PoStnhm phhn T gutovfnL Leto XI., št« 25. Ljubljana, petek 31. januarja 1930 Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54 - Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubijana. Prešen nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana Si 11 842. Praha čislo 78 180; Wien št ins ?41 Naročnina znaša mesečno 25. za inozemstvo 40 — Dii Urednidtvo: Ljubljana: Knatlieva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 440 Celie: Kocenova ul 3 Telefon St 190 Rokopisi se ne vračaio — Oglasi po tanf j SESTAVA NOVE ŠPANSKE VLADE Včeraj popoldne Je bila imenovana nova vlada z generalom Beren guerom na čelu ~ Velike težkoče ob nastopu London. 30. januarja AA. »Morning Post« poroča o dogodkih v Španiii in veli: Položaj Primo de Rivere je postal v zadnjem času nemogoč. Vsa javnost je bila proti njemu. Odločilno pa je bilo. da sta ga zapustila vojska in mornarica, ki sta ga do-vedli do oblasti. Primo de Rivera ie zapustil svoje mesto z dostojanstvom. General Berenguer, novo imenovani predsednik španske vlade, uživa zaupanje kralja. O njem se ve, da Je edini minister, ki bo mogel obvladati težak položaj na Španskem. Primo de Rivera za nadaljevanje diktature Madrid, 30. jan. d. Četudi Je general Primo de Rivera Po svojem odstopu napovedal, da se bo popolnoma umaknil iz političnega živi enja, ki se ga ie tekom sedmih let. od kar je bil na vladi, naveličal, zaenkrat ne kaže, da bi nameraval uresničiti to svojo napoved, dede na propagando svoiih Madrid, 30. januarja. Asg. Kljub pesimistični presoji položaja po stanju včerajšnjih pogajanj, ki jih je imel general Berenguer s posameznimi designiranl-mi ministrskimi kandidati, je bila danes sestavljena nova vlada. Tekom dopoldneva je general Berenguer nadaljeval svoje razgovore s posameznimi politiki, opoldne pa je odšel na dvor, kjer ie poročal kralju o rezultatih svoje akciie. Popoldne se je vršila skupna seja desiffntranih ministrov Dixl predsedstvom kralja. Na seji so bile sprejete in odobrene zadnje podrobnosti glede sestave novega kaj>ineta in v glavnh obrisih določen tudi program vlade. Ob 4. popoldne je bila ministrska lista de-finitivno sestavljena, nakar io je predložil general Berenguer "tralju v potrdilo. Ob 5. so odšli novi ministri na dvor, kjer so položili prisego. Takoi nato je bil objavljen nas liti nji uradiu Komunike: »General Berenguer je sestavil novo vlado, ki je danes ob 5. po.ožila prisego m prevzela vodstvo državnih poslov. Vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik, zunanje In vojno ministrstvo: general Berenguer; notranje zadeve: general Mazo; mornarica: kontreadmiral Carvia; finance in gospodarstvo: Argiiefles; pravosodje: Estrado; zgradbe: Matos; prosveta: vojvoda Alba; delo: Sangroros Doiano.« Težavna pogajanja Hadrid, 90. januarja, d. Kljub prvotnemu optimizmu, ki ga je kazal designirani ministrski predsednik general Berenguer ob prevzemu mandata sa sestavo vlade, je njegova akcija naletela oa mnogo večje ovire in težkoče, kakor pa se je pričakovalo, dasi so si bili poznavalci razmer ie od vsega početka na jasnem, da general Berenguer ne bo imel lahkega posla. Pogajanja, ki jih je ime! general Berenguer s posameznimi ministrskimi kandidati ki političnimi voditelji, so bila skrajno težavna. Splošno nerazpoloženje proti diktaturi je prišlo sicer vedno bolj do izraza, toda naziranja o rešitvi sedanje vladne krize so bila tako različna, da ni bilo videti izhoda iz te zmešnjave. Odstop Primo de Rivere je sicer znatno omilil notranjepolitično napetost in priprečil izbruh velika i evolucije z nedoglednimi posledicami, vendar pa je nadaljnji razvoj situacije še do. cela nejasen. General Berenguer zaenkrat sicer Se ni podal program vlade, vendar pa se dozna-va iz njegove okolice, da hoče stopnjema likvidirati diktaturo in dovesti na krmilo parlamentarni režim. Najprej namerava vesti občinske volitve, ki bi jim sledile volitve ▼ pokrajinske iastope, nakar bi bile takoj razpisane parlamentarne volitve. Največje težkoče pri sestavi nove vlade so bile v tem. ker general Berenguer glede na razpoloženje posameznih skupin, ki prihajajo v poštev pri sestavi nove vlade, ni mogel določiti svojega programa. Na eni strani mota general Berenguer zadovoljiti vojaške kroge, ki 6o bili z diktaturo Prima de Rivere tako globoko zapleteni v politično življenje, da se nočejo odreči nadaljnjemu vplivu na državne posle in se zavzemajo za ohranitev diktature, na drugi strani pa vežejo bivši politiki svoj pristanek za sodelovanje v vladi na takojšnjo obnovo ustavnega stanja. Liberalna stranka pod vodstvom grofa Romanonesa, bivšega ministrskega predsednika, je sicer pripravljena podpirati novo vlado, da s tem onemogoči povratek diktature Primo de Rivere, vendar pa tako dolgo ne želi aktivnega sodelovanja v vladi, dokler ne bo urejeno strankarsko-politično življenje. Conde de la Portera, ki mu je bil ponuden portfelj pravosodnega ministrstva, je odklonil sodelovanje z motivacijo, da vidi v vladi generala Berenguera nadaljevanje diktature. Sodba španskih politikov Madrid. 30. januarja AA, Grof Laportera je izjavil, da se država še ne bo vrnila v normalno stanje, češ, da vlada generala Berenguerja pomeni zaenkrat podaljšanje diktature. Grof Romanones pa ie velel novinarjem da se je položaj ponovno poslabšal, kar je razvidno iz dolgotrajnfh pogajanj za sestavo vlade. Vodja katalonskega pokreta Macchia je izjavil novinarjem, da po njegovem mnenju v Španiji zaenkrat tudi po padcu generala Prima de Rivera ne bo prišlo do važnejših izprememb. Macchia je pristavil, da je prišel padec Prima de Rivere prerano in da so se Katalonci nadejali, da bo odstopil s politične pozorrrice šele prihodnje mesece. Biv"i predsednik parlamentarne vlade grof Romanones je izjavil, da se nadeja temu. da bo general Berenguer skušal uvesti normalni režim. Ker želi jreneral Berenguer povratek ustavnega življenja, je treba podpirati njegovo vlado, da bi se na ta način onemogočil povratek generala Primo de Rivere. nasprotnikov je napovedal, da bo v posebnem proglasu na narod pojasnil vzroke svoje demisije Sinoči pa je sklical zborovanje »Ume Patriotice« na katerem e imel velik političen govor. Uvodoma je pojasni! politični položaj. Tudi pn tej priliki je obžaloval svoit napako, ki io je storil s tem, da se e obrnil za zaupnico na vojaške kroge. V svojih nad ali nih izvajanjih se je zavzemal za o-hranitev diktature, češ da zahteva interes države, da ostane vsaj še nekai let na krmilu režim osebne odgovornosti. Za primer pa. da bi bilo že seda' obnovljeno ustavno stan e, je pozival pristaše svoje stranke naj se pripravijo na politično borbo in razmišljajo o sestavi kandidatnih list za parlamentarne volitve. Udruženje »Unione patriotica« bo priredilo v počast generala Primo de Rivere svečan banket Novinarjem e Primo de Rivera iizjavil, da bo odšel na oddih na deželo, čim uredi svoe osebno tajništvo. Protimonarhisti skušajo izrabiti padec Prima de Rivere za sebe - Spopadi demonstrantov s policijo Madrid, 30. janruarja d. Kljub strog« cen- so drjaki uprizorili pogreb diktature. Ko iih zirri m obsežnim varnostnim ukrepom se je hotela policija razgnati, ie prišlo do kr- nenriri, ki so izbruhnili že pred padcem vavega spopada. Do velikih izgredov je pri- Primo de Rivere. nadaljujejo. V Madridu šlo tudi pred italijanskim poslaništvom v so demonstracij na dnevnem redu. Sploš- Madridu. Demonstranti so z vzklikanjecn oo razburjenje skušajo izkoriščati tudi ko- proti diktaturi razbili na poslopju vse šipe. mumisti. ki hu skajo proti diktaturi in širijo Šele po prihodu vojaštva so se razbežalL protimonarhistično propagando. V Madridu Zaradi teh dogodkov je izdaj] general le prišlo ob enih ponoči do krvavega Sipo- Berenguer danes zelo stroge varnostne pada med demonstranti in policijo. Demon- ukrepe. Po mestu patruljira vojaštvo io po- stranti so prodrli v bližino močno zastra- licia na konjih. Vsako zbiranje je prepo- žene-ga kraljevega dvorca, kjer so med kli- vedano. Dosedanji šef policije v Madrida ci >Doli monarhija!« Živela republika!« raz- general Bazara je odstopil. Na njegovo vili rdečo zastavo. Policija je končno upo- mesto je začasno imenovan general Sanju- rabila orožje. Po dosedanjih vesteh je bilo rio. Po vesteh, kj prihajajo Iz Katalonije, pri spopadu težko ran enih 12 decnonstran- je tudi tam poiožai zelo resen. Razipolože- tov, 2 policista pa uibita. Do krvavih izgre- nje mas se vedno boli nagiba k republika« dov je prišlo tudi v Barceloni, od koder tjizimu, zaradi česar zflasti vojaški krogi javljajo 5 mrtvih in okrog 30 ran enih. Sko- pritiskajo za čim prejšnjo rešitev vladne raj po vseh mestih so demonstranti demoJi- krize, rali prostore »Unie Patriotice«. V Cadizu Maksimirane trošarine štirimilijonski primanjkljaj ljubljanskega mestnega preračuna - Tudi podeželske občine ne vedo izhoda Ljubljanska mestna občina črpa svoja finančna sredstva iz samostojnih občinskih davščin in taks, iz doklad na državne neposredne davke, iz donosa občinskih podjetij in za kritje izrednih potrebščin iz posojil. Med samostojnimi davščinami je najjačja po svojem finančnem efektu trošarina na alkoholne pijače, živino, sadje in nekatera druga živila. Pri obdavčitvi neobhodno potrebnih življenskih potrebščin je občina vedno pazila, da s tarifnimi postavkami ne draži živil, dočim je smatrala alkoholne pijače za pogrešljiv užitek, ki pa sme kljub temu biti obdavčen tudi samo do mere, ki ne zavira konsuma. Leta 1914. }e pobirala mestna občina od litra vina 13 vinarjev, dočim je leta 1929. pobirala 2.50 D n. Po indeksu življenskih potrebščin moramo predvojno krono pomnožiti s 16 in bi na ta način zračunana predvojna trošarina na vino znašala danes 2.08 Din. kar naj nam služi za dokaz, da se predvojna trošarina na vino v Ljubljani ni posebno zvišala. Novi dopolnilni zakon o državni trošarini pa občinam s 1. januarjem 1930 maksimira predpis trošarin. Mestna občina ljubljanska bi po novem zakonu ne sme a pobirati za 1 liter vina višie trošanne kakor 1 Din. namesto 2.5 dinarja: za 1 liter čistega alkohola ne več od 10 Din. namesto dosedanjih 15 Din in za hektoliter piva ne več kot 60 Din. namesto dosedanjih 100 Din. Zaradi maksimiranja trošarin izgubi mestna občina pri proračunu mestnega zaklada najmanj 3.500.000 Din. Poleg tega oa nastaja vprašanje, kal bo s SOparsko trošarino na vino, ki je zastavljena za obligacijsko posojilo. Ministrstvo financ je svoičas dovolilo to trošarino za kritje investicij za stanovanjske hiše. Smatrati je pa., da se ta že zastavljena in mestni občini posebej dovoljena davščina ne more všteti v maksimirano trošarino, ker bi sicer nastal nov primanjkljaj 1,376.125 Din. Mestna občina ljubljanska bi torej z maksimiranjem trošarin izgubila skoro pet milijonov dinarjev dohodkov. Ljubljanski proračun za leto 1930. katerega je izdelala občinska uprava in ki bo predložen občanskemu svetu v sklepanje, ie v bistvu enak proračunu za leto 1929. Le za ceste je predviden večji izdatek 1,500.000 Din ker je bil leta 1929. ravno v tem DOglaviu proračun skoro ves črtan in se zato tekom leta ni moglo iz rednih dohodkov ničesar napraviti. Da pa ljubljanskih cest ne moremo pustiti takšne kakršne^ so. zgovorno dokazujejo baš sedanji deževni dnevi. Navzlic največji štennji pri stroških pa vendar izkazuje osnutek proračuna mestne uprave 3,689.322 Din primanjkljaja, pri čemer ie mestna uprava že upoštevala ogromno izgubo na trošarinah. Mestna občina se sedaj trudi, da doseže spremembo zakona o državnih trošarinah v tem smislu, da vsaj za velika mesta ne obveza princip maksimiranja trošarin. Ako bo pa ostak) njeno prizadevanje brezuspešno, potem bo morala iz proračuna črtati domalega vse, kar je predvidenega za napredek mesta. Ker pa Ima redukcija proračuna tudi svoje meje, bo morala občina poseči po zvišanju predvsem občinske doklade na državne davke, čemur se je doslej upirala, ker je uvaževala. da sta n. pr. trgovina in obrt že itak obremenjena s pridobnino. Maksimirana trošarina seveda ne ustvarja težkoč samo Ljubljani. Nič manj ni prizadet Zagreb, ki izgubi 6 milijonov in Beograd, ki izgubi 10 milijonov dnarjev. Prav posebno so pa z maksimiranjem trošarin prizadete tudi podeželske občine, ker so gradile svoje proračune predvsem na trošarini na alkoholne pijače. Znano mi je, da izgubi n. pr. Kranj 200.000 Din dohodkov. Maksimiranje trošarin se od mnogih utemeljuje s tem. da se bo dvignil kon-sum in da bo s tem pomagano vinogradnikom. Dvomimo, če se bo podvIo samo en liter vina več. ako bo za 1 Din cenejše. Konzum alkoholnih pijač brez ozira na trošarine vsako leto narašča. V Ljubljani je n. pr. zrastel od leta 1913 konzum vina za 67 odst. in konzum ruma za 211 odst.! Vinogradnikom bi tre-balo predvsem pomagati z organizacijo izvoza. Na5?tno bi bilo reči. da bi se moralo vprašanje trošarin na alkoholne pijače kot izvor samoupravnih dohodkov rešiti z zakonom o občinskih davščinah. Občinam se morejo vzeti dosedanji dohodki šele. kadar dobijo kompenzacije drugega izvora, ker ne morejo še bolj zvišati davkov. V mislih imam predvsem že omenjeno davščino na pridobnino. Z maksimiranjem trošarin sicer zadovoljimo veletrgovino z vinom, toda ali smemo z zvišanjem pridobnine na splošno ozlovoljiti trgovino in obrt? Nihče pa ne sme računati, da bo z znižanjem milijonskih dohodkov na trošarini brez uvedbe drugih davščin mogoče uravnovesiti samoupravne proračune. Nekie se bodo morali najti novi viri! V teh dneh se bo odločilo, ali maksimiranje trošarin ostane v veljavi. Ako ostane, potem bo šele načet problem: Kaj sedaj? Rešitev ne bo lahka. In prav lahko, da bodo v času neurejenih samoupravnih financ maksimiranje trošarin obžalovali prekmalu tudi tisti, ki se ga danes vesele in ga DozdravS:ajo. Ivan Tavčar. Resolucije centrale industrijskih korporacij Želje in predlogi industrijskih zastopstev k aktualnim gospodarskim m socialnim problemom Lepi uspehi Male antante Komunike „Avale" in ekspoze dr. Beneša o sklepih druge haaške konference Beograd, 30. jan. AA. Agencija »A val a« je z ■ merodajnega mesta dobila to-le poročilo o delu druge haaške konference: Druga haaška konferenca, ki je svoje delo zaključila 20. L m., je deflnitivno regulirala vprašanje nemških reparacij. Razen tega je bil dosežen na konferenci dokončni sporazum tako glede bolgarskih kakor glede avstrijskih reparacij. Prav tako so v glavnih obrisih regulirane madžarske reparacije. Treba bo samo še na konferenci v Pafrizu, ki začne svoje delo 5. prihodnjega meseca, rešiti vprašanje procedure in nekih podrobnosti o madžarskih reparacijah. V pogledu nemških reparacij so bili za našo državo doseženi v glavnem zadovoljivi rezultati že na prvi haaški konferenci, ki je bila v avgustu minulega leta. Druga haaška konferenca je za našo državo pomembna zaradi dosežene rešitve vprašanj vzhodnih reparacij, avstrijskih, bolgarskih, in madžarskih. V tem vprašanju je bil napor naše delegacije v glavnem usmerjen na to, da se z Madžarsko, Bolgarijo in Avstrijo definitivno regulirajo odnošaji, kd izvirajo iz mirovne pogodbe T^ba je predvsem poudariti, da je druga haaška konferenca sklenila, da se brišejo državni dolgovi za osvobojenje in dolgovi za odstopljena posestva bivše avstro-ogrske monarhije, ki so biH dejansko v breme naše drve. V vprašanju avstrijskih reparacij je konferenca soglasno sklenila, da se Avstrija glede na njeno težko gospodarsko in finančno stanje v bodočnosti oprosti raparacijakih plačil. Vprašanje bolgarskih reparacij je rešeno na naslednji podlagi: do 1. aprila t L ima Bolgarija plačati 5 milij. zlatih frankov, od 1. aprila t. 1. do zadnjega marca 1940 mora plačevati Bolgarija anuitete v znesku 10 milijonov zlatih frankov. Za dobo od 1. aprila 1940 do konca marca 1960 bodo te anuitete 11 milijonov zlatih frankov, 1. aprila 1950 do konca marca 1966 pa 125 milijona zlatih frankov. Te anuitete se plačajo ob koncu vsakega polletja, to je v septembru in v marcu. Naš delež na bolgarskih reparacijah je fiksiran na 5 odstotkov. Ta vsota bo zadostna, da izplačamo obveze naše države iz člena 141. neuillyjske mirovne pogodbe. ki ee nanaša na reguliranje bolgarskih državnih dolgov v zvezi z odstopljenimi ozemlji. Prav talko ne bo naša država imeia ničesar plačati Bolgarski za odstopljena posestva, katerih vrednost je cenjena na 5.3 milijona zlatih frankov. Vprašanje madžarskih reparacij obsega na eni strani plačevanje reparacij, a na drugi strani zahteve madžarskih državFanov po členu 350. trianonske mirovne pogodbe. Te sahtave se večinoma nanašajo na spore pred arbitražnimi sodišči za agrarno reformo, izvršene v državah Male antante, in so znana pod imenom optantsko vprašanje-Razen terjatev na gornji osnovi je Madžarska predlftžila arbitražnim raaaeodUfcjn vprašanje optantov na podlagi člena 250. trianonske mirovne pogodbe in več drugih sporov (vprašanje vicinalnih železnic, nekaj industrijskih podjetij in dr.). Po doseženem sporazumu bo Madžai-ska plačevala svoje reparacije do leta 1943. v anuitetah po 10 milijonov zlatih kron. od 1. 1943. do 1966. pa v anuitetah po 19:5 milijona zlaitib kron. Do 30. junija L 1. gredo celokupna repa r a-cijska plačevanja Madžarske v korist naše države, a pri nadaljnjih plačevanjih bo naša država glede na prejšnje avanse v znesku 47 milijonov zlatih kron. participirala z 2 odstotkoma. Izplačila reparacij po letu 1944. predstavljajo za Madžarsko brezpogojno obvezo, to je obvezo brez vsakršne pravice, da jih ustavi. Terjatve Madžarske m njenih državljanov do upniških držav so rešene na ta način, da sta ee ustanovila dva fonda »A-t in »B< b to prvi v znesku 240 milijonov zlatih kron in drugi v znesku 100 milijonov zlatih kron. Fond »A< (agrarni fond) bo služil za izplačevanje terjatev do držav Male antante iz naslova izvršene agrarne reforme. On bo lorej substituiral države Male antante. Ako oi foud ne zadostoval, ga mora dopolniti Madžarska. Države Male antante eo dolžne plačevati le odškodnine v oni formi, ki jo predpisujejo notranji zakoni dotične države. Fond »B« bo ustanovljen za kritje eventualnih stroškov iz razsodb po neagrarnih terjatvah madžarskih državljanov. Ta fond je ustanovljen v korist držav Male antante Iz njega se bodo odpisovali zneski porfinih razsodb arbitražnega sodišča v neagrarnih tožbah proti Češkoslovaški. Rumuniji in Jugoslaviji. Fond bo upravljala kwnisija šestih članov, ki jo bodo postavile glavne upniške sile ter Češkoslovaška, Rumunija in Jugoslavija. Ekspoze dr. Beneša Praga, 30. jan. g. Zunanji minister dr. Beneš je podal danes v parlamentu obširen ekspoze o haaški konferenci. Po preglednem uvodu o razvoju reparacijskega vprašanja sploh, je najprej sumarno orisal položaj na drugi haaški konferenci in potek konference, nato pa prešel na vzhodne reparacije. Avstriji so bile njene reparacijske obveznosti sploh črtane, Bolgariji pa znižane od 33 milijonov zlatih frankov, na leto, kolikor bi jih bila morala plačevati po mirovni pogodbi, na samo 11 milijonov. To pomeni za Bolgarijo veliko korist, ker bo sedaj lažje izvedla svojo sanacijo. Ker je bil ta uspeh dosežen s podporo Male antante, bo to" dejstvo gotovo tudi ugodno vplivalo na odnošaje med Bolgarijo in državami Male antante. Prvj korak v tem pravcu bo razsodiščna pogodba med Bolgarijo in ČSR, ki bo v kratkem podpisana. Po podrobnem orisu ureditve madžarskih reparacij je dr. Beneš zaključil svoja izvajanja s ponovnim poudarkom, da pomen ja druga haaška konferenca velik uspeh Male antante. Benešev govor je bil sprejet z velikim aplavzom. Debata o njem se bo začela v ponedeljek. Katoliški škofje v Beogradu Pod vodstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja se mudi v Beograda predsedstvo škofovske konference dr. Korošec. Proti koncu seje je bil pozvan še načelnik budžetnega oddelka ministrstva financ. M. Ostojič. Po zaključeni konferen- Beograd, 30. januarja č. Na poziv me-rodajne strani so prispeli semkaj člani predsedstva škofovske konference, in sicer zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, djakovski škof dr. Akšamovič, splitski škof dr. Bo-nefačič in tajnik škofosvke konference dT. Slamič. Zagrebški nadškof dr. Bauer stanuje kot gost pri beograjskem nadškofu dr. Rafaelu Rodiču. Danes dopoldne so se cerkveni dostojanstveniki dalje časa razgo-varjali z beograjskim nad-'kofom dr. Rodi-čem, ob 11. pa so odšli na konferenco k ministru pravde dr. Srškiču. Konferenca ie trajala dobri dve uri in sta bila poleg omenjenih navzoča tudi minister za finance dr. Švrljuga in minister za šume in rudnike ci je bilo predsedstvo škofov z beograjskim nadškofom Rodičem vred povabljeno na obed k papeškemu nunciju Pellegrinettiju. Izjava banjaluškega škofa Ban]a Luka, 30. Januarja, n. Camek nedeljskih »Novosti« o ustvarjanju umetne katoliške fronte je vzbudH tudi tu veliko zanimanje, zlasti v cerkvenih krogih. Tukajšnji škof je daJ novinarjem izjavo, s katero obsoja člane« »Novosti«. Med drugim le dajal tud£, da je katoliška cerkev danes jačia nego kadarkoli in da bo prav lahko prešla preko taMh malih neprijateijev. Beograd. 30. januarja p. Zastopniki industrije iz vse države, zbrani v Beogradu na 14. centralnem zboru industri skih korpora cij kraljevine Jugoslavije, so sprejeli po izčrpni razpravi naslednjo resolucijo: 1. Ugotavljamo z zadovoljstvom povečano ekspeditivnost upravnega in zlasti zakonodajnega aparata, kakor tudi splošno zbol šanje prometa v Vse. državi. Z razdelitvijo države na banovine je bilo ustvarjenih več gospodarskih področij, ki bodo z odgovarjajočimi upravnimi in gospodar skimi enotami, banovinami, pravilno vplivala na razvoj države. 2. Prosimo kraljevsko vlado, da bi odločitve v vprašanjih glede na carinsko pre-nrlr e. kakor tudi v ostalih vprašanjih mednarodne gospodarske politike izdajala po zaslišanju in s sodelovanjem prizadetih gospodarskih krogov 3. Glede na škodo, ki nastaja povodom vesti o bližnji izpremembi carinske tarife, prosimo, da se amprej izvede uzakonjenje splošne carinske tarife v svrho zaščite domače delavnosti. 4. Z novo uTeditvii'o države se prenašajo na banovine m občine nove dolžnosti v zvezi z novimi bremeni. Zato prosimo, naj se uvel avita čimpre1 zakon o občinah ter zakon o financiranju banovin in občin. Financiranje nai se zagotovi brez nove obremenitve naroda na racijonalen in sistematičen način ter po enotnih načelih s posebnimi sredstvi 'v z odstopom posameznih delov državnih dohodkov. V smislu znanih intencij finančnega mimstra je treba, da se uveljavi z zakonom načelo* po katerem naj se siro-vine in pomožna sredstva produkcije, pogonska sila ter sredstva za njeno produk-ci'o, kakor tudi predmeti izvoza in prevoza ne (»bremen ujej o z nobenimi dajatvami. Doklade za neposredne davke naj bodo enake za vse davčne oblike v duhu zakona o neposrednih davkih. 5. Prosimo, da se pri končni redakcfii zakona o ekspropriaciji nepremičnega imetja vpoštevaio predloženi predlogi in opozorila gospodarskih korporacij. Načrt zakona o elektrifikaciji države in izkoriščanju vodnih sil. ie osnovan na načelih etatizma, ki so po mnen u vseh gospodarskih krogov enako škodljiva tako za pravilne državn6 interese, kakor tudi za namene same. ki jim ima ta zakon služiti. Zato prosimo, da se jzdela ob sodelovanju gospodarskih krogov nov 'akonski načrt, ki bi upošteval predloge, -zražene v resolucijah 12. centralnega zbora industrijskih korporacij od 29 do 30. novembra L 1. 6. Prosimo, da se Prt reviziji socijalne zakonodaje upoštevajo predlogi industrije. V zvezi s tem moramo glede na neresnične vesti, ki se v avnosti pojavljajo, ugotovi ti, da industrija ni postavila predlogov, ki bi stremeli za porušeniem osnov socijalne zaščite in socijalnega zavarovana. Predloge industrije je diktirala težnja, da se določbe naše socijalne zakonodaje, ki gredo mnogo dalje, kakor zakonoda a večjih držav. prlagode našim razmeram. 7. Prosimo, da se zakonske določbe o desetodstotni zaščiti domače produkcije pri javnih nabavah pri vseh državnih ustanovah spoštu'ejo. Ponavljamo prošnjo, navedeno v prejšnjih resolucijah, naj se določbe o državnih nabavah tudi v zakonu o državnem računovodstvu čimpre: podvržejo reviziji v smislu naših pre šnjih predlogov. 8. Pozdravljamo izjavo ministrstva trgovine in industrfe o delu za uveljavljenje zakona o pospeševanju domače podjetnosti in prosimo, da se ta zakon čimpre' izvede 9. V smislu zagotovil dolgoročnih kreditov za investicije ponavljamo našo prošnjo naj se čimprej uveljavi zakon o industrijskih obveznicah. 10. Prosimo, da se v bodoče pri zaključevanju pogodb s posameznimi tvrdkami ne dajeo olajšave proti zakonskim določbam, ustvarjenim v korist domače industrije. 11. Prosimo, da se zakon o zaščita lesne industrije uporabi čimprej v okviru njegovih določb. Konferenca o posoesevaniu kmetijstva Be^rad. 39. januara AA. V ministrstvu poljedelstva se Je vršila konferenca za pospeševale poljedelstva pod predsedstvom ministra dr. Otona Frangeša. Konferenca je trafala 2 dni. Prsostvovali so ji načelniki poliedelskih oddelkov vseh banovin. Iz Zagreba je bil prisoten načekrk Jnrič. iz L'ub-!'ane pa načelnik inž. Podgnnrk. Konferenca je bila otvorjena v torek popoldne z govorom ministra dr. Otona Franjreša in ie razpravljala predvsem o re^iran^ rastlinskih proizvodov v zvezi z novim zakonom o pospeševanju poPedelstva. o razdelitvi dela po banovinah jn o tečajih za razne stroke rH'edplstva. Službeni čas za muslimanska uradnike Beograd, 30. jamiar'a AA Predsednik nrtntetr-skega sveta general Peter Zivkov»'C ie dovoli!, da trala službeni Saš za vse dTŽavr* uradnik« h) nsfttižbence mBstmriinske vere v ramazarrskem mesecu brez pres-taraka od 9. do 16. Ogromno premoženje Abdnla Hamida London. 30. januarja. List »Daily Mail« objavlja zanimive podatke o velikanskem premoženju bivšega turškega sultana Abdul Hamida. katerega so smatrali za najbogatejšega človeka na svetu. Njegovo premoženje so cenili na 300 milijonov funtov šterlingov, katere je zaplenila turška nacijonalistična vlada. Dediči Abdul Hamida so protestirali proti tej zaolembi in naprosili za pomoč več angleških in ameriških finančnikov. Kakor poročajo bo Grška priznala dedičem' 10 milijonov funtov odškodnine, ker je zasedla dd bivšega turškega cesarstva. Macdonald predlagan za Noblovo nagrado. London, 30. januarja s. Švedska je predlagala Macdonalda za Noblovo mirovno nagrado. Štiri milijone romarjev Alahabad, 30. januarja. s. Velik« množice romarjev so prišle iz vseh delov Indije do reke Ganges da bi se na da« Kumiboh-MeAa kopale v blagoslovljeni vodi. Ta dan se bo vršila velitoa verska svečanost, ki se zaradi astronomskih pogojev ponavlja samo vsakih dvanagst tet. Število romarjev cenijo na 4 milijone. Požar vpepelil belgijsko tovarno Bruseh. 30. Januarja. Siten požar }e popolnoma uničil veliko tovarno blagajen. Ker je izbruhnil požar ponoči ni bilo človeških žrtev. Takoj po izbruhu ognja so prihitele na kraj požara številne požarne bnambe, ki pa kljub vsem naporom ni->o mogle omejiti požara Tovarna Je pogorela ti> tal. Materijalna škoda }e zelo velika ia Jo cenijo na več roiilfjonov frankov O vzroko katastrofe 1 vi- ....,.■'— rva n: (V^Ma irč •>■ litčvnega. Požar je nenadoma objel tivomico ii se z bliskovito naglico razširil na vse prostore. Podaljšanje uradniških železn:ških legitimacij Beograd, 30. jan. AA. Generalni inšpektorat državnih železnic a poroča, da se iz tehničnih razlogov podaljšajo legitimacije za polovično vožnjo aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev civilnega in vojaškega reda do 31. marca t. 1. pod pogoji, ki so bili priobčeni že pri prvem podaljšanju do 31. januarja t. L Predsednik Masaryk v našem poslaništvu Praga, 30. jan. AA. Danes ob 16. je predsednik ČSR g. Tomaž G. Masaryk posetil jugoslovensko poslaništvo v Pragi. Pozdravil ga je jugoslovenski poslanik dr. Grga Angjelinovič s poslaniškim svetnikom Lazarevičem in vojaškim atašejem Tešanovičem. G. Masaryku je bil serviran čaj. Ob 16.45 je predsednik odšeL Parnik „Ivo Račič" rešen Sušak, 30. jan. £. Zastopstvo »Jugoslovenskega Llovda« v Splitu javlja, da si je parnik »Ivo Račič« sam popravil poškodbe po nesreči, ki ga je doletela zaradi slabega vremena na morju. Parnik plove sedaj v smeri iz Lizbone in prispe v Benetke 8. ali 9. februarja. Posadka je zd-ava in se ni nikomur pripetilo nič hudega. Parniku zapoveduje kapetan dolge plovbe Ko-sovič. Državne podoore 1w>lrotniki na so končno uvideli. da se tudi z nasiljem ne damo ugnati. Nekai mesecev nato smo ustanoviti na Jesenicah samostojno podružnico NSZ, ki je štela takoj r začetka nad petdeset članov. Naša organizacija je rastla, se krepila in danes je ena najvzornejših oodružnic NSZ. Ce kdo, so Jeseničani upravičeni, da primerno proslavijo 10-letnico ustanovitve NSZ. Iz malega začetka je nastala velika in močna organizacija, ki lahko z zadovoljstvom gleda nazaj na svoje desetletno uspešno delo. NSZ na Jesenicah je znala vedno čuvati načelo narodnosti, skrbela je za povzdigo svojega članstva, verovala je v etična in moralna načela in odločno zavračala grobo nasilje nasprotnikov. Delavstvo na Jesenicah je uvidelo, da revolucionarno sanjarenje, brezglavost in breznačelnost našemu delavskemu pokretu le neizmerno škoduje. Delavci so sprevideli, da je bilo negativnih izkušenj že dovolj. Jeseničani so se prilagodili realnim razmeram v naši državi in so se obrnili k pozitivnemu delu pod zastavo NSZ. Vsem narodnim delavcem na Jesenicah pa k uspešnemu desetletnemu delu naše iskrene čestitke! _Rudolf Juvan. Napredujoča elektrifikacija kranjskega sreza Kranj, 30. januarja. Problem elektrifikacije spodnjega dela naše prelepe Gorenjske obeta s hitrimi koraka priti do končne svoje realizacije. Baš v poslednjih letih se je v tem pogledu storilo po vedno bdeči inicijativnosti državne lokalne uprave in z veliko podjetnostjo elektrifikacijskih podjetij ter dovzetnostjo prebivalstva mnogo koristnega. Ako bodo uresničeni še nekateri načrti in preosnove, bomo imeli v par letih v kranjskem srezu popolno razpredeno električno omrežje. Kakšne koristi donaša električna moč za privabitev industrije in za propagando tujskega — letoviščarskega prometa v elektrificiranih naših vaseh, o tem imamo dovolj dokazov iz naše sredine. Včeraj si je ogledala kolavdacijska komisija pod vodstvom sreskega načelnika g. Josipa Znidarčiča novo zgrajeni daljnovod visoke napetosti v vasi na severni strani Joštovega pogorja, kar predstavlja nov precejšen prispevek k že razširjenemu električnemu omrežju v kranjskem srezu. Z novo napeljavo so dobile električni tok Okroglo, Strževo, Rakovica (postaja Sv. Jošt), Spodnja in Zgornja Besnica. Novi vod se odcepi od glavnega daljnovoda visoke napetosti Završmica—Kranj nižje pod Naklom ter vodi skozi Okroglo, čez Savo v 160 m dolgem razpetju, v Rakovi-co ter v obe Besnici. Ob vodu so zgrajeni štirje transformatorji za dotiono krajevno omrežje. V Strževem blizu meje mestne občine so zgradili ob glavnem daljnovodu nov transformator za krajevno omrežje Strževega. Ljudje so nove pridobitve izredno veseli1; na omrežje je priključenih že stoaj večina 7 radi razsvetljave, tudi nekaj za pogon gospodarskih strojev. V kratkem se obeta razširjenje in preureditev električnega omrežja na vzhodni strani Kranja. Občina Predoslje in tvornica Zabret in Kom. v Britofu, ki je v nekaterih naselišcih Predosljanske občine postavila lastno električno omrežje in oddaja tok iz lastne elektrarne, se pogajata z vodstvom kranjskih deželnih elektrarn v Završnici, da bi slednja prevzela obstoječe omrežje, ga spoponila in razširila na ves obširen teritorij občine Predoslje (Rritof, Suha, Kokrica). Deželne elektrarne bodo zgradile daljnovod od Naklega skozi Ko-krioo ▼ Predoslje. Pričakovati je, d« bo že letos prišlo do uresničitve. Nadalje ima v tej zvezi Završniška elektrarna namero, da bo svoj obstoječi daljnovod do Krania nadaljevala na levem b»egu Save do Smlednik« tako da bi pre-iele električni tok obliudene vasi čirčiče, Prf-bi^evo, Hra<=tie. Voglie in Sm'edn:k. Zaradi prevelike zair*>slenosti deželnih elektrarn pa hn ta gradnja najbrže preložena na prihodnje leto. Letos dobimo tudi daljnovod iz Velenia •skozi Krani do Za vršace, ki bo združil kapaciteti nove vele-niske kalorične e'ek-tra^ne in Završnice. S tem bo pa podan soliden temelj nadaljnje velikopotezne elektrifikacije ne samo Gorenjske, ampak velikega dela dravske banovine. Dosedanje razširjenje električnega omrežja Za- vršniške elektrarne je bilo omogočeno največ s tem, ker se je koncem lanskega leta zvezala z novo kalorično električno centralo kranjskih tvornic Jogočeške, ki je dela svojo rezervo toka Završnici na razpolago. Večji del ostalega kranjskega sreza pa že ima svojo električno moč, ki jo dajejo poleg Završnice, treh elektrarn v Kranju in Bornove elektrarne v tržiškem predelu manjše lokalne elektrarne. Električnega toka še nimajo tudi Jezerska kotlina, ld jo pa zaradi letoviščarskega prometa in lesne industrije zelo rabi, ter kraji na desnem bregu Save od Kranja proti Medvodam, mimo katerih je že speljan daljnovod Maj-dičeve elektrarne iz Kranja. Mlade srake Zagorje, 29. ianuaria So prav za prav srakoperji. Že večkrat smo v naših dopisih imeli opravka s prestopki mladine, ki nima zadostnega nadzorstva in strahu bodisi od strani starčev, varuhov ali občinstva, bodisi da se vloge na varstvena oblastva zavlačujejo in posledice — mladina greši dalje. Tako je te dni, že izza zadnjega vloma v rudniško ko-vačnico znana dvojica zopet prišla v na-sprotuie z zakonom. Opuščena steklarna hna ▼ svojem starem skladišču še nekaj steklene robe. Ker Pa je bilo skladišče premalo zavarovano pred dolgimi prsti, je uprava začela spravljati steklenino v varnejše prostore. To seveda ni bilo po volji tem nadebudnežem, zato so hoteli izrabiti zadnjo priliko in iz nezadostno zaprtih prostorov odnesti čim več vrednosti, da bi si s prodajo po kmetih oskrbeli denar za cigarete, sladkarije in kino. V ta namen so z ukrivljeno žico potegnili k sebi vrv, ki ie visela visoko od tal, pritrjena na škripec pri veliki odprtini skladiščne stene. Potem pa — smuk, in pograbili so, kolikor so mogli. Pri tej produkciji jih je z zanimanjem in radoznalo-stjo opazovala kopica drugih otrok Če bi ne prišla na pozorišče neka ženska, pred Katero se je mladež razprrila, bi najbrž dobil vsak svoj delež na ukradenem blagu. Torej nekaka kolektivna tatvina s to razliko, da je orožništvo na ovadbo začelo zasledovati le glavne krivce. Najmanjši in najbolj prebrisani Stefanček je ušel v hribe m se potikal po kmetijah pod Sv. Planino. Pričujoče vrste naj bodo ponovno svarilo staršem, da pazijo na družbo, v katero zahajajo njihovi otroci. Samo Se danes! ALI STE ZA SMRTNO KAZEN ALI PROTI? Poglejte si pretresljivo drame Noč pred smrtjo c lepo LIL DAGOVER v glavni vlogi Ob 4., pol 6., pol 8., 9. Td. 2124 Elitni kino Matica. Pustolovščine mladega »strica iz Amerike" Liubliana, 30. januarja Lani t decembru je zapustil tople zapore ter po več mesecih zopet začel uživati zlato svobodo zgovorni in samozavestni Nabrezinčan Jože, mladenič prikupljive zunanjosti. »Kam sedaj iz toplega varstva? Težko vprašanje! Najbolje, da na kmetih igram vlogo strica iz Amerike. Ta vloga je prav zame,« si je mislil Jože in začel je nove ljubavne in druge pustolovščine. Najprej se je Jože pojavil v ljubljanski okolici. Bil je povsod gostoljubno sprejet od zgovornih mater in po bogatih ženinih hrepenečih hčerk. Prva avantura mu je imenitno uspela. Živel je pri nekem kme-tiču kakor mali bog v Franciji. Domače dekle mu je hvaležno poklanjalo svojo prvo ljubezen. Več dni je bil v gostih. Nato je izginil. Krenil je v drugo vsa, kjer so bogati kmetje doma. Tudi tu je izvohal družino, ki je imela »strica in sorodnike v Ameriki«. Več dni se je tam gostil in izvabil od gospodarja tudi nekaj denarja. Dekle Angelca pa mu je poklonila srebrno uro in prav tako svoje srce. — V tretje gre rado! si je mislil Jože, ko je moral zapustiti toplo gnezdo pri drugem kmetu, ker so postajala tla prevroča Krenil je dalje po širni cesti proti Kamniku. V neki vasi blizu Kamnika je izvohal, da živi družina, ki ima tudi »strica v Ameriki«. Kmalu po Novem letu je neko popoldne potrkal na hišna vrata posestnika Štefana. Gospodarja ni bilo doma. pa pri peči sta se greli skrbna gospodinja in prav zala hčerka Marička. — Dober dan Bog daj, mama! Kako se vam godi? Ali ste zdravi vsi? — s takimi vprašanji je obsul nepoznani došlec Štefanovo gospodinjo ter ji kavalirsko ponudil roko. — I kdo pa ste. lepi gospod? Tako go-lant ste! je začela odgovarjati brhka gospodinja. — Ali me nič ne poznate? Sai Imate vendar strica v Ameriki? Pa zelo bogatega strica, ki premore milijone. — Za pet ran Kriščevih! Pa vendar nisi ti Mirko, sin Štefanovega brata. Oh, tako podoben si mu! — Da. jaz sem Mirko. Prišel sem y staro domovino pogledat očetov dom. Jaz sem se rodil v Ameriki. Dolgo sem Iskal rojstno vas svoiasa očeta! — Tako je začel praviti prebrisani Jože presenečeni in vzradoščeni gospodinji. Elegantni došlec je v svoj govor kaj rad vstavljal razne ameriške izraze, da je tako še krepkeje podčrtava! svoje poreklo iz Amerike. Pri Štefanovih je postalo vse praznično. Vsi domači so stregli gostn kakor so mogli in znali. Peklo in cvrlo se je kar tri dni. Po neki fotografiji so posneli, da je mladi gospod popolnoma podoben Mirku. Gospodar Štefan ie oo«lal po zel en ko vina. Gospod »Mirko« je od'očno pripomnil: — To vino je slabo! Navajen sem piti boljšega! — Pa v Ameriki Je prepovedan alkohol? — Nič ne de! Lahko ga pije, kdor ima milijone, tudi v Ameriki! . . . Začnite pri kavi če hočete svoj način življenja kakor tudi Vaše rodbine v zdravstvenem pogledu pravilno usmeriti. Pri kavi Hag, Vam je napredek najlažji. Kofein je nearo-matična snov brez duha in okusa, škodljiva srcu, živcem in ledvicam. Pri kavi Hag, pravi, fini zrnati kavi, so te neprijetne posledice radikalno odstranjene. Ker se kava Hag sama po sebi kot kvaliteta oceni, s tem popolno ustreza zahtevi: da varuje zdravje in povečuje veselje do življenja. , MVflHa&VMlUl g§f jnft KAVA HAG Napačni Mirko se je tri dni dobro gostil. Od gospodinje je izvabil nekaj kovačev. Tudi gospodar mu je pomolil par kovačev, ko Je videl, da ima Mirko pri sebi pismo na ljubljansko banko, kjer lahko dvigne kar 85.000 dolarjev. Mlada Micka pa se je z vsem srcem oklenila lepega Mirka Praznovala sta kar zaroko. In Mirko je napravil natančen načrt, kaj vse bo nakupil v Ljubljani za »ohcet«. Govoril je Micki: — Kupim tebi čisto novo žensko kolo, pa najlepši avto. Na kolodvoru v Ljubljani že avto čaka Dal bom zanj 100.000 Din. In kupim ti v Ljubljani lep zlat poročni prstan, lepo poročno krilo . . . Pa te bom peljal k brivcu, da ti ostriže lase na »bubi« . . . Ohcet mora biti imenitna! . . . Kupim v Ljubljani 50 litrov najboljšega vina, šampanjca. kupim najfinejše meso, kupim 200 najfinejših cigaret in 25 razglednic, da jih pošljemo v Ameriko. No pa fotografirati se bomo dali . . . Tako približno torej je znal Jože govoriti dekletu. Ko je pozneje izginil kakor kafra, so vsi debelo gledali. Lepa reč! Naposled so premetenega goljufa prijeli orožniki v bližini Kamnika Pred sodnikom-poedincem na deželnem sodišču je mladi avanturist Jože R. danes prostodušno priznal vse goljufije. In spo-korno je sprejel kazen: zaradi goljufije in tatvine obsojen na 5 mesecev strogega zapora in 500 Din denarne globe odnosno 5 dni zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. — Ce se še vidimo pred sodiščem, takrat bodo pa kar leta. je pripomnil sodnik. — Ne bom nikoli več. gospod sodnik, prišel pred vas, je svečano zatrjeval obsojenec ter odšel v spremstvu ječarja nazaj v zapor. Velike tatvine v tobačni tovarni Razkrinkana družba, ki je dalje časa plenila tobačno skladišče in razpečevala tobak Liubliana, 30. januarja Po previdnosti in pažnji straže oddelka finančne kontrole iz Polhovega gradca so prišle varnostne oblasti pred par dnevi na sled senzacionalnim tatvinam tobaka in tobačnih izdelkov v ljubljanski tobačni tovarni Tatvine v tobačni tovarni so bile opažane že dalje časa, vendar tatov ni bilo mogoče izslediti. V nedeljo zgodaj dopoldne se je pojavil, kakor že nekajkrat poprej v okolici Dobrove mlajši moški, ki se je oglašal od hiše do hHe hi ponujal kadilcem v nakup fino rezan tobak po zelo nizki ceni. Neznanec je imel tobak v zavitkih navadnega papirja. Ko se je približal neki hiši. sta nenadoma stopila predenj dva finančna stražnika. »Kaj nosite s seboj?« se ie glasilo energično vprašanje. Nagovorienec se Je pojava straže oci-vidno močno prestrašil in ie v odgovor samo neka} zajecljal. Pozneje, ko sta ga stražnika prijela trše in zahtevala, naj Jima da zavoje v nahrbtniku na vpogled, se Je neznanec pričel nenadoma izgovarjati, da Ima pri sebi 3 kg tobaka, ki ga je nakupil na Viču od nekih žensk in ga hoče sedaj spraviti zopet v denar. Stražnika sta se prepričala, da ima neznanec zares tobak pri sebi. Dognala pa sta takoj, da je tobak zrezan doma, kar je dokazovalo, da je moral biti ukraden m sicer najbrž iz tobačne tovarne v Ljubljani. Napovedala sta neznancu aretacijo in ga pozvala, naj se legitimira. Aretiranec je obotavljaje se priznal. da se piše Lojze Ločnikar, uslužbenec tobačne tovarne, stanujoč na Brdu nad Vičem. Na poHcijl Je Ločnlkarla zasliševal dežurni uradnik, nadzornik Matko Močnik, kateremu je aretiranec po daljšem oklevanju podal celotno izpoved. »Koliko vas je bilo, ki ste kradli?« — Pet nas je bilo iz tobačne tovarne. »Pa ste bili v zvezi tudi z drugimi?« Ločnikar je nekaj časa molčal, slednjič pa zamrmral: »No, nekaj jih je že bilo zraven.« Iz njegovega nadaljnjega pripovedovanja sledi, da so se nekateri delavci domenili za krajo tobaka že lansko pomlad. Bili so to omenjeni 32-letni Lojze Ločnikar, 28-letni Josip Zdešar z Gline in 311etni Miha Kuna-ver z Gline. Takrat so se že tudi odločili, da bodo kradli v prvi vrsti nerezani tobak v balah, ker se te vrste tatvine nailaglje zabriše. V ta namen je neko noč ostal Ločnikar v tovarni in poiskal že dosluženi stroj za rezanje tobaka, ki ga je spravil med smeti in pepel. Naslednjega dne je Prišel po pepel in smeti v tovarno brat Josipa Zdešarja. posestnik Lojze Zdo,ar z Viča, ki je odpeljal stroj, skrit v pepelu, iz tovarne in ga spravil domov. Vendar pa se družba ni mogla odločiti, da takoj prične s krajo tobaka »Poleti je prenevarno, ker so prekratke noči,« so si dejali. »Počakajmo torej do zime!« so menili in pri tem je ostalo vsaj deloma Prej so odnašali le manjše količine za širokopoteznejše delovanje pa so pričakali 1. decembra. V omenjeni noči se le Ločnikar skril v tovarni preko noči, vdrl v skladišče in odnesel balo tobaka do zidne ograje za tovarno ob železnici. Tam je zavalil balo čez zid m pograbila sta jo Ku-naver ter Josip Zdešar. ki sta jo odpeljala naprej na posestvo Lojzeta Zdešarja, kjer jih Je že dolgo časa čaka! med tem popravljeni stroj za rezanje tobaka. Tam so se zbirali zdaj Kunaver. oba Zdešarja ter Ločnikar ter rezali tobak tri noči. Tobak so si pozneje razdelili in ga Je vsakdo prodajal na svojo pest. Ločnikar ga je prodal večjo količino v okolici Polhovega gradca, drugi pa v okolici Vrhnike. Ločnikarju je posel šel še nekam od rok, dočim pa drugi tobaka niso mogli spraviti zlahka v denar. Zaradi slabih kupčij so se pozneje dogovorili. da bodo spravili iz tovarne raje več tobaka za pipo ali klobas za žvečenje. Rečeno. storjeno. Ločnikar se Je še parkrat skril v tovarni in metal vreče imenovanih tobačnih izdelkov komplicom čez zidno oerajo. Nekaikrat je moral kot kurilec peči tudi zgodaj zjutraj v službo in je oddajal tob*»k Vnnaveriii in Zderarju kar pri ograji ob Tržaški cesti. Nekai časa iim Je podjetje uspevalo, nato na so morali oritetmiti v svoj krog tudi sodelavca Matevža M. iz Trnovega, ki je kriv le deloma, in je uslužben v tovarni že nad 30 let Par mesecev pozneje so skušali pridobiti tudi delavko Marijo T., ki je tudi že stara tovarniška uslužbenka. Za-mamili so tudj to in odnašali iz njenega oddelka že rezan tobak ter izgotovljene cigarete. Zdaj jim Je posel uspeva! bolje. V denar so spravljali klobase za žvečenje, tobak za pipo, tobak, ki so ga prirejali na stroj sami iz listnatega tobaka in pa cigarete. Bili so nemoteni do pretekle nedelje, ko ie Ločni-karja zajela nenadoma finančna straža. Še tekom nedelje so detektivi aretirali še oba Zdešarja. Kunaverja in Matevža M. Zaplenili so »pri Mišu«, kakor se pravi po domače pri Zdešarju, stroj za rezanje tobaka, večjo količino tobaka in nekaj drugih tobačnih izdelkov. Pozneje so našli policijski orggjii tobak tudi pri nekem S. v Brdu, ki je Ločnikarjev svak. Zaradi tobačne tovarne se nahaja v zaporu zaenkrat pet ljudi, ki so udeleženi na kraji neposredno, pet oseb pa, ki so imele tobačne izdelke v zalogi, ker so jih prej kupile od raz-pečevalcev. Uboj v Župelevcu pred sodniki Celje, 30. januarja Pred okrožnim sodiščem v Celju se je vršila 28. t m. razprava proti Antonu Trampužu ln Andreju Kmetiču zaradi uboja Fr. Križančiča, kmečkega fanta z Bi-zeljskega. V noči na 18. novembra lani so se fantje iz raznih vasi zbrali pri Premelču v Župelevcu, da bi voglarili, ker je bila tam svatba. Med fanti z Bizeljskega in Boiš-nega so bile napete razmere, zaradi česar je prišlo najprej do prepira in potem do pretepa. Fran Križančič, ld je načeloval četi fantov, oboroženih s teležniki, motika-mi ter drugim orožjem. In ki je sam imel za boj pripravljen teležnik in nož, je končno priše' v prepir z Josipom Trampužem ter ga hotel napasti. Andrej Kmetic je priklical bratranca Josipa in Antona Trampu-ža na pomoč. Anton Tramouž je udaril s kolom po tleh med Premelčem in Križanči-čem. Nato je Križančič skočil proti Josipu Trampužu s teležnikom, v tem hipu pa je Križančiča udaril Andrej Kmetič s kolom po glavi, tako da se je zgrudil na tla m je naslednjega dne ob 2. popoldne umrl. Sodni razpravi, ki se je vršila po novem zakonu pred tričlanskim senatom, je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar. Obto/bo je zastopa! namestnik državnega tožitelja dr. Rus. zagovornika pa sta bila za Antona Trampuža dr. Kalan, za Andreja Kmetiča pa dr. Kariovšek. Anton Trampuž se je zagovarjal. da sploh ne ve. ali je Križančiča zadel, ker je hotel napraviti le mir in je udaril med oba fanta. Anton Kmetič je udarec priznal. Sodišče je Antona Trampuža oprostilo. Andrej Kmetič pa je bil obsojen zaradi prekoračenja silobrana na 5 mesecev ječe. otroške nogavice *£lgom naj trajnejše, zato Domače vesli * Napredovanje. Za stalne so potrjeni m pomaknjeni ▼ 4. skupino H. kategorije naslednji davčni pripravniki: Anton Žrnue pri davčni upravi v Celju, Karel M§cirtiig pri davčni apravl v Stnaru pri Jelšah, Srečko Vrtovšek pri davčni upravi v Brežicah, Jakob Kozelii fn Josip Vajdetič, oba pri davčni upravi v Litiji. V i. skupino H. kategori e so pomaknjeni šef obmejne In železniške policije v Koprivnici Rudolf Matč, šef obmejne in parobrodarske policije na Sušaku Franjo Ujčič m šef obmejne tn železniške policije na Rakeku Slavko Bravničar. • Osebna vest. Gosp. Juro Lesjak, pravni praktikant pri okrajnem sodišču v Brežicah. Je imenovan za sodnika pri okrajnem sodišča v Šoštanju- * Jugoslovenska umetniška razstava v Londona. Kakor poroča londonska revi a »The Near East«, se bo 3. aprila letos otvo-rila razstava jugoslovenske umetnosti v tamkajšnji Tate - galerig. Razstavo bosta priredila Jugoslovensko društvo v Veliki Britaniji ter posebni odbor v Jugoslaviji, ki Je lani aranžiral razstavo britanske umetnosti ▼ Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Razstava bo obsegala tudi večje Število Meštrovičevih umotvorov. * Poslovanje pri carinarnicah. Od 1. februarja poslujeo carinarnice vsakodnevno od 8. do 12. hi od 14. do 17. popoldne. • Davkoplačevalci se opozarjajo, da Je rok za vlagane prijav za rentnino odrejen v času od 15. Januarja do 15. februar a. Tozadevne tiskovine se dobivajo pri davčnih opravah Po ceni 1 Din za komad. Po poteku rednega roka, to je po 15. februarju, se lah/ko vložijo prijave še do vštevša 3. marca, vendar pa morajo zavezanci v tem roku vložene prijave opravičiti s tehtnimi razlogi. * Natečaj za Idejne osnutke za palačo Pokojninsega zavoda v Ljubljani. Uprava Pokojninskega zavoda v Ljubljani obvešča vse konkurente, da je na srednji parceli stavbišča Ob Gajevj ulici (parcela št. 136-21) stoječa zgradba provizorna ter da se prostor tudi lako zazida. Izmere sredn e parcele so torei: fronta ob Gajevi ulici 23.95. globina parcele okrog 33.6. širina parcele o© sosedu 33.95. Celotno ima parcela 812 m2 površine. Eventualne ostale informacije so na razpolago Pri direkciji Pokojninskega zavoda v Ljubljani ob uradnih urah. • Tečall o rezi v vinogradu. Vinarska podružnica v Ormožu priredi v mesecu februarju pet tečajev o rezi v vinogradu, na katerih bo praktično m teoretično predaval vinarski nadzornik v pokoju g. Josip Zupane iz Ptuja. Tečaji bodo v naslednjih krajih: v ponedeljek 3. februar a ob 8 pri vinogradu viničarja Lovrenca Seruge na Stan»včaiku; istega dne ob 14. v vinogradu g Lovra Peto vara v Jeruzalemu: v sredo 5. februarja ob 10. v vinogradu g. Frana a Herga na Vinskem vrhu; v četrtek 6. februarja ob 10. v vinogTadu g. Pranja Kočevarja na Kogu in v soboto 8. februarja ob 9. v do trnovskem vinogradu v Podgorcih. Tečaji se ne bodo vršili v primeru visokega snega, sicer pa ob vsakem vremenu. * Smrtna kosa. V Središču ob Dravi je trmrla ga. Terezija Zorjanova, v visoki starosti 87 let, mati g. dr. Mate Zorjana, državnega pravdnikat v Mariboru. — V Draškovcu je umrla ga. Josipina T r e n z o-va, vdova dvornega svetnika. Pogreb bo danes popoldne ina pokopališče pri Sv. Jerneju. — V Cerknici je preminula ga. Anica R o n k o v a. Pogreb bo danes ob 15. — Po-kojnicam blag spomin, žalujočimi naše iskreno sožale! • Jadranska zračna proga. V Spfitu se le pričela akcia za čim prešnjo realizacijo zračnega proenetovanja vzdolž jadranske obale, v prvi vrsti zaradi razvoja turizma- Družba za zračni promet v Beogradu je državnim oblastvom predlagala, naj se upostav} zračna zveza med Zagrebom ki Sušakom, med Beogradom in Pod-gorico, pozneje pa naj bi se te proge zve-zaie ter upostavila nova proga vzdolž cele obale od Podgorice preko Kotora, Dubrovnika in Splita do Sušaka. Na naše.n Pri-morju se z velikim zaniman em pričakue rešitev tega vprašanja, ki je velevažno za razvoj turizma na Primorju. Kakor pišejo zagrebške »Novosti«, se bodo dela za upostavo jadranske zračne proge v kratkem pričela. _ Kaj -e? —— AMBMEN- CORD • Družabni večer zagrebških Slovencev. Družabno živi enje Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu tako lepo napreduje, da postajate naši lepi prostori v Gunduličevi idtd št 29. za večje sestanke skoro premajhni. Sedaj bomo priredili vsak mesec vsaj en družabni večer v večjem obsegu. Večeri brez vsakega obveznega programa naj služijo potrebi, da se ro aki iz ožje domovine sestajamo in spoznavamo. Prvi tak večer bomo imeli to soboto ob 20. v restavraciji »Janje« v Nikoličevi ulici 7. — • Nova tobačna tovarn«. V Nišu je sedaj dograjena ena največjih in najmodernejših tobačnih tovarn v Evropi Tovarna šteje več velikih postopa. Delavcev in delavk bo v početfku zaposlenih nekaj nad 900. Število delovnih moči se bo polagoma znatno povečalo. Dnevno s© bo predelalo približno 13.000 kg tobaka. Tovarna razpolaga z najmodernejšimi stroji, ki so urejeni na električni pogon. * Spor z državo zaradi šume. V Pro-knptju se vrši velika sodna obravnava, za kaitere izid vlada veliko zanimanje po vsem Sandžaku ki zapadiri Srbiji. Gre za spor med državo in bratoma Šečeragičema, ki si svo-ita velikanski gozdni kompleks na planini Zlatar, vreden svojih 30 milijonov dinarje* • Velfk vihar na Jadranu. Kakor javlja:o a Splita, Je v noči od torka na sredo vladal na Jadranu močan vihar, ki ie onemogočil ves pomorski promet. Vihar je traja! tudi še v sredo z brzino 50 km. • Dve nezgodi. V splošno bolnico v L'ubij amo so pripeljali včeraj delavko Marijo Vidmarjevo te Zaboršta pri Domžalah. Imenovana se je med delom polila z žvepleno kislino in dobila hude poškodbe po nogah in životu. — Drugi ponesrečenec je hlapec Ferdinand Debelak rz Lok nad Laškim. Debelak je snažM v hlevu kobilo, ki je nenadoma skočila In brcnila Debelaka v prsi tako močno, da je nesrečnik obležal sred' hleva nezavesten V bolnici so ugotovili, da Ima ndrt prsni koš. • Marija Hausmeister izvršila tudi v Osijeku veliko tatvino. Kakor smo nedavno poročali, je bila te dni v Sloveniji po zagreških detektivih aretirana Marija Hausmeister, ki ]e okradla v Zagrebu direktorja delniške družbe »Za? "ka« . za vrednost 50.000 dinar ev. Zagrebška policija le fotografi o tatice poslala tudi osiješki policiji, kjer je kriminalni šef spoznal po sliki Marijo Hausmeister kot ono osebo, ki Je osiieškemu trgovcu Evgenu KlraJyju pokradla gotovine in dragocenosti za 40.000 dinarjev, potem pa izginila neznane kam Marija Hausmeister :e v Osijeku nastopala kot Marila Zupančič. Samo še danes! Velenapeta senzacija! Ufa-premijera! ZA ZLOČINCEM NI SLEDU Ob 4., to 9. liri. KINO IDEAL. • Velika poneverba. V Velikem Bečke-reku ie bil aretiran bančni uradnik Ivan Maršalek. ki ie kot poverjenik zagrebški, banke za parcelacijo in kolonizacijo upravljal veleposestva grofa Andorja Karaszo-nyja. Obtožujejo ga, da Je poneveril 1.800.000 Din. * Grozen umor v okolici Sarajeva. V torek zjutraj je bila sara evska policija obveščena, da je bil v bližnji Manali izvršen grozen umor. Ko se :e stari Mustafa Aste-rič iz službe vrnil zjutraj na svoj dom, je našel svoo 70!etno ženo mrtvo. V sobi Je na tleh ležala sekira, s katero je ubil zločinec starko. V sobi je bilo vse razmetano. V prisotnosti policije se Je ugotovilo, da sc bili odnešeni stari turški cekini in zlatnina v vrednosti nad 20.000 dinar ev ter 600 Din gotovine. Uvedla se je takoj obsežna preiskava. * V prepiru ubil prijatelja. V zapore osi-ješkega sodnega poslopja so te dni do-vedli kmeta Mata ' Čolakoviča iz Vinkov-cev, ki je na grozen način usmrtil svojega prijatela kmeta Antona Tekmatareviča. Ko sta namreč v Colakovičevi hiši poskušate rakijo, sta se sprla zaradi Tekmatarevičevp pokojne žene, ker ie Tekmatarevič očitat! Čolakoviču, da se je rad smuka)! okoli njegove žene, ko je bila še mlada. Nastal je prepir. Čolafcovič ie pograbil kladivo in svojemu priatelju razbil glavo. Potem le mrtvecu razparal trebuh in njegov drob razmetal po dvorišču. Ker so se na čola-koviču po avili znaki blaznosti, bodo poslali Čolakoviča na opazovanje. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. * Gospod'nje! Vaše oerllo pere. posuši, tnonga ali lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane o— Hrvatski skladate!] Safranek - Kavič bo jutri zvečer prisostvoval ljubljanski pre-mijeri svoje opere »Hasanaginica«. Komponist je rodom iz Zagreba, kjer je študiral glasbo v Glasbenem zavodu, kasneje pa nadaljeval in končal na Dunaju m v Gradcu, fzmed njegovih skladb se posebno odlikuje o simfonijske skladbe »Sljeme« >Soča< (po Gregorčiču), »Čežnja«. »Guslar« in »Proščenje«. dalje balet »Figurino«, ki je v decembru v Bratislavi dosege! pri publiki in kritiki popoln uspeh. Poleg »Ha-sanaginice* je g. Safranek - Kavič kompo-niral tudi opero »Medvedgradska kraljica«, ki ie v Zagrebu 1927 zelo častno uspela. L Safranek - Kav-č je stalni glasbeni kritik »Obzora« in sotrudnik glasbene revije »Sveta Ceciira«. u— Vičane in bližnjo okolico opozarjamo na koncert pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice, ki bo v nedeljo 2. t m. ob 20. na Viču. Koncertni program se? to i iz dveh delov. V prvem delu se bodo peli umetni mešani zbori slovenskih in hrvatskih Skladateljev, v drugem pa prelepe naše narodne pesmi iz vse kraljevine. Vstopnice se dobivajo v Sokolskem docnu in pri g. Jeločniku v Rožni dolini. u— Koncert Pavla Robesona. Iz Turina Je došlo obvestilo, da ie koncertni pevec Pave! Robeson hudo obolel in ni pričakovati, da bi v prihodniii tednih izvršil napovedane koncerte. Zaradi tega odpade koncert v Ljubljani. Kupljene vstopnice naj se vrnejo Matični knjigarni, kjer se dobi tudi povrnjen znesek za prodane vstopnice. u— Iz gledališča. Nedeljski predstavi v operi bosta popoldne opereta »Beneška noč«, zvečer pa »Rigoletto« z g. Primožičem v naslovni vlogi, a kot Gilda nastopi odlična koloraturna pevka ga. Tinka Wes-sel - Pola. — V dramj bo drevi za red E ponovitev božične igre »Cvrčeik za pečjo«. — Jutri bo 25. predstava burke »Utopljenca«. Precnijera Spicarleve petdeamsfke pravljice »Pogumni Tonček« bo v nedeljo popoldne ob 15 Sicer Je bila ta lubka mladinska igra na našem odru uprizorjena že leta 1918.. a za sedanjo uprizoritev je režijsko in dramaturško nekoliko preurejena. Avtor bo prisostvoval predstavi. Vstopnice so v predproda'i v opernem gledališču, cene običajne. Opozarjamo okoličane na ugodne avtobusne zveze. fflHMU ti potreMSac n»jeenej* t drogeri mh KAM C. UUBUARA u _ KAM C murmm, MARIBOR cenitv ukatisi > Šentjakobski gledališki oder uprizori v soboto 1. februarja izvrstno burke »Svetnik« in v nede! o 2. februarja burko »•Pred poroko« z gig. Košakom m Lavričerr. v vodilnih vlogah. Oba sta pril ubij ena komika šentjakobskega odra. Obe burki sta bili dosedaj uprizor eni po petna stkrat, kar priča o priljubljenosti obeh komadov. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj poseti predstavi. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnrka na Starem trseu. u— Francoski institut v Ljubljani vabi člane in pri atelje na predavanje, ki bo v soboto 1. februarja ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo prof. Warnier iz Zagreba o Napoleonu in Jugoslovemh. Opozarjamo na zanimivo predavanje ker bo g. predavatelj poda! do sedaj še neobjavljene rezultate svojih raziskavanj po arhivih dalmatinskih mest u— Iz dijaškega življenja. Akademski klub za Društvo narodov opozarja vse člane, da bo danes izredni občni zbor ob 16. na univerzi, soba št. 90. Udeležba za člane obvezna. — Slušatelji lubljanske univerze se opozarja'o, da so že razposlana vabila za IV. reprezentančni ples 8. februarja v Unionu. Reklamacije se sprejemajo vsak dan pri vratarju univerze. u— Československa Obec v Ljubljani. V nedeljo 2. februarja ob 16. v Narodnem domu >Krojač, čevljar in Gašperček.« u— Odbor oblastne strelske družine v Ljubljani vabi svoje strelce na sestanek, ki bo v nedeljo 2. februarja v gostilni pri »Levu«. Razgovarjali se bomo o zimskem stre-1 anju. Zrasdi važnosti tega vpraSania udeležba obvezna u— Lutkovno gledališče na Taboru. V nedeljo 2. februarja se prvič uprizori Izvirna lutkovna igra Mitje Sviglia v šestih slikah »Gašper ev :unaški čin«. Domači pisatelj obvlada s točno sigurnostjo lutkovno tehniko ki obeta postati eden najboljših pisateljev tovrstne literature. Igra je zelo zanimiva In napete vsebine. Vrši se v raju palčkov, kar je novost za Ljubljano. Re-žira neutrudl ivi br. PočSvavnfk. ki se ie v teku sezone že večkrat odlikoval s temeljito pripravljenostjo in poznavanjem zakulisnih tajn te vrste umetnosti. Uprava mu izreka zahvalo z žefljo, da bi še nadalie vztrajal prj tnjdapolnecn delu v korist in zabavo liublanskih malčkov. Nasade trte, kave, čaja človeštvo tisoč let že vzgaja. Najbolj uspel mu dosedaj sadik je vrt za BUDDHA čaj! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva ul. u— Pobegel dijak. Neznano kam ie pobegnil! 11 letni dijak Fr. Černe, stanu oč pri starših na StožicaJi. Imenovani se je odstranil! od docna že 25. t. m. in se ne ve, kaj ga Je gnalo po svetu. Mladi ubežnik Je za svo o starost mahne postave, rdečeHč-nega okroglega obraza, kostanjevih las. rjavih oči in oblečen v sivo obleko ; na glavi je imel rjavo, športno čepico !n Je bil obut v visoke, črne čevlje na zadrgo. u— S plaščem pod sukn"o. V dalmatinski gostilni v Židovski ulici se e predsinoč-njim zbrala družbica fantov, ki so hoteli uganiti kakšno originalno. V teku večera so postaiali fantje vedno veselejši, ka'ti dal-matinec j"im je stopal v g.'avo. Slednjič menda tik pred policijsko uro, Je ugotovi! gostitel družbice. da mu !e zmanjkalo denarja. Prihodnji trenutek se je že odločil za malo šalo. Stopil ie v sosednji lokal, slekel svojo suknjo, pograbil 1S00 Din vreden plašč, last natakarice Marije L„ in ga ob-'ekel. nakar ie vrgel po vrhu še svojo S'pk-tt'o Cez čas se e vsa družba odslovila 'n ce podrto naprej v kavarno. Ta.n ie eden rz družbe skušal natakaričen plašč zastaviti, a so mu drugi to ubranili. V lokal ie bi! ooklican tudi stražnik, ki Je plašč zaplenil. Vesalo družbo so spravili na policijsko stražnico, kjer je ostala čez noč in bila naslednje jutro zaslišana. Nerodna zadeva se obdeluje od dveh strani: kot neumna šala 'n pa kot poskušena tatvina. ANGINOL TABLETE delujejo profilaktično ta antiseptično proti difteriji. angini, gripi, hripavosti ta pre-hlajenju v vratu. 1997 u— Vlom v transformatorski ob:ekt v Dravljah. Te dr.i so vlomili neznanci v transformatorski ob;ekt v Dravljah ter pri tem odlomili končnico železnega droga, s katerim so zaprta vrata. Kratko malo so pregorele varovalke in se je pogreznila vsa vas Dravlje v temo. da so morali ljudje nažigati petrolejke in sveče. Neznani storilci so nato izginili. Škodo so popravili :non-ter'i šele naslednji d2n. Kdo je udri v transformator in ka: ie prav za prav nameraval, je neznano. u— Tatvina perila. Zena trgovskega potnika Antonija K., stanujoča na Celovški cesti št 34, je prijavila, da se je predvče-raišaiim, naibrže v popoldanskih urah, u tihotapi! v vežo neznan tat, ki :e pobra! iz škafa okrog 18 komadov še mokrih robcev, last njenega moža Čudno pri tem "e. da se tat ni lotil ostalega perila, ki je bilo že razobešeno na hodniku. Robci so bil označeni z monogramom »F. H.«. u— Gozdovnlk'! Poziva o se člani RVS. da prihajajo na obvezne sestanke, ki se vrše vsak četrtek v. areni Narodnega doma ob 6. zvečer. u— Sokol Moste priredi maškerado v soboto 1. februarja ob 20. v svojem domu. Najlepša maska dobi lepo nagrado. Igral bo jazizband. u— Plesna vala SO »Preporoda« drevi ob poj 8. v areni Narodnega doma. Vabljeni vsi priiateljl jn prijateljice plesa, 133 u— TamburaSko društvo »Krim« vabf na pred pustno veselico s plesom, ki bo v soboto 1. februarja v bogato dekoriranih zgornjih in spodnjih prostorih gostilne pri »Sodoku«, Hrenova ulica 24. Začetek ob 20. utri. Vstopnina prosta. 134 u— Bohemski karneval SK »Ilirije«. Zaradi pomanjkana posebno razigranih in neprisiljeno domači,i prireditev se je SK »lirija« odločila, da prired' letos tako zabavo Po vzorcu sličnih prireditev na Du-nau, v Berlinu itd. bodo tudi LiuMjančani imeli priložnost da se povsem neprisiljeno in od srca zabavajo. Karneval, ki bo 15. februar a v veliki dvorani Uniona, bo nekak posnetek znamenitega »Bčserbuben-bala«. Te vrste prireditve so povsod najbolj privlačne, kajti deviza je: čim večja zabava Dovoljene so maske vseh vrst in narodnosti. Dvorana bo razkošno dekorira-na. Za na lepšo masko je določena dragocena nagrada. Izbrana bo tudi kraljica karnevala — najlepša dama. Razdelile se bodo tudi nagrade za naniriginalne še maske. Na razpolago bo tudi velikomesten bar, v katerem bo zabaval goste prvovrsten Jazz - band. Prijavljenih Je že več skupin in se nadalinje prijave še spree-majo na naslov SK »Ilirija« (prireditveni odbor), kavarna »Evropa«. Veče skupne mask bodo imele znaten popust na vstopnini. 128 u— Opozarjamo, da bo od 27. t m. do 10. februarja inventurna prodaja s 15% popusta od običajnih cen. P. Magdlč, LHtb-Ijana, Aleksandrova cesta 1. 260 Iz Celja e— Koncert Glasbene matice ljubljanske ki bo v nedelio 9. febr. popoldne v vejici dvorani Celjskega doma v Celju, bodo posetili tudi v velikem številu bližnji ki daljnji okoličani. Isti se opozarajo, da se zaradi vrnitve s posebnimi avtobusi po koncertu obrnejo pravočasno na »-Mestno avtobusno podjetje v Cel u«. e— Celjsko mestno gledališče. V sredo 5. februara ob 20. bodo gostovali v gledališču Mariborčani z velezabavno in pikantno franoosko komedijo »"Lepa pustolovščina«. Vstopnice so v predprodaji v kn igarni Gorica r & Leskovšek. e— Zopet nova zima. V sredo zvečer Je pričelo med drobnim dežjem snežiti tudi v Celju in okolici. Snežilo le s kratkimi presledki tudi ves včerajšnji dan. Sne« se je na polju in Okoliških gričih obdržal, dočim se ie v mestu sproti tajal. e— Smrtna kosa. V Bukovem žlaku, občina Teliar e pri Celju, je umrl 28. t m. v starostii 59 let upokojeni artiljerijski polkovnik g. Ofo S i m u n i č. Pokopan je bil včeraj popoldne z vojaškimi častmi na celjskem mestnem pokopališču. e— Ogenj v Tremerju. V noči od srede na četrtek ie na doslej še nepojasnjen način pričel goreti večji kozolec med vasjo Tremerje in železniško progo. Ludje, ki so tako' prihiteli na kraj požara in ga skušali na vs-j mogoče načine udušlti, niso mo-eli dosti rešiti. Na pogorišču je ostalo le nekaj sežganih tramov. e— Ukradeno mleko. Posestnici Neži Benedek z (,/stržnega pri Celju ie v torek zjutra ukradel neznan tat iz veže v neki hiši v Simon Gregorčičevi ulici v času. ko ie raznašal? mleko raznim strankam v hiši. petl tersko posodo, polno mleka, Skoda znaša okol" 50 Din. e— Velika tatvina odkrita. V nekem celi-skem večjem podjetju so prišli na sled velikim tatvinam, ki so jih izvrševali uslužbenci sistematično že več mesecev. Prizadeti uslužbenci so bili včeraj aretirani in zaslišani na polici i. Podrobnosti v interesu nadal nje preiskave še ne moremo priobčiti. Iz Maribora a— Zahvala Nj. Vel. kralja in min. pred-sedn;ka Udruženju rez. oficirjev v Mariboru Predsednik Udružen a rez. oficirjev in bojevnikov v Mariboru g. Jakob Perhavec je preje! od ministra dvora Bore Jeftiča pismeno zahvalo Nj Vel. kralja za izraze udanosti povodom občnega zbora Udruženja rez. oficirjev, pododbora v Mariboru. Za pozdravno brzojavko se je zahvalil tudi min. predsednik P. Živkovič, dočim je komandant dravske divizije v L ubl ani, general Tripkovič posla! udruženju daljše pismo, v katerem nag'aša, da se z veseljem minja prekrasnega jugoslovenskega .-bora, najvažnejšega obmejnega stebra Jugoslavije in želi novemu odboru čim več plodonosmih uspehov. a— Iz gledališča. V soboto bo večer klasične muzike in neprisil ene zabave, premiera Straussove večno lepe operete »Netopir«. Sodeloval bo ves operetni ansamb! režiral g. Vlado Skrbinšek. dirigira! pa g. Herzog. — V nedelio 2. febr. pa bo otroška igra s petjem, godbo in plesom »Grudica«. Vsak odrasli z vstopnico ima pravico vzeti enega otroka do 4. leta na krilo. Cene dramske in kuponi. a— Ljudska univerza v Mariboru. »Ver-dun«. fran>X)ski vo na film, se bo predvajal v Apolo kino V soboto, 1. februarja: ob 4 dr. predstava in 8. zvečer. V nedeljo, 2 februarja: ob 10.30. in ob 4. pop. V ponedeljek 3. februarja: ob 8. zvečer. Blagajna odprta pol ure pred pričetkom predstave a— Petindva'setletnlco svojega obstoja bo praznovalo letos agilno prostovoljno gasilno društvo na Pobrež u. ki se zlasti pod načelstvon ndučitelja g. Klemenčiča vedno lepše razvija. Nedeljski občni zbor Je poka. za! vsestranski napredek društva in tud; zanimanje ibčancv za požrtvovalno in človekoljubno udejstvovanje gasilcev. Društvo si je lani nabavilo lasten avto. letos pa si namerava o priliki svojega 25 letnega jubi- Satno še danes! Vele važno! Temperamentna Antiy Ondra v bril jan tni komediji Sladka grešmca (Devica iz Pariza) Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9. Tel. 2730 KINO »DVOR« !eja nabaviti še motorno brizgalno. Pri volitvah je bil za načelnika zopet izvoljen nadučitelj g. Klemenčič. za tajnika pa g. Pšeničnik. £— Inteligenca hi 'Ljudska knjižnica«. Pri razvieseliivecn naraščanju obiskovalcev »L udske Knjižnice« v Mariboru je opažati, da razmeroma zelo maio čita inteligenca. Široki sloji nesorazmerno marljiveje segajo po knjigah, kot pravi duševni delavci. Isto razmerje je videtj tudi v knjižnici »Delavske zbornice«. Ker si nedvomno tudi duševni delavci dandanes sami ne more o kupovati dragih novih knjig, najbrže domnevajo, da imata navedeni knjižnici na razpolago le knjige za priprosto ljudstvo. Temu pa ni tako Iz seznamov, ki jih »Ljudska lonižnica« razglaša, posebno pa iz razobe-šeniih ilustriranih ovitkov v čakalnici knjižnice Je videti, da nabavlja baš »Ljudska knjižnica« izključno prvovrstne proizvode svetovne literature, ki morajo zadovoljiti najbolj razvajenega intelektualca, ki hoče z duhom časa naprej. a— Splošna stavbena družba na Teznu je za minuli ponedeljek 27. t m. popoldne povabila mariborske novinarje k ogledu tovarne. Odtavali so se zastopniki tuka Snih listov, tudi zastopnik »Jutra«. Gg. ravnatelj in inženjerji so novinarjem ljubeznjivo razkazal! celo podjetje, ki je — zlasti v izdelovanju železnih mostovnih konstrukcii — eno navečjih v Jugoslaviji, z najmodernejšimi stroji opremljeno. Podjetje je dobavilo že nad 20 železnih mostov za Jusoslavio, med drugim novi železniški most pri Ver-žeju. sedaj pa izdeluje 6 mostov za GrSko. Ogromna Je tudi produkcija v tovarni vlakov, kjer dela neprestano okrog 60 najmodernejših strojev vse močo če vrste vijakov, ki polni o velikansko skladišče in romajo od tam v vagonih po celi državi. Podjetae ima danes 54% domačega in 46% solidneca švicarskega kapitala in pomeni močno postojanko v našem narodno-gospodarskem življenju. Pri polnem obratovanju zaoosluie okro« 300 delavcev, pri katerih je uvedla tudi posebni — prostovoljni — način šted-nje. a— Smrtna kosa. V sredo popoldne je umrl v Mariboru dveletni Slavko Časar. Pogreb bo danes ob 16.30 iz mestne mrtvašnice na Magdalensko pokopališče. a_ Nov sneg. V vremenu e nastai nenaden preokret. Dočim so zadnje čase na trgu že prodajali razne pomladanske cvetlice io gozdno brstje, je sedaj zapadel nov, precej moker južen sneg, ki je pobeli! breg in dol. Temperatura pa ie kljub novemu snegu ostala nad ničlo. Po mestu je sneg potrgal prece brzojavnih in telefonskih žic. a_ Gradbeno gibanje v Mariboru. Na seji mariborskega mestnega sveta, ki se je vršila v četrtek zvečer, so bila podeljena sledeča nova gradbena oz. uporabna dovoljenja: Marija Riedl, zgradba avto-garaže na Cesti ob železnici 14; Tomažič Josip in Ludmila, gradba pritlične stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja na Radvanj-skj cesti 26; trgovec Berdajs, adaptacija v Mariborskem gradu in Radivoj Pire, Cvetlična ulica, uporabno dovoljenje za brivski paviljon. Iz škofje Loke SI— Zgodba o Izgubljeni kravicu Ko jo še pred kratkimi leti trgaj mali Ivan =voje hlačice po šolskih klopeh, pač še ni imel toliko skrbi kakor sedaj, ko že opravlja posle odraslih ljudi. Nedavno sta naš kam-nitniški znanec Ivan in kravica rezala bo lo cesto proti Kranju. Mimo skrbno razpostavljenih domov Starega Dvora in Vir-maš sta imela potnika lep del poti hitro za seboj. Toda glej spakai Pri Sv Duhu se je živinče uprlo in ni hotelo ne koraka več naprej, kljub vsem poizkusom ozlo-voljnega gonjača. Se več! Kravica se je naposled vlegla ob poti na tla in pogledovala Ivana, ki ni vedel, kaj bi. Naposled je dečko žival pustil v leži, a sam jo je ur-iih nog ubral v Škofio Loko, da pove gospodarju kako in kaj. Vse bi bilo prav, da se upornica ni medtem dvignila in namerila svojo pot proti železniški p rogu Skrb Ivanova je bla kajpada še večja, ko ni svoje živali nikjer več našel K sreči je stvar dobro izšla Govedo sta našla dva berača in oddala žival nekemu gospodarju sosednje vasi. ki je odpeljal izgubljenko v svoj hlev dotlej, da se oglasi pravi lastnik. Po daljšem povpraševanju je Ivan le izvedel, kje domuje njegova svojeglava rjavka Iz Kranja r— Odložena prireditev Zaradi nepredvidenih zaprek je preložena prireditev Gasilnega in reševalnega društva v Kranju, ki ie bila napovedana za 2. t. m. r— Pojasnilo. Notico o smrtnem primeru 4 letne vnukinje čevljarskega mojstra Andreja Hribarja, ki je umrla na davici, poprav!jamo v toliko, da njenega trupla niso prenesli v mrtvašnico mestni delavci ampsk io je na noti v mrtvašnico spremljal duhovnik. To v poiasnilo, da ne bi napačno tolmačili prvotne no- tice. Iz Tržiča 5— Občni zbor Kola jugoslovenskih sester v Tržiču bo 2. februarja ob 2. popoldne v hotelu Lončar. č_ Tržiška nedelja je bila v znamenju blata in dežja. Zc v soboto je proti vsake- nn pričakovanju nastopilo izredno južno vreme, ki je zmehčalo vse ceste m pobralo še zadnje trohice ledu in snega. Odmeka se je poznala tudi v gorah. Kljub slabemu športnemu vremenu je bilo na Kofcah, na Zelenici in pod Strožcem še dosti športnikov Ln turistov. Tekma trziškega Športnega društva se je morala zaradi slabega^ vremena izvršiti po skrajšanem sporedu. Zmagal je domačin g. Kmetic Hinko. Letošnje vreme je res čudno. Med tednom ta. .134 bolnikov, od katerih jih ,e 7 imrlo, druji pa so bili odpuščeni kot z.fravi. Iz Litije i— 35. redni občni zbor Okrajne posojilnice v Litiji, r. z. z n. z. bo 16. februarja ob 2. popoldne v posojiiniški pisarni. Dnevni red: poročilo načelstva, odobritev računskega zaključka za leto 1929., čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, bo čez po! ure drug občni zbor na istem mestu in po istem dnevnem redu, ki bo veljavno sklepal ne glede na število deležev Načelstvo. i— Izlet na Sv. Planino V nedeljo pohi-te zagorski planinarji na Sv. Planino. K sestanku članstva zagorske sekcije vabimo tudi litijske planince. Odhod z vlakom ob četrt na devet i— Odhod £$. sod. svetnika Trojeta. Gospod Josip Troje, dosedanji predstojnik litijskega okrajnega sodišča, je prestavljen na lastno prošnjo k celjskemu okrožnemu sodišča Značilno za priljubljenost odhajajočega uradnJta- je bila lepa postoviitev v ponedeljek s strani litijskega prebivalstva kakor tudi od uradništva. Vsi so pohiteli na kolodvor, da stisnejo ob slovesu roko. G. Troje je bil član vseh litijskih društev, posebno toplo srce pa je fanel za Jugoslo-vensko Matico. Litija mu bo štela v posebno čast, da je bil izmed onih, ki je skušal ublažiti vsa medsebojna nasprotstva, pojavljajočih se običajno v vsakem kraju, pa se vse odstranijo, če posre&ije vplivna osebnost. Tekom svojega 61etnega bivanja v našem okraju si je g. Troje pridobil vsepovsod same prijatelje, na svojih uradnih potih in kot agilen član SPD je prišel redno v stik s kmečkim prebivalstvom, kateremu je bil ves čas najboljši svetovalec. Ves okraj, ki je priredil odhajajočemu sodnemu predstojniku 9 odhodnic, ga bo obdržal v najprisrčnejšem spominu, in bo g. Troje vsikdar kar najbolj dobrodošel v naši sredi. Na njegovem novem službenem mestu pa mu želimo kar največ sreče, to uspehov. Iz Zagorja z— Nedeljski izlet naših planinarjev. Člani SPD Litija—Zagorje prirede v nedeljo 2. februarja skupen zlet na Sv. Planino. Vabimo tudi goste iz drugih krajev, da se naužijejo lepot in dobrot, ki jih nudi ta lepa višinska točka v Zasavju. z— Stavbno gibanje je bilo v preteklem letu zelo živahno. Nove stavbe so postavili v Zagorju Rudolf Ahčan, Božjak Anton, Košir Štefan in Ljudska stavbna zadruga. V Toplicah Zore Leopold, pri Sv. Urbu Humšek Alojzij in Juvan Marija ter Strgaršek Jože iz Bevškega. Predelali odnosno prizidali so v Zagorju Novak Avgust in Ludovaj Ludovik, v Toplicah pa Je-rn Mi ka in Šuligoj Benedikt. Mnogo stavbnih dovoljenj je ostalo neizrabljenih, nekaj novih stavb pa še ni porabnih, ker niso d^eotovljene. Največjo delavnost razvija TPD, ki je trasirala novo širokotirno železnico od postaje do separacije. Iz Trbovelj t— Pasji davek. Lastniki psov se opozarjajo, da si tekom 8 dni nabavijo na občini pasje znamke. Vsakega psa, ki bi po preteku tega roka ne imel znamke, bo vzel konjač. Velesenzacija! Mladini prepovedano! Grandijozni velefilm Iz dobe carske Rusije: cHabjmtin GRIGOKIJE CHMARA VLADIMIR CttA.II> A KOV Na sporedu je tudi film: »Trbovlje, največje rudarsko - industrijsko središče Jugoslavije« in prvi film o lepotnem tekmovanju trboveljskih lepotic za častni naslov »Miss Trbovlje«. Predstave: danes in jutri ob 6. in 8. ter v nedeljo ob 4., 6. in 8. v kinu ,Svobo8a' Crbovljc Cene: Din 4, 6, 8 in 10. t— Izlet na luno. Nameravani polet na luno se vrši nepreklicno in ob vsakem vremenu dne 1. februarja. Za start je že vse pripravljeno. Na razpolago bodo obiskovalcem rakete Opplovega m Očenaškovega sistema. Po zadnjih signalih z lune posnemamo, da se nam pripravlja slavnosten sprejem z godbo m pozdravnimi govori. Program za čas bivania na luni je izredno pestro sestavljen in ga dobi vsak udeleženec pri startu v &>kolskem domu. Opozarjamo vse interesente na točnost, ker se na zamudnike ne bo mogoče ozirati. Torej v soboto vsi v Sokolski dom! Iz Ptuj a j— Večer smeha v ptujskem gledališču se obeta v ponedeljek 3 februarja, ko bodo gostovali Mariborčani z nad vse zabavno Doboviškovo burko s petjem in godbo »Radika na kura«, v kateri zziva zlasti g. Daneš v vlogi Boštjana Bombeka salve smeha. j— Javna nesnaga. Iz tukajšnje bolnice in hiralnice se izteka onesnažena voda po jarku Ljutomerske ceste mimo stanovanjskih hiš in zelenjadnih vrtov v Grajeno. Smrad, ki ga povzroča ta tekočina v okolici bolnice in po Ljutomerski cesti, je tako zoprn in močan, da ga ne ubije uiti najhujši mraz. Nekateri, ki niso primorani hoditi po Ljutomerski cesti, se že izogibajo tega najlepšega deh mesta. Smrad se baje pripisuje dejstvu, da je- bolnica pred kakim letom morala opustiti svojo čistilno napravo za umazano vodo. Ker ie Ljutomer«ka cesta najbolj obljudena in ker vodi mimo bolnice in hiralnice edina lepa cesta Olepševalnega društva v ljudski vrt in na Mestni vrh, je nujno potrebno. da se ta nedostatek čim prej odpravi. Kdo je dolžan to storiti, je za ogroženo javnost postranskega pomena. Merodaina oblastva se naprošajo, da ce zavzamejo za to. da se nedostatek odpravi vsaj pred nastopom toplih dni. Vremensko poročilo Meteorološki »a™«* » Lin h i ;n„, 30. januarja 1930. ViSina barometra HOfv „ Kr«J Ca* Barom. Temper t m $mer vetra ta brzin* v m in eek lo Opazovanja t* LlubUana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 7-40 7555 /53 /5 -5 52 9 18 1 l 4- l * 8° n ta igo 85 NE 2 mirno" NW 2 SW 2 ENE 2 V 1 10 10 Skoptie 7 153 9 4- 90 mirno M Split 749*J 8 5 E 6 9 Padavin« vrata » mm do drl m n«fl 7 ar* 122 snei 90 i M ia tnrf 710 ) Dež 10 Dež 3 Dež 12 iNajvisja temperatura aanes v Ljubljani + 3 4 najnižja 4-16 Solnce vzhaja ob 7.22, zahaja ob 17.5, luna vzhaja ob 8.45, zahaja ob 18.33 Dunajska vremenska napoved sa petek: kinoma oblačno vreme. V severnih Alpah morda senuntja sneg. Temperatur., ho polagoma zmerno Kidala. Iz Ljutomera lj— Samomorilec, ki so ga pretekli teden našli v Novem mestu, se piše Franc Kosi in je doma iz Stročje vasi pri Ljutomeru. Izučil se je krojaštva pri mojstru Andreju Hanželu v Ljutomeru. Njegovi ibrodniki ne vedo, kaj je vzrok njegovega početja. Iz Dobove d— Gnojeriie z umetnimi gnojili. Na poziv Kmetijske družbe so se prijavili za poskuse z umetnimi gnojili Jurkas Vinko. Cetin Franc, Bogovič Ivan, vsi iz Sel, ter Kovačič Josip iz Dobove. Poskusi se bodo vršili na krompirju, pesi, ječmenu, ovsu in koruzi. Gnojila v to svrho se bodo dobila brezplačno. Ob tej priliki opozarjamo sadjerejce na pravočasno škropljenje z ar-borinom, dokler drevje ne prične brsteti. Uničimo brezštevilne sovražnike sadnega drevja! d— Zločin di samomor. K zadnji notici s tem naslovom moramo pripomniti, da so preiskali orožniki kakor tudi neki detektiv opisani primer smrti Krulca do potankosti, pa niso mogli najti nikakih dokazov o zločinu. Torej mora biti res, da se je imenovani sam vrgel pod vlak, kar je že prej napovedal. d— Za lepo zunanje lice vasi. Vas Do-bova se polagoma razvija, kar sklepamo po novih z(?radbah, ki so zrasle iz tal v zadnjih letih. Ni pa prav, če se gradi b-ez vsakega načrta za skupno lice vasi, ki bo gotovo čudno, če bo lshko postavil vsak svojo hišo po lastni volji. Občinski zastopniki naj proučijo zadsvo kaiti lepo ureie-no sredšče n*š? fare bo v ponos nas vseh. Ker pa spads Dobova pod štiri občine, je to en razlog več, da je treba obline vse fa-e združiti. Ce se bo to zgodMo, in to želi velika večina razsodn'h ljudi, se bo dalo mnogio dobrega ukrenti za našo skupnost in napv^ek našega kraja. d— Nov dom si zgrad' gasilno društvo v Velikem Obrežu. Stari dom je bil lesen, pa že zato in zar?.di pomanjkania prostora ni več odgovarjal novim potrebam. Marljivi oc?bor si je nadel težko nalogo sezi- dati nov doip, zato se priporoča za vsestransko podporo domačinov bodisi v denarju ali v ob.iki drugih potrebščin. Gasd-nd društvo Veliki Obrež je izmed petih v dobovski fari najstarejše. Iz Gor« Radgone gr— Blažev sejem. Letošnji prvi veliki kramarski m živinski sejem bo v ponedeljek po svečnici, to je 3. februarja. Razen kramarskiit in živinskih sejmov so bili tukajšnji občini dovoljeni tudi živinski sejmi, in sicer 17. januarja, 23. aprila in 17. septembra. Ker se pa ti doslej niso posebno dobro obnesli, je občinski odbor na sni zadnjih sej sklenil sejme samo za živino ukiniti,, tako da se bodo v bodoče vršili samo kramarski in živinski sejmi, katerih je pet: 3. februarja, 25. maja, 30. iu-nija, 10. avgusta in 15. novembra vsake leto. Iz Murske Sobote pm— Čebelarska podružnica v Murski Soboti je lani izposlovala od mariborskega oblastnega odbora podporo, ki so jo prejeli po toči prizadeti čebelami: Džuban J., Križevci; Taflik Jožica, Kančovci; Gomboc Miha, Korovci; Titan Josip, Puconci; Tre-mel M ha, Bokreča; Vrečic Karol, Strnkov-cL Podružnica šteje 24 članov, njen složni zapisnik 205 dopisov, blagajniška knjiga 35.126 Din prometa. Podružnica je ugotovila količino medu v Slov. Krajini — nad 10.000 kg samb pri umnih čebelarjih —, nošiljala je vzorce po vsej državi, celo v Budimpešto, Bolgarijo, in Nemčijo Do po! milijona denarja bi prišlo za med v Prek-murje, ako bi se vsi čebelarji organizirali in bi se našli trgovsko sposobni in požrtvovalni liudje, ki bi dobro vocfli podružnico. Zadnji čas pa je, da se pobere članarina in da se izvoli na občnem zboru nov odbor, ki bo v resnici deloval. pm— Zaročila sta se g. Mušič Rudolf, suplent na samoupravni realni gimnaziji v Murski Soboti in gospodična Herta Gre-oorčeva, hčerka davkarja g. Josipa Gre-gorca v Murski Soboti. GOSPODARSTVO = Vprašanje obveznega signiranja našega hmelja. Referent za hmeljarstvo v kmetijskem ministrstvu g. inž. Teržan ie včeraj objavil v »Jugoslovenskem Lloydu« in v »Trgovinskem glasniku« daljni članek, v katerem obravnava novi nemški hmeljskl provenjenčnl zakon ter prihaja do zaključka. da moramo tudi mi za naš hmelj dobiti posebno znamko. V času. ko je bilo zaradi nizke svetovne produkcije povpraševanje po našem hmelju zelo veliko, so se naši hmeljarji ur-rli akciji, ki je hote'a izkoristiti ta moment in z zakonom urediti vprašanje signiranja hmelja in vprašanje naše znamke. Protivniki so argumentirali, da bi se z uvedbo signiranja ote?kočila svobodna trgovina, ker se naš hmelj prodaja kot nenVko blago; zato bi bilo treba čakati, da se organizira Nemčija in da šele tedaj uvedemo signiranje tudi mi. Ugodni moment, ko bi lahko z našo marko upoznali svetovno prlv.ovam?ko industrijo v času velikega povpraševanja po blagu, smo zamudili. Neorganizirani prihajamo danes na svetovno tržišče kot proizvajalci slabega hmelja, čeprav je kakovost našega hmelja dobra, če se z njim pravilno postopa. Po novem zakonu o kontroli izvoza kmetijskih proizvodov pa je danes tudi pri nas dana možnost, da se vprašanje signiranja hmelja po izvoru zakonskim potom regulira. Glede na višino v hmeljarstvu investiranega kapitala bi stroški take organizacije ne bili ve'iki, če pomislimo, da ne bomo mogli drugače vzdržati nemške in češkoslovaške konkurence. Potrebno je tudi. da se pred-4~e. v katerih okoliših se lahko goji hmelj, spooben za signiranje, kajti če ne bomo organizirali naše produkcije, tedaj bo naš hmelj izgubil še ono. kar mu je na dobrem glasu preostalo iz prejšnjih let. — Par.evropska carinska konvencija in rešitev agr me krize. Priprave za povišanje a.gram h carin v Češkoslovaški so v češkoslovaških tndustrijsk'h krogih izzvale precejšen odpor, ker bi povišanje agrarnih carin povzročilo draginjo v najvažnejših življenskih potrebščinah in izzvalo mezdna gibanja ter podražitev produkcije. Da mora evropsko fanetijstvo iskati rešitev krize le v carinski združitvi evropskih drŽ3v na polagi priznanja. ugodnostn:h carin v medsebojnem prometu, nam potr-'ujejo tudi izvajanja, ki iih je v zvezi z agrarnimi zahtevami podal predsednik Češkoslovaškega gosipodarskeoa društva in bivši minister dr. Sohuster. Izhajajoč od teze, da gre pot k združ tvi evropskih držav preko sporazuma velik'h držav, predvsem Nemčije in Francije, ki je po ureditvi reparacij olajšan, je predavatelj opisal potave združevanja evrotiske industrije v obliki kartelov in produkcijskih ter prodajnih dogovo-ov. Zbližan ie evropskih držav je mogoče že na pod a^ pakta o gospodarskem sodelovanju, ki ga pripravlja Društvo narodov. Evropa je kot celota prisiljena uvažati žito in se zapira proti uvozu, da ščiti domačo produkcijo. Če bi se evropske drišave združile in pristopile k carinski konvenciji z ugodnostnimi carinami v medsebojnem prometu in z zajetnimi carinami napram drugim državam r predvsem Ameriki), tedaj bi bila sedtnja kriza evropskegi kmetijstva rešena aH pa vsa i znatno omiljena, in sicer brez nevarnosti za industrijo in industrijskega delavca, kajti tudi evropska industrija bi bila na ta nsčrn zaščitena Pred zunanjo konkurenco in bi imela v Evropi sami ugodnejše p^dajne možnosti. Kakor smo že nedivno na tem mestu izvnjald, bi taka carinska zveza evropsk;h držav v veliki me-i krristila našemu izvozu kmetii^kih proizvodov, ki «e mu ustvarjajo vedno večje vire v sosednjih državah. = Udeležba države na dobička Narodne banke in odoiačMo državnih doteov. Iz pravkar objavljene bilance Narodne barke ie razvidno, da zn^ša 7a preteklo leto udeležba države na dobičku Narodne banke 42.3» milijona Din (napram 44.6, 42.4, 39.0 in 35.6 milijona Din v predhodnih štirih letih). Po odbitku državo obremenjuločega dela stroškov za tekanje bankovcev, ki znaša 5 miliionov Din (napram 8.5. 12.4. 2.3 in 2.2 milijona Din v zadnjih 4 letih) ostane od te udeležbe na dobičku čistih 37.3 milijona Din (lani 36.1), ki so se, kakor vsako leto, porabi'i za odpis državnega dolga za odkup kronskih novčanic. Skupno z odplačilom iz proračunskih sredstev se je ta dolg države pri Narodni banki v preteklem letu zmanjšal za 59.1 milijona Din na 948.3 milijona Din. Napram 1. 1923. se je državni dolg za odkup kronskih novčanic zmanjšal že za 290 milijonov Din. Dolg države pri Narodni banki po računu stalne in začasne zamenjave pa se je v preteklem letu zmanjkal od 227.8 na 205.9 milijona Din. = Občni- zbor gremija trgovcev za ptujsko okolico v Ptuju. V po-nedeljek se ie v res t® vrači ii »Društvenega do.ma« v Ptuju vršil redoi letni občni zbor Gremija trgovcev za ptujeko okolico, ki ga je s kratkim poročilom o delovanju gremija otvoril načelnik g. Ivan Traun. Iz poročrta načelstva se vidli, da je iirne! gremij koncem preteklega leta 373 čianov. Načeinik g. Traun obširno poročal o osnovanju trgo v sko-n a-šč-ne po 200 Din za učenca, kateri znesek bodo plačevala starši aii pa sporozu.mno učni gospodar sam. Pri spremembi pravi! 'je bite zvišana in-korporacijska pristojbino od dosedatai!a s sklepom občnega zbora za vse vajence v gremičailnem oikolišu obligatorna. Razpravljajo le je še o na-povedi prldobnine in o zakupu soli nakar Je načelnik -g. Trami zalkfjučJ! zborovanje. = Vinarska zadruga v Brežicah nas prosi za objavo naslednjega vabila: V jeseni 1929. je bila na pobudo okrajne blagajne ustanovljena Vinarska zadruga v Brežicah, ki ima naslednje načelstvo: nače nik g. Li-pej Franc, veletržec v Brežicah; namestnik g. Jan^-ždč Jos., star., posestnik. Stara vas-Bizeljsko ter člani gg: Cernoga, trgovec in posestnik, Zdole, dr. Megušar Anton, odvetnik, B-ežice, Škobeme Josip, posestnik in župan, Dolsko, Uran Franc, posestnik, Sevnica; Urek Ivan, posestnik in župan. Globoko. Zadruga je že registrirana in so tudi že vložene prošnje za podpore. ki so iih pristojne oblasti že obljubile tako, da bo zadruga mogla začeti z obratovanjem že v letošnjem letu. Zadruga bo nakupovala grozdje le od svojih članov, 'nfVov 6. febmarta. o-gtasifveinii rok 1«. marca, ugotovitveni narok 27. marca). — Dobava smučarskih čevlje*. Dne 7. februarja' se bo vršlfa pri fatendamuri komande dravske di-ViziJske oblasti v LJubljani licitacija gjede dobave 600 parov smučarskih čevljev. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI). BORZE 30. januarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Trst, Berlin in Prasra. Teta ji deviz se se zopet pričeli dvigati; tako se je deviza Newyork olrrepila od 56 63 na 56 67, deviza Lon lon od 276 na 276.25. deviza Berlin od 13.5575 na 13.565, deviza Dunarj od 7-9836 na 7.9945 in deviza Trst od 296 80 na 297 05. Na zagrebškem efektnem triršču so tečaji Vojne Škode ostali dalje stabilni. Do zaključka pa je prišlo le za kaso po 440. Investicijsko posojilo se je do zadnje oslabitve zopet nekoliko okrepilo na 8350 zaključek-V Blairovib posojilih ni bilo prometa, pač pa so bili zaključeni % zastavni listi Drž. bipo'ekarne banke po 82 (ob sklepu se je nudil denar Ie po 80.50). Zasebne vrednote so bile povsem zanemarjene. Tečaji bančnih vrednot so ostali skoro povsem nespremenjeni, Ie Narodna banka se je glerte na bližnji občni zbor okreoila (v Beogradu je bila zaključena že po 85^0). Do prometa je prišlo le v Unionbanki po 203. Devise in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.80. Bernn 13.55—13.58 (13.565)). Bruselj 7.9014. Budimpešta 9 92. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Duna 797.95—800.45 (799 45), London 276.25, Newyork 56.67, Pariz 222.91, Praga 167.47 do 168.27 (167.87), Trs* 296.05—298.05 (297.05). Curih. Zagreb 9.1275 Pariz 20.345, London 25 21, Newyork 51815. Bruselj 72.125, Milan 27.1L Amsterdam 20815 Berlin 123.82 Dunaj 72.925. Sofiia 374, Praga 15.32, Bo-dimpešta 90.535. Bukarešta 3.07875, Sofija 3.74. Zagreb. Pariz 221.91 — 223.91, London 275.85 _ 276.25, Newvork 56.57 — 56.77, Milan 296037 — 298.037, Berlin 13.55—13.58. Dunaj 787.«) — 800.80, Curih 1094 40 do 1097-40, Prasa 167.47 — 168.27, Budimpešta 992 — 895 Bukarešta 33.75. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den.. L<'"V"ianska kreditna 125 den., Praitediona 925 denar. Kreditni zavod 170 den., Vevče 132 denar, Zagrpb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 440 den., kaša 440 — 441, za februar 412.5 — 414. za marc 416 — 417, investiciji«) 83 — 83.5, agrarne 50 _ 52, 8% Blair 88.5 — 92, 7% Blair 79 — 80.5, 7% Drž. hip. banka 79.5 — 80.5; bančne vred-nte: Praštediona 925 — 930, Union 203 do 206, Jugo 86 — 88, Narodna 8400 — 8450, Srpska 162 den., Zemaljska 130 den., Poljo 60 — 67, Ljubljanska kreditna 125 denar; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 blago. Gutmann 185 _ 190, Slayeks 89 do 90,"Slavonija 200 den., Drava 305 den., Se-eerana 390 — 395, Ljevaonica 125 — 135, Vevče 125 den., Brod vagon 125 — 135, JDu-brovačka 430 den.. Jadranska 520, Trboveljska 490 _ 500. Beograd. Vojna škoda 439.75 — 440.5, za februar 414 zaklj., investicijsko 83 — 84, Narodna 8500 zaklj. Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza (30. t ni.). Tendenca 00-sprememjtMo mlačna. Zaključeni so b:ii 3 vagoni desk (smreka-jedka) ia 2 vagona bukovih bkxkw. Povrprasevanje je sa 1500 kmb. metrov desk (smreka-je'Jka, 4 m, od 16 cm širine navzgor, do 50 mm deb., III.), za 2 vagona hrastovih hlodov (1., od 40 cm navzgor, od 3 m do®, na-vbsot) ter za hrastove podraice (43 mm, 2.65 m dolžine, 19—28 om širine). Nudi se 50 va-gonor suhih bukovih drv tn 5 vagonov hrastovih triz (l., II.). — Tudi v za din jem časa se situacija na tesnem trgu ai skono nič spremenila. Tendenca je oa žark)6t še vedno mlačna. PrihajeAo sicer povpraševanja, ki pa so te bolj informativnega značaja in te redko pride do zaključkov. Zadnji čas je tudi tendenca v hrastovim popustita, čeprav je bite še nedavno pri-fidno čvrsta. Temu je vzrok baje obolDost, da so veifike hrvatske tvrdke postavite oa ftaJijanski trg večje kofčine tega blaga. Žito. -f- Žitni trg (30. t. m.) Navzlic ponovnemu nazadovanju tečajev na budimpe^tan-ski terminski borzi so cene p§enici na našem žitnem trgu ostale povsem stabilne, kar je v zvezi z okolnostjo. da je zelo malo blaga na razpolago. Nekateri okoliši v Vojvodini, zlasti v bližini mlinov, so v pšenici že povsem razprodani, trgovina pa svoje še razpoložljive zaloge zadržuje. Pšenica stane danes 215 Din za 77 kg težko blago in 220 Din za 78 kg težko (vse fc-o nakladalna postaja v Bački), d oči m zahtevajo za potisko pšenico do 230 Din. Za moko ničlo je dalje veliko povpraševanje. Cene koruza pa so ostale v glavnem nespremenjene. -}- Ljubl!an«ka borza (30. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vag. ovsa in 1 vagon činkvantina. Nudi se pšeniea (slov. post. m1c,v. tar.. ^'ič. 30 ^nU; baška 79 % 262.50 — 265, 77 kg 255 — 257-5. sremska 77 kg 2475 — 'i30.5, slavonska 77 kg 242.5 — 245.5: moka: ,Oge, fco Ljubljana, plač. po prejemu 410—415; koruza: baška, umetno sušena 185 — 187.5, no mlevski tarifi 180 — 182 5 času primerno suba 157-5 — 160: ječmen: baški 63'64 kg 170 — 175; oves: baški navadna voznina 205 — 210. rž: baška 72/73 kg. mlevska voznina 207.5 — 210 4- Novosadska blagovna borza (30. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 37 vagonov pšenice,^ 12 vagonov koruze, 11 vagonov moke in 3 vagon? ovsa _ baSka 77 kg 210 _ 212.50: 78 kg 21 *>.50 do 215: gornje baška. 78 kg 215 — 21750; banaška Tisa šlep, 78 kg 217.50 - 222 50; gornje banaška. 78 kg 207.50 — 210: sremska 77 kg 207.50—?1250: 76 kg 50 r)0 205 Ječmen baski 63/64 kg 125—1.30. O vos: baški 137.50—142 50: Koruza: baška in sremska 102 50—105; za februar 107.50 — 110: za ir>*»rc .v 115—117.50; umetno sušena 120—125. Mole a baška fn ,-00? $4" ,of ? BtO: »5« 250—260; »6< 185—195; „7< 143 »o 155; »8< 112.50—115. 4- Bndimpeštauska terminska borza (30. t. m.) Tendenca mlačna; promet srednjL Pšeniea: za marc 2345 — 23 46 (obračunski tečaj 23 50). za maj 24 96—24 37 (24 40), r.a oktober 23.67—23.68 (23.70); rt: za marc 13.69 — 13 70 (13.70); koruza: za mai 14.48 do 14.49 (14.50), tranzitna za maj 13.85. Iz življenja in sveta Boksarski prvak v filmu Kmurart ta aastor svetovnega prvaka t bok sanjo. Nemec Max Scbmeftng (četrti od lere), |e prevzel glavno vlogo ▼ novem filma »Ljubezen v rta en«, Id ga režlra Relnbold Schiinzei (v sredi). Dragi od leve ie portugalski boksač Santa, U igra ▼ filma vlogo SchmeUngovega tekmeca. Nerodni krokodili Iz Hotlywooda so poslali veliko karavano v Ugando v Srednji Afriki. Ob vznožju skalovja, po katerem pribobm y Ni! slap Murchison, j« nastalo kine-matografsko mestece. Posneti je bilo treba nai>ete prizore za tropski film »Podjetnik Horn«. Glavni prizor predo-čuje beg igralca Carrija v Hornovi uio-gi po šibkem zamorskem mostičku iz ovijalk preko jezera, kjeT vse gomazi lačnih krokodilov. Pokrajina, z bujnim bičevjem poraščena obala, je bila idealno lepa. A velikanski, nad 3 m dolgi krokodili so takoj pobegnili v vodo, čim so se približali beli ljudje. Režiser Van Dyke je najel za sodelovanje zamorski rod Mkvamba. Zajezili so rečico, Nilov pritok, nižje slapa in tako je nastal kakšen hektar velik ribnik. Dva tedna so zabijali zamorci v dno debele kole in jih prepletali z vejevjem. Ko je bil iez gotov, so 'vrgli v vodo veliko ustreljene divjačine, med drugim dva orjaška povodna konja. Potem so odprli zatvor-nioo in so imeli krokodili prost vstop. Pripravili so tudi potreben mostič in je igralec ponovno poskusil svojo pot A krokodili so biK previdni. Prišli so šele tretjo noč, ko je pričela mrhovina pre-zapeljivo dišati. Zamoroi so ugotovili, da »jih bo zadosti« in so spustili zatvor-nico. A krokodili so se ponoči tako na-žrli. da so ostali podnevi na dnu in se niso prikazali za fotografiranje. Treba jih je bilo nekako spodbuditi. Petorica operaterjev je pripravljala aparate na Joolih sredi vode. Štirideset zamorcev je pričelo po nestvorih streljati z debelimi šibrami, da bi se zganili. Trije najpo-gumnejši lovca so jih celo dregali s kav-Ui iz čolnička. A krokodili so se potuhnili. Harry Carry se je zastonj povzpel □a svoj mostič. Krokodili so oživeli šele ponoči. Besno so se zaletavali v jez, ki se je tresel pod udarci njtih mogočnih repov. Ce bi razdrli jez in pobegnili v Nil, bi bilo vse izgubljeno in režiser je imel že zadosti stroškov. Povsod so prižgali grmade. Američani in 160 zamorcev z bakljami v rokah so odrivali krokodile od obrežja. Pošastni nestvo-ri so zagrabili in kakor bilko pregriznili marsikatero baklHo. Vzoeniali so se na kratkih krivih nogah in se zagnali v zid. Ljudem so se tresla Ma pod nogami. Najboljši lovci roda Mkvamba so z eksplozivnimi kroglami pokončali najbolj srdite krokodile »glavarje«, ki so po njih mnenju vodili napad. Pošastni boj je trajal vso noč. Drugi dan so priporočali zamorci režiserju naj zniža vodno gladino. Pričeli so kopati 300 m dolg kanal. Po večdnevnem dedu je napočil veliki trenutek. Stotine zamorcev so skočile v vodo in pričele mlatiti po njej z dolgimi drogovi. Drugi so z obale me- Alihelič S.: Dopis z dežele Po časopisih čitam novice vsake sorte, mogoče in nemogoče. Z naše strani, iz naše vasi ni nobene. Nabralo pa se je pri nas toliko lepih stvari, zanimivih, resnih stvari, da ne moremo iai ne smemo več molčati. Lami je «biia huda zima. Menda jo vsi, ki smo učakali letošnjo, še prav dobro pomnimo. Vzroki so različni. Bni jo niso še pozabili vsled tega, ker še letos občutijo ozebline, ki jim jih je prizadejala. drugi zopet zato, ker so imenitno zaslužili s prodajanjem ziimsikiih oblek in drvi, mi (govorim tukaj v imenu va-ščamov) pa, ker je ona kriva, da je prišel v našo vas prepir, prepir, ki se je vnel radi počenega — korita. V onem hudem mrazu lanske zime se je zmislilo naše vodno korito (pripomniti moram na tem mestu, da to korito ni bilo iz centruma naše vasi. ampak iz njenega predmestja) m počilo. Zmislilo? Ponavljam, da se je zmislilo in da je imelo s tem hudobne namene. Kje je na svetu kak poštenjak, ki bi mu v takem mrazu rojile tako neumne misli po glavi? Povejte mi ga! Mislim, da ga ni Rekel sem, da je počilo. Da ne bo tali debele kamne rn Američani so sitre-liiali kakor prismojeni. Zdaj so se krokodila res zganili. Pozno zvečer je dosegel režiser zaželjeno sliko: stotine jeznih, z velikanskimi čeljustmi šikrtajo-čih pošasti. Dal je povelje in zopet je zlezel Carry na svoj most. Petero fotografov in trije mikrofona so ujeli sleherni prizor in glas: lesketajoče se baklje, divje kričanje urnih zamorcev, bobnenje slapa, težko pljuskanje krokodilov itd. S tem je bila opravljena vsa naloga: stala je dosti denarja in tudi zdravja: Američani so zelo trpeli v močvirnatem barju in trije med njimi so celo umrli. Vse to je bilo potrebno, da bi se predvajal po kinematografih prizor, ki traja v filmu »Podjetnik Horn« reci in piši — natančno dve minuti... Nov prvenstveni slučaj v Vatikanskem mestu V vatikanski državi se zgodi vsak dan kaj takšnega, kar se v vatikanski državi prej še ni zgodilo. Včasih kaj dobrega, včasih kaj slabega, a dobro kakor slabo očituje vedno znova raz* ne pomanjkljivosti, s katerimi ustano* vitelji nove države prej niso računali. Tako niso računali s tem, da bodo ime* li ▼ tucatu svojih državljanov tudi PšššiS tllll^šlišINš^^ttl Najnovejša letalska senzacija Na berlinskem letališča Je preizkusu letalec Udet svojo novo iznajdbo, Id Je senzacija dneva. Na letalo Je z vrvjo privezana prozorna plošča, na kateri Je naslikano letalo. Plošča sama Je napeta z uteži, da ohrani svojo obliko In se giblje natančno tako, kakor letalo samo. Udet pravi, da je Izvršil poizkus v reklamne svrhe, obnese! bi se pa v primera vojne, ker bi Izgledalo, da Je napadalec še enkrat močnejši, nego je v resnici. Tadi M obstreljevanje veljalo v prvi vrsti sliki, ki se da poljubno spustiti niže, med tem ko se letalo lahko dvigne r nedosežne višine. nesporazumijenja, povem, da ta »pok« ni bil tako močan. O ne! prav na tihem je počilo kakor bi n. pr. kdo... no ja! saj to ni nič takega, vsakemu se lahko primeri in tudi našemu koritu bi ne zamerili, ko bi se bilo to zgodilo recimo poleti ali pa vsaj ne v tako hudem mrazu. Res pravijo, da so lansko teto zelo. zelo mnoga korita popokala, ampak to ne drži. Kaj vse pravijo! Taiko je a pr. nekdo rekel, kaj rekel, celo napisal je, da bom izdal tiskane spomine, pa še pisanih nimam. Če bi človek vsemu verjel bi danes ne gledal več z zemlje na luno, ampak z lune na zemljo. Pa vrnimo se k našemu koritu, to je bolj aktualno. Ponoči je torej počilo korito v našem vaškem predmestju. Nihče ni slutil nesreče. Le občinski potepuh je pravil drugi dam, da ie imel čudne sanje, pa kdo bi verjel potepufoo-vim sanjam, ko še njegovim besedam nihče ne verjame. Zjutraj so prišla va-ščani napajat živino. Pa nemalo so se začudili, ko so zagledali razklano korito. Obnemeli so možje in se spogledali. Prav tako so se spogledavali konji, voli, krave im druga domača živina. Pa je nazadnje povzel besedo mož. ki je propadel pri kandidaturi za župana: »Kaj hočemo? Trije pojdimo do žu- kakšnega nepoštenega vmes in se ni?o zavarovali proti takšnim eventualnim nepoštenjakovičem. Ko so zalotili te dni v cerkvi sv. Petra nekega de Pao* lisa, baš ko je brez posebnega dovo* Ijenja izpraznjeval puščice za miloda* re, so stali mahoma pred vprašanjem, po kakšnih zakonih naj ga sodijo. Sod* nike vatikansko mesto namreč že ima, svojega lastnega kazenskega zakonika pa ne. Sedaj premišljujejo o tem, da bi takšen zakonik sestavili. Razprave se bodo vršile brez dvoma v italijan* ščini, ker latinščine, Viradnega cerkve* nega jezika, velika večina vatikanske* ga ljudstva sploh ne razume. Obso* jence bodo zapirali v svojo lastno je* co — ki jo pa morajo šele osnovati. Oblasti so se že pobrigale, da jo bodo imele čim prej na razpolago. Papež ima pravico obsojenca pomilostiti in ker na ta prvi kriminalni slučaj v državici niso bili pripravljeni, gre govorica, da se mu bodo izmazali za sedaj tako, da bo prvi ujeti zločinec pomiloščen. 1600 načrtov za znak Društva narodov Mednarodna zveza Lig Društva na* rodov je pred časom razpisala natečaj za znak Društva narodov. Kakor poro* čajo sedaj iz Bruslja je prejela okrog 1600 načrtov iz vseh delov sveta. Dne 6. im 7. februarja se bo sestalo razsodi« šče, ki bo iz te ogromne množine na* črtov izbralo najprimernejšega in do* ločilo nagrade. Otrokov organizem njegov razvoj ln prehrana bo najbolj osigurano na ta način, da se da otroku za zajtrk in južino dve do tri žličke OVOMA1T1ME v skodelico mleka. Nehvaležni ranjenec Pred kratkim je zasačila pariška po* licija na delu znanega vlomilca Ar* manda Galanta, ki je na njo pričel streljati. Po daljšem boju so ga odpe* ljali v bolnišnico s sedmimi ranami; ena krogla mu je prebila prsi nad sr* cem, dve nogo in ena desnico. Ranje* nec je bil tako slab. da so ga pustili brez straže. Policija pa se jc morala kmalu pokesati zaradi svojega zaupa* nja. Drugo noč je zagledal neki bolni* čar dva nepoznana obiskovalca, ki sta pred njim pobegnila pod Galantovo postelj. Ko jima je ukazal, naj se od* stranita, sta privlekla revolverje in ga podrla na tla. Spustila sta sc nato v tek in njima je sledil s sedmimi kro* glami prestreljeni ranjenec! Zunaj je čakal avtomobil, ki je čedno trojico odpeljal, predno je napadeni strežaj utegnil obvestiti vratarja. Menda se bo gospod Galant raje zdravil zunaj, da se reši sodmije in ječa Prazno mesto Pri nas smo vajeni oglasov: »Odda se soba, stanovanje, hiša v najem.« V V Ameriki pa zdaj laho čitamo: »Od* da se v najem novo zgrajeno mesto za en milijon prebivalcev.« To ni nobena šala. Vlada je nakazala v to svrho že 800 milijonov dolarjev in sicer bodo mesto zgradili v okolici Pittsburga, kjer so našli do sedaj nepoznana ve* lika ležišča premoga. Tu se morajo na* seliti tisoči rudarjev. Država skrbi pred vsem za elektriko, plin in vodo* vod. Uredila jim bo cestno železnico in vrtove, sredi katerih bodo ležale bo* doče hiše. Nebotičniki bodo prepove* dani. Seveda bodo za to potrebne ml* lijarde, a jekleni trust je že nabral ve* lik del potrebne glavnice. Sploh je na* črt tako navdušil javnost, da priporo* čajo arhitekti, naj bi namesto novih i-- i l l , ..... ^aa^jBMM parna, da zapove tlako. Korito je treba popraviti.« Odšli so trije do župana, našli so ga ma peči. »Korito je vrag vesel, tlako skMSU da napravimo novo.« »Lepo mi voščite dobro jutro,« se je smejal župan in obuval škoremj. »Ne šah se! Naša živina je žejna, kje naj jo napajamo?« »V čebru, če ne mislite sami napraviti korita, vas ga ne bo. Vsa tri korita v vasi so bila ob istem času nova in ko bodo vsa tri za nič, bomo zopet napravili druga na občinske troške — prej pa ne!« Ostro je pogledal župan vse tri možakarje in se porogljivo nasmehnil. Spoznali so, da ne bodo nič opravili. Obrnili so se in eden je še med vrati siknil: »Hudič! Ponoči bom šel pa bom še vaša razklal.« Pa ni imel časa, da bi to napravil, vaški birič ga je zaprl v »občinsko kamrico«. Ko ga je drugi dan spustil, m" imel več tako pregrešnih misli v glavi. Predmestje naše pa res čaka. kdaj bodo popokala še druga korita. Do tedaj bo pa napajalo živino res iz čebrov. Mislim. da je tako najbolje — župana moramo biti pokorni Spet ena, ki bi bila rada najlepša Odč. Zoilu Dona, U študira pravo na vseučilišča v Bukarešti In Id so jo izvolili za »miss Rumanl-fcx, bo zastopala svojo deželo na lepotnem turnirja V Rio de Janeira. hiš v dosedanjih prenatrpanih mestih — zgradili kar nova mesta. Na ta na* čin bo rešena stanovanjska kriza in dobi vsak stanovalec zadosti solnca ki zraka. V Kaliforniji so se celo pričele kar V naprej dvigati cene zemljišč. Znanost in šport V Chicagu imajo kongres športnih učiteljev. Na njem je sprožilo veliko prahu pismo nekega visokošolca, zna nega športnika, ki se pritožuje, da je šport pokvaril vse ameriške visoke šo* le. Avtor piše, da je zaslovel kot šam* pijon svoje univerze. Krepke mišice so mu prinesle več zmag pri rugbiju in nogometu. Športni voditelji so mu pre* povedali obiskovati predavanja, da »si ne bo pokvaril linije«. Profesorji so mu iz istega vzroka spregledali izpite m vaje. Tako so minila štiri leta in se je naposled mladenič spomnil, da je prišel na univerzo zaradi diplome. Za* ostal je zaradi športa toliko, da res ni stanu položiti državne izpite. Naj to* rej študira nadaljnja štiri leta. med tem ko bodo njegovi tovariši že izvr* ševali svoj poklic? To bi bila lepa na* grada za »ponos univerze«! In dijak zahteva, naj mu univerza pokloni di* plomo, »"tako rekoč častno diplomo«, dasi ve, da je ne zasluži... Večina udeležncev kongresa in tudi tiskovnih poročevalcev je bila istega mnenja. Samo maloštevilni posamezniki si upajo trditi, da je šport sicer lepa reč, a da vendar ne sme biti na poti splošni izobrazbi. Omenjeni mladenič je teh* nik, strojni inženjer. Kaj bo veljala njegova diploma in njegovo delo, če* prav bi ga kjerkoli nastavili zaradi nje« govih nogometnih zmag? Zemlja ni okrogla Američani dele druge narode v civi* lizirane, polcivilizirane in barbarske. Na čelo vsem pa postavljajo sebe, češ da so edini na svetu tako civilizirani in kulturni, da velja zanje izraz »en* lightened« t. j. prosvitljeni. Kljub tej prosvitljenosti pa se v Ameriki najde* jo ljudje, ki od časa do časa s svojo modrostjo nekoliko zatemne to pro* svitlenost. Ni še pozabljena znana »opičja pravda« v Daltonu, kjer so slavnostno obsodili Darwinovo descen* denčno teorijo, že se je oglasil človek in čisto resno dokazuje, da zemlja ni okrogla, marveč ploska. Mož, ki izdaja svojo globoko kulturno temo, je mister Wilbur Glenn Voliva in napada Byr* da, češ da so njegova poročila o juž* nem tečaju lažnive čenče, ker zemlja kot plosko telo nima tečajev. Ako bi tako naziranje objavil kak zasebni uče* njak, bi javnost šla z nasmehom pre* ko čudaške trditve, toda mister Voli* va je javen delavec, ki opravlja služ* bo višjega šolskega nadzornika nad šo* lami v državi Illinois. Ta višji šolski nadzornik se ne zadovoljuje samo s tem, da je zavrnil Byrdove »izmišljo* tine«, marveč je v zvezi s tem našlo* vil na vse podrejene šole okrožnico naslednje vsebine: »Trditev, da je zemlja okrogla, je gol predsodek im prazna vera, zato pozivam vse učitelje in profesorje, naj uče mladino, da je zemlja plosko telo.« Otroci v državi II* linois se bodo tedaj učili, da je zemlja ogromna plošča koje spodnja stran še ni raziskana. Kaj bi rekla Kopernik in Galilei k temu šolskemu nadzorniku? Moder gospodar si nabavi traverze že sedaj, da ne bo ime! spomladi skrbi ia nepotrebnih stroškov. Traverze v vseh dolžinah in profilih in Trboveljski cement r papirnatih vrečah ima najceneje v zalog} Stuplca Frane, ieleznlna T Ljubljani, Gosposvetska cesta L Moda med kinematografskimi zvezdami Ameriška film. Igralka Etbellne Terry vzbuja za-vlst med tovarišlcaml r Hollywoodu, ker se ji je posrečilo Izumiti nov model pižame: iz roža-sten žameta, z alenconskiml čipkami, s tuniko, U je zavezana okoli vratu. , ln še ena »JUss fMaadsfca«, gdč. Rita i Rento** Primorske novice »ftalia Redenta* objavlja poročilo o svojem delovanju v Julijski Krajini v L 1929. Vzdrževala je 55 azilov. V goriški pokrajini jih je bilo 29, in sicer: Bilje, otrok 45; Kanal 47. Kobarid 44, Cerkno 32, Grgar 41. Idrija 130, Miren 71, Dornberg 60, Cezsoča 26, Podbrdo 29. Bovec 42, Prvačma 38, Kojsko 48, Ročinj 33, 2aga 28, Anhovo 50, Sempas 23. Sv. Lucija 20, Trnovo 28, Tolmin 64, Volčja draj;a 32, Vrtojba 77, Volče 28. 6 azilov je v lurlanskih krajih. Sličen kakor na Goriškem je bil obisk azilov tudi v drugih pokrajinah. V vseh azilih je bilo 2580 otrok. Po vseh azilih so dobivali revni otroci brezpJačno gorko kosilo, drugi so prispevali za kosilo po 5 lir na mesec. Goriški prefekt Sergio Dompderi poseda slovenske občine. Te dni ;e bil v Kalu na Kanalskem. Poročilo pravi, da je prefekt govoril z zastopniki ljudstva in se je informiral podrobno o vseh občinskih potrebah. Prepričal se je o redu. disciplini in slogi med prebivalstvom, ki dela vztrajno in resno, da prispeva k gospodarskemu podvigu v deželi. Prefekt se je izrekel o tem zelo pohvalno. Ljudstvo ga je entuzi-jastično pozdravljalo pri prihodu in odhoda Prefekt Dompieri je potem posetil Tolmin. Poročilo navaja, da vtriplje v tej planinski coni plodno življenje in da sodeluje disciplinirano vse »drugorodno« prebivalstva V alpinskš vojašnici se je informiral prefekt o odnošajih vojaškega življenja med slovenskim ljudstvom in izvedel je, da vlada med vojaki in Tolminci najboljše razmerje . . . Poštni nabiralec v Opat]cm selu st Je pridržal več poštnih pošiljatev. Ko ga je oblast prijela, je družina povrnila vso po-neverieno vsota Sodniki v Gorici so ga obsodili te dni zaradi poneverbe na 5 let, 6 mesecev in 7 dni zapora ter na globo 291 lir z odpustitvijo enega leta in globe po amnestiji Tekom zadnjih dveh let Je bilo premeščenih iz Julijske Krajine v stare italijanske province okoli dve sto učiteljev. Fašistični tisk pravi, da se je izkazalo, kako dobro delo je storila s temi premeščenii šolska oblast. Odstranjeni so bili iz obmejne cone malo koristni in negotovi elementi. Na novih službenih mestih so uvideli učitelji, da so imeli napačne pojme o Ita-Hji in njenem ljudstvu. Sedaj izjavljajo številni premeščenci, da so povsem zadovoljni z razmerami v italijanskih krajih. Lani je povžil Trst 126.745 komadov zaklane živine, in sicer: volov 13.786 ter 5.346 krav. 48.282 telet, 39.959 jagnjet in koštrunov. 15.841 prašičev in 3.531 konj. Zmrznjenega mesa se je razpečalo 4 milijone 573.719 kg. »Piccolo« dostavlja, da bi se motil, kdor bi mislil, da uživa Trst najboljše goveje meso. Velik del klavnih volov in telet prihaja iz Jugoslavije, ki je do »Piccolovem« mnenju zelo revna na paznikih in živali se izkoriščajo do starosti za poljska dela. Tudi od tam poslana teleta mršava . . . Konsum govejega mesa pada. Leta 1928. je bilo zaklane goveje živine 21.320. lani 19.132. Tudi pri drugem mesu se je znižal konsum. narastlo pa je vživanje konjskega mesa. Na dan ubijejo v klavnici devet konj. KULTURNI PREGLED Repertoarji ljubljanska drama. ZaJetek ob 20 Petek, 81.: Cvrček za pečjo E. Sobota, 1. februarja: Utopljenca. 25. predstava. Izven. Kededga, 2. februarja ob 15. Pogumni. Tonček. Mladinska igra. ob 20. Orček » pečjo. Ljudske cene. Ponedeljek, 3. februarja: Za ljubezen eo zdravila. uitiu a !*8k a oprtta. Začetek ob doI 20. Petek, 31.: Zaprto (generalka). Pobota, 1. februarja T Hasanaginica. Izven. Premi jera Nedelja, 2. februarja ob 15. BeneSka noč. Ljudska predstava. — Ob 20.: Rigolet-to. Gostuje ga. Tinka Vesel - Pola. Ponedeljek, 3. februarja. Zaprlo. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 81.: Zaprto. Sobota, 1. februarja: Ifetophr. Premijera- B. Nedelja. 2. februarja: ob 15. Grudica. Kuponi. Ob 20. Netopir. PTUJSKO OLEDALTS^R. Ponedeljek, 3. februarja ob 20. Radikalna kura. Gostovanje Mariborčanov. CELJSKO GLEDALIŠČE. Breda, 5. februarja ob 20. Lepa puetolov-šF.ina. Gostovanje Mariborčanov. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.P> Sobota, 1. februarja: »Svetnik«. Nedelja, 2. februar ia: »Pred poroko«. Gostovanje Comedie Francaise v ljubljanskem gledališču Oe se ne motim, je nastala Duvemoisova komedija (po naše bi rekli »drama«) »Beg< (La fugue) po njegovi istoimenski noveli in vsebuje tako že v kali običajne nedostat-ke prostih dramatizacij. V obliki proze zgoščeno. vsebinsko in psihologično zanimivo snov je pisatelj prelil v štiri dramska dejanja, a pri tem jo je razvlekel in razredčil preko potrebe, njene dramatične prvine je spremenil v dialogizirane prizore, brez neposrednega, živega odrskega dejanja in tudi koncu je odvzel, kolikor se spominjam, niefrovo tragedistično in peihologično fino pointo, ki bi našemu čustvovanju govorila bolj v srce. Kakor je delo eicer polno drobnih umetniških vrednot, vendar ni bilo baš srečno izbrano, da bi nam predstavilo francosko dramatiko v njeni klasični in občudovanja vredni veličini, zlasti pa ker gre v njem pretežno za i.gro pogovorov in ostaneta zmi6el in lepota teh pogovorov v izvirnem jeziku občinstvu, ki ga večinoma ne obvlada, neodgrnjena skrivnost No, pri tem gostovanju je šlo v prvi vr&ti za igralce in njihove sposobnosti, ne za primer o vrednosti francoske gledališke literature. In tu moram priznati, da sem se podal na večer že v naprej z veliko nevero v uspeh. Krivdo naj si pripiše nerodna reklama. e katero so pri nas »delali razpoloženje« v javnosti. Iz te reklame je namreč človek sklepal, da sestavljata gostujočo skupino dve igralski potenci velikega formata,, vse drago pa »eo manj pomembne moči« tedai e;sfem odrskesra ustvarjanja, ld se ga je človek naveličal do sitega, če je videl n. pr. nekoliko neznaimenitih, a tudi zelo znamenitih italijanskih potujočih igralskih družin, kjer se vse vrti in sije okoli ene, dveh »zvezd« prvega reda oz. kjer pomaga vse s svojo neznainostjo in skromnim bliščem. da bi se zvezda tem bolj lesketala sredi svoje nepomembne okolice. Človek vi li takšno predstavo, občuduje zvezdo in gre domov — brez nadaljnjih učinkov, razen da pomiluje avtorja predvajanega dela. T?daj nekai čisto nasprotnega, nego je to, kar je videl n. pr. na večerih budožnikov, ki mu ostanejo v spominu do konca dni; neka,j čisto nasprotnega od stroge podrejenosti igralca delu, od enakovrednega so-igrania celotnih ansamblov z zvezdami vred, ld stremijo za njim celo pri nas. v naši Ljubljani, in sicer (če hočemo biti odkriti) e čim dalje vidnejšim in pomembnejšim usipehom. To sta dva svetova, dve nazi-ranji o nalogah in namenu igralske umetnosti, ki se ne bosta nikoli razumeli. Reči pa moram, da dejstva moje skepse niso potrdila. Bilo je narobe — toda v nasprotni smeri deloma spet po nepravem. Ni res, da bi bili. v>saj v tej francoski skupini, »vsi drugi manj pomembne moči« — kajti" baš ti drugi, ti stranski ulogarji, eo podali močan dokaz igralskega znanja in živega uživelja v svojo ulogo, ti so držali večer tako rekcč pokoncu. To velja v manjši meri za obe solidno izdelani ulogici g. Nauda (sluga Charles) in gdč. Annette Jan-vierove (sobarica Celine), tem bolj pa za kreacijo na zunaj nekoliko malomarnega, duševni pa gibčnega ironika, zdravnika Pleigea (g. Julien Lacroix) in za kreacijo starega lahkoživea in zabavnegn besedičarja Gik>queliera (g. Felix Barre), ki se je s svo-io ž:valuio.-t4o tudi občinstvu »vsede: * tr-cec. f-v\rla :>">snj pomembna ulo» • ki si .e zaslužila polno priznanje, pa je bila zarjavela vdova Barge (ga. Marguerite Balza), ki je postavila celo drugi igralski v 5-k tega večera v pretresljivem prizoru ob koncu tretjega dejanja, ko se poslavlja od iro-ža, ki mu je dru?ovala dve leti v najtežji dobi ntjegovega življenja in ji je sedaj priznal, da mu je bila samo irelevantno sredstvo, ki se ga je poshižil samo za to, da bi ubil ljubezen svoje ženo in da bi jo ubranil samomora ob svoji smrti, ki so mu jo bili zdravniki naoovedali. To so prizori, ki jih razume človek iz glasu in gibov igralčevega telesa, tudi če ne pozna jezika, v katerem mu igralec govori. Prvi viSefe pa je podala ga. Gabrieile Robinne (Jeanne), ko skuša v dTugem dejanju pridržati svojega moža, da bi se povrnil k njej In je ne osta-vil zavoljo druge ženske. V tem prizoru je ga. Robinne kakor v nekaterih manjših upravičila svoj sloves znamenite igralke, o čemer so pisali listi, dočim ee v ostalem ni povzpela nad povprečno igro. ki je za »zvezdo« vendarle še premalo. In to, če hočemo biti prav iskreni, velia tudi za glavnega junaka iu največje pričakovanje vsega večera, za g. Renčia Alexandrea v ulogi rmrzika Bernarda Lahoc^ea. Meni se je vido! preenoličen in če bi bilo to upravičeno v prvih dveh dejanjih, kjer igra na smrt bolnega človeka, se mi ne vidi potrebno v zadnjih dveh, ko stoji pred nami nov človek, v polni posesti svojega zdravja ia z novo vero v življenje. Sicer se pa dobro za- vedam. da bi bilo prenagljeno soditi zmožnosti kakšnega igralca po eni sami ulogi, ki mu vrhu tega ne nudi niti mnogo prilike za razmah njegovih siL Sklep (čeprav so takšni sklepi deplasira-ni): Večer je gotovo zaslužil pozornost, s katero se mu je odzvala Ljubljana, bil je zanimiv; nekaj izrednega, česar bi sami ne zmogli in kar bi nam služilo za vzgled, pa ne. In ta pomen bi morala imeti gostovanja tujih ansamblov, ki smo jih gotovo potrebni. Kakor cuiemo, bo v kratkem gostovala druga skupina pariških dramskih umetnikov. 2elel bi si. da bi nam bila ta tisto razodetje, ki ga pričakujemo. Kajti edino e takšnimi razode^i, z medsebojnim raz-odevanjem najvišjih kulturnih vrednot, se sklepajo trajna in globoka prijateljstva med narodi, vse drugo ta prijateljstva samo dopolnjuje ali jim služi samo začasno ali pa je n ©odkritosrčen diplomatski bluL Karlo KocjanfiS. Književni napad is groba. Prav za prav ni dobesedno tako. toda pred leti umrli pesnik A. B. Simifi ie dobil šele zdaj priliko, da »raztrga« poezijo svojega tovariša v Muzah g. Gustava Krkleca. V februarski Številki zagrebške revije »Književnik«, ki je izšla že te dni, je uredništvo objavilo članefc A. B. Simiča »Gustav Krklec«, ka je bil spisan v decembru 1. 1921. A. B. Simič kritizira pesniško zbirko g. Krkleca »Srebrna ces*a«, ki je kot ena redkih povojnih pesniških knjig izšla nedavno v 2. feidaji. Po Simičevem mnenju so Krklečeve pesmi samo »loše izlomliena proza u simetrične in nesimetrične rebke«. Posledek njegovih izvaianj je ta, da g. Krkleo sploh ni pesnik. Medtem je bil avtor »Srebrne ceste« ie mnogkrat priznam, prevajan v tuje jeaike in uvrščen v literarno ssod o vino kot odličen poet (n. pr. v Prochazkovem češkem pregledu srbskohrvaške književnosti). Za Simičem, ki leži v grobu, pa ee je postavilo uredništvo »Književnika«, ki trdi, da Simičeva sodba velia tudi »o lirici Krklječevoj koju je publicirao poslije knjige »Srebrna cesta«. Vsekakor je ta »napad iz groba« ali — če hočete — iz literarne ostaline, zanimiv literarni kuriozum. Micnn Pavi — 22.15: Prenos opernega piesa. .— FRANKFURT 16: Konoert a Stuttgarta. — 19 30: Ves pro.sra.tn iz Stnrtfcgarta. — LANCENBERO 17.30: Narodini pltesi. — 20: Zabaven večer. — 24: Mojstri — STUTTGART to.30: Resna glasba. — 19.30: Prenos iz gledališča: »Sevinski brivec«. — 22: Poljadefl koocert na ote* in kitaro. _ 23.1-5: Spcrtai program. — Godba ka ptes. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 1«: Popoldanski konoert. — 19.45: OJeda-IBki večer. — Ciganska godba. — LONDON 20.30: Mešan program. — 22.25: Operetna glasba. — 23.30: Godba za ptes. — RIM 17J0: Koncert >krhke glasbe. — 21: Prenos opere ie Mitena. Športni drobiž Med zastopniki JNSa in BLP so se v zadnjem času vršili neoficijelni razgovori, ( da bi se dosegel sporazum med našo vrhovno nogometno reprezentanco in opozicijo. Ta pogajanja so se nadaljevala ob priliki zadnjega bivanja tajnika dr. Ribo-lija v Beogradu ter so bila, kakor javljaio zagrebška in beograjski listi dovedla do sporazuma. Včeraj se je vršila seja JNSa, na kateri se je razpravljalo o posameznih točkah tega sporazuma. Dr. R boli je izjavil, da bo JNS gotovo odobril ta sporazum. Njegove glavne točke so: 1. vsi podsavezi priznavajo JNS kot svoj vrhovni forum, ki bo do glavne skupščine vodil vse posle; 2 JNS bo preklical svoj sklep glede imenovanja komisarjev v beograjskem, subotiškem in sarajevskem pod a-vezu; 3. sklicala se bo konferenca, na kateri sc bo razpravljalo o vseh aktua'n'h vprašanjih, n. pr. o izpremembi pravil m pravilnikov kakor tndi o reorgan'raciji ssveza. Na tej konferenci bi se tudi rešilo vprašanje glede sklicanja glavne skupščine, ki bi se vršila v teku enega meseca v Zagrebu. Predkonferenca sama pa bi se vršila v B"o"rad'i. rajska nogometna reprezentanca je s svojo zmago nad atensko nekoliko ublažila poraz naše državne reprezentance. Zanimivo je. da ie v beog-aiskem moštvu nastopil tudi M;he!čič, toda ne v golu, temveč v napadalni vrsti na levem krilu, kjer je prav dobro opravil svoj posel. Beograjska vrata je branil Jakšič. Mednarodni savez za hockev na ledu je sklenil, da se prične svetovno prvenstvo danes, v petek v Davosu, ako se vreme v C!hamanixu ne popravi. Znani norveški lahkoatlet Charles Hoff. ki je bil doživotno dn'skva'ificiran, trenira sedaj mladega skakača O+ona Berga, ki je dosegel Se lepe uspehe. Berg. ki je star 23 let in 1.85 m visok, je dosegel v skoku " daljavo 7.42, v skoku r*b palici pa 3 90. Hoff pričakuje, tfc bo Berg prekosil njegove rekordne uspehe. Službene objave Mariborskega zlmskosportnega podsaveza Vse člano opjzarja.no, da so dobe pri pods^ve/u ra verificirano članstvo legitimacije. Potrebna je fotografija, pristojbina 10 Din. V bodoče bodo tekmovalci pripu-ščeni k tekmam samo z verifikacij* rajo naročati tudi železniške legitimacije. Seznam članstva, ločeno za verificirano in neverificirano, še dosedaj niso poelali: SK Ra>pid, Železničar, Mar-bor, SK Piuj, SK Ojstrica, SPD—ZSO Celie, SPD—Z50 Prevalje, Črna—Mežica in Smučarski klub Slov. Gradec. — Prosimo vse n-ivedene, da to čim prej izvršijo. Sankaška tekma za prvenstvo Pohorja v izvedbi I. SSK Maribor je odgodena na poznejši termin. Enako ie odgodena tudi meddržavna tekma v Bohinju na prihodnje leto. Dne 2. marca priredi podsavez izlet preko K'opnega vrha—Peska—Rogle v Misli* nje. Zbirališče 1. marca na Klopnem vrhu oziroma Pesku, prihod v Mislinje 2. marca ob 17. Že sedaj prijavljamo članom ta izlet, da organizirajo čim več udeležnikov. Članom javljamo, da bodo izmenoma izhajala naša obvestila tudi v Športnem li- \ stu, ki izhaia v Ljubljani vsak ponede'jek. Postaja Maribor gl. kolodvor je dovolila, da so rezervira na koroški progi zadnji vagon izključno za smučarje, oziroma športnike, in sicer vsako soboto pri vlaku 9014 in 9024 iz Maribora glavni kolodvor j ob 13 20 in 17. uri ter vsako nedeljo pri ! vlaku 9025 in 9015, v Maribor glavni kolodvor prihod ob 18 26 in 21.05, a to na progi Maribor g avni kolodvor—Dravograd— Meže, oziroma Fala. Vagoni so označeni s posebnimi napisnimi tablami. Seznam pri JZSS verificiranega članstva pred ustanovitvijo podsaveza izide v kratkem v službenih glasilih JZSS. — V naslednjem navajamo imena članov verificiranih pri M. Z. S. P.: 6. januarja 1930 — SPD — ZSO — Črna Mežica: Martin Ule, dr Rudolf Puncen-gruber, Franc Polajnar, Maks Golob, Karel Gros, Gustav Grčar, Hinko Blajer. SPD — ZSO Celje: Ervin Gračner, Ivo Zore, Avgust Tominc. SPD—ZSO Maribor—Ruše: Boris Sket, Slava Baskako, Ivanka Kos, Zlatko Voglar, Zdravko Štengl, Peter Škofi č, Josip Petrun, Alojz Koren. Za navedene naj se čim prej naročijo verifikacijske legitimacije ter obenem nakaže odpadajoči znesek. Prihodnja seja v četrtek dne 6. januarja 1930 ob 20. uri v restavraciji OreL Tajnik. Jngoslovenski labkoatletski savez. (Službeno.) Poz j vajo se vsi klubi, da javijo saveza na naslov tajnika 1. g. Zdravka Frančiča, Ma-učeva ul. 5., najkasneje do 15. febriiarja imena oirh svojih do sedaj veriiiciranih arietov m atSetinj, za katc-re ne že£)o, da b: uidi v bodoče blic verificirani, da se bo mogia klubom določita glavnica gtede na š*ev2o verificiranih atletov za tekoče teto. Na scii npr. odbora 16. t. m. je bilo sklenjeno, da ima prvenstvo mest za poed.iace ista program in vrstni red drscšpGin kakor II. deii moškega državnega prvenstva za poedince. Dodati se ne sme nobena' discipSna, črtati se pa sme samo sporazumno z vsemi klabi — Tafci3k I. ASK Primorje (plavalna sekcija). Vsafco sredo ia petek trening v telovadnici 1. drž. gimnazije, To m a nova ulica, dohod iz Gajev« niioe io sicer za članice od 17.30 do 1S-30, za člane od 18.30 do 19.-15. V kopališču Slon vsak ponedeljek, vhod iz FraoiSkanske ulic«, za članice od 16JO do 17, za člane od 17. do 18.30 »r«. ASK Prtaiorle (lahkoatletska sekcSa). Vsako sredo in petek trening v telovadnici I. drž. gim-iuiZ je, Tomanova uSca, dohod iz Gajeve trtice in sicer za članice od 17.30 do 18-30, xa člane od 18-30 do 19.45. SK Ilirija. Sejo prireditvene sekofk te ;. -JfS^^-.kr Mestni trg 1$ Tvorni ca dežnikov, zaloga sprehajalnih Strokovnjaka za vodstvo mlokarne v večjem mestu Slovenije, ki samostojno izdeluje maslo s kulturo več vrst sira, kakor & la trapist, grojer, roma dur itd., se išče. — Ponudbe z označbo plače, referencami in spričevalom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlekarna 2475«. Ho$ufiasia najfineoSa za šport. T uda so do®a moderni in smyrna vzorci za preproge, kakor toda vodna v vseh barvah. TONI JAGER Ljubljana, Dvorni trs 1. 2-179 V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena soproga, mama roj. v Cerkssisi dne 29. t. m. ob pol 10. zvečer, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb pokojnice bo v petek, dne 31. januarja, ob 15. na domačem pokopališču v Cerknici. Cerknica, dne 30. januarja 1930. Žalujoči ostali soprog JOŽEF RONKO. Otroka TONE, JOŽE ter ostali sorodniki. Globoko razžaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 29. januarja t. 1. po kratki bolezni naša ljuba mati, stara mati, sestra, svakinja in tašča, gospa Josipina Trenz vdova dvornega svetnika previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice bo v petek, dne 31. t. m., popoldne z Draškovca na pokopališče v St. Jerneju. Blag ji spomin! Draškovec — St. Jernej, dne 30. januarja 1930. Dr. FERDO, zdravnik; MARJANA, MATILDA, Ing. GUSTAV TRENZ, ELIZABETA poroč. LU-SCHIN, sinovi in hčere, ter ostali sorodnikL Zveza živilskih delavcev, podr. pekovskih pomočnikov, priredi v soboto ob 8. nri zvečer veliko predpustno veselico s pestrim sporedom, s sodelovanjem salon, orkestra »Zarje«. PLES. GODBA ŠALJIVA POSTA 2420 /♦iu' ,'M ■>:■..- '.v.-«. Tromesecm knhinfiski tečaj na dr. Krekovi meščanski fa-^i • gospodinjski šoli T Agm &1SK1 se prične 3. februarja 1930 Pouk se vrSl od '/g3. do 7. »večer Pištole za strašen}« lovske puške, floberte, brovning pištole, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puška? LJUBLJANA, Kongresni trg 9- Ml« DUUIUR BELFEGOE Postoiovsk} rooiu ČETRTI DEL Grbec je skrivaj vzdignil roko, da bi pograbil težke klešče, ki •o ležale na stružnici, in jih z viso močjo treščil detektivu v glavo. A ta, ki je pazil na vse, mu ni nai časa. Počilo ie . . . in grbec Še izpustil svoje orožje . . . Detektivova svinčenka mu je bila prebila roko. Maurice de Thouars je hotel skočiti med Simono in Chante-jtoqa. A Chantecoq ga je zgrabil za ovratnik, rekoč: »Nič več si ne bomo lomila kosti Ne pokvarite mi veselja, da vas celega predam svojemu prijatelju Ferval-u.« Komaj je izrekel te besede, se je pokazal med vrati Gautrais s Pandoro in Vidokom. Policijski komisar in štirje agentti. mobilne forigade so ga spremljali. »Gospod komisar,« je rekel Chantecoq ter rmi pokazal Simono In njena pomagača, »to so Belfegor in njegova tovariša. Predam jih v vaše roke.« Dva agenta sita planila na grbca in Mauricea de Thouarsa, ki se nista upirala. Komisar je pristopil k Simoni, da bi jo prijel. Tedaj se je odprta Btena, ob kateri je slonela, in pokazal se je skrivna hodnik, bi ji ga ie bil tajnik barona Papillona že snoči omenil. Izginila je skozi odprtino in zaklicala: »Nimate me še!« Kralj detektivov je planil naprej, a je zadel ob zid, ki se je b0 «pet zaprL »Takoj mi povej skrivnost teh vrat, če ne, ti razbijem glavo!« Luchner se ni obotavljal . . . Stopil je k zidu in pritisnil na vzmet, ki je bila skrita med dvema štirjaškiroa kamnoma. Stena se je takoj odmaknila. »Spustite psa,« je ukazal Koietin oče. Gautrais je odveza! psa s povodca. Takoj sta planila Pandora in Vidok skozi odprtino in jo z vso hitrosuo svojih štirih nog ubrala po stopnicah po katerih je bil pobegnil Belfegor. Vodile so na ploščad enega izmed grajskih stolpov. Preganjalci so dospeli na vrh, ravno ko se je hotela Simona spustiti na sosednjo streho, s katere bi bila mogla skozi okno smukniti v skrivališče, ki si ga je bU previdni grbec uredil za slučaj nevarnosti. A Pandora in Vidok ji nista dala časa. Vrgla sta se na Simono m jo zgrabila za komolce; ko se je hotela iztrgati, je začutila, kako so se pasji zobje zadrlj v njeno meso... Spoznala je, da ji zdaj ne ostane več drugega kakor vdati se ali umreti. Vkljub bolečini ugriza se je skušala povzpeti na zaslon, da bi se strmoglavila v globino. Pandora in Vidok sta jo Se trdneje zgrabila in Simoni se je zazdelo, da jo gleda smrt iz njunih oči. Vzkrik onemogle jeze se ji je izvil. Zvrnila se je na tla. Vroča sapa ji je potegnila preko obraza... Odprt gobec se je približal njenemu grlu... Pandora ji je hotela pregriznriti vrat. A tedaj se je začul žvižg... psa sta neutegoma izpustila žrtev in se merno vrnila h Gautraisu, ki je stopil v Chantecoqom na ploščad. Detektiv je vzdignil napol omedlelo mlado žensko v naročje, rekoč: »Zdaj mi ne uideš, Belfegor!« 7. poglavje Med tem, ko so se v notranjosti gradu odigravali pravkar opisani dogodki, 9e je ustavila na dvorišču Papilloriova limuzina. Vratar je planil gospodi naproti in ves razburjen zaklical, še preaen sta utegnila stopiti z voza: »Gospod baron, gospa baronica, čudne stvari se godijo!...« »Kaj pa je?« je vprašal zbiralec, stopaje iz avtomobila. Vratar je pojasnil: »Minulo noč je gospod Lfichner pripeljal v grad nekega moža in neko žensko, kj ju nisem poznal... Vprašal sem se. kod so mogli priti v grad... Zaklinjam se gospodu baronu, da niso prišli skozi glavna vrata, ki sem jih bil sam skrbno zaklenil. Davi pa me je gospod Luchner na vse zgodaj poklical in rekel: ,Snoči sem se dokaj pozno pripeljal z inženjerjem, ki se bo ukvarjal z mehanizmom starih zaporov, ki še vedno noče delovati. Nisem vas hotel buditi, zato sem ga spustil z njegovo ženo vred skozi mala Dianina vrata. Danes dopoldne pride njegova sestra... dami bi si radi ogledali grad.'« »Ta istorija se mi vidi sumljiva,« je rekla baronica Evdoksiia, ki je bila pristopila k svojemu možu. »Ti se razburjaš vedno ob nepravem času,« je nestrpno dejal baron. »Luchner je moj zaupnik in nezmožen vsake neprevidnosti ali celo nepravilnosti.« »Nisem še gotov, gospod baron,« je rekel vratar. »Nu, govorite!« »Pred kake pol ure se je z avtomobilom pripeljala inženjerjeva sestra... Kaj čudna se mi je zdela; opazil sem, da ni imela kiobu-ka na glavi... Inženjer, ki je čakal nanjo že nekaj minut — o, zelo fin gospod je videti — se je približal dami, jo spoštljivo pozdravil in dejal: 'Izvolite z menoj, gospodična, popeljem vas h gospodu očetu!'« »To je pa vendarle čudno,« je menil zbiralec starin. »Cez četrt ure se je pripeljal nov, pokrit avtomobil naravnost na dvorišče... V njem je bilo šest mož in dve danski dogi. Kar strah jih je bilo pogledati. Eden izmed mož mi je dejal: Policijski komisar sem in hočem tukaj izvršiti hišno preiskavo.'« »Hišno preiskavo!« je vzkliknil baron. »Videl boš, nemara te imajo celo za Belfegorja,« je jasnila baronica. »Nato so možje stopili v hišo,« je nadaljeval vratar. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek * Jutra*. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 da se mu posipe po posti naslov 0Cdcr hoče aH GaGo drugo informacijo ticoco se malih oglasov nap priloži v smamGah a sicer ne bo prejel odgovora t * CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. št. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Pisarniško moč • perfektnim znanjem slovenske in nemške stenografije iščem za Maribor. Pismene ponudbe na podr »Jutra«, Maribor, pod »Perfektna 4«. 2388 Učenca adravega, pridnega in po-ite^ega, za m e d i 6 a r-s £ o obrt takoj aprejmem. Drugo po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten ačenec«. 2363 Učenca u soboslikarsko obrt, starega 14—17 let, t oskrbo v lčli sprejme Kovačič Ivan. sobo-iikar in pleskar v Metliki. 3222 Starejša samostojna oskrbnica pridna, poštena, z večletno hotelsko prakso, vajena ■vseh gospodinjskih del — rmožna slov. in nemškega jezika, se išče za večjo restavracijo v letovjščar-skem '"raiil. NsuHop rfužbe • položitvijo nifkaj kavcije e 1 aprilom. V ponudbi je navesti tudi zahtevek mesečne plače. Naslov v ogl. oddelku »Jut»a«. 3105 Ličarje hi kovače dobro izurjen« išče »Jase-nira A. D «, jovarna vagonov v Smed. Ptlanki Javijo naj se v <*t>ravi tovarne ▼ Palajrkd. 3284 Več prvovrstnih mizar, pomočnikov sprejme tvornica pohištva I. Kepše, Ljubljana, Dvorni trg 1. 3150 Mlinarja izveSbanega ▼ kmetijskem mlinu, iiščem. prednost ima neoženjen. — Ponudbe pod »N.»oženjen mlinar« sa ogl oddelek »Jutra«. 3243 Pletiljo na plertlni stroj za krožno pletenje sprejme Tehna — Ljubljana, Mestni trg 25/1 3179 Kroj. pomočnika za delo v delavnic.i, mlajšega sprejmem takoj v stalno službo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3306 Perfektno kuharico z večletnimi spričevali išče zelo dobra rodbina (2 osebi) v Beogradu Voditi mo ra kuhinjo popolnoma sa-mostojno. Starost 30—35 let Začasna plača 700 Din. Ako oseba ustreza zahtevam, se ista zviša na 800 Din. Ponudbe na naslov: Ludvik Plavšak, veleposestnik, Sv. Jurij ob Taboru. 8136 Dva potnika verzirana v manufaktnri. ki bi obiskovala privatne st/anke, sprejmem — Ponudbe na oglasni oddelek ».tutra« pod »Vztrajnost« 1847 Trgovske potnike spretne strokovnjake v ma nufaktuin, v svrho obiska privatnih strank iščem za jakot proti fiksni plačn in proviziji Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 3045 G. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) * A i i « & m Dobre zastopnike (potnike) za obia« privatnih strank, za Ljubljano in okolico sprejme takoj vodeča tvrdka Pfcmene ponudbe na oglasno oddelek »Jutra« pod šifro »Dober zastopnik« 3041 Zastopstvo xa v vseh državah Evrope patentirani in že nad 14 let najbolj« uvedeni stavbni materija! oddamo u drav sko banovino Znanje slovenščine in nemščine je pogoj is Je treba dokazati najboljše etike I vsemi krogi stavbne stroke Ponudbe pod »J. W.« na ogl. odd. »Jutra«. 2111 Vsako prepisovanje na stroj prevzame gdč. na dom — Pismen® ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Šifro »Prepisovanje«. 3131 Inteligent. gospoda srednjih let, za poset boljših privatnih strank iščemo preti visoki proviziji in pogojni plači Ponudbe na oglasili oddelek Jutra pod šifro »X. Y.« 3052 Dobra kuharica gre kuhat samo dcpoldan. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dopoldan«. 3220 Zastopnike ttčemo ta vsako večje mesto in rajen za prodajanje prtov, zaves, posteljnih pregrinjal, za-torov. apaških rut, svilenih šalov, robčkov blazinic itd. proti visoki proviziji. Podjetje se bavi tudi z izvrševanjem tuje robe. Ponudbe pod značko •Zastopniki 22« na oglasni cddelek »Jutra«. 3226 85. Tat jo je popihal, kakor da mn je sto tigrov za petami. A vendar je še porabil priliko in zmaknil z mize mošnjo v kateri je bil bratee Branko! Uh, zda) je pa malemu mo-iičkii huda predla. Trdi cekini so odskako-vali, med ko je tekel tat Jez drn in strn, in tako nensmiljeno bunkali branka po rebru, da je bil res črn in obtoleen. Naposled je eedel tat ob poti na tla in prijel jesti. Mošnjo j' odložil zrazen sebe v travo. Bratee Branko je prav oprezno zlezel iz nje. Mm, kake slastne kruhke i maslom Je zagledal! Oprezno ei je odlomil nekaj koščkov in založil, zakaj lačen j« bil strašno. A tedaj se je tat mahoma sklonil, da bi pobral mošnjo — in pri ' tem je zagledal našega br&tea Branka! Prvovrsten pianist na razpolago za plesno in zabavno glasbo. Naslov v oglansem oddelku »Jutra«. 3291 Klavir, učenko (ca) prejme učiteljica v orivat-ni pouk. — Pismeno pod •Metoda« na oglasni oddelek »Jutra«. 1862 i obl. kon. šoferska šola «smernik, Ljubljana, Dunaj tka cesta M IJugoavto) — Bel. 2236 Pouk in praktič ne vožnir 251 Otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, angleščine, ruščine, italijanščine. Moderne metode; temeljito, hitro, zanimivo — Akademsko naobraženi predavatelji Vošnjakova ulica št. 4. Vpisovanje med 10. in 12. ter 18. in 20. u.ro. 3196 Kdor želi za pouk ruščine dajati ure v nemščini, naj pcšlje ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Pouk«. 3340 Prodajalka izučena mešam stroke, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. išče primerno službo na deželi ali v mestu. — Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod »Začetek marca«. 3152 Trgovski pomočnik perfekten manufakturist — vojaščine prost, doslej zaposlen v veletrgovini ma-nufaktuTe v manjšem mestu. išče službo o 1 ali 15. aprilom. Dopise na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »Manufafcturist«. 3234 Žagovodja vešč v izdelovanju hrasto-vine. bukovine in jelovine. s 251etno prakso, zanesljiv in dober skladiščnik ter prejemalee išče službo za taboj ali po dogovoru Dopise pod »Žagovodja 25-47« na oglasni oddelek »Jutra« 3229 Absolvent trg. šole zanesljivo pošten, ee ieli izobraz:ti v špeeerij. stroki aH podobnem Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra« 3280 >1» Premog In drva ^^ p a j b o t i i " vrste ^Jfc dobavlja ^ I. Pogačnik Bohoričeva ulica Stev. 5. Telefon St. 2059. 246 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam -.o povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg oo 300 Din L Brozo vid. Zagreb Ilica 82. — Kemična čistilnica perja. 262 Dolenjske lešnike razpošiljam v vsaki množini po Din 6 kg franko postaja. Dopise na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Olešniki 1929«. 3135 čistilnega prahu 2 vagona in 2 vag. rdeče barve naprodaj. — Ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« pod »I. 100«. 3S45 Kopalna kad pločevinasta velika, dobro ohranjena naprodaj Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 3349 Dobro ohranjen stroj (Stanzmaschme) za sekanje podplatov, vpetnikov itd. kupiva. Ponudbe je poslati na naslov Brata Naglič. 2iri. 2159 Šivalne stroje rx najboljših svetovnih tovarn, na dolgoročno od plačilo, s 15 letnim jamstvom, dobavlja naieeneje G. HollSnder k. d Zagreb. Martičeva nI. 25. 435 Pletilne stroje švedske, krožne, ima zastopstvo Tehna. Ljubljana. Me=tni trg 251. — Iščemo povsod zastopnike. 34 Želzniške prage bukove »iupim v vsaki količini, event. tndi stoječ bukov gozd ta prage. — Ivan Usenik. Ljubljana — Borštnikov trg 8172 Izložbeno okno kompletno s Sipo ia rolo, dobre ohranjeno kopan. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Izložbeno okno ta delikoteso«. 3108 Knjižno Omaro lepo in dobro ohranjene kupim. Ponudbe na Og asni oddelek »Jutra« poti Šifro »Modema« Parno pekarno moderno opremljeno, t dnevnim prometom 3—4000 Din, v strogem centru Zagreba prodam sa 800.000 Din. Poja-ni'a daje Milan Milender, Zagreb. Peščeni-ca n/9. 3304 20 % bone kupi rn plača najbolje Oskar, Adamič, Ljubljana, Šelenbnrgova ulica 7 — »Sana«. 3099 20% bone kupi Oran Franc, Ljubljana. Dunajska oeeta St. 46. Telefon 2820. 8257 20 % bone kupuje po najvišji dnevni ceni Prometna bančna družba Maribor, Cankarjeva ul št. 14. 3297 Maske različne svilene in domine oosodim. Bohoričeva ulica Št. 13. 3160 Damskl plašč popolnoma nov za srednjeveško postavo naorodaj. — Ogledati med 12. in 15. uro Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra« 8141 Moške obleke čevlji in nov oficirski plaW poceni naprodaj v Copnvi ulici 21/p., desno. S308 Skladišče Tiho, veliko, oddam taVol. Naslov v ogl. odd. Jntra. 2195 Delikates. trgovino radi prezaiposlenja prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj trgovina«. 3255 Pozor, brivci! Prodam dobro vpeljan brivski in damski salon v industrijskem kraju. — Ponudbe na og'asni oddeJek »Jutra« ped Šifro »Dobra bodočnost«. 3236 Lokal sredi mesta oddam t najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3289 Gostilno vzamem v najem eventnel-no tudi na račun. Posedujem osebno pravico is sem kavcije zmožen. Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »Prometna 26«. 240 Gostilno a vsem inventarjem »Mara takoj v najem ali na račun — event. tudi prodam. Na-slov pove oglasni oddelek »Jntra«. 8830 Krompir beli (sehneflockea), zgodnji amerikanee, fiiol vseh češenj (beli Ink) kupujem po dnevnih cenah vsake količino. — Pismene ponudbe na na^kiv: B. Haj-din. Zagreb, VlaSka ul. 44. 9031 Stanovanje dve- ali trisobno, s pritikli-nami išče solidna stranka s 1 majem. Ponudbe do 5. februarja pod Šifro »Solidno in mirno« na oglasni oddelek »Jntra«. 2273 Stanovanje sobe, kuhinje in pritkKn išče * 1 aprilom ves dan odsotna stranka. Ponudbe z navedbo najemnine na oglas, odelek »Jutra« pod »Vselitev v aprilu«. 8127 Stanovanje tri- in dvosobno s prifci-klinami ter prostorno sobo s Štedilnikom oddam za maj v Šentjakob kem okraju.— Ta ojšnje ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Tri in dvosobno«. 3182 Stanovanje 1—a eob in pritikiin, v mestu reče stranka 4 odraslih oseb, ki plača sa 1 leto naprej. — Ponudbe » navedbo cene na oglasni oddelek »Jntra« pod Šifro »1. marec«. 3246 Stanovanje prostorno, trisobno, parke-tirano. solnčno. t velikim steklenim hodnikom in predsobe, drugo nadstropje, v pravem eentm oddam takoj. — Mesečna najemnina 800 Din — u d*-e leti naprej plačljivo. Najemnik mora etanovanie na lastne stroške preiple-kati in prešli'-ati. Ponudbe na ogCas. oddelek »Jutra« pod iifro »Odrasli« 33« Sobo in kuhinjo oddam takoj v Leviovi ul. St. 11. 9372 Krasno stanovanje 7 sob in fvitiklin takoj oddam sredi Ljubljane. Pojasnila daje pisarna Društva hišnih posestnikov v Salendrovi ulici 6. 3275 Stanovanje g lepih sob ta> kuhinje oddam mirni stranki a čisto omravo. VntovSkova k. S (Mir je). 8281 Stanovanje obstoječe is sobe. knhtejo in pritikiin. v pritličju takoj oddam eni osebi ali mirni stranki bre« otrok. Pogoj je snaga in mir Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 3278 Ribje olje gveie. najfinejše. norveSko. ia lekarne dr Piccolija v Ljnbljan', se priporoča ble dim. slabim osebam 229 Sobe Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelka Jntra. 8037 Opremljeno sobo • posebnim vhodom v sredini mesta iščem v Mariboru Pismene ponudbe na podr. »Jutra«. Maribor pod »Elegantna 6«. Solnčno sobo • posebnim vhodom, parketom ia elektriko, v bližini Vojvode Mišica vojašnice oddam. Kasl OT T OglVMIB oddelka »Juto««. 3187 Sobo s aopefooma M( vhodom iščem v sredini mesta. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jntra« pod Šifro »Trgovec«. 8140 Opremljeno sobo • posebnim vhodom ia električno razsvetljave oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3128 Prazno sobo l elektr. števcem, pritlično in solnčno, 6 X 3.70 m, oddam s 1 febr Vprašati v Vrhovčeri ulici 9. v bližini kavarne Krapš. Mesečna najemnina 300 Din 8072 Sostanovalca sprejme Pavle, Tavčarjeva ulica 4 — pritličje, levo dvorišče 3247 Prazno sobo s elektriko in separatnim vbodom oddam samo gospodom Pod Trančo 2/1II 3238 Opremljeno sobo veliko, lepo in tolnčno, e separatnim vhodom, elektriko in parketa oddam 1 ali 2 solidnima esebama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3S41 Sobo a peaebnrm vhodom ffičsm za 15. februar. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »15. februar«. Sobico s 1 posteljo ia Štedilnikom iščem aa takoj. Takojšnje ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod Silro >900«. 3365 Sostanovalca v lopo ia tračno sobo t elektriko, skupno • hrano za 650 Dbj mesečno sprejmem s 1 februarjem Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta 8. 3282 Solidno žensko sprejmem 'kot sostanovalko v sobo e Štedilnikom . — Cankarjevo nabrežje S/m. 8273 2 lepi prazni sob? ali stranki oddam takoj. Tavčarjeva ul »t. 12/1, levo, vrata 4. 2 lepi soM bre« pohištva, i separiranim vhodom takoj oddam samostojnemu gospodu (tudi dvema) ali ta pisarno, ozw. kaj drugega. E'ektrična luč s posebnim Števcem parket in razgled pred opero. — Vršič, Gledališka ul. 4/1. 3277 Separlrano sobo išče akademik Ponudbe na og'as. oddelek »Jntra« pod »Akademik 22«. 3290 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam Ulica na grad St. 7. 8302 fysa ]pa kam Domača veselica t godbo in plesom bo dne 2. t. m ob 4. uri popoldne ▼ gostilni Prane Lavtiiar, Sv. Petra cesta Stev. 83. Za obilno udeležbo ee toplo priporočamo. '^LLUaIL' Prvovrsten pianino ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 3190 Kočeg-gramofon velik, skoraj nov • 15 ploščami prodam po tele ugodni eeni. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra« 8250 flvpiti Učitelj star ST let, idealen, mirnega snačata, skromen, bogate duše, ieli t n a a j • t učiteljico do 26 let, prijetne zunanjosti. Le resne ponudbe s sliko pod značko »Harmonija duš 123« na oglasni oddelek »Jutra«. 2 blondlnkl {elita znanja t 2 žel. uradnikoma na deželi. Dopise pod šifro »2 biondinki« na cgtasni oddelek »Jutra«. V oglasnem oddelku »Jutra« Je dvigniti sledeča pisma: Abstinent, Agiluue* 1190, Boljša stranka, Bankaretvo Bret otrok. Bukov gozd 1989, Boni 378, Bližina Lj-ubljane. Brivski pomočnik, 378. BandU, Brezhibno obratovanje, Bret par-ketov in elektrike, Centrum Črni kos 38, Cas biti, Cev-ljarna. Čedna. Dober prodajalec. Dosmrtna preskrba Dobro prijateljstvo. Dr. K. Dobro življenje. Doga. Dobra kuharica Dijakinja, Državna uradnica 30, D. F. Grlica 15. Garantirano zanesljiv e kavcijo, Gutes Auftreten. Hiša 1917, Humorist. Hvaležna, Hruško, Hribar, Hišna dela. Inštruktor, Inienjer-arhitekt, Ida, I. K. Vi- Jesen 32, Januar 1930 Jedilnica, Industrija 3(70. Izleti, Juni 40, Kletar, K. S. 88, Komercialist, Krenner, Kakor se ravna z ljudm!. Fran Ko-šan. Kupec, Ljubiteljica otrok. Lepa bodočnost Le resno, Ljubljana. Loka, Gorenjsko, Lepa prihodnjost. Ljubljana Gorenjsko.. Mehanična obrt M. M Mirje. Mehanik 8, Moč tnačaja. Mala vila 22n7. Maša. Mlin 1196. Mirna 889. Miza 598. Mesec spni. Mirna stranka Mehanika 8. Nazor. Ne' aj kaivtala. Ne IjuVjančanka, Nujno, 0-krba 21. Oskrb-nik-vrtnar. O'olica centra 3. Osemkljnčni stroj". Omamljen. Preprosto sobico. Poslovodja. Pridna inteligentna gospodinja. Plemenit. Prijatelj, Pošteno srce 32. IVazno. Pridno dekle Šivilja. Portrežnica 10(10. Pred-nosro' Sitost. P-omet 692. Pomoč G p.. Povsem neodvisen samec. Pestun!a. Pe*. Poltena. Resnico';n-ben. Roža v "omoti. R»5il bom T« brige. R<-ziVa R~-no»t. Sreča Snr»tna Vnha-vn. Samorto'en 111. Stwv"-*><"t! vrtna' Sario^tn-•nu 99 Stalna moč. Pmi"*l za p-"eten dom. Ram«k' dom. Snretna moč Samo v VnbManv St«"ref. Sno«ob-no«t. 8ienrno=t. Sobarica So'i*no in mimo Sorotna nata'"a>riea. Trgovec. Trafika, Takoj 6. TvornVa. T»hniV Uradnica. P-=n»čno. Ura. TTooVo-'. vdova tVnd-ro lino. Učenca. Uradnik. W Vrtnarski .-tro'-ovn'aV. V»«ten aracotn. zelo praktična U vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne siuž* be in za potujoče osa> ba stane Din. 4ba— Ras pošiljam po poifr nem povzetlUi Lesena patent po »te Hi dožliiva, ( Upeciramm madratom. tele prak* fčna sune 0