GLASNIK Ljubljana, 30. junija iogi OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VIII., ŠTEV. 50 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR rorofno o delu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana za 1.1960 V je bilo obravnavano na sejj obeli zborov okrajnega Ijud-pke"a odbora tavljula tudi o naslednjih po-$.""ditiejših zadevah: o predračunu Ojdu za zdravstveno zavarovanje y‘! leto 1960, o uvedbi in izvajanju nravstvenega zavarovanja kmetij-j|(proizvajalcev, o rehabilitaciji m /:ilP0s1ovuiijii invalidov na ob-„ ''51" zavoda, o izvajanju social-v«<* zavarovanja in zdravstvenega 0 'jdva, sprejela je novo tablico '"dočanjo posebne stopnje priti *| " za zdravstveno zavarovanje, Btv.rn.Zbcnem upravljanju v zdrav-in 'službi, o nesrečah pri delu p '",r>,nctllil| nesrečah, o vplivu »C, no*a plačevanja zdravstvenih Var/ CV nu zdravstveno varstvo za-stvvVtinc(;v. 0 preventivnem zdrav-Okr ' ln varstvu v ljubljanskem pr(,1JV’ o nekaterih značilnostih, pia v*denih v osnutkih uovili pred-stVl!,v,v zdravstveni službi, o zdruv-ljai .<;,n zavarovanju ter samouprav-zuv.;1" 'n finansiranju socialnega ^/ovanja. Zib,'l(.1 Lini je skupščina posvetila cev s',V(,nemu varstvu zavarovanih, “1 več jo skrb, ker je ravno na ji k mmročju največ problemov, ki hi i,/'■IveČkrat glede na raznolikost ob t(,s'Ko^e rešiti s predpisi, ampak z o,.,'"'1!1 neposrednem sodelovanju °blnei zdravstvene službe ter rt0S,l"".'i organi, melj: principih, na katerih naj teti n|ax, 'Tanje pavšalnih pogodb v lot,,‘ Vi1/’ 1“ zdravstvenih storilev 'jeh, - ,>0. je skupščina razprav- ne 0 konec leln 1959. Odločila z že tako premalo ^0 pjj ^(IPavstvpnft olnvlm Tin raz- • ' ija n • ra.vstvcno slu/bo, na no-t'!vc v " specialistične sto- tu izv,,1!,1.1.!1 zdravstvenih domov •tl načjm!1Jli1', PoK5N. sanje lili storitev vpliva puvf* obračunavanje. .. , o Luni je zavod sklenil pogon 1 pavšalnem plačevanju zilraysty-storilev z vsemi zdravstvenih}1 (|l,i-ninvi, postajami in obratnim1, ‘ V biilanlami na območju ok’“L'.||,i pavšal so bili vključeni tud’ L1'jil’ za specialistične storitve, ki %(-, neposredno obračunavali /<1 r,‘Vjvjii 1 ni domovi s poliklinikami. ” z>no(| Ždel stimulirati zdravstvene ' »uieve, do l)i čimveč pregledov in j l>r|tev izvršili v lastnih ambulan-11,1 m luko zavrli stalno naražča-|J' il1^* iidistivnih storitev. itvialnc pogodbe so tudi lani 'iiicljiie na zaključnih računih 1 ravstvenih zavodov za leto 1959, e predračunu za leto 1960 in na ■»gih finančnih pokazateljih. Upo-7,Vat|i so bili tudi podatki o šte-r^.u zavarovanih oseb, ki gruviti-i na določen zdravstveni dom število prvih in ponovnih zdrav-pregledov. Na. podlagi luni sklenjenih po-1 0 je bilo izplačano zdravstvenim •/ni m 984,965.370 din. Prvotni lati-i skllPuih pogralb je bil ne-t ™ n! uianj bolezenskih dni, kraj- Ce predstavlja odstotek bolnih lijp bilo tudi povprečno traja- zavarovupeev kriterij, nu podlagi pH|>olenj. katerega je mogoče deloma sklepati Hi), ! .8 tega ji bilo luni izgublje- o zdravstvenem stanju uktiviiin za-'h ge zaradi: varovancev, potem je bilo stanje v dni .nosečnosti in poroda 331.145 preteklem letu nasproti letu 1959 , 'i.isii m poroua z,|atki din 192,014.916 naslednje: 1959 1960 Nrsrrči- pri del n 0,59 0,56 Bolezen 3.76 3,54 Nosečnost in porod 0,68 0,66 Skopoj 5,03 4,76 ic 'Uivedenega je razvidno, du h...i ’ ''da 1959. Najobčutnejši darskih organizacijah J>: 0(|S, " ”‘" 'u gu je razvidno, m delu nezmožnih za- skoraj vsa morebitna preplačila v 'l|nbllll|"7'v do 30 dni v splošnih škodo organizacij ali socialnega za-«**■.>>* in da lani ni bilo ob- varovanju izključena. I r,,gij,11 epidemij, n. pr. gripe in >„1!^ določanja osnove za gieouie o,00* ismruiumi v uvnmi II |ijrl' P*atv ki je nastal že nad 30 dni. so ugotovile, dn so bili v 1‘Ubliip ’ bil lani s sklepom kriteriji lečečih zdravnikov boljši t>«„V."F,B Zl,VO(,a zn socialno za- kot leta 1959. Isto je bilo ugotov-sv'|' r<-l*,ije i- c nu na,iv- torej tudi -loža 17% zavarovancev, je bilo tu- '*J,i in i,,l| s„° mesečno obračuna- kih primerov luni le 12%. °i°- V bolnišnicah se je lani zdravilo dalje je rešen tudi 50.763 zavarovanih oseb, skupno Zavodove zdravniške komisije, ki so luni zasedale 755-krnt in pregledale 15.882 zavarovancev bolnih '^Plačujejo. N,|„ ' 1 l%t dal »l/,vanc(.nti<1<>me8t*'u plače za zn- 871.735 lini. ali 2,55•/« več kot feta lil i Orir„k ZaP.°.s*enc pri gospodar- 1959. Za oskrbne stroške je plačano boltcVaie o Zfl<'jab. ki so pavšalno 1.835,962.565 din, kur predstavlja j/.'n. y I rispevke iz osebnega do- 32,4% vseli stroškov za zdravstve-v,.1 teh ,,‘0Vnr?vancem, zaposlenim no varstvo zavarovancev. Povprcč->cxri“il()| •''idarskih organizneijuh, na cena oskrbnega-dne je znašala Pavi i",11,0,0 110 odmerja 2106 din ali 5,04•/• več kot leta 1959. Jun8ki|, , osnov, temveč od Na kopališko-HUipatičnem zdrav- sobnih dohodkov ljenju je bilo luni 3144 zavarovan- cev (601 več kot leta 1959), od teh 2002 aktivnih zavarovancev, 2437 svojcev zavarovancev in 705 upokojencev. Med svojci zavarovancev prevladujejo otroci, katerih je bilo na kurativnem zdravljenju 1880. Izdatki za tovrstno zdravljenje so znašali dinarjev 130,830.432 ali 20,7 odstotku več kot letu 1959. Zoper izvid in mnenje zdravniške komisije glede kopališko-kli-matičnega zdravljenja se je pritožilo na višjo zdraviliško komisijo 106 zavarovancev, ki je le 25 pritožbam ugodila. Iz navedenega izhaja, da je delo zavodovih zdravniških komisij korektno in kvalitetno. Ker pavšalno plačevanje zobozdravstvenih storitev ni stimulativno vplivalo na delo zobnih terapevtov, je luni zavod ponovno prešel na plačevanje po številu opravljenih storitev. Lani je bilo opravljenih: 926.755 konservativnih storitev ali 34,4% več kot leta 1959 za din 182.637.000. 102.614 protetičnih storitev ali 33.4% več kot letu 1959 za din 195.849.000. Sistem nagrajevanja zobozdravstvenih delavcev, ki sloni nu točkovnem sistemu, je primeren. Da pa bi storilnost zobozdravstvenih delavcev še nurastla, je posebna strokovna komisija po nalogu izvršilnega odbora pripravila nov predlog za plačevanje zobozdravstvenih storitev, ki bazira na finančnem efektu zobnih terapevtov. Nov sistem nagrajevanju zobozdravstvenih delavcev bo zavod skušal uveljaviti ob sklepanju pogodb z zdravstvenimi zavodi. Strokovna zobozdravstvena ko-misiju ji' luni obiskala 54 ambulant na območju okraju. Pregledala in ocenila je opravljene zobne storitve pri 4472 zavarovanih osebah. Pri tem je diskvalificirala 348 storitev v vrednosti 229.252 dinarjev, v nekaj primerih pa je zadržala tudi izplačilu izvršenih protetičnih del. Komisija je ugotovila pri večjem delu zobnih terapevtov izboljšanje delu in ponekod tudi večjo storilnost. Ob strokovnih pregledih je komisija ugotavljal« tudi tehnično opremljenost zobnih ambulant. Na njen predlog je odbor za zdravstvo v soglasju s skupščino odobril 8,274.000 din za nakup sodobnejše opreme, strojev in instrumentov zn zobne ambulante nu območju okraja. Lani je skupščina odobrila tudi 15,000.000 (lin za nakup še ene potujoče zobne ambulante in jo poklonila ( citiral ni šolski polikliniki. Obe potujoči zobni ambulanti sta predvsem zadolženi, da sanirata zobovje predvsem predšolskim in šolskim otrokom na območju okraja, kjer občutno primanjkuje zobozdravstvenih delavcev. Med te kru-je spadajo predvsem občina Kočevje, Loška dolina, Cerknica. Ribnica. Hrastnik, Grosuplje in Litiju. Potrošnja zdravil narašča iz letu v leto. Lani je bilo izdanih zavarovanim osebam 2.008.692 receptov ali 10% več kot leta 1959, čeprav je število zavarovanih oseb nurustlo le zn 6.97%. Za zdravila je zavod plačal 6R2.796.265 din ali 16.35% več kot L 1959. V zadnjih Štirih letih so se izdatki za zdravilu povečali za 89.33%, kur predstavlja najvišji porast izdatkov med vsemi zdravstvenimi dajatvami. Najdrnžja zdravila predpisujejo zdravniki na območju mestu Ljubljana. Izdatki zn druge zdravstvene dajatve, kot so ortopedski pripomočki, za katere so lani znašali stroški 39,008.758 din ali 1,47% več kot letu 1959, ne predstavljajo posebnega problema. Omeniti je le, da je pravilnik o odobravanju ortopedskih pripomočkov že davno zastarel in bi ga bilo treba nujno vskluditi z današnjimi potrebami in tehničnimi dosežki na tem področju. Med ostalimi izdatki hitro na-ruščujo stroški za potovanju, ki so lani znašali 167,502.093 din ali 20,84 odstotka več kot letu 1959. Naraščanje potnih stroškov jc v najtesnejši zvezi s pošiljanjem zavarovanih oseb na različne specialne preglede, ki pa, kot že omenjeno, neutemeljeno hitro naraščajo. Tekom prejšnjega leta je zavod prejel 19.056 prijav o nesrečah pri delu, oziroma 997 več kol leta 1959. Od skupnega številu nesreč se nanaša 1900 na izven obratnih, to je na nesreče, ki so se pripetile zavarovancem na poti na delo in z dela. Zaradi nesreč jv bilo izgubljenih 278.9'8 delovnih dni ali 13,59% .vseh izgubljenih dni /uradi bolezni. Pogostnost nesreč, ki je najprimernejši krilci ij za ugotavljanje dejanskega stanju na področju higiensko-teh-' ničnegu varstvu, je bila "lani nekoliko nižja kot prejšnje leto. Na 100 zaposlenih se je luni ponesrečilo 11,96 uli 0,03 manj kot letu 1959. Znižalo se je tudi število smrtnih nesreč, in sicer od 41 v letu 1959 na 36 v letu 1960. Največ smrtnih nesreč je bilo v železniškem prometu, rudarstvu iu gradbeništvu. Razveseljivo je tudi dejstvo, da število prometnih nesreč, glede na stalen porast prometnih sredstev, relativno pada. Na to nedvomno vpliva izboljšana prometna disciplina, ki je rezultat poostrenih ukrepov TNZ in vzgojnih ukrepov v cestnem prometu. Inšpektorat za delo je luni izdal 151 odločb, v katerih je ugotovil, da so bili ob nesrečah opuščeni varnostni ukrepi. Vendar je le malo gospodarskih organizacij, ki so zoper kršilce varnostnih predpisov izvedle disciplinske ukrepe. Zavod s pomočjo svoje pravne službe že nekaj let kljub različnim in včasih nejasnim stališčem sodišč vztrajno uveljavlja škodo, ki jo je utrpel zaradi nesreč pri delu ob opuščenih varnostnih ukrepih. Iz predhodnega leta je ostalo nerešenih 22 tožb na glavnico preko 9,000.000 din, lani pn je bilo na novo vloženih 51 tožb na glavnico 14,5 milijona dinarjev. Do konca leta je bilo dobljenih 52 pravd v znesku 6 831.065 din, odpitih pn je ostalo še 16 tožb v znesku 13,652.102 din. Odbor za zdravstvo in preventivno zdravstveno varstvo je lani razpolagal s 151.686.870 din sredstev sklada za preventivno zdravstveno varstvo. Od teli je po predhodnem načelnem pristanku skupščine namenil in razdelil 61,713.129din ati 40,68% za investicije in izboljšanje opreme v zdravstvenih zavodih, 89,973.741 din ali 59,32% pa za druge preventivne akcije, n. pr. zn okrevanje zdiavstveno ogroženih delavcev. za letovanje otrok. HTV vzgojo itd. Odbor je med drugim namenil precejšnja sredstva tudi za dodatno preventivno dejavnost zdravstvenih domov, ki pa jih niso izkoristili. Prejšnje leto je bilo nu zdravljenju v okrevališčih zavodu v Poreču in Soči ter v sindikalnih počitniških domovih 2049 delavcev ali 90 več kot leta 1959. Med temi je bilo btl članov Zveze borcev. Stroški preventivnega zdravljenja, ki so znašali 22,086.197 din. so se bogato lentirali. ker je, bil uspeh zdravljenja skoraj pri vseh zavarovancih 100%. Od skupnega številu okre-vuncev je bilo 50% takih, ki so Lili živčno uli telesno izčrpani, bodisi zaradi posledic vojne uli zaradi dela na zdravstveno škodljivih delovnih mestih. Ob finančni pomoči sklada za preventivno zdravstveno varstvo je Jani letovalo v obmorskih in višinskih letoviščih 11.060 otrok. Ob zaključku letovanj sta izvršilni odbor in odbor za zdravstvo razpravljala o zdravstvenih, uspehih letovanj in organizacijskih pomanjkljivostih. Ugotovila sta, da je organizacija letovanj iz leta v leto boljša, vendar da si bo treba prizadevati, da bo šlo na letovanje čimveč otrok iz delavskih in socialno šibkih družin. POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Konec letu 1%0 je imel zavod v evidenci 19.181 osebnih in 10.101 družinskih upokojencev uli skupno 29.486 uživalcev osebnih in družinskih pokojninskih dajatev. Število uživalcev sc je v letu 1960 zvišalo ža 7,7 °/o nasproti številu v letu 1919. Za vse pokojninske dajatve, vključno z'otroškimi dodatki, pogrebninami in posmrtninami, je bilo lani izplačanih 4.912,616.614 din oziroma 904,744.968din alr 24,l°/o več kot leta 1919. Povprečen mesečni znesek osebne pokojnine je znašal konec decembra 1960 11.826 din ali 11 o/« več kol leta 1919, povprečna družinska pokojnina pa je znašala 8111 din ali 14% več kot leda 1919. To zvišunaje je v glavnem posledica uvedbe nadomestila za povečanje stanarine. Posebni dodatek udeležencem NOB je lani prejemalo 979 zavarovancev, ki jim je bilo skupno izplačanih 16,197.817 din. Povprečni mesečni znesek posebnega dodatku je znašal 3115 din. Konec leda 1960 je bilo nerešenih še 280 zahtevkov za posebni dodalek. vendar v glavnem ne po zavodovi krivdi. Kljub teinu, da zakon o pokojninskem zavarovanju velja že tri leta. upokojenci še vedno vlagajo zahtevke za prevedbo pokojnin, s katerimi skušajo doseči višje pokojnine na podlagi višje kategorije delovnega mesta, daljše pokojninske dobe, višjega zaslužka in podobno. Tako je bilo lani vloženih 2194 zahtevkov, od katerih je bilo rešenih 1944, nerešenih je ostalo torej še 450 zahtevkov. Tudi dotok drugih vrst pokojninskih zahtevkov je bil lani precej visok. Vloženih je bilo 4112 novih zahtevkov za priznanje pokojnin, 26H zahtevkov za nov postopek in 779 za obnovo postopka, skupaj torej 7162 zahtevkov. Med letom je bilo rešenih pozitivno in negativno 6817 zahtevkov. Pri odmerjanju pokojnin ima zavod precejšnje težave, ker zavarovanci ob vložitvi zahtevka še nimajo urejene delovne dobe ali pa vlagajo nepopolno dokumentirane zahtevke. Poseben problem so predstavljala razna potrdila o zaslužkih, ki jih izstavljajo gospo-darke organizacije in služijo za izračun pokojninske osnove. Kako neresno nekatere gospodarske organizacije izstavljajo zadevna potrdila, kažejo različna potrdila za istega zavarovanca, ki se medsebojno precej razlikujejo po višini izplačanih osebnih dohodkov. Zaradi (oko površnega poslovanja odgovornih uslužbencev v nekaterih gospodarskih in drugih organizacijah se je zavod odločil uvesti posebno revizijsko službo, ki bo kontrolirala točnost izstavljenih potrdil. Delovno dobo, ki jo zavarovane! naknadno uveljavljajo, že več kol dve leti ugotavljajo komisije pri občinskih ljudskih odborih. Po zbranih podatkih imajo nekatere komi- sije precejšen zaostanek in tudi precej neodgovorno priznavajo delovno dobo. Komisije si morajo biti na jasnem, da s površnim delom povzročajo veliko škodo skladom socialnega zavarovanja. Socialno okolje prosilca ne sme v nobenem primeru vplivati na odločanje komisij. INVALIDSKO ZAVAROVANJE Zakon o invalidskem zavarovanju, ki se uporablja zadnji dve leti, je razširil krog zavarovancev, ki so deležni pravic, in povečal pravice, do katerih so upravičeni delovni invalidi. Število uživalcev invalidskih dajatev se je med letom 1960 |ki-večalo za 1028 oziroma na skupno 9127. V letu 1960 jc ugotovljen ponovni padec števila invalidskih pokojnin: prejšnji uživalci invalidskih pokojnin so prehajali še naprej na osebne pokojnine ali na druge dajatve iz invalidskega zavarovanja. Ostale dajatve invalidskega zavarovanja so napravile nasproti letu 1959 občuten skok. Tako je zabeležen pri invalidninah skoraj štirikraten porast, ki je nastal zalo, ker je zavod opozoril zavarovance, naj uveljavijo pravico do invalidnine za telesno okvaro, če izpolnjujejo pogoje. Celolni izdatki za dajatve, izplačanedelovnim invalidom, so zna-' šali leta 1960 1.029,653.629 din, kur je za 12,91 °/o več kot leta 1959. Med drugim se je zvišala povprečna invalidska pokojnina, ki je znašala leta 1960 8340 din za 11,34*/«, oskrbnina za 13,89% itd., znižale pa so se invalidnine, to pa zato, ker so v letu 1960 uveljavili številni zavarovanci invalidnino zn manjše telesne okvare, pri katerih je invalidnina nizka. Število invalidnih primerov pri mlajših zavarovancih je ponovno padlo. Zavarovanci postajajo invalidi največ zaradi živčnih in duševnih bolezni, tuberkuloznih obolenj ter bolezni čutil. Invalidnost kot posledica nesreče pri delu se je občutno zmanjšala, kar kaže, da je delo higiensko tehnično varnostne službe obrodilo dobre sadove. Preteklo leto je imel zavod na poklicni rehabilitaciji 39 delovnih invalidov, zaključilo pa jo je 10. Pii izvajanju rehabilitacije zavod uspešno sodeluje z zavodom za rehabilitacijo LRS, zavodom za zaposlovanje delavcev (er gospodarskimi organizacijami, v katerih se vrši poklicna rehabilitacija. Socialni de-lavci-iislnžbenci zavoda so do konca leta 1960 sklenili 32 splošnih pogodb o rehabilitaciji in zaposlovanju delovnih invalidov s posameznimi gospodu rskitni organizacijami. OTROŠKI DODATKI lani je imel zavod v evidenci 48.527 uživalcev otroških dodatkov, ki so prejemali dodatek za 82.618 otrok. Število uživalce# se je povečalo za 3,24%. Za otroške dodatke je bilo lani izplačanih 2.941,323.091 ali 207,280.000 dinarjev več kol lela 1959.' Med letom je zavod prejel 21.575 zahtevkov za priznanje otroških dodatkov, od katerih je bilo rešenih 20,2)7. P izmcrje med otroškimi dodatki in drugimi osebnimi dohodki uživalcev otroških dodatkov se je v letu 1960 ponovno znižalo. Otroški dodatki so predstavljali povprečno le še 22,45"/o vseh dohodkov zavarovan' av, dočim leta 1959 še 26,71 "/n, leta 1958 pa 28,93%. Ker se sedanji predpisi o otroških dodatkih uporabljajo že 5 let, je praksa že tako ustaljena, da la služba med prejšnjim letom s tem delom ni imela večjih problemov. Edina težava, ki vplivu na dejo, je neredno dostavljanje šolskih potrdil. Posebno vprašanje so preplačila otroških dodatkov. Konec leta 1959 so uživalci otroških dodatkov dolgovali zavodu 32,588.806din. Med letom je bilo na novo ugotovljenih preplačil v znesku 31,294,271 din. Na osnovi vplačil dolžnikov, ki so znašala 22,643.608 d i n in odpisov v višini 10,796.693 din, je znašal saldo konce leta 1960 še vedno 30,442.776 dinarjev. Do preplačil otroških dodatkov pride največkrat zaradi nepravočasno prijavljenih premoženjskih sprememb, neprijavljenih za-poslitcv otrok med šolskim letom, oziroma zaradi prekinjene učne dobe, obračunskih napak pri izplačilih otroških dodatkov in drugih manj pomembnih vzrokov. ZDRAVSTVENO ZA V AROVAN |E KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV Na podlagi zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proiz- vajalcev, ki sc uporablja od I. r>4>r*‘ la 1960 dalje, je bilo lani vklj11' čeuih v zavarovanje 16.318 kmetij' škili proizvajalcev s 53.409 zav«r°' varni. Ob izvajanju zavarovanj8; med mesecema aprilom in maje18 prejšnjega leta je imel zavod tud' določene težave, predvsem ker krof; lijski proizvajalci niso bili dovoli seznanjeni s pravicami in dolžnost' mi, ki jili vsebuje tozadevni zuko" Nekatere zadružne organizacije krajevni odbori SZDL se niso d0 volj angažirali, čeprav so bili z« zadolženi. Sklad zdravstvenega zavarovanj* kmetijskih proizvajalcev je sam8-stojna pravna oseba z lastnimi sr«' stvi, ki jih upravlja izvoljen članski upravni odbor. Med leto11! je imel štiri seje, na katerih jc n|lj drugim sprejel pravila sklada, pte_ račun dohodkov in izdatkov ter P šil številne druge tekoče naloge. Sklad je imel naslednje dodatke: — dotacije občinskih ljudskih odborov, — 2% prispevek od katastrskega dohodka — osebni prispevek (glavarina) Skupaj Izdatki sklada pa so bili naslednji: — za ambtiailntne preglede in storitve — za bolničuo zdravljenje — za prevoze z reševalnimi vozili — za zdravilu — za upravne materialne potrebe Skupaj 51,981.396 df 62,872.749 d'" 58,754.037 d8' 173,608.182 d"1 18,184.190/d'11 129,080.044 d)" 3,581.709 d'" 9,119.322 d"1 7,467.332 M 167,432.597 d'11 Sklad je torej zaključil finančno poslovanje v letu 1960 S' pribitkom 6,544.325 din. Lanskoletni višek še ni razporejen. Predvideva se, da bo treba del sredstev odvesti v sklad za po/.ava-rovanje, del v rezervo sklada, 50% sredstev pa naj bi se odvedlo v sklad za razvoj zdravstvene službe. Kmetijski proizvajalci prejšnje leto še niso koristili svojih pravic v polnem obsegu, zato se pričakuje, da bodo izdatki za zdravstveno varstvo v tekočem letu znatno višji. Na podlagi odloka o razširjenem zdravstvenem zavarovanju, ki je stopil v veljavo s I. julijem 1961, bodo imeli kmetijski zavarovanci zagotovljeno popolno zdravstveno varstvo. 64. Svet za tržišče Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana izdaja po sklopu 45. redne seje z dne 24. junija 1961 in rta podlagi 4. odstavka 8. točke Odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 27-385/60) ODRKfmo o najvišji maloprodajni ceni za mleko ■ I. " V občinah na območju mesta I jubljane se določi najvišja1 cena na drobno zn 'pasterizirano in vsto-klcničeno mleko v znesku 54 din za I liter oziroma 29dih za pol' litra fco. prodajalna, za dostavo mleka na dom 58 din za T liler oz. 33 din za pol litra. 2: : Za kršilec predpisov iz I. točke te odredbe se uporabljajo določilu 10. točke Odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 27/60). Ta odredba velja od I. j11!1! 1961. S to odredbo preneha vclj?j Odredba o najvišji maloprodaj ceni za mleko (»Glasnik« ok«rj Ljubljana št. 51 z dne I. julija 19" St. 06/4 LUA-39/1-61. Ljubljana, 24. junija 1961. Predsednik -Sveta za tržišče OlU’ Janez Nedog 1. r- RAZPIS Komisija za uslužbcnske Okrajnega ljudskega odbora I J' 1 jami razpisuje v okrajnem Zavodu za statistik0'L: slednja izpraznjena delovna °|C 1 1. referenta za statistiko s'ra( '/ ' štva in prometa -srednjo,K'gi' '' beuu šola ali podobna šola 1,1 -pl letria praksa v statistični s*r 2. pomožnega referenta za stal'8*| delovne sile — osemletka Z prakse v- statistični stroki: r"r 3. strojepisca II. razreda -7" l,s letku in strojepisni tečaj. jJ Ponudbe na razpisana !'|V opremljene z življenjepisom. J1. :/ ha Vložiti v roku 15 dni |>0,f’,||T razpisa na Komisijo zn n slu/j- jft zadeve 01,0 Ljubljana, Lj ubl jami, t|lien I, soba šl 13 I. ji Komisija za zadeve 01-0 VI VSJ.hlN X Poročilo *i.v delu. Okrnjnvg® ;)(,o, . socialno zavarovanje za leto 1 , .daj"1 ' 64. Odredba o najvisji mnlopro« mlck" okraj"1"' Ruzpifr delovnih mest pri vodu zn ulatistikp f? O