskd.eu. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. tiji Al Diaul v Moraru: v petek, 10. avgusta, ob 21. uri »Indagine su un cit-tadino al di sopra di ogni sospetto« (Elio Petri); v soboto, 11. avgusta, ob 21. uri »J. Edgar« (Clint Eastwood); v ponedeljek, 13. avgusta, ob 21. uri »La grande illusione« (Jean Renoir); v torek, 14. avgusta, ob 21. uri »L'ultima risata« (Friedrich Wilhelm Murnau) in »Il Co-dardo« (Reginald Barker in Thomas H. Ince); vstop prost. ZVEZDNATE ČAŠE V ŠTEVERJANU: de-gustacijski večer bo potekal v petek, 10. avgusta, na posestvu grofice Tacco na Dvoru v Števerjanu. S Izleti KROŽEK USLUŽBENCEV ZDRAVSTVENEGA PODJETJA 2 »ISONTINA« s sedežem v Ul. V. Veneto 173 v Gorici -poslopje B - prireja med 22. in 29. septembrom potovanje v Armenijo; informacije in vpisovanje po tel. 0481592883 ob ponedeljkih 13.00-14.00 ter ob torkih in četrtkih 13.30-15.00 ali po tel. 340-2496142. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se vpisovanje za 8-dnevni izlet na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra nadaljuje nepreklicno do 15. avgusta. Zato vabi društvo člane in prijatelje, naj se čim prej prijavijo po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 532092 (Emil D.). Na račun 300 evrov. Pohitite. V primeru nezadostnega števila udeležencev bo izlet odpadel. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja dvodnevni izlet z avtobusom 8. in 9. septembra do biserov Toskane; 1. dan: Siena, Montepulciano, Chiancia-no Terme; 2. dan: San Gimignano in Firence. Vpisovanja do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). 0 Mali oglasi PRODAM KTM 125, opravljen tehnični pregled veljaven do julija 2014; tel. 3485856977 (Marko). 0 Prireditve POLETJE V BUKOWCI - festival bo potekal v Bukovici do 31. avgusta; danes, 7. avgusta, ob 21. uri »Karaoke večer«; v sredo, 8. avgusta, ob 21. filmski večer; v četrtek, 9. avgusta, ob 19.30 vaje za hrbet Pilates, ob 20.30 plesna vadba »Zumba«, ob 21.30 kolesarjenje na statičnih kolesih »Biking«; vstop prost. POLETJE V TRŽIČU: kino na Trgu Falcone e Borsellino, ob 21.30: v četrtek, 9. avgusta, »Johnny English - La ri-nascita«; vstop prost. Ob slabem vremenu bodo film predvajali en dan kasneje. PRIREDITEV LAGUNAMOVIES 2012 bo v Gradežu potekala do 9. avgusta; prizorišča bodo različna. Danes, 7. avgusta, ob 21. uri v parku vrtnic nastop Davida Riondina »Il mio nome e Nettuno. Storie di naufragi da Ulisse a Schettino«; v sredo, 8. avgusta, srečanje z novinarjem Pietrom Špiritom z naslovom »Operazione Atlantide« in projekcija dokumentarnega filma; več na www.lagunamovies.com. FILMSKI VEČERI KULTURNEGA ZDRUŽENJA PAR MORAR na turistični kme- Pogrebi DANES V GORICI: 8.30, Carmelo Pelliz-zon iz kapele v Podturnu na glavno pokopališče. DANES V ŠLOVRENCU: 10.00, Paolo Brumat (iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 10.30, Annetta Vogric vd. Predan (iz bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi v Fratti in na pokopališču v Romansu. ^ V Bogu je našel svoj pokoj Zdenko Terčič Za vedno boš v naših srcih in molitvah žena Elizabeta, sin Matjaž, hčerki Mojca in Vida ter vsi domači Pogreb bo v sredo, 8. avgusta 2012, ob 10.00 v župnijski cerkvi v Števerjanu (iz goriške bolnišnice ob 9.30). / MNENJA, RUBRIKE Torek, 7. avgusta 2012 17 VIŠARJE - Več sto vernikov na tradicionalnem 24. romanju treh Slovenij Govornik Jože Trontelj govoril o tem, kam gre današnji svet Predsednik SAZU predvsem o etičnih vrednotah - Mašo daroval upokojeni koprski škof Metod Pirih TRBIŽ - Na Višarjah je bilo v nedeljo že 24. srečanje treh Slovenij, ki se ga je udeležilo več sto Slovencev iz Slovenije, zdomstva in zamejstva. Zbrane je nagovoril predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Jože Trontelj. "Živimo v času velikih sprememb. Spremembe pogosto pomenijo nekaj dobrega za ene in nekaj slabega za druge. Za vse pa pomenijo negotovost," je v govoru o etičnih vrednotah poudaril Trontelj. A spremembe, ki smo jim priča, so po njegovem mnenju vzrok za razočaranje nad svetom, v katerem živimo. Izpostavil je še, da se kriza še ni dotaknila vseh, se jih pa bo gotovo v bližnji prihodnosti in takrat bo "beg od znanosti in razuma prej ali slej pospremil tudi beg od vrednot". "Če želimo spodobno preživeti, ne da bi trpeli lakoto in raznovrstna pomanjkanja, potrebujemo novo svetovno ureditev. Globalizacija po njej naravnost kliče," je prepričan. Vprašal je, kaj lahko kot posamezniki storimo in zatrdil, da je brez "poprave vedenja na ravni posameznika, naroda in svetovne skupnosti sedanja civilizacija obsojena na konec". Zavzel se je za večanje zavesti o nujnosti etičnega vedenja in povedal, da SA-ZU že dlje časa razglablja "o potrebi po nacionalnem projektu za vrnitev vzgojnih in etičnih prvin v slovenske šole". Da bi izšli iz sedanje krize, se bomo morali po njegovem odpovedati pohlepu, razsipnosti in "dirki za materialno blaginjo, ki presega potrebe". "Prvo pa je neizkrivljeno razumevanje sveta, ki ga je treba vsadi-ti v osebni svetovni nazor. Za to potrebujemo dobro splošno izobrazbo - dovolj temeljito znanje, a umeščeno v sistem vrednot," je bil še odločen. "Več etike med ljudmi pomeni več sreče," je predavanje sklenil Trontelj, ki vidi za Slovenijo prihodnost "v sonaravnem, odgovornem in zadržnem razvoju". Kot je dejal, ni dovolj o etiki le govoriti, ampak je treba začeti z vzgojo k drugačni miselnosti ter ponovnemu negovanju etičnih vrednot. Opoldne je bila v božjepotnem središču slovesna maša, ki jo je skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval upokojeni koprski škof Metod Pirih. Ta je v svoji pridigi med drugim poudaril, da je namen srečanja treh Slovenij "poglobitev v veri in utrditev naše narodne zavesti, potem pa medsebojno druženje in povezovanje Slovencev po svetu, v zdomstvu in doma". Po maši je bil na ploščadi za cerkvijo kulturni program s cerkvenim mešanim pevskim zborom iz Podbrezij. Tradicionalno romanje treh Slovenij sta tudi letos organizirala Rafaelova družba in Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov. (STA) Na Višarjah spet verniki treh Slovenij CERKEV - V pismu slovenskim škofom Uran zanika očetovstvo Tajno pismo objavil spletni portal požareport.si - Obtožbe na račun bivšega apostolskega nuncija v Sloveniji Santosa Abrila Y Castella LJUBLJANA - V javnost je prišlo pismo upokojenega nadškofa Alojza Urana slovenskim škofom, v katerem kronološko opisuje zgodovino svojega "izobčenja". Kot navaja spletni portal požareport.si, gre za prepis tajnega pisma, ki ga je 11 slovenskih škofov prejelo 20. junija. Uran piše, da je osebno prepričan, da nima nobenega potomca in želi to tudi dokazati. V pismu "spoštovanim bratom v škofovstvu" Uran kronološko opisuje zgodovino svojega "izobčenja", odkar mu je bilo 18. novembra 2010 sporočeno, da naj "živi tako, da v prihodnosti ne bo povzročil nobene težke nevarnosti za velik škandal". Upokojeni nadškof obtožuje bivšega apostolskega nuncija v Sloveniji Santosa Abrila Y Castella, da mu je jeseni 2009 v ljubljanskem kliničnem centru, ko je bil Uran v kritičnem zdravstvenem stanju, predlagal, naj se odpove vodstvu ljubljanske nadškofije. Nuncij pa mu je 13. Alojz Uran kroma novembra istega leta izročil še prazen list papirja s tiskano glavo "Nuntiatura Apo- stolica Slovenica" in mu naročil, naj "vpričo njega napiše prošnjo za razrešitev." Besedilo odpovedi je bilo po besedah nadškofa Urana že napisano, on ga je moral le še prepisati. Da naj bi bil obtožen očetovstva, je Uran izvedel šele iz članka v časopisu Dnevnik, objavljenega 8. maja letos. Konec maja je v Rimu pri prefektu Kongre-gacije za škofe Marcu Kardinalu Ouelle-tu "prvič jasno izvedel za vsebino temeljne obsodbe: domnevno očetovstvo". Uran ugotavlja, da so ga v cerkvenih uradih obsodili, nihče pa ga ni obvestil o vsebini obsodbe. Zato tudi ni imel nobenih možnosti, da bi se lahko zagovarjal. Na koncu pisma, katerega prepis je portal požareport.si objavil v celoti, nadškof Uran eksplicitno zapiše, da je osebno prepričan, da nima nobenega potomca. In to želi dokazati tudi z analizo DNK ali katerokoli drugo metodo. Kar zadeva "kazensko" bivanje v tujini, JEZIK NA OBROBJU Marca leta 2011 sem se posvetila golemu prilastkovnemu rodilni-ku, ki je značilen za italijanski jezik, medtem ko zveni v slovenščini togo in okorno. Očetova hiša mi zveni bolj domače kot hiša očeta, tako tudi materina ljubezen in še marsikaj. Po petnajstih mesecih moram ugotoviti, da mojih nasvetov glede samostalniških svojilnih prilastkov ni upošteval nihče. Zato je nekdo poročal in pisal o muzeju morja in ga ta nenaravna zveza ni prav nič motila. Morda res še nikdar ni slišal, da v slovenščini takim muzejem morja rečemo pomorski muzej. Brala sem tudi kar precej dolgo poročilo o zadnji vojni, kjer je bilo že v naslovu zapisano, da so se nekateri italijanski vojaki po 8. septembru 1943 borili v enotah partizanov. Če bi pisec mislil v duhu slovenskega jezika, bi prav gotovo napisal, da so se borili v partizanskih enotah. Vsak dan berem o Občini Trst, o Občini Gorica, o Županu Gorice, o Pokrajini Trst, o Občini Ljubljana, kar je popolnoma pravilno, če pišemo o uradnih imenih upravnih enot, drugače pa je, če gre za opisno pripoved. Takrat je bolj naravno, da pišemo o tržaški občini, o goriškem županu, o tržaški pokrajini ali ljubljanski občini. Ko gre za medsebojne obiske zapišemo, da je tržaški župan obiskal svojega ljubljanskega kolega. V sedanjem kriznem času se veliko govori in piše o valutah. Namesto o izstopu iz evra je bolje, da rečemo o izstopu iz evrskega območja ali da govorimo o dolarskem območju. Nekateri odklanjajo pridevnik evrski, -a, -o, ker jim neprijetno zveni soglasniška skupina -vrsk, ki se res ne more ponašati z blagozvočnostjo, vendar je zaradi tega še ne smemo zavreči ali odpisati. Dokler imamo evro, bomo imeli tudi evrsko valuto in evrsko območje. Ni sicer napačno, če kdo zapiše, da je mladenič pripeljal avtomobil punto z registrsko tablico iz Trsta, vendar bi težko srečali ljubljanskega Slovenca, ki bi tako govoril. Že namesto avtomobil rečemo po navadi kar avto. Zgornje sporočilo bi lahko razumeli tudi napačno, in sicer, da je avto pripeljal iz Trsta. Že zaradi te dvoumnosti bi se Slovenec verjetno odločil za praktično sporazumevalno obliko in rekel, da je pripeljal avto s tržaško registrsko številko ali pa kar avto s tržaško registracijo. To poenostavljeno obliko je uporabil tudi Šlenc v svojem Slovensko-italijanskem slovarju, najdemo jo pa tudi v Sloven- skem pravopisu. Pozabiti pa moramo na našo v Trstu priljubljeno targo, zato bomo avto targata Trieste prevedli v avto s tržaško registracijo in vedno uporabili pridevniško obliko za kraj registracije, torej avto s koprsko, tržaško, goriško, ljubljansko, tudi slovensko in italijansko registracijo. Tečaj navadno zaznamujemo s časom trajanja ali pa tudi s številom ur. Tako imamo letne, polletne, četrtletne, trimesečne ali štirimesečne tečaje. Včasih pa so tečaji programirani za določeno število ur. Pri nas zato večkrat berem, da se bo začel tečaj tridesetih ali štiridesetih ur, kar mi zveni v slovenščini popolnoma nenavadno. Vsak Slovenec bi namreč rekel, da so to trideseturni ali štiri-deseturni tečaji. Opustimo samostalniško izražanje, ki je značilnost italijanskega, ne pa slovenskega jezika in se izra-žajmo slovenščini primerno. Lelja Rehar Sancin pa nadškof Uran "prosi za dovoljenje za svobodno gibanje" in "pisna navodila za čas prestajanja kazni". Ker so zadnji dogodki močno načeli njegovo psihofizično stanje, pa Uran prosi, da se upošteva njegovo zdravstveno stanje, in naložena kazen omili v možnost čimprejšnjega stalnega bivanja v Zavodu sv. Stanislava. Kot navaja portal, je Uran pisal tudi nekaterim v Vatikanu, vendar ni dobil nobenega odgovora. Upokojeni nadškof Uran, ki so ga pred tednom dni sprejeli v bolnišnici, do nadaljnjega ostaja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in okreva, so pojasnili v ljubljanski nadškofiji. Uran je bil v zadnjem obdobju v središču pozornosti zaradi navodila Vatikana, da mora začasno zapustiti Slovenijo. Informacijo o dekretu Kongre-gacije za škofe v Rimu je v Oznanilih župnije Sv. Jakob ob Savi 22. julija objavil tamkajšnji župnik Vlado Bizant, ki je tudi Uranov sorodnik. Sedanji slovenski metropolit in ljubljanski nadškof Anton Stres ter Uran sta informacijo potrdila 25. julija, generalni tajnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje pa je tega dne povedal, da je vzrok za umik Urana domnevno očetovstvo in da se Uran seli v Trst. Uranovi podporniki pa med drugim menijo, da je nekdanji nadškof žrtveno jagnje in da gre za konstrukt nekaterih v vrhu Cerkve, ki jih moti Uranova priljubljenost. (STA) KOROŠKA - Korupcija zborspet o predčasnih volitvah CELOVEC - Korupcijska afera okoli prodaje deželnih deležev banke Hypo Alpe Adria na Koroškem se je včeraj nadaljevala z zaslišanjem novih prič na deželnem sodišču v Celovcu. Za danes pa je -po bojkotu svobodnjakov pretekli petek - napovedana nova izredna seja deželnega zbora, na kateri bodo socialdemokrati (SPÖ), ljudska stranka (ÖVP) in Zeleni še drugič poskusili izsiliti razpustitev deželnega parlamenta in odločili o razpisu čimprejšnjih predčasnih volitev. Napovedali so, da od zahteve po razpustu deželnega zbora in razpisu predčasnih volitev ne bodo odstopili. To bodo zahtevali toliko časa, dokler svobodnjaki, ki imajo v deželnem zboru 17 od skupno 36 poslancev in s tem lahko preprečijo za glasovanje potrebno dvotretjinsko navzočnost, ne bodo privolili v predčasne volitve. Ali bodo svobodnjaki tudi tokrat izvedli bojkot, še ni jasno. Deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) je namreč napovedal, da bo povabil na razgovor predsednike vseh strank. Tema: kako naprej? Medtem se je zaslišanje na deželnem sodišču v Celovcu nadaljevalo z novimi presenečenji. Bivši predsednik FPK in prvi namestnik deželnega glavarja Uwe Scheuch, ki je pretekli teden odstopil z vseh političnih funkcij, niti ni prišel na sodišče, deželni svetnik Harald Do-bernig (FPK), ki se v javnosti ni pokazal že teden dni, pa je zaradi »nujnih vladnih zadev« prosil za preložitev zaslišanja na danes. Bivši predsednik koroške ljudske stranke (ÖVP) Josef Martinz je pred sodnikom še enkrat potrdil, da je v zadevi Hypo nasedel Haiderju. Sodniku je predal še hranilno knjižico z »denarjem sramote«, kakor je dejal. Na knjižici je bilo 65.000 evrov, torej del denarja, ki ga je Mar-tinz, ko je priznal dogovor o razdelitvi honorarja davčnemu svetovalcu Birnbacherju tudi na svojo in Haiderjevo stranko, prejel za ljudsko stranko. Državni poslanec Haiderje-vega zavezništva BZÖ v avstrijskem parlamentu Stefan Petzner pa je skušal razbremeniti Haiderja. Dejal je, da Haider vsaj v njegovi prisotnosti - v tem času je bil tiskovni predstavnik deželnega glavarja - nikoli ni govoril o financiranju strank iz posla Hypo Alpe Adria banke. Je pa obremenil Martinza in njegova sodelavca Achilla Rumpolda in Stephana Tauschitza iz ljudske stranke. Kaj senzacionalnega pa ni razkril, čeprav je napovedal, da bo govoril brez dlake na jeziku. (I.L.) PISMA UREDNIŠTVU Pojasnilo Mfi V članku o kraljici terana se je zapisala netočnost o prejšnjih kraljicah, ki naj bi imele doma vse po vrsti kmečke turizme in bi tako delale reklamo za svoja podjetja. Razen Neže Milic (moje hčere) ni imela nobena od kraljic kmečkega turizma, pa še v tem primeru ga ni nikoli v vlogi kraljice postavljala v ospredje, saj se nam v družini vsem zdi tako početje nekorektno predvsem do drugih kmetovalcev, s katerimi prijateljujemo in sodelujemo ter z njimi delimo dobro in manj dobro. Neža, kot tudi večina vseh drugih kraljic, ni promovirala lastno družinsko podjetje, pač pa le Kras, tisti KRAS, KI GA NE LOČUJE MEJA, ne na papirju, ne v zavesti ljudi. Naj dodam, da so izvolitvi Neže kot prve čezmejne kraljice sledile tako velike pohvale kot hude kritike o tem, da je zmagala kraljica iz Italije, a so bili ob koncu njenega mandata v glavnem vsi zadovoljni. Zatorej trditev o zasebni promociji ni samo neresnična, ampak ni niti najmanj na mestu. Bernarda Milic 18 Torek, 7. avgusta 2012 KULTURA / KNJIŽEVNOST - Odlikovanje mu je podelil predsednik Napolitano ob 88. rojstnem dnevu Rebula veliki častnik viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo Pozitivni sadovi "projekta Rebula" - Kdaj bo vročitev odlikovanja, še ni bilo določeno Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je pisatelja Alojza Rebulo imenoval za velikega častnika viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo. To je drugo najvišje državno odlikovanje na področjih kulture, gospodarstva, javnega ali človekoljubnega dela. Visoko priznanje je še en dokaz o tem, da rojeva pozitivne sadove "projekt Rebula" ki ga je izvedla Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta v sodelovanju z založbo Edizioni San Paolo iz Milana in s finančno podporo Dežele Furlanije - Julijske krajine. Z njim je želela doseči, da bi italijanska javnost temeljiteje spoznala delo tržaškega pisatelja in po njem tudi slovensko narodno skupnost in sploh slovensko kulturo. Poleg javnih predstavitev in odmevov v tisku so Rebuli 31. marca v kraju Riva del Garda podelili literarno nagrado Mario Rigoni Stern. Prejel jo je za roman Nok-turno za Primorsko, ki ga je v italijanščino pod naslovom "Notturno sull'Isonzo" prevedla Martina Clerici. V imenu italijanskih oblasti pa mu je 3. aprila med srečanjem v tržaški vladni palači čestital tržaški prefekt in vladni komisar Alessandro Giacchetti. Takrat je med drugim izjavil, da je lahko pisatelj Rebula s svojim literarnim delom, a tudi s svojo zavzetostjo svetel zgled za današnjo mladino. Obvestilo o odlikovanju je pisatelj prejel ob 88. rojstnem dnevu v drugi polovici julija. Kdaj bo vročitev visokega italijanskega odlikovanja, še ni bilo določeno. Rebuli je za visoko odlikovanje čestital slovenski minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. "To odlikovanje je veliko priznanje literarni ustvarjalnosti slovenske manjšine v Italiji, seveda pa predvsem priznanje pisatelju, ki je prene- Pisatelj Alojz Rebula ob prejemu nagrade Mario Rigoni Stern v kraju Riva del Garda letošnjega 31. marca sel plemenito krščansko tradicijo v slovensko zgodovinsko in sodobno romanopisje," je minister Turk zapisal v čestitki. Alojz Rebula (1924) se je kot pripadnik slovenske manjšine, ki mu je narodna zavest vsajena v intimno bistvo, kljub dvojezičnosti odločil za ustvarjanje v slovenščini, tudi zaradi tega, ker je v majhnem narodu videl ""najprimernejše vesolje" za izživetje ""čiste človeške integritete, osvobojene slepil zgodovine". Že njegova kratka proza je napovedovala ne- katere poteze pisateljevega nadaljnjega ustvarjanja. V njej se je uveljavljal Rebulov intelek-tualizem, ki si prizadeva preseči osebno pa tudi narodnostno tesnobo in negotovost in se posveča univerzalni bivanjski in duhovni tematiki s pečatom slovenstva, zlasti tržaškega. Rebula je član SAZU in Prešernov nagrajenec (1995). V Rebulin bogat ustvarjalni opus med drugim sodijo dela Devinski sholar, Klic v Sredozemlje, Senčni svet, V Sibilinem vetru, Ze- leno izgnanstvo, Divji golob, Jutri čez Jordan in Snegovi Edena, Kačja roža ter Cesta s cipreso in zvezdo. V okviru "projekta Rebula" so poleg že omenjenega prevoda romana Noktur-na za Primorsko izšla še prevod teološko-filozofskih meditacij Smer Nova zemlja pod naslovom "Destinazione Nuova terra" ter zbirka esejev, predavanj in komentarjev Da Nicea a Trieste, ki jih je Rebula izvirno napisal v italijanščini. V ljubljanski galeriji Škuc razstava Beseda je iz tečaja V galeriji Škuc v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Beseda je iz tečaja. Z njo želijo predstaviti polje vizualne poezije kot odpor izčrpanosti naravnega jezika in poskus odkrivanja nove, razširjene jezikovnosti. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. Vizualna poezija zajema področje raziskovanj napetosti med semantiko in vizualnostjo pisnega jezika. In prav ta napetost je tisto, kar razstava Beseda je iz tečaja ne želi nivelizirati, temveč ohraniti živo, je ob postavitvi zapisal kustos Vladimir Vidmar. Na njej so z deli zastopani Dimitrije Bašičevič Mangelos, Guy de Cointet, Stanislaw Droždž, Robert Lax, Vlado Martek, Bogdanka Poznanovič in Adam Vackar. Vizualna poezija je multimedijska v enaki meri kot je sam jezik multime-dijski fenomen. Sposobna je prevzeti in kombinirati najrazličnejše kanale komunikativnosti. Ambicija razstave je med drugim predstaviti vizualno poezijo kot agitacijo, preboj, ozaveščanje, tako kot na to kaže naslov, ki je para-fraza znamenitega mesta iz Shakespearovega Hamleta. (STA) Eros Ramazzotti jeseni z novim albumom Eros Ramazzotti jeseni napoveduje nov album. Pri založbi Universal Music ga bo izdal tri leta in pol po zadnji plošči 'Ali e Radici". Pri njegovem nastajanju so sodelovala mednarodno znana imena. Naslov albuma, ki bo na trgu dosegljiv 13. novembra, še ni znanA. Oseminštiridesetletni Ramazzotti, rojen v Rimu, v svoji domovini velja za enega najbolj priljubljenih glasbenikov. V svoji 30-letni karieri je prodal 55 milijonov plošč. Januarja je pri Sony Music izdal zbirko uspešnic "Eros Best Love Songs". Kompilacija vsebuje 14 njegovih najlepših ljubezenskih pesmi, nastalih med letoma 1985 in 2009. (STA) RAZSTAVA - V nekdanji Veliki kavarni ob Starem mostu na Glavnem trgu V Mariboru je v sklopu Evropske prestolnice kulture na ogled razstava o sedanjosti in preteklosti štajerskih Slovencev v Avstriji V nekdanjem kazinoju oziroma nekdanji Veliki kavarni ob Starem mostu na Glavnem trgu v Mariboru so konec julija odprli razstavo v sklopu Evropske prestolnice kulture z naslovom Gledat, kaj delajo/Schauen, was sie machen, ki daje izčrpen vpogled v preteklost in sedanjost štajerskih Slovencev v Avstriji. Štajerskih Slovencev v Avstriji ne gre zamenjevati z mnogo bolj znanimi koroškimi Slovenci. V avstrijski zvezni deželi Štajerski se je k slovenskemu občevalnemu jeziku na zadnjem ljudskem štetju, ko so oblasti to še spraševale, leta 2001 priglasilo več kot 2300 oseb. Tisti bolj aktivni se združujejo v Kulturnem društvu sedmi člen za avstrijsko Štajersko s sedežem v deželni prestolnici Gradec, njihova najpomembnejša kulturna institucija pa je Pavlova hiša/Pavel Haus v obmejni vasi blizu avstrijske Radgo-ne/Bad Radkersburga, v Potrni/Laa-feldu. O razstavi v Mariboru, ki je odprta vsak dan med 10. in 13. ter 16. in 21. uro, smo se pogovarjali s poslovodkinjo društva in kustodinjo razstave mag. Elisabeth Arlt: "Izhodišče za razstavo je bila stalna razstava o štajerskih Slovencih v Pavlovi hiši, ki jo bil že leta 1997 postavil dr. Christian Promitzer, specialist za zgodovino jugovzhodne Evrope na Univerzi Karla-Franca v Gradcu, ki spričo slovenskih sorodnikov zna tudi slovensko. Izvorno razstavo je dopolnil, razširil in nadgradil ter opremil z znanstvenim kategorialnim apar-tom." Naj omenimo, da razstava med drugim razkriva, da okoli dve tretjini krajevnih in ledinskih imen na avstrijskem Štajerskem izvira iz starosloven-ščine, tako med drugim ime Gradca, nemško Graz, torej majhen grad, gradec, ali pa Studentenbach, ki je po slovensko seveda Studenčnica itd. Razstava sledi odmevni razstavi o Nemcih v Mariboru, ki je bila prav tako postavljena v sklopu Evropske prestolnice kulture. Arlt: »Razstava Nemci in Maribor nam je bila izziv, saj nam je postavila zelo visoke standarde. Nismo želeli ponuditi manj, hkrati pa smo svojo razstavo koncipirali nekoliko drugače. "Nemška" razstava se je tako pečala samo s preteklostjo Nemcev v Mariboru, mi pa smo prikatzali, da gre pri Slovencih na avstrijsekm Štajerskem tudi za živo in živahno sedanjost. Prav tako se nismo obremenjevali s pojmi, kot so avtohtone in alohtone manjšine, kar je tudi večkrat krivično razlikovanje. Naša razstava obsega šest sklopov, šest tematskih področij, rdeča nit razstavnih predmetov, zbirk in dokumentov pa so v skladu z naslovom daljnogledi, teleskopi, povečavalna stekla in lupe. Prvi sklop je predstavitev narod-nijh skupnosti v Avstriji s posebnim pogledom na preteklost in življenje štajerskih Slovencev. Naslednja tema je "slovenski" Gradec, pri čemer smo že lani v Potrni obeležili 200-letnico ustanovitve prve stolice za slovenstiko, ki je bila sploh prva na svetu. Poleg tega Elisabeth Arlt in Pavlova hiša v Potrni imajo dolgo tradicijo v Gradcu tudi slovenski minoriti itd. Potem so pomembna tema delovne in druge migracije, kjer razgrinjamo usodo ga-starbajterjev, študentov, dnevnih mi-grantov ob štajerski meji. Prav življenje ob meji je naslednji sklop, v katerem pod drobnogled postavljamo zgodovino in sedanjost donedavna še zelo živih dvojezičnih področjih, to je v okraju avstrijske Radgone, v Lučanah in Soboti. Recimo, spomnili smo se leta 1910 ustanovljenega Slovenskega katoliškega kulturnega društva v Dedon- Gradec kot slovenski New York Številne teme razstave Gledat, kaj delajo so podprte tudi z dokumentarnim filmskim prispevkom, ki ga je ustvaril David Kranzelbinder iz avstrijske Radgone. Še danes se spominja desetdnevne vojne v sosednji Gornji Radgoni, ki jo je doživel kot desetletni fantič. In zmeraj se mu je zdelo čudno, da na avstrijski strani govorijo le nemško, na slovenski pa znajo poleg slovenščine mnogi nemško celo bolje, saj ne uporabljajo tako močnega dialekta. Spričo tega se je še sam začel učiti slovenščine. Kranzelbinder: »V 50 minutnem dokumentarcu med drugim spregovorijo Ivanka Gruber, predsednica Društva sloven-sko-avstrijskega prijateljstva, pater Jože Lampret, ki po slovenski maši v kleti minoritskega samostana zmeraj pripravi zabavo, pa nekateri koroški Slovenci, ki študirajo v Gradcu, in povedo, da je lažje biti koroški Slovenec na Štajerskem kakor koroški Slovenec na Koroškem. Gradec je res postal multikul-turno mesto, v njem živijo pripadniki 150 narodnosti. Nekdo na filmu sopre-govori o Gradcu celo kot o slovenskem New Yorku. Govorijo tudi tisti, ki so v Gradec prišli s trebuhom za kruhom in so v njem ostali. Hotel sem pokazati čim več obrazov, ki povedo "Mi smo tu', kar je naslov filma.« Film je dvojezičen in gledalcu omogoča, da posluša slovensko ali nemško verzijo ali pa da med njima preklaplja. David Kranzelbinder še doda, da je film pravzaprav "delo v nastajanju', saj kani kasneje dodati še nove sogovornike. (bj) cih, ustanovitelja pa so leta 1919 ubili z bombo, saj so ga imeli za kolabor-tanta Jugoslavije. Obdelan je hud pritisk asimilacije, ko je odpovedati se slovenščini že konec 19. stoletja pomenilo tudi dvig na socialni lestvici, kar lahko odčitamo tudi v življenski poti "nemškega" fabrikanta in slovenskega izumitelja Johanna Pucha, ki je bil sprva seveda Janez Puh. Peti sklop podrobneje prikaže Radgono z okolico, pretekle in sodobne sitke čez mejo, denimo gospodarske s trgovino in različnimi sejmi. Šesti sklop je pretežno posvečen sedanjosti v Pavlovi hiši, pa tudi drugim slovenskim kulturnim institucijam, denimo gledališču Rezke Kan-zian, pouku slovenščine v avstrijskih javnih šolah in podobnemu. K tem šestim sklopom smo dodali še fotografsko razstavo našega prejšnjega predsednika, prizananega avstrijskega fotografa Branka Lenarta s črnobelimi portreti Štajerci/Styrians, zraven pa še posnetke slovenskega mojstra Stojana Ker-blerja.« Elisabeth Arlt še pove, da je na avstrijskem Štajerskem zanimanje za slovenščino in slovenske korenine oživljeno. Več kot 500 otrok se v tej zvezni deželi sedaj fakultativno uči slovenščine, od ljudskih do poklicnih in srednjih šol. »Ko smo pripravljali to razstavo, so se ljudje navdušeno odzivali in z veseljem prispevali svoj delež k njej. Zbrali smo ogromno gradiva in ta odziv me je še posebej opogumil,« pravi kustosinja. Glede dvojezičnih krajevnih napisov, ki so še zdaj tema na avstrijsekm Koroškem, pa Arltova odgovarja: »Bojim se, da je število štajerskih Slovencev za kaj takega sorazmerno majhno. Se pa zavzemamo za več dvojezičnih in celo večjezičnih napisov za tako imenovane turistične in kulturne kažipote, kjer že žanjemo uspehe. Upam, da se bomo na ta način otresli še nekaj preostalega, tudi političnega pritiska, in bo nastal prostor za kaj smelejšega.« Boris Jaušovec / RADIO IN TV SPORED Torek, 7. avgusta 2012 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hrovatin: Težave + prof. Plesko 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Vite sull'onda 7.30 Risanke: Cartoon Flakes ^ Rai Tre Suchet) 16.05 Nad.: My Life - Segreti e pas-sioni 16.30 Film: Mondo perduto (fant., ZDA, '60, r. I. Allen) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Film: Godzilla (zf, ZDA, '98, r. R. Emmerich, i. M. Broderick, M. Pitillo) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne vesti 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.05 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 7 (pon.) 15.10 Nan.: Capri (pon.) 16.50 Rubrika: Rai Parlamento Telegiornale 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissa-rio Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Techetechete 21.20 Nan.: Last Cop - L'ultimo sbirro 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Rubrika: Pas-saggio a Nord Ovest (v. A. Angela) 0.10 Premio Persefone (v. P. Insegno) 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.00 Film: Il giocatore (dram., ZDA, '98, r. J. Dahl, i. M. Damon, E. Norton) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.35 Film: Che fine ha fatto il cavallo di Winky? (kom., Nizozemska, '07, r. M. Kamp) 10.20 Nad.: I Cesaro-ni 3 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Inga Lindström, amore di mezza estate (rom., Nem., '05) 16.15 Film: Hanna e il pinguino (kom., Nem., '08) 18.15 Igra: La ruota del-la fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Talent show: Veline (v. E. Greggio) 21.20 Aktualno: Quinta colonna (v. S. Sottile) 0.00 Film: Lo squalo (pust., ZDA, '75, r. S. Spielberg) V Italia 1 10.00 Risanke: I Classici Disney 10.45 Dnevnik 10.50 XXX. Olimpijske igre London 2012: skoki v vodo - polfinale 3m (ž); kanu - K1 (ž); triatlon (m) 10.55 14.45, 17.50, 19.50 Dnevnik - Olimpijade 13.00 Dnevnik 13.30 XXX. Olimpijske igre London 2012: triatlon (m); jadranje na deski (m); gimnastika - finale (specialnost); jadranje na deski (ž); vaterpolo - polfinale (ž); sinhronizirano plavanje - finale (par); odbojka na mivki - polfinale; skoki v vodo z odskočne deske 3m - finale 16.00 20.30 Dnevnik 18.00 Dnevnik L.I.S. 21.05 XXX. Olimpijske igre London 2012: skoki v vodo z odskočne deske 3m - finale (m); atletika; ženska odbojka (povzetek) 23.30 Dnevnik 23.40 Žrebanje lota 23.45 Rubrika: Buo-nanotte Londra (v. J. Volpi) 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Glee 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.00 Ritratti 8.50 Film: Franco e Ciccio sul sentiero di guerra (kom., It., '69, r. A. Gri-maldi) 10.15 Dok.: La Storia siamo noi 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.15 Igra: Per un pugno di libri (v. V. Pivetti) 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 14.55 Nan.: La casa nella prateria 15.45 Film: Tut-te le manie di Bob (kom., ZDA, '91, r. F. Oz, i. B. Murray) 17.20 Dok.: GeoMagazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Show: Circo estate 23.15 Nočni in deželni dnevnik 23.55 Dok.: Cor-reva l'anno u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Di-stretto di polizia 4 13.50 Film: Poirot non sbaglia (krim., VB, '92, r. R. Devenish, i. D. 21.10 Film: 50 volte il primo bacio (kom., ZDA, '04, r. P. Segal, i. A. Sandler, D. Barrymore) 23.10 Talk show: Il Bivio (v. E. Ruggeri) La 7 7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 9.55 Aktualno: In Onda (pon.) 10.35 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.00 Rubrika: I menu di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Nan.: Iron Road 16.10 Nan.: Il com-missario Cordier 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.10 Film: Amore a prima vista (kom., It., '99, r. in i. V. Salemme) 23.00 Film: Le comiche 2 (kom., It., '91, r. N. Parenti, i. P. Villaggio) 0.45 Dnevnik in športne vesti ^ Tele 4 Ghetto „My favourite things" 12.55 20.25 Tg Agenparl 13.00 Lezioni di pittura 13.30 16.30 Dnevnik 14.00 Today we eat Sicilian 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Luoghi magici 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: 20 minuti... 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: La ragazza di campagna (dram., ZDA, '54, r. G. Seaton, i. G. Kelly, B. Crosby) 22.30 Rubrika: Epoca... che storia 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Koncert: Mille voci |r Slovenija 1 6.45 22.50 Poletna scena (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.0015.40, 18.20 Risanke 9.45 Nan.: Ribič Pepe 10.05 Studio Kriškraš (pon.) 10.50 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 11.00 Zgodbe iz školjke 11.10 Nan.: Taborniki in skavti 11.25 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali (pon.) 11.30 Dok. nan.: Vremenske uganke 11.35 Ciak Junior: Sledi svojim sanjam (pon.) 11.45 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.20 Umetnost igre: Kabaret in politična satira (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Dok. serija: Kitajci prihajajo 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 16.05 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 16.25 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 16.35 Dok. film: Vodja (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Ugriznimo znanost (pon.) 17.35 21.35 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja (pon.) 17.45 Nan.: Moji, tvoji, naji-mi 18.10 Nan.: Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Dok. serija: Zahodna civilizacija - se ji bliža konec? 20.50 Dok. film: Postaja Topolove 2009 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.25 Globus 0.00 Dok. odd.: Bikini - Sanjski otok na zaprtem območju (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 11.30 Studio 11.40 Olimpijske igre London 2012: Kajak kanu na mirnih vodah, atletika, triatlon (m) 15.00 Gimnastika - finala po orodjih 16.30 Namizni tenis - finale (ž) Ekipno 18.00 Nogomet - polfinale (m) 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Londonski vrtiljak 20.25 Atletika 22.20 Boks 23.30 Skoki v vodo - deska (t Slovenija 3 6.0010.00 Sporočamo 7.35 20.00, 23.05 Aktualno 8.20 Beseda volivcev 11.15 20.40 Na tretjem... 12.15 Tedenski napovednik 12.35 22.00 Studio city (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.00 Svet v besedi in sliki 15.30 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 21.30 Žarišče 23.20 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Olimpijske igre London 2012: rokomet (m): Srbija - Hrvaška, posnetek 16.00 Košarka (m): Argnetina - ZDA, posnetek 18.00 Brez meje - izbor 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.45, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Olimpijske igre London 2012: triatlon, povzetek 20.10 Atletika, neposredni prenos 22.40 Nogomet (m): polfinale, posnetek Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Pogovor in pika 18.00 Modro 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Dober pogled z lovsko družino Trnovski gozd 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Odbojka - Salonit Anhovo sezona 2011/12 -4, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.35 14.05 Dok.: Borgo Italia 8.00 16.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Koncert: Voci dal 6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.55 17.45 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Risane in otr. serije 10.40 14.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 16.40, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Zvezde na sodišču 14.20 Nan.: Dobra ma- čka 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.50 23.00 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 20.50 Nan.: Castle 21.45 24UR zvečer 22.05 Nan.: Lov na osumljenca 23.05 Nan.: Zvit in prebrisan 23.55 Nan.: Enajsta ura A Kanal A 7.00 18.00 Svet 7.45 Risane in otr. serije 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro TV 12.15 Zabavna serija: Naj posnetki z interneta 12.35 TV prodaja 13.05 Nan.: Will in Grace 13.35 17.10 Nan.: Na kraju zločina - Miami 14.30 Film: Skrivnostne vezi (dram., ZDA, '09) 18.45 Volan 19.10 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: Smrtonosni otok (akc., Kanada/Nem., '08) 21.40 Film: Ali je pilot v letalu? 2 (kom., ZDA, '82, r. K. Finkleman, i. R. Hays, J. Hagerty) 23.15 Film: Šest stopenj ločenosti (dram., ZDA, '93, i. W. Smith) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Alenka Florenin in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Izboljšajmo naše medsebojne odnose: pripravlja pedagoginja Nataša Ri-javec Klobučar; 12.15 V deželi sambe (pri-pr. Zaira Vidali); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dornik in Danijel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 39. nad.; 18.00 Iz tekmovalnih odrov, Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Poletne Olimpijade v Londonu; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.15 Poletne Olimpijade v Londonu; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik - Olimpijade; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40 Ballando con Secondo Ca-sadei; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Sonoricamente Puglia; 11.00-12.00 Olimpijade; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Dogodki dneva - Olimpijade; 13.00, 22.30 Summerbeach; 14.00, 21.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35, 22.00 My radio; 15.00, 18.00-19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state fresc-hi; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Det-to tra noi... in musica (pon.); 21.30 Proza; 23.00 Radio Indie music like (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.000.00 Olimpijski val, studio Ljubljana - London, 11. dan; 10.05, 17.45 Olimpijski naval; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.00 Časovni stroj; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 To so moje igre; 13.00 Danes do 13.ih; 14.00 Hyde park; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Čaj za dva; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 21.00 Časovni stroj; 22.00 Novice; 22.30 Olimpijski naval (pregled); 23.00 Mnogo hrupa za nič, impresija. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 7. avgusta 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno č—oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona TRBIŽ O 13/28 ČEDAD O 20/31 GORICA O O GRADEC 19/24 CELOVEC O 13/19 O 14/21 KRANJSKA G. 0 16/21 S. GRADEC M N. GORICA 21/29 o TRŽIČ 17/24 _ O KRANJ O LJUBLJANA 18/26 POSTOJNA O 17/25 KOČEVJE CELJE 19/25 O MARIBOR 019/24 n PTUJ O M. SOBOTA O 21/26 N. MESTO 28/20 O ^^ _ o ČRNOMELJ ZAGREB 22/30 O REKA 21/30 (^NAPOVED ZA DANES V gorah bo spremenljivo, po nižinah pa pretežno oblačno, ob obali jasno, čez dan bo pihal krajevni veter. Po gorskem območju, vendar ponekod lahko tudi po nižinah, bo možna kakšna ploha ali nevihta. Zvečer bo zlasti ob obali zapihala zmerna burja. Danes bo sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo. Ponekod bo zapihal vzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne od 26 do 30, na Primorskem do 32 stopinj C. V deželo bodo v visokih legah pritekali blagi jugozahodni tokovi, ki pa bodo v Alpah bolj vlažni in nestanovitni, danes bodo oslabeli, jutri pa bodo začeli pritekati s severozahoda. V spodnjih plasteh nas «bodo danes zvečer zajeliseverov-zhodni, znatno bolj suhi tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.25 Dolžina dneva 14.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.33 in zatone ob 11.49 Nad severno Evropo je ciklonsko območje. Vremenska fronta se razteza od južne Skandinavije do Alp in se le počasi pomika proti vzhodu. Pred njo priteka k nam z okrepljenimi jugozahodnimi vetrovi topel in suh zrak. BIOPROGNOZA Sredi dneva in popoldne bo po nižinah počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. V času največje vročine se izogibajte večjim naporom na soncu, pijte dovolj tekočine in uživajte lahko hrano. Prostore zračite ponoči inzjutraj. . ar MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 26,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.34 najvišje -1 cm, ob 6.53 najnižje -22 cm, ob 14.38 najvišje 34 cm, ob 22.17 najnižje -18 cm. Jutri: ob 3.16 najvišje -10 cm, ob 5.57 najnižje -12 cm, ob 15.22 najvišje 27 cm, ob 0.37 najnižje -23 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 1000 m 31 2000 m ..... .....15 23 2500 m . . . . .....12 18 2864 m..... ....... 9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju 9,5. TOLMEČ O 12/23 f! VIDEM O i^S 18/32 O PORDENON 19/31 TRBIŽ O 11/22 O GRADEC 17/23 o 12/20 KRANJSKA G. ČEDAD O 19/31^25-, CELOVEC O 16/22 žič sr6 TRŽIČ 16/25 O KRANJ o 15/21 S. GRADEC PTUJ O CELJE 17/25 "¿K MARIBOR 017/24 M. SOBOTA O 19/26 O "v* LJUBLJANA GORICA O ° N- GORICA 17/26 N- MEST° 18/27 20/32 21/28 SO1S6T/25NA -a- ° ^^ KOČEVJE ViJ1 _ O "" ČRNOMELJ ZAGREB 21/29 O & Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER