PastschtckkMlo Wien Hr. 55030 Einzelpreis 7 Rpt STAJERSKI GOSPODAR ERSCHEINT JEDEH SIMSTIG Uredništvo in upravnišlvo: Marburg a. d.Orau, Badgasse 6- Naročnina: letna RM 2.50. neiletsio RM 1.40, četrtletno 75 Rpt L Jahrgang Marburg a. d. Oran, Samstag, 23. ßugust 1941 Nr. 22 Strahoviti nemški sunki v Ukrajini Nikolajev z bogatim plenom v nemških rokah - Pričela je bitka za Odeso - Nemci in zavezniki goni;o neusmiljeno poražene boljševike - ,Sovjetske izgube so brezprimerno krvave - Vse ozemlje zahodno od Dnjepra v rokah zmagovalcev - Uničevalne bitke potekajo zmagovito Ob koncu preteklega tedna je javilo vrhovno poveljstvo nemške oborožene »ile razveseljivo vest, da so nemške in zavezniške romunske čete v neprespanem zasledovanju Sovražnika dosegle obalo črnega morja. Vsi poskusi sovražnika, ustaviti prodiranje nemških ¡n zavezniških armad, so se izjalovili v sijajnih zaletih nemške taktike in strategije. Eden izmed največjih vojaških uspehov ob koncu preteklega tedna je bila zasedba rudniškega področja Krivojrog v Južni Ukrajini. Bolj-šiviki so vsled nemškega zamaha Izgubili 61% celokupne rudarske produkcije. Povsod se pojavljajo znaki sovjetskega zloma na južnem delu ogromne fronte. V edinstvenih Stmkih so nemške in zavezniške čete zavzele področje zapadno od reke Dnjepr. Nikolajev je v. nemških rokah, bitka za Odeso pa je ob sklepu uredništva že v polnem teku. Boljševiška katastrofa je neizogibna spričo strašnih človeških in materialnih izgub, ki se odražajo na obzorju kot svarilno znamenje bližajočega se splošnega poloma. * V naslednjem podajamo našim ei-tateljem tedenski pregled borb na vzhodu po poročilih nemškega vrhovnega poveljstva. Tako je bila obramba Zanadne Ukranne pod pritiskom nemških, .romunskih, madžarskih in italijanskih čet že pretekli četrtek pred svojim zlomom. Odeso so, kakor smo že poročali, obkolite romunske čete, mesto Nikolajev pa nemške in madžarske čete z dveh strani. . V neprestanem zasledovanju bolj-ševikov so nemške in romunske čete prispele med Odeso in izlivom Bu-ga do obale črnega morja. Tudi na vseh ostalih delih fronte so potekale operacije po načrtu. Nemško letalstvo je preteklo sredo bombardiralo pred Odeso in Nikolajevo«! več ladij, ki so bile pripravljene za umik boljševikov. Dvoje transportnih ladij s skupno 14.000 tonami je bilo uničenih, pet nadaljnjih velikih ladij pa s© bombe težko poškodovale. Med sunkom proti spodnjemu Dnje-pru so nemške hitre čete zavzele rudniško področje Krivojrog. V tem področju so nakopali letno 19 milijonov ton prvovrstne železne rude. Sovjetska Unija je izgubila 61% celokupne rudniške produkcije in ji je bil s tem prizadejan vojno-goSpodarSki udarec največje daljnosežnosti. Kjer so se hitro zbrani sovjetski oddelki na Svojem umiku zoperstavili nemškemu in zavezniškemu prodira- nju, so bili s krvavimi izgubami povsod poraženi. V Južni Ukrajini so nemške čete s sodelovanjem madžarskih oddelkov zavzele važno pomorsko oporišče in industrijsko velemesto Niiolajev. Vzhodno od reke Bug se je pri poraženem nasprotniku vedno bolj opažalo znamenja Splošnega razsula, š evilo vojnih ujetnikov in plena raste nepretrgoma. Na ostalih delih fronte so potekale operacije po načrtu. Nemške čete so ob začetku tedna nadaljevale preganjanje potolčenih sovjetskih armad v smeri proti spodnjemu Dnjepru, medtem pa je le'ai-tvo z dobrim uspehom bombardiralo vo- Nove zmage na vzhodu Po posebnem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva je doživela sovjetska vojska v bilki pri Gonielu, strašen poraz. Sovražne armade so bile uničene in deloma zajete. Števil« ujetnikov se je zviša!;) na 81.1109, zaplenjenih topov ti a 848. 144 tankov in dva oklopna vlaka sla bila zaplenjena. Na severu so zavze te nemške čete mesta N«v-gorod, Kingisepp in Narva! Naše čele predirajo zmagovito. (\Yeltbild Gliese) K odiočitvi v vijugi Dnjepra. Na zemljevidu vidimo Odeso, Nikolajev in Krivoj Rog, imena, ki smo jih slišali v poročilih nemškega vrhovnega poveljstva. Nikolajev in silno bogato rudarsko področje Krivoj R»g sta že v nemških rokah. <-„ ^ I| II III III I|l III iH—11II I III I lil > I MIHI |II l mnii (PK. Gehrmann-Weltbild) Priiclek napada ob 11.05! Na sliki vidimo izdajanje povelja v komandi nekega nemškega regimenta na vzhodni fronti jaške naprave v Moskvi ter razna železniška križišča. Istočasno so nem-Ska bojna letala bombardirala v Odesi sovjetske oddelke, ki so hoteli na ladjah pobegniti. Toča bomb se je vsi-povala na dovozne ceste in obalng področje okrog Odese. V sredo je izdalo nemško vrhovno poveljstvo poročilo, da Se je v zasledovalnih bojih v Južni Ukrajini lepo izkazalo tovarištvo nemške, romunske, madžarske in italijanske vojske. V sijajnih podvigih je uspelo zasesti vse področje zapadno od Dnjepra. Napad proti Odesi se je pričel že v sredo. V teku teh borb je imel sovražnik težke izgube. Preko iz bitke pri Umanu že objavljenih številk je bilo ujetih nadaljnjih 60.000 boljševikov in zaplenjenih 530 topov ter drugi vojni ma-teriial. V Nrkolaievu smo zaplenili v ladjedelnici eno bojno ladjo s 35.000 tonami, eno križarko z 10.000 tonami, štiri rušilce in dve podmornici. Ena topničarka je bila potopljena, druga težko poškodovana. Zaplenili smo nadalje plavalni dok, ki je bil docela nabasan z lokomotivami. Letalstvo je pri napadih na Odeso poškodovalo devet velikih transportnih ladij in tri borne ladje, med njimi težko kržarko. Tudi v prostoru okrog Kijeva so potekale borbe v zadnjih dneh izredno porazno za boljševike. Boljševiki so na posameznih mestih zapustili po 1000 do 2000 mrtvih, ki jih niso več utegnili pokopati, železniška zveza s Petersburgom je bila na severu po uspešnih bombnih napadih nemšVeofa l^-istva nrekinjena. Naroči Štajerskega Gospodarja! 'Drsava sovražnikov države Na vzhodu operirajo naše armade proti državni tvorbi, ki bi morala biti po imenu Sovjetska Unija enotna in sklenjena država. Sovjetska Unija pa ni niti državnopravno, niti po ljudski vsebini sklenjena, enotna država. V tej največji zvezni republiki, ki šteje enajst velikih in celo vrsto malih »avtonomnih« držav, ima vsaka država po sovjetski ustavi zajamčeno popolno ustavnopravno svobodo, tako da bi lahko vsak trenutek izstopila iz zveze sovjetskih republik. Kako je to izgledalo v praksi, je pač najvidneje doživela Ukrajina v prvih letih Sovjetske Unije, dočim so na lastni koži doživele blagodati sovjetske ustavnosti baltiške države v zadnjih letih. Moskva je z najhujšim centralističnim terorjem onemogočila vsak poskus" osvoboditve izpod bolj-deviškega jarma. Tako je boljševizem uničil vsako nacionalno zavest ter si je podredil ljudstva v zveznih republikah zgolj kot sužnje. Isto velja tudi o boljševiških obljubah glede izvedbe marksističnega programa, ki naj bi baje zboljšal življenjsko raven prebivalstva. Tudi v tej točki so boljševiki popolnoma zatajili. Njih stremljenje je bilo edinole obabpžanje ljudskih mas širom ogromne države, da bi tako lažje vihteli bič in držali vajeti v svojih rokah. Moskovskim banditom ni bilo nikdar in nikoli do tega, da bi zbolj-šali življenjske in delovne razmere v svoji državi. Da bi pred svetom pri• krili strašno bedo, ki so jo povzročili v teh polnih dvajset letih svojega gospostva, so vse meje zabarikadirali, da ni mogel nikdo nepoklicano ven in noter. Celo Sov jedjo so obdali z visokim kitajskim zidom, da so skrivoma lažje delali svoje neumne gospodarske poskuse, katere je moral po navadi plačati z znojem in svojo krvjo le mali človek. Redila in mastila se je edinole boljševiška garda voditeljev, ki so živeli v največji potratnosti, dočim so istočasno stradali milijoni prebivalcev v »raju proletarcev«. Zgodilo se je celo, da so te pijavke v času, Jto so umirali tisoči in tisoči gladu, morale imeti na bogato obloženih moskovskih banketnih mizah cvetlice, ki so jih nalašč v ta namen prinesli v Moskvo od daleč z — letali... Boljševizem je zatajil svoj lastni •»program«, ki je bil od vsega počet-ka samo program rušenja, uničenja in zanikanja vseh moralnih in gmotnih vrednot. Židom je prijal Leninov nauk, ker so se lahko v Sovjetiji izživljali v vseh svojih satanskih nagonih, počenši od spolne pohote pa vse do ubijanja arijskih ljudi. Najhujša laž vseh laži je bila spočeta z Leninovim »naukom«. Ta »nauk« je razkrinkal brutalno Azijat Stalin, ki je udaril med politikujoče književnike in znanstvenike ter jim s svojim bičem dopovedal, da je »državni socializem« istoveten z njegovo osebno diktaturo. Tu so se izkazali židje kot prave podgane sovjetske despotije, sai so se Stalinu pokorili kljub njegovemu nasprotstvu do Žida Bronstein-Trockega samo zato, da bi bili tudi za naprej deležni uničevanja, ubijanja in korupcije v okviru države, katero so si izbrali kot nekako poskusno polje za zadnji obračun z ne-židovskimi narodi sveta. Židje niso bili nikdar v zadregi, če je bilo treba najti kako novo geslo za komunistično propagando, zato so si izmislili »vseslovansko« gramofonsko ploščo, ki naj bi privabila pripadnike drugih slovanskih narodov v krog odpornikov proti Nemčiji. Ker internacionalna nviža« ni več vlekla, so naenkrat našli »nacionalno« melodijo. Preje so boljševiki označevali »vseslovanstvo« kot izmišljotino reakcionarnih ljudi, kar jih pa nikakor ni motilo, da so si za svoje namene prikrojili posebno sovjetsko hejslo-vanstvo. Razveseljivo je, da boljševiki s to svojo novo šaro niso imeli nikjer prave sreče. Boljševiški voditelji so se izkazali Stalinova vlada - razdobje terorja Odprto pismo bivšega sovjetskega poslanika Raskofnikova na nasiov Jožefa Stalina Bolgarski tisk je obelodanil 18. t. m. odprto pismo, ki ga je bivši sovjetski poslanik v Sofiji, Raskolnikov, po svojem izstopu iz sovjetske službe naslovil na diktatorja Sovjetije, Jožefa Stalina: »Vsak Stalinov politični korak je istoveten z lažjo in goljufijo. Stalinova politika je brez etike, brez poštenja, njegov režim ne pozna nikake ljubezni do ljudi.« Ta vsekakor zanimiva ugotovitev je tem pomembnejša, ker jo je napisal star in prepričan boljševik, velik občudovalec Lenina in njegove revolucije. Stalinov »sozializem« nima nič skupnega s pravim socializmom. Ravno tako nima Stalinova osebna diktatura nikake zveze s pojmom o diktaturi proletarijata. Stalin je storil vse, kar je bilo potrebno, da se spravita sovjetski vladni sistem in socializem ob vsak kredit. Rastoče nezadovoljstvo ljudstva je Stalin stalno tlačil z nasiljem in terorjem. Stalinov režim bo označila zgodovina kot razdobje terorja. Nikdo v Sovjetiji — tako piše Raskolnikov v svojem odprtem pismu — ni varen pred Stalinovimi biriči. Vsi sovjetski državljani so tako rekoč izpostavljeni njegovemu biču. Vsi se vrte v hudičevo-krvavem vrtincu. Stalin je zasužnjil delavce, ker jih je napravil za sužnje svojih tovarn. Stalin je uničil gospodarski organizem dežele, mimo tega je dezorganiziral transportna sredstva. Stalin je organizator glado-vanja s pomočjo totalnih in neusmiljenih metod, ki odlikujejo njegovo takti- torej kot pravi sovražniki lastne države. Uničili je niso samo na znotraj s svojimi brezupnimi »socialnimi« in »gospodarskimi reformami«, z ubijanjem in sistematičnim ustvarjanjem, temveč tudi na zunaj s svojo lakomnostjo. s katero so hoteli tudi na za-padnih mejah Sovjetije pogoltniti eno državo za drugo. Ko so hoteli poba-sati v svojo nenasitno malho še Bolgarijo — baltiških držav še medtem niti niso prebavili —. jim je Fiihrer zaklical svoj »Stoj!«. To s tem večjo pravico, ker so se boljševiški zločinci pripravili na velik napad na Nemčijo samo". Sedaj nimajo boljševiški trinogi nobene izbire več. Krvavo seme, ki so ga sejali po prostrani Sovietiji, je vzklilo kot vzdušljiv plevel. Nemška vojska razbija poslednjo boljše-viško vojaško iluzijo. Niti čas, niti prostor nista več činitelia. ki bi za-mogla preprečiti popolno uničenje rdeče vojske in za njim stoječega barbarsko-azijatskega režima. Nemški vojak jamči za to, da bodo sovražniki sleherne države prejeli zasluženo plačilo. ko. V svojem morilskem nagnjenju je umoril večje število najboljših znanstvenikov, v kolikor niso pravočasno pobegnili iz Sovjetije. Večino diplomatskih zastopnikov Sovjetije je zvabil zaporedoma v deželo ter jih nato »likvidiral«. Število Stalinovih zločinov je brezmejno. Ravno tako brezmejno je število njegovih žrtev. Prej ali slej_tako je končal Raskolnikov svoje pismo _ bo ljudstvo Sovjetije Stalina spravilo na zatožno klop, in sicer kot izdajalca socializma, glavnega in pravega sovražnika ljudstva, organizatorja gladovanja in falsifikatorja sodnih pravorekov. „Vse dezerterje je treba postreljati!" Londonski radio laže stalno in ser-vira* svojim poslušalcem bedastoče o »sovjetskih zmagah«. Med drugim so se Angleži zlagali, da je sovjetska vojska »še popolnoma nedotaknjena«. O morali sovjetskih čet pa si drznejo londonski poklicni lažnjivci zatrjevati, »da je po angleških pojmih naravnost odlična«. Kako »odlična« je morala boljševi-ške vojske, je pač najbolj razvidno iz nekega tajnega povelja, ki so ga našle nemške čete na svojem pohodu. Gre za tajno povelje komandanta 41. sovjetskega strelskega korpusa. Iz tega povelja je razvidno vso razsulo v boljševiški vojski. Povelje se glasi: »Komandantom 118., 11., 185. in 90. strelske divizije. Spričo dejstva, da govorijo različni elementi o demoralizaciji čet in da komandanti divizij in polkov niso napravili reda, odrejam z ozironi na umik v masah sledeče: 1. Mobilizirati je takoj vse sile, da se zaustavi umik in da se uvede red v edinicah. 2. Vse povzročitelje panike in raz-krojevalce v etapi je takoj postreliti. 3. Vse težke in lahke strojnice je takoj spraviti v prve bojne črte. Protitankovske topove je spraviti nemudoma na nevarna in važna mesta, isto-tako tudi zanesljive oddelke. Za borečimi se strelci je postaviti težke strojnice. Streljati je na vsakogar, ki zapusti svoje mesto na fronti. 4. Globino obrambne črte je treba porazdeliti. Brez borbe se ne sme sovražniku prepustiti niti pedi zemlje. 5. Komandanti in- politični komisarji imajo v 14 urah urediti svoje oddelke. Vse komandante in komisarje, čiiih čete so sestavljene iz elementov nereda, je takoj izročiti vojnemu sodišču. Odrejam nadalje, da imaio vsi komandanti in komisarji do 17. ure zopet našiti znake svojih činov, ki so jih sami sneli. V obratnem slučaju bo vsak poveljnik ustreljen kot bojazljivec. To povelje je prečitati vsem komandantom. Komandant 41. strelskega korpusa. Za resničnost: Starešina 1. odd. major Štefanov. Generalmajor K o z o b u c k i j.« Pozdrav vseh zavednih Spodnjesta'ercev je ,M Ume!" lit (PK. Horster, Presse-HoHmann) Wie ein Schwärm' von Hornissen werden Sieh die Stukas gegen neu» Sowjelziele stürzen Sestanek dveh vofnih hujskacev Roosevelt in Churchill sta se sestala na jahti „Potomac" • Angleško-ameriška izjava, ki naj bi preslepila svet - Narodi so že spregledali to sleparijo Pred par dnevi sta se nekje na morju sestala na krovu ameriške jahte »Potomac« oba kralja vojnih hujskacev, prezident Roosevelt in angleški ministrski predsednik Winston C h u r-c h i 1 L Da bi preslepila ne samo anglosaške narode, temveč tudi ostali svet, sta se zedinila glede besedila posebne angleško-ameriške izjave, ki vsebuje vojne cilje Anglije in Zedinje-njh držav. Sleparski manever obeh velikih mojstrov vojnega hujskaštva pa je izzval ne samo v Evropi, nego tudi v Aziji ostre kritike, iz katerih je razvidno, da so narodi že siti »svetovnih reform« po receptu bivše versailleske pogodbe. Rimski tisk je ugotovil, da je že 48 ur po objavi angleško-ameriške izjave lahko ugotoviti popolen polom iniciative, ki sta jo podvzela Roosevelt in Churchill. Po rimskem tisku je zavladalo v Londonu nemalo razočaranje, ker je angteška javnost pričakovala, da se bo iz sestanka na ladji »Potomac« izcimilo zavezništvo med Anglijo in Zedinjenimi državami. Rimski, tisk se je zakrohotal nad zagotovitvijo angleško-ameriške izjave, po kateri Anglija in Zedinjene države ne stremita po teritorialnih dobičkih. Tako zagotovitev — piše »Giornale d'Italia« — je dal v svetovni vojni tudi Lloyd George. Posledica te izjave je bila, da je dobila Anglija po versailleski pogodbi dve tretjini nemških kolonij in polovici nemškega kolonialnega prebivalstva. Anglija je razen tega zasedla Palestino in Transjordanijo ter je položila svoje roke tudi na Irak. Zedinjene države pa so dokazale že v dosedanjem konfliktu, da žele pomnožiti število svojih oporišč za mornarico in letalstvo, kar je istovetno z razširjenjem kontrole na svetovnih morjih. Navidezno spoštovanje svobodne volje narodov, kakor ga propagirata ameriška in angleška vlada v svoji skupni izjavi, se prav nič ne ujema z okupacijo Palestine ter s pritiskom Anglije na Irak in na Egipt, še manje s tlače-njem Indije in z zavezništvom s Sovje-tijo, ki je šele pred kratkim z orožjem pri ropala del Finske, Litvo, Estonsko in Letonsko. Angleško-ameriška izjava pravi, da spoštujeta vladi Anglije in Zedinjenih držav pravico slehernega naroda, živeti v svobodno izbrani obliki vladavine. Tega namena pa se je angleško-ameriška izjava odkrižala s točko 6, ki zahteva uničenje nemškega nacio-nal-socializma. Dejansko vodita Roo-sevelt in Churchill proti Nemčiji, Italiji in Japonski poleg imperialistične vojne še tudi plemensko in ideološko vojno, ki naj bi oživotvorila najtemnejšo dobo srednjega veka. Roosevelt in Churchill obljubljata sedaj sladko in hlinjeno, da bodo po vojni lahko vsi: (Weltbild GlteseJ Neprestan« bomba na železniško križišče Moskva. Kakor vidimo na zemljevidu, vodijo ve« glavne železniške zveze preko Moskve, tako da prizadevajo nemški napadi najhuje boljše-viške operacije narodi deležni vseh surovin na svetu. Kako neresna je ta obljuba, smo doživeli zadnjih 20 let, ko se vzpodbude na surovinah siromašnih dežel niso niti upoštevale, dočim se vprašanje samo sploh nikdar ni rešilo. Izjava priporoča nadalje svobodo morja. Toda Anglija se niti najmanj« ne misli odteči takim oporiščem kot so na primer Gibraltar in Suez, čeprav ponižujejo Angleži na ta način druge narode kot podložnike Angležev. Zelo značilna je angleško-ameriška izjava v onem delu, ki se bavi z razorožitvijo. Anglosasi si zamišljajo razorožitev samo v Italiji, Nemčiji in na Japonskem. Kakor v Versailles«, naj bi tudi tokrat bila razlik» med zmagovalci in premaganci, in sicer na osnovi enostranske razorožitve. Pravi cilj hinavske angleško-ameriške izjave pa je razkrinkal tondtmski poročevalec švicarskega lista »Bitih« Nachrichten«. V tem poročilu je vsebovana ugotovitev, da hočeta Anglija in USA med razorožitveno dobo. ki. naj bi sledita po vojni, igrati nekake policijsko vlogo. Razorožite naj bi se samo »napadalne države«, dočim bi »nenapadalne« države dobile velik de!' zaplenjenega vojnega materialu. Zanimiv je odmev Rooseveltove in. Churchiltove izjave na Kitajskem. Tako je izjavil vodja informacijskega urada pri Severo-kitajski vladi v Pekingu, da hočeta London in Washington obdržati svojo svetovno hegemonijo. Svoboda, blagostanje in suverenost sa. le prazne fraze, namenjene presleplia-nju anglosaških in drugifc narodov. Z zasedbo Indije, Burme in Filipinov- so Anglosasi izvršiti grozodejstva,, ki jih baje sedaj pobijajo. Churchilla svarijo Angleški mesečnik »T h, e N i n e-j t« e n. t h Century and After« i se bavi v svoji zadnji izdaji zelo na-i zorno z vojnim položajem. Omenjeni ! angleški list svari pred ugodno presojo tega položaja ter piše med drugim: »Ne zadostuje samo, razmišljati o tem, kako naj se ta vojna dobr. Treba j« misliti tudi na to, da jo je mogoče tudii izgubiti. Vsake vojne ni mogoče d»bitiv lahko pa jo je. izgubiti. Narod in vlada sta vse do izgube Krete podcenjevali veličino nemške nevarnosti. Po padci»' Krete se je pojavila v Angliji poparje-nost, ki ni bila manjša kakor po francoski katastrofi. Od tistega časa je pai vsakomur jasno, da naša vlada ne sm« zlorabljati sposobnost prebivalstva, sprejemati poraze ravnodušno in d® neke mete cela z veseljem. Tudi zadnji Churchillov govor ni mogel vzeti prebivalstvu verovanja, da vojskovanje ni tako, kakor bi moralo biti. Churchill — tako piše omenjeni lisi — nima splošnega pojmovanja o strategiji, on nima nobenega velikega nauka, ki bi ga mogel izigrati prati Fülle rerju in njegovim, vojskovodjem, ki sa dedščino Schlieffena, Moltke-ja in Lu-dendorffa poglobiti ter povečali s kar rakterističnim smislom za stvarnost ter z vestnostjo in duhovno premočjo. Boljševikom primanjkuje delavcev V «jujorlkem časopisu »H a r p e r s Ma-gazin« je napisal neki odlični poznavalec razmer v Sovjetski Uniji zelo zanimiv članek o delovnih razmerah v »raju proletarcev«. Dotični Amerikanec se bavi v svojem članku predvsem z razmerami v sovjetski težki industriji. Pisec članica ugotavlja, da primanjkuje Sovjetom delavcev. To pomanjkanje je po njegovih ugotovitvah posledica dejstva, * da so z delovnimi močmi postopali kakor s sužnji. Prisilni delavci, ki so jih v zadnjih letih iz vse Sovjetije zbirali po ogromnih prisilnih taboriščih, so tam vsled slafbe oskrbe in prenapornega dela tako shujšali, da so izumirali v desettisočih. GPU je uničila toliko bivših kmetov ali »kulakov«, da nima več riikake socialne plasti, v kateri bi se še dalo Ubijati in moriti. Take ljudske plasti ni več v »raju delavcev«. Nato so .poskusili boljševiki z delom mladostnikov, toda ti poskusi se niso obnesli. " Posledice te strašne politike niso izostale. Dopisnik »Harpers Magazin-a« ugotavlja, da je vsled te in take politike začelo v sovjetskih mestih rapidno padati število rojstev. Ko se je ta pojav ,pri zadnjem ljudskem štetju razgalil v vsej svoji vznemirtjivosti, je proglasil Stalin izid ljudskega štetja kot »sabotažo« ter je dal vodilne uradnike ljudskega štetja kratkomalo postreliti. Da bi si pridobili zopet ogromen kader sužnjev, so boljševiki nato izdali posebne odredbe glede zakonov. Otežko-čali so zakonske ločitve. Umetni splav, ki so ga židje poprej pospeševali v Sovjetiji na vse kriplje, je bil naenkrat prepovedan. Grozili so celo z visoko kaznijo. Vse skupaj ni nič pomagalo. Boljševikom ni šlo za dvig ljudskega zdravja, temveč za pridobivanje sužnjev. Vsi 4i ukrepi pa niso nič zalegli, ker se je pomanjkanje delavcev medtem oglašalo v tako katastrofalnih izmerah, da so morali segati vedno bolj in bolj po ženskih delovnih močeh. S tem pa je padalo število zakonov. Boljševiki so z ubijanjem »nezanesljivih« delavcev in kmetov prišli tako daleč, da morajo danes delati žene celo v rudo-kopih in pri plavžih. Ameriški dopisnik zatrjuje, da je našel v sovjetski industriji razmere, kakršnih ne najdete danes v nobeni drugi državi na svetu, članek sicer ni povedal nič posebej novega, zanimivo pa je, da prihajajo te ugotovitve s strani Amerikanca, torej državljana tiste države, katere šef — t. j. Roose-velt — podpira v smislu židovsko-prostozidarskih navodil boljševiško barbarstvo proti zedinjeni Evropi. Nova gramofonska plošča boljševikov Kakor posnemamo po nemških listih, se je vršil dne 10. avgusta t. I. v Moskvi .„vseslovanski kongres". Udeleženci 'tega kongresa so bili skoro brez-izjemno sami emigranti ali komunistični ubežniki, ki so morali radi svoje komunist ume delavnosti zapustiti svojo domovino. Sovjetijo je zastopal znani 'Aleksej Tolstoj, ki je v zanosnem govoru povzdigoval Stalinov „novi patriotizem" ter je nekaj blebetal o skupnosti Slovanskih narodov. Govornik „Slovakov" je bil češki komunist Nejedly, katerega so izgnali svojčas celo iz Bene-8ove republike. Tudi „Poljska" je bila zastopana na tem vzhodu raznobarvnih boljševikov. Poljski govornik je «eveda zamolčal zgodovino svojega naroda in je očividno tudi pozabil stoletno su-ženstvo lastnega naroda pod ruskim jarmom. Na tem shodu je bilo veliko besedičenja. Končno so se zedinili v tem smislu, da so že izvojevali veliko ,¿zmago". Vseslovanstvo je nova gramofonska plošča, ki jo sedaj navijajo boljševiki, da bi na ta način pospešili svojo klar verno propagando. Boljševiki pa imajo smolo, ker so prišli s to ploščo prepozno. Danes, ko so nemške armade že globoko na sovjetskem ozemlju, tudi za boijševike nima več smisla propagirati komunizem med drugimi slovanskimi narodi, 'ki so že spoznali volka v ovčji koži. Boljševiki bi radi s vset-slovanstvom prikrili svoje načrte o svetovni revoluciji. Zanimiv je odmev tega kongresa pri Slovanskih narodih. Tako piše organ Hlinkove stranke „S lova k" med dragim, da se Slovaška prav lepo zahvaljuje za moskovsko hejslovanstvo. Alco se na Slovaškem bavijo z -omenjenim moskovskim kongresom, se dogaja to edino le radi odločnega odklanjanj^ vseh lakih poskusov Moskve. Zagrebški „Novi list" pa spominja na to, da je Moskva tlačila ukrajinski narod, ki ga je hotela uničiti. Ista Moskva je hotela skupno s Srbi, ki so tudi mnogo govorili o slovanstvu. iztrebiti in uničiti Hrvate. Omenjeni zagrebški list je objavil uničujočo oceno moskovskega kongresa s sledečimi besedami: „Moskovskim oblastnikom gre očividno že zelo slabo, ker segajo po lakih propagandnih sredstvih. Na te limaniee pač ne bodo dobili nobenega pliča". Židje v Sovjetiji Antikominterna v Berlinu je izdala te dni zelo zanimivo knjigo,"-ki pod naslovom »Warum Krieg mit Stalin?« na zelo nazoren način pojasnjuje vzroke, ki so privedli Fiihrerja do zgodovinske odločitve dne 22. junija 1941. V tej knjigi, ki prinaša uvodoma znani manifest Fiihrer-ja na naslov nemškega naroda, se nahajajo velezanimivi podatki o vplivu, ki so si ga židje v Sovjetiji priborili na vseh odločilnih mestih v državi. Zlasti ogromen je bil vpliv židovstva v sovjetskem tisku. Tako so na primer glavni uredniki sovjetske uradne agencije Tass (Telegrafnoje agentsvo sov-jetskago sojuza) po vrsti sami židje. Ravno tako imajo židje glavno besed« pri listih »Izvestija« in »Pravda«. Vodilni uredniki, dopisniki, gledališki ocenjevalci itd. so vsi iz vrst židovstva. Isto velja za ostali sovjetski strokovni tisk. V nekaterem uredništvu s« našteli celo 40 do 80 židovskih sodelavcev. Lahko si je misliti, da so židje svoj vpliv v sovjetskem tisku izrabljali v svoje lopovske in plemenske namene. Kar je rečeno o tisku, velja prav tako za znanost in za znanstvene zavode v Sovjetiji. Večina Stalinovih štipendistov, ki se pripravljajo na doktorat, prihaja iz židovskih vrst. Kakor piše sovjetski »Vjestnik Višej školi«, je bil® 1. 1940 potrjenih 699 Židov kot vseučiliških docentov. V istem letu so potrdili 200 židovskih vseučiliških profesorjev in 145 drugih vseučiliških učiteljev. Delež zidov je bil v sovjetskj znanosti med 33 in 50 odstotki, ne oziraje se na to, da znaša delež Židov pri sovjetskem prebivalstvu ne cela dva odstotka... Vseh Židov v Sovjetiji, ki šteje okrog 170 milijonov prebivalcev, so našteli 4,229.500. Značilno za prodiranje židovstva v Moskvi je dejstvo, da je bilo 1. 1897 v Moskvi samo 8100 Židov. Leta 1920, tri leta po izbruhu boljševiške revolucije, je bilo v Moskvi že 28.000 židov. Dotok zidov v Moskvo je medtem vedno bolj rasel. Leta 1923 jih je bilo že 86.000, tri leta pozneje 131.000 in 1. 1937 že celo 450 tisoč! Pred boljševiško revolucijo leta 1917 se židje sploh niso smeli naseljevati v Veliki Rusiji. Danes je vsak osmi prebivalec v Moskvi žid. V pokrajinah, katere so si pridobili sovjeti po zlomu Poljske na zvit način, so židje takoj vzpostavili svoje go-spodstvo. Tako se je pri sovjetskih volitvah udejstvovalo v okrožju Bialystok 19.000 komunističnih agitatorjev. Večino so tvorili židje. V Besarabiji so židje pozdravljali takrat vkorakajoče sovjetske čete, dočirn se je ostalo prebivalstvo plaho stiskalo po svojih domovih. židovke so stale po ulicah ter obmetavale boljševiške vojake s cvetlicami. Spričo velike organizirane povezanosti med židi je to najboljši do- „Prvi in najgloblji predstavnik naroda je tisti del, ki prehranjuje ljudi iz rodovitnosti zemlje in ki ohranjuje narod iz rodovitnosti svoje rodbine. Kakor sta liberalizem in demokratski marksizem izdala kmeta, tako se priznava na-cional-socialistična revolucija zavestno h kmetu kot najsigurnej-šemu nosilcu sedanjosti in edinemu garantu bodočnosti." Adolf Hitler (Iz govora dne 2. oktobra 1933J Iz pekla boljševiških ¡eč IV. Karl I. Albrecht opisuje v svoji že citirani knjigi »Der verratene Sozialismus« strašne razmere v sovjetskih ječah. V naslednjem priobčujemo njegove spomine na ječo Butirki, v kateri je presedel ta bivši nemški komunist in poznejši spreobrnjenec več tednov. Albrecht piše: »Vsak stanovalec skupne celice je prejel dnevno 200 gramov kruha. Ob dvanajstih smo dobili »kosilo«. Vsakih deset mož je dobilo hrano v železni kadi, ki je bila napolnjena z neko vodeno juho. V tej juhi so se nahajali razni živilski odpadki: na pol segniti paradižniki, gnilo kislo zelje, zmrznjen krompir v olupih, glave slanikov in drugih rib ter razne ribje košti in nekaj zdroba. To »jed« sem mogel pogoltniti samo tako, da sem si zatisnil nos. Tako se nam je godilo vsem. Samo bivši kmetje, ki so prišli iz severnih taborišč za prisilno delo, so požirali vse, korkoli je bilo, z veliko lakom- kaz, da je smatrati Sovjetijo izključno kot židovsko interesno področje in kot državo, v kateri imajo židje vodstvo v svojih rokah. V novih pokrajinah, ki so jih takrat zavzeli boljševiki, so bili židje takoj imenovani za »komisarje« v lastnih trgovinah. V politični upravi in v gospodarstvu so židje prav tako povsod zahajali v prve vrste, židje so zavzemali potemtakem vsa boljša mesta tudi v novih pokrajinah, kakor to odgovarja državi, ki jo ne vodi Stalin, nego židovska trozvezda Kaganovič-Mehlis-Berija. Kaganovič je Stalinov tast, Mehlis je kontroliral sovjetsko vojsko, Berija pa je kot šef GPU in notranji minister moril in ubijal v interesu režima in židovstva. nostjo. Po nekaj mesecih prisilnega dela — tako so pripovedovali ti siromaki — je treba tako »oskrbo« smatrali kot slaščice. Najhujše pri tem je bilo, da so nam servirali ta ogabna »jedila« v odvratno umazanih, napol zarjavelih posodah, kakor jih rabijo za pomije. Zelo hudo je bilo pomanjkanje perila. Preiskovalni sodnik čestokrat ni pustil ničesar prinesti v ječo. Jetniki GPU so morali namenoma tičati v razpadajočem perilu, ki je bilo razen tega polno uši. To postopanje je bilo namenjeno »omehčavanju« jetnika, da je čimpreje »priznal« svoj »zločin«. Zlasti zastopnike inteligenčnih poklicev so na ta način najraje šikanirali. V vseh skupnih celicah je mimo tega mrgolelo na nepopisen način vse polno stenic in uši. Kdor je prišel na novo, je bil že v teku ene noči žrtev mrčesa. Ni pa bilo nikake možnosti obrambe pred mrčesom. Bil sem štiri leta na fronti in navajen marsičesar, toda kar sem doživel v tej ječi, je bilo naravnost strašno. Tej strašni golazni so se uprli šele tedaj, ko je v nekaterih sosednih celicah našega koridorja izbruhnila epidemija legarja in ko so postali ujetniki v velikem številu _ garjavi. Tedaj so izdali povelje o večkratnem kopanju ujetnikov. Ker je bilo treba v ječi Butirki skopati redno 20.000 do 25.000 mož, je bilo kopališče nepretrgoma v uporabi. Zgodilo se je, da so nas sredi noči klicali h kopanju. V par minutah smo morali pospraviti naše »punkeljce«. Na pol zaspane ujetnike so potem podili po dolgih hodnikih in stopnicah h kopališču. Tam je moral vsak ujetnik ohesiti svoj sveženj na železni klin, od koder je romal v desinfektor. Po 50 mož se je moralo nato odpraviti v prostor za kopanje, kjer se je bilo treba okopati in umiti v desetih minutah. V tem času se seveda nikdo ni mogel temeljito oprati. Bili smo veseli, ako nam je uspelo, rešiti se največje nesnage, Čestokrat se je zgodilo, da so nas pregnali takrat, kadar smo se ravno odrgnili z milom. Istočasno so zaprli toplo vodo. Tako smo se morali pri zunanji temperaturi 30 stopinj pod ničlo ter pri notranji temperaturi par stopinj nad ničlo hitro oprati, če nam to ni šlo dovolj gladko od rok, so nas vojaki GPU z mrzlo vodo,iz požarniških hi-drantov obrizgavali. Lahko si je misliti, kako hudo so trpeli sestradani in oslabljeni ujetniki spričo takih samovoljnosti stražnikov. Pritožiti se pa nismo mogli, ker ima pri GPU stražnik vedno, ujetnik pa nikoli prav. Prostora za oblačenje ni bilo. Ujetniki so morali iz vroče kopeli takoj v mrzel hodnik, kjer so se potem oblekli. Ta hodnik je bil na stenah ves po-čečkan. Tu si lahko čital o usodi vseh tistTh nesrečnežev, ki so se morali pred transportom drugam okopati v tem kopališču. Na teh stenah so zapustili svojim tovarišem iz drugih celic sporočila o višini sprejete kazni in o mestih, kamor so jih najbrže poslali. Vsak izmed teh stoterih napisov je pomenil človeško žaloigro. Lahko si čital celo vrsto imen, kjer je bilo zraven zapisano: »Ustreljen tega dneva in meseca«. — Kdor je ušel smrti, je drugim naznanil usodo svojih tovarišev. Pri mnogih je bil zraven imena označen poklic in tudi vzrok usmrtitve. Več kot polovica imen je izhajala iz vrst kmetov. Razlogi so bili vedno eni in isti: »Ustreljen na osnovi zakona z dne 2. avgusta 1932 v svrho zaščite socialistične imovine« ali pa radi »protirevolucijonarnega delovanja«. Mnogi ujeti kmetje so mi tudi v drugih ječah in v Butirkiju pripovedovali, da je bila smrtna kazen izrečena in izvršena tudi v slučajih, ko je kak sestradan kmetic ali delavec ukradel hleb kruha. Te napise sem študiral vsakokrat znova ter čital imena tistih, ki jih je »boljševiška pravičnost« poslala v večnost. Vodstvo ječe je dalo te stene večkrat prepleskati, kljub temu pa so bile v najkrajšem času zopet počečkane. Vodstvo GPU je izrekalo obsodbe tako hitro, da je stena bila vsa do stropa v najkrajšem času polna teh groznih napisov. Videl sem večkrat enega ali drugega mojih tovarišev pri čitaniu napisov bridko jokati. Med napisi je menda našel ime svojega brata, očeta ali kakega prijatelja ... Kopalni mojster je bil neki bivši avstrijski vojni ujetnik, ki je bil radi mnogih zločinov obsojen na več let ječe. Spoznal sem ga, ko sem nujno rabil čistega perila, ki ga pa iz lastnega kovčka kljub vsem prošnjam nisem mogel dobiti. Vzeti sem moral perilo, ki mi je bilo določeno od vodstva jet-nišnice. Ko sem prejel prvo perilo, sem se čudil, da je imela srajca zlasti na levi strani več slabo zakrpanih lukenj. (Weltbild) Die Bremsklötze weg! In einigen Sekunden werden sich die Ileinkel Hellt Maschinen zum nächtlichen Fctndflug gegen England erheben Ko sva bila s kopalnim mojstrom, na samem, sem ga vprašal, kaj pomenijo te luknje in temne maroge okrog njih. Možakar se je bojazljivo ogledal na vse strani ter mi nato zašepetal, da je to perilo ustreljenih žrtev GPU, ki jim ga slečejo takoj po usmrtitvi. Po justi-fikacijah dobi naslednjega dne cele gore krvavega perila in obleke. Vse to se opere v velikih kotlih, nakar morajo ženske po ječah vse to zakrpati. Usmrtitve se vrše vsak torek, četrtek in soboto, in sicer v kleti pod pralnico. Če-stokrat jih streljajo tudi na dvorišču pod Pugačevim stolpom. Možgane ustreljenih žrtev pošiljajo redno v nek znanstveni laboratorij v Moskvo. Eden izmed strežnikov bolnišnice mi je dejal, da nekatere obsojence ubijajo ločeno in tako, da ne bi poškodovali katerokoli kost. Trupla skuhajo in okostjo potem sestavljajo za šole, zavode itd. Neki inšpektor mi je pripovedoval, da so boljševiki celo izvažali okostja svojih žrtev in da je bila Severna Amerika najboljši »odjemalec«. Odkar sem vedel, odkod prestreljeno perilo, nisem več zahteval perila. Tisti kopalni mojster mi je pripovedoval, da je bilo samo v Butirkih v teku enega leta ustreljenih 5000 oseb ... Grob v Tundri Piše Kriegsberichter J. Biattl. PK ..., avgusta. Priprosta gomila, zagrajena s kamni, neroden križ iz brezovih vej, jeklena čelada: F. K. V nekem polku planinskih lovcev, padel za Nemčijo 29. junija 1941.« Tu sem Te torej našel, tovariš. Dobro se Te spominjam. Bilo je zvečer pred velikim' pohodom. Poznal sem Tvojo domovino. Govorila sva o njej polna vernega zaupanja. In sedaj, ko sem prišel s fronte, stojim pred Tvojim grobom. Osamljen ležiš tukaj... Kako? Vidim, kako upiraš svoj začuden pogled vame. Nebo je nad Tundro prav tako modro kakor na Tirolskem. Oblaki se pomikajo proti jugu. Ali je to sever? Orientacija je tu nekam težavna. 24 ur že sije sonce. Dan? Noč? Jeklena čelada je razbeljena. Nikdar ne bi bil verjel, da je ob Ledenem morju možna taka vročina. Pogled gre v neizmerne dalj;ne. Je kakor panorama s hriba. Za hribe v Tundri bi morali najti posebno označbo.. Vznožje je posejano s kamenjem: ostanki iz ledene dobe. Izgledajo kot mrtvaške lobanje. Nad kotlino so druge gore, ki izgledajo odtod veličan-stveno, bahajoč se z rajskimi obzorji. Ko prideš bližje, so ravno tako ploščate in suhe kot ta-le hrib. To je va-lovje slokih hribov, kaimenito morje, ki je prišlo v pradavnini do zastoja. Izgleda, da je rfekako prokletstvo pra-vzrok te pokrajine, ki se jii izogne, kdor le more. Brezkončna je in brez usmiljenja. Kdor je prišel pred vojno sem, je moral umreti gladu. Nikdo ni prišel semkaj, cela stoletja. To je bilo do 29. junija 1941. Ti si prišel, tovariš, in tu si ostal. Ali se ti tukaj tako dopade? Tako bi mogel vprašati le tisti, ki še Tundre ni videl. Med Tvojo in sosedno goro leži v kotlini jezero. Bleda, zamazana je gladina. Obrežje je zamočvirjeno. Komarji tamkaj poskakujejo od veselja. Galeb si .je otkopal perutnice v vodi. Na nebu se odraža krvav rob ... Vpijoče se svetlika bunkar tam-le na višini. Apno je odipadlo, bodeča žica je raztrgana, strelne linice so zgorele. Pred par dnevi so bili sovjeti še tukaj. Zgradili so celo dovozno pot, po kateri so spravili težke strojnice, še vedno ležijo tukaj. Dve strojnici in 35 sovjetov. Vsi so mrtvi. Ležijo tako, kakor jih je nemški naskok pokosil in brez izbire pometal po tleh. Obrazov ni več mogoče spoznati. So samo še črna, ogabna masa. V Afriki bi bili inrhojedi to maso že pospravili. V sredini pa je osamljen grob. En Nemec in petintrideset sovjetov. Številke iz sedanje vojne. Planinski •lovci so, čeprav izmučeni, po borbi z ljubeznijo pokopali svojega padlega tovariša. Boljševiki so se zgubili, nikdo jih ne išče . ... Višina pred bunkarjem je polna nabojev, polomljenih plinskih mask in drugih opremnih predmetov. Tudi rdeče povezana pravila službe s slikami Stalina in Lenina ne manjkajo. Tako izgledajo ti osrečevalci sveta! Ta vojna, ki kopiči grozo na kupih mrli-čev, je njih delo. Sovjeti so morda računali, da njih postojanke ni moči zavzeti. To vero so izgubili istega trenutka, ko so Stuka-aparati spremenili hrib v goreč vulkan. Sedeli so trepetajoč v svojih luknjah ter so streljali skozi line, dokler jih ni oblizal strašni plamen. Takrat bi bili pač radi prišli ven, da bi se vdali, toda niso imeli nikaike izbire. Lastni politični komisarji so jih zaprli v bunkar. Ko se je razbita ječa odprla, jih je čakalo uničenje. Groza se je splazila čez goro v Tundro. Ta groza leži na nabreknjeniti obrazih mrtvih sovražnikov. Eden izmed njih Te je ubil, dragi tovariš, toda maščevanje je bilo strašno. Ti si padel za Nemčijo, živ si v naših srcih in nisi osamljen. Velika prostrana Tundra je Tvoja in Tvoje je bledo jezero. S puško na rami se poslavljam. Tovariš, Ti si maščevan! Tvoj grob se svetlika v rdečilu polnočnega sonca. Ostra zemlja Tundre, polna raz-poikliin, je pila Tvojo kri. Par cvetlic je edino, kar je zraslo tam v močvirju in sipini. Tiho cvetejo v bližini groba v Tundri, v katerem leži planinski lovec P. K., padel za Nemčijo 29. junija 1941. 'Daleč spredaj maršira četa... OGLAŠUJTE! Vojna z Anglijo v zraku in na moriu Pretekli teden so nemška letala uspešno bombardirala nek angleški plavž od Whyttoija ter oskrbovalne obrate v Sunderlandu. V severni Afriki so nemška bojna letala uničila velik del municijskega skladišča pri Tobruku. Pri škotski vzhodni obali so letalci potopili tovorno ladjo s 5000 tonami ter poškodovali drugo ladjo zelo težko. Iz neke spremljave vzhodno C o-merja sta bili potopljeni dve ladji s 15.000 tonami, več drugih je bilo poškodovanih. Zračni napadi so veljali pristaniščem angleške vzhodne obale. Pri Sidi el Baraniju je bil od nemške bombe zadet angleški rušilec. V Ismailiji so povzročile nemške bombe obsežne požare na letališču. Pretekli petek so Nemci ob Kanalu sestrelili devet angleških letal. Sovražnik je v noči na 15. t. m. vrgel bombe na se-verozapadno in severno Nemčijo. Deset angleških napadalcev je bilo sestreljenih. 16. t. so nemški letalci uspešno bombardirali oboroževalno industrijo na Severnem škotskem, istotako letališča na vzhodu otoka. Sovražnik je poskušal napasti kanalsko obalo ter ie pri tem izgubil 15 letal. V noči na 17. je bilo nad zapadno Nemčijo sestreljenih 11 napadalcev. Po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 18. avgusta so nemška zračna brodovja napadla oskrbovalno luko Hull s težkimi bombami. Pri nočnih napadih na ang'eška letališča so nastali obsežni požari. V Atlantiku so 19. t. m. potopila nemška letala dve trgovski ladji s skupno 20.000 tonami. Močni cdr'di bojnih letal so bombardirali ladjedelnice v Sunderlandu in razna letališča. V Severni Afriki so nemški in laški strmoglavci uspešno bombardirali pristanišče Tobruk. V noči na 19. so angleški bombniki vrgli v Zapadni Nemčiji na več mestih bombe. Civilno prebivalstvo je imelo malenkostne izgube. Vojaške škode ni bilo. 12 angleških bombnikov je bilo sestreljenih. Po poročilu z dne 20. t. m. so nemški letalci ponoči napadli oboroževalne industrije in pristanišča na vzhodni i-n južni obali britanskega otoka ter več letališč. Pred severoafriško obalo so nemški strmoglavci potopili transportno ladjo in enega vlačilca ter poškodovali dvoje drugih ladij. V noči na 20. so nemški letalci napadli britansko oporišče Aleksandria. 19. avgusta so poskusili Angleži napasti kanalslko obalo. Nemško orožje je pri tem sestrelilo 30 angleških letal. GOSPODARSTVO____ Leipzig skrbi za bodočnost Vojno gospodarstvo Velike Nenlčije zahteva v vseh panogah največjo požrtvovalnost, kljub temu pa bo letošnji jesenski svetovni sejem v okviru Reichsmesse v Leipzigu pokazal vsem obiskovalcem iz cele Evrope pregled delotvornosti ne samo nemške, temveč tudi ostale evropske produkcije kon-sumnih predmetov, že na podlagi dosedanjih prijav je računati s 6500 tvrd-kami, ki bodo razstavile v 22 ogromnih paviljonih svoje izdelke. Vsak trgovec si je danes na jasnem, ' da ne more biti edino poslanstvo vele-sejma v tem, da preskrbi naročila s takojšnjo dobavo. V glavnem in zlasti sedaj v vojni gre za to, da se ne izgubi-osebna zveza med nakupovalci in razstavljala. Zelo važna je ta zveza za tovarnarje pri sestavi fabrikacijskega načrta in pri sestavljanju vzorcev. Neposredni osebni stik in izmenjava misli mu šele nudita možnost poznejših odločitev. Tak tovarnar bo lahko v Leipzigu že sedaj zabeležil zanimatice za poznejše dobave. V skrbi za bodočnost X Cene tobaku so zvišali na Hrvatskem. Nekatere vrste so se podražile do 70 odstotkov. X Hrvatska b« povečala pridelek konoplje in lanu. Hrvatska bo v bodoče povečala svoje dosedanje 13000 oralov obsegajoče nasade konoplje in ravno tako velike njive lami. Kakor znano imajo na Hrvatskem dve tovarni za konopljo, ki je kot izvozno blago v Nemčijo cenjena in vredni, da se jo v večjem obsegu goji. X Iz vina izdelujejo gorilno tekoči»», ki jim nadomešča bcncin. V nekaterih krajih Francije primanjkuje vina, kar posebno občutijo vinopivci. Razloge za to pomanjkanje vina kot pijače v sedanjih letnih mesecih, so glasom časopisnih poročil našli v izdelovanju gonilnih sredstev za avtomobile. X Ribje odpadke predelujejo. Kakor drugod, so sedaj tudi v španski morski Inki Vigo uredili tovarno, ki bo iz ribjih odpadkov pridelovala ribje olje in ribjo inoko. Olje bo dobro nadomestilo za laneno olje, ki ga največ uporabi industrija barv in stroji!, moka pa živinska lu-ana. Računajo, da bodo iz odpadkov od milijona kilogramov dnevno nalovljenih rib, izdelali 30.000 kg olja in 00.000 kg moke dnevno. X Industrija rjavega premoga, včlanjena v rheinskem sindikatu, je v poslovnem letu 1940/ 41 dosegla višek vse dosedanje produkcijske zmogljivosti. Nakopali so 0.64% več premoga kakor v letu 1939/40. X Silose za žito gradijo v Bolgariji. V svrho olajšave in pospeševanja izvoza gradijo v Bolgariji na državne stroške tri moderno urejene in velike silose ali skladišča za žito. X Umetni gumi bodo izdelovali v Italiji. Po informacijah lista »Popolo di Roma« bo ena takih tovarn še letos pričela s produkcijo, medtem ko je ena še v gradnji. X Elektrifikacija italijanskih železnic lepo napreduje,- Do konca prihodnjega leta bo znašala dolžina italijanskih železnic na električni pogon 9000 kilometrov pomaga Reichsmesse Leipzig na ta način pripravljati prehod iz vojnega gospodarstva v poznejše mirovno gospodarstvo. Nemški izumitelji, tehniki, rokodelci in trgovci so ustvarili mnoge predmete, ki bodo v Leipzigu vzbujali občudovanje cele Evrope. Istotako bodo tudi ostale države kontinentalne Evrope s svojo udeležbo v Leipzigu pokazale, kaj premore njih narodno gospodarstvo. V Leipzigu bodo na jesenskem svetovnem sejmu zastopane tudi prekomorske države. Zelo zanimivo je dejstvo, da bo letos prav obširno zastopano tudi gospodarstvo Brazilije. Brazilijanski gospodarski krogi so si sicer na jasnem, da si spričo vojne situacije trenutno ne morejo obetati praktičnih uspehov, pač pa so s svojo prijavo udeležbe dokazali, da smatrajo Leipzig kot najsigurnejši most, ki pelje k vsem tržiščem kontinentalne Evrope. Tako skrbi Reichsmessp Leipzig za gospodarsko bodočnost Evrope! " X Javna dela na Danskem. Na Danskem so določili sto milijonov kron za javna dela, V glavnem gre za cestna, izsuševalna in popravljalna dela, pri katerih bodo čez zimo zaposlili večino delavstva, ki pomaga sedaj pri poljedelskih opravkih. X Nafta v Albaniji. V provinci Berat v Albaniji, kjer že od leta 1929 sledijo in v malem obsegu pridobivajo nafto, bodo po odredbi italijanske vlade začeli z velepo-teznejšim vrtanjem. Za enkrat je v to svrho določeno 50 milijonov lir, da se izvede triletni raziskovalni načrt. X Omejitev obročnih kupčij v Ameriki. V Zedinjerrih državah so v obliki odredbe omejili dosedanji način prodajanja na obroke. To bo posebno zadelo avtomobilsko in podobno industrijo, ki je v glavnem živela od takih kupčij. Ozadje je iskati v oboroževalni industriji, ki si na ta način hoče zagotoviti surovine, ker jih bo ostala industrija manje uporabila. X Romunija za industrializacijo svoje zemlje. V Bukarešti so zasedale nemško-romunske industrijske skupine o ustanovitvi romunskim pogojem odgovarjajoče industrije. S konferencami se bo nadaljevalo v Wien-u. V glavnem gre za ustanovitev kemičnih in telcstilnih tovarn. Za slednje je podlaga v romunski ovčjereji in bi ta industrija lahko zaposlila lepo število domačih delovnih moči. X Za dvig in izboljšanje kokošjereje so na Hrvatskem podvzeli razne korake. Posebna hrvatska specialiteta so purani, ki so jih pred vojno vsakoletno kakih 3 milijonov kilogramov izvozili v Anglijo. Kot izvozno blago so važna tudi jajca, perje in perutnina za klanje, kar v normalnih razmerah tvori milijardo kun izvoznega blaga. Ker se te razmere še vedno lahko izboljšajo in izpopolnijo, se vlada trudi, da bi, izboljšala kakovost perutnine in povečala nieno število. X Hrvatska sadjereja šteje nad 20 milijonov dreves. Od tega je 15 milijonov sliv, 2.5 milijona jabolk, 1.6 milijona hrušk in 1.2 milijona orehov. Gospodarski krogi računajo, da bodo pri tem stanju nastali gotovo presežki za izvoz. Ureditev obrtov na Spodnjem Štajerskem Verordmrngs- und Amtsblatt Nr. 38 enega zdravega in dozorelega semena teh rastlin, temveč izkoristile vsega za proizvodnjo olja! _V pouk onim, ki dozdaj niso pridobivali semena buč in sončnic za napravo jedilnega olja, bomo objavili v našem listu pravočasno vsa potrebna navodila, kako postopati pri spravljanju iu sušenju semena ter pri njega predelavi oz. zamenjavi za olje. Zaenkrat je najvažnejše to, da pridelale miKigo, lepega, zdravega ter vi- sok odstotek olja vsebujočega semena buč in sončnic! To pa boste dosegli, če boste cvetove, oz. plodove pri sončnicah in bučah čimprej primerno preredelli! Na posameznih rastlinah sončnic pustite le po en sam, največ dva ali tri cvetove na posameznih bučnih rastlinah pa največ 5—7 plodov. Vse druge pa odstranite takoj, ko se pokažejo! V prihodnjem lelu, bo po vsej verjetnosti moralo zavzeli pridelovanje oljnih rasi lin, predvsem buč in sončnic, še vse večji obseg kot letos. Predpogoj temu pa je, da bo dovolj zdravega in kalji-vega semena na razpolago. Jasno je, da bo imelo tako prvovrstno seme tudi primerno ceno. Zato pozivamo vse naše kmetovalce v krajih, kjer sončnice in buče dobro uspevajo, naj opazujejo v rasti in že takoj zdaj na njivi (n. pr. z apnenim beležem) zaznamujejo vse lepo in zdravo rastoče bučne in sončnične rastline! In na teh rastlinah je še posebno važno preredčiti plodove! Seme teh izbranih in zaznamovanih rasllin bomo seveda spravili posebej! S tem združeno delo se vam bo bogato izplačalo, ker bo seme tako odbranih rastlin lepše zunanjosti, bo imelo boljšo kaljivost in višji odstotek maščobe ter kot semensko blago tudi primerno višjo ceno. Gornje velja še predvsem za one kmetovalce, Id gojijo oljnate buče .,ga-lice", to' so buče, katerih seme je brez luske. Semena te vrsLe buč, seveda samo dovolj zrelega, zdravega in skrbno spravljenega, se bo prihodnje leto potrebovalo velike množine. Mislite že zdai na to in pridelaj le ga, kar največ morete! Enako naj bi spravili za semenske svrhe čim največ semena bflozrnatiii sončnic, ki vsebujejo zelo visok odstotek olja. Kmetovalci! Vaša naloga je, da po svojih močeh primorele k zvišanju domače proizvodnje maščob. Iz tega razloga, pa tudi zaradi do bi <" k a no s no s ti, naj letos vsak od vas, ne samo prideluje in uporablja rastline na običajen način, temveč naj posveti čim največ skrbi tudi pridobivanju semena buč in sončnic, za proizvodnjo jedilnega olja, kakor tudi za semenske namene, čeprav se dozdaj s temi ni pečal! Kaj in kako je treba delati v ta namen, se bo vsak lahko poučil iz navodil, ki bodo sproli objavljena v našem listu. Za zdaj pa je — ponavljamo — najvažnejše, cvetove, oz. plodove sončnic in buč primerno preredčiti, ter najlepše raslline, oz. plodove, ki bodo služili za pridobitev semena v semenske svrbe, odbrati in zaznamovati! Ne pozabite na to delo! T. B. V naših hlevih Irpijo živali od sv. Martina pa do sv. Jurija kakor jetniki. Kmelje zračijo vedno manj in v trdi ztmi po večini tako ljubosumno zapirajo vrata za seboj in tako hilro, da se komaj prikrade v hlev malo svežega zim- (Weltbild) Zwei treue Helfer des Bauern skega zraka. Skoda je dvojna. 2m;-a se v takein slabem zraku slabo, peč-'i in zato slabo uspeva. Kar naj si vs. i sam misli, kako bi bilo v neprezračen , slalno zaprli sobi, kjer zaradi topi.Ve napadajo in dražijo dihalne organ.' clu-šljivi plini, predvsem amonijak. V takem hlevu postane živina mehkužna ,i neodporna proti kužnim in nekužnirn boleznim. Treba jo je postopoma bi premišljeno utrjevati. V prvem zg- -njem jesenskem deževju že odstranijo gospodarji vrata iz lat. Cemu to? Takrat se živina najlaže privadi na nižjo toploto. Ce bi jo gospodar vztrajna utrjeval, bi brez vsake škode lah' o hlev ludi v najhujši zimi temeljito prezračil celo dvakrat dnevno. Znano je. da se čist zrak prej ogreje kakor skvarjen. In napajanje! Dostikrat je kriva komod-nost, da se živina napaja v hlevn. namesto da bi jo gonili na napajaiiiščn. Toda prav je le, če jo napajamo tudi pozimi na napajaiiščih, ki naj bodo tako urejena, da je v njih vedno l>islr;>, tekoča voda ali vsaj voda z odlokom. Jeseni hi pozimi je to lahko urediti, saj dežja ne primanjkuje. Hlev pa je treba med napajanjem pustili odprt. Ce je v hlevu kak teliček, se ne bo takoj pre-hladil. Ce je pa živino malo naškropil dež, vzemi šop slame in jo dobro otri. Na Tirolskem po nekaterih krajih sploh nimajo vrat pri hlevih in živino čez zimo spuščajo na tekališča tudi po snegu v najhujši zimi. Prigovarjal l>o kdo, češ, živina dobi dolgo dlako in Izgleda kakor košlrun. Ni škode! Naj bo žival lepo rejena in čista, dolge dlake ji ne bo nihče zameril. Kolikokrat pa vidiš po vaseh živino, ki je po stegnih vsa blatna, celo slrjeno blato se je drži kar v suhih kosih. Taka živina je najlepše spričevalo nemarnosti. Res je: kakor v hiši, tako v veži, tako v Stali. Kakor je jeseni treba preskrbeli dovolj krme. tako tudi dovoli slelie. Najbolj mehko ležišče je na senu pašnikov, kjer se kosi pozno jeseni. Samo eno napako ima. S sleljo se v gnoj zanaša na njive O oskrbovanju živine seme, kjer se razraste v bujen pleveL Največ uporabljajo za stelfo bukovo listje. Pravijo, da je hrastovo Ustje boljše za naslilj, ker vpija več vode in je prostor pod živino bolj suh. Posebno dobro je treba nasliljati, kjer je pod v hlevu iz betona. Na takem podu je bolj mrzlo in živini tudi drsi. Skrbeli moramo za pravilen odtok gnojnice. Koliko se tu greši! Kanali so zamašeni, gnojnica se slabo odteka ter razkraja in pod živino je stalno mokro. Seveda je mokro blato z živine težko očistiti. Moramo pač prinesti v posodi vode, umazano mesto oprati in počakati, da se posuši, potem pa čohač (drgalo) in krtačo v roke! Ampak ne čohač, ki je že ves obrabljen ter je pri hiši kdo ve že koliko let. Cohač moraš takoj po uporabi očistiti, isto tako krtačo, ki naj ne bo ztizana, da se je drži le par kocin, tztresi čohač na gnojišče ali pred hlevom. Grda je ponekod navada, da gnoj ne kidajo dnevno iz hleva, ampak ga puste v hlevu, „da bo boljši". Za gnoj je gnojišče, kjer moraš z njim seveda pravilno ravnati. O urejevanju gnojišč so že veliko pisali in govorili. Uspeh? Najbolje ga vidiš po nekaterih vaseh, kjer od dežju iz vsakega gnojišča teče potoček,, pomešan z več ali manj rjavo gnojnico. Jasno je, da moraš hlev in predhlevje po vsakem krmljenju pomesti z brezovo metlo, ki pa ne sme biti vsa škrbasta. Pred krmljenjem pa je treba pomesti tudi jasli in pobrati vse zjedi, ki so ostale. Cementne jasli, kjer se nabira voda s sten, je treba obrisali s čisto krpo, ker vlažue in smrdljive klaje živina ne mara. Vodo je treba podajali v popolnoma čisti posodi, da je bistra, ne pa motna od nesnage, ki je še ostala v posodi. Še eno posod je moram omeni,! posodo za molžo. Večidel je posoda eista, toda pri udomačenem načinu molže se onesnaži. Oseba namreč, ki molze, vzame v posodo malo vode, navadno tople, opere vime in ostanek izlije. Ni prav! IIa opereš vime, prinesi vodo v posebni posodi; po pranju pa vime osuši s čisto, suho krpo, roke si ponovno operi z navadnim, nedišečim milom in potem začni molsli. Prvi curki gredo v steljo in ne v posodo. Seveda velja to le za zdrave krave; pri kravah, bolnih na vimenu, se natančno drži živinozdravnikovih navodil! Poleti in zlasti proti jeseni nadlegujejo živino v hlevu muhe. Kako malo je gospodarjev, ki se resno trudijo, da Iii se znebili teh mučiteljev živinet Večina skomigne z rameni: bo že bolje — proti zimi. V živinoreji napreduješ uspešno le tedaj, če živino pravilno oskrbuješ. Kai pomagajo vsa licenciranja, odbira itd.', če pa pri oskrbovanju ponavljamo vedno iste napake! Zastonj se irudijo in prizadevajo vsi merodajni. Če živinorejec sam noče, ne bo uspehov. O plarvnskih pašah Regierungsrat Dipl. Landwirt Dr. Rudolf Z i 11 i c h, Graz, je napisal članek o nemških planinskih pašah. Ker vsebujejo njegova izvajanja za kmetovalce in živinorejce poučne in koristne podatke, sledi v nastopnem v skrčeni obliki ponovitev njegovih glavnih misli. Akoravno je statistika nekaterih nemških dežel o planinskih pašah še nepopolna, se iz razpoložljivih številk in zanesljivih cenitev lahko napravi sliko o južno-nemških planinskih pašah. Na planinske paše v provincah Ostmark, Oberbayern in Allgäu ženejo vsakoletno 144.000 krav, 340.000 druge goveje živine, 12.000 konj, 75.000 ovc in koz ter okrog 30.000 svinj. Skupno spravijo-600.000 domačih živali v planine na pašo, kjer ostanejo povprečno 100 dni v letu. S tem se prištedi 40 milijonov prehranjevalnih dni v dolinah. Če se vzame povprečno porast živine na teh pašah, poraste pri živini meso za najmanj 140.000 dvojnih centov vsakoletno. K temu še pride 900.000 hektolitrov mleka, ki gre v naravnem ali v predelanem stanju v dolino. Ta produkcija, posebno mesa, se. po primernem izboljšanju naših planinskih paš, ki so večkje še v svojem pradavnem stanju, lahko še zviša. Paše na planinah tudi ugodno vplivajo na konstitucijo in- storitve, posebno na mlado, planinam prilagodeno žival. Višinski zrak usposobi delovanje mozga v živalskih kosteh. Tvorba krvi, krvnih telesc in krvne barve se poveča. To je ugotovljeno posebno pri mladih živalih. Tudi povečan sprejem kisika in pospešeno kroženje krvi je dokazano. Žival se pri iskanju hrane v Zavrelka V zadnjem času opažamo tu in tam pri vinih lanskega letnika nekatere nevšečnosti. ki nam povzročajo več ali manj skrbi. Ako bolj točno premotri-tno tako sumljivo vino, spoznamo kaj kmalu, da imamo opravka z vinom, ki ga razkraja zavrelka. Zavrelka kot vinska bolezen se kaj rada vtihotapi v manj kisla vina, ki smo jih predolgo pustili na nečistih drožeh. Tudi nepopolno prevreta ln šibka vina, hranjena v pretoplib nadzemnih kleteh, zidanicah in vinskih hramih so zelo podvržena zavrelki. Pri podeželskih točilcih in gostilničarjih je zavrelka vsled slabega kletarstva in počasnega iztakanja vina precej reden gost. Zavrelo vino je skaljeno in motno, iz njega šumeč uhajajo plini, ki tvorijo mehurčke kakor pri kuhanju; odtod ime zavrelka. Bolauo vino se pri nata-kanju v steklenico močno peni in mehurčki ne zginejo kmalu s površja. Tako vino postane sčasoma plehko, je slabega, žarkega, ogabnega okusa, se naglo razkraja in se končno pretvori v smrdljivo tekočino, podobno gnojnici,. Razkroju vinskih sestavin se ponavadi pridružita tudi cik in bersa ter postane tekočina popolnoma nerabna. Ne smemo pa zavrelke zamenjali z naravno pold-pevajočiin vinom z visokimi odstotki sladkorja. Vse vinske bolezni mnogo lažje preprečujemo, kakor pa jih zdravimo. Ako imamo dobro klet, čisto ¡»sodo ter se od trgatve pa do popolnega izšolanja vina ravnamo po načelih umnega kle-tarslva, s§ nam ni treba bati zavrelke. planinah bolj napenja in trudi, pri čemur sodelujejo vsi organi. Razširi se jim prsni koš in ozadje, hrbet postane raven, hrbtišče strumno, hoja živali se izboljša. V mladosti poplaninjene živali obdržijo tudi pozneje te lastnosti. Močnejša dnevna svetloba, posebno ultravijoletni žarki, zelo dobro vplivajo na razvoj živali. Poplaninjena žival je tudi proti boleznim bolj odporna. Spolno izživljanje poteka normalno, porodi mladih poplaninjenih krav so lahki. Preiskave o učinku planin na mlado žival z ozirom na poznejšo mlečnost so pri 3000 kravah dognale, da dajo mle-karice, ki so že dolgo poplaninjene, povprečno 120 kg več mleka letno, kakor one, ki prebijejo svojo mladost v ravninah. Tudi brejost je pri poplaninjenih kravah bolj pogosta. Mleko ima na planinskih pašah četrtino do tretjine več maščobe kakor v ravninah. Isto velja za beljakovine in vitamine C in D, ki jih je v planinskem mleku mnogo več. Po vsem tem so nemške planinske paše ne samo dober vir živalske hrane, temveč prava pomlajevalnica in izbolj-ševalnica živinoreje v alpskih pokrajinah; planinsko mleko in mlečni izdelki, pa kašča in vir narodnega zdravja. Skrbimo tedai že v jeseni za snažno trgatev, popolno povretje moštov ter za pravočasno prvo, zlasti pa drugo pretakanje. Mošte iz gnilega grozdja moramo razsluziti. Manj ldslo vino režimo z bolj kislini ali pa dodajmo na t hI do 50 g /V» %o) vinske kisline. V prvih začetkih lahko bolezen z močnim za-žveplanjem vsaj začasno ustavimo, vendar moramo tako vino še čistiti aH filtrirati ter okteati z vinsko kislino. Priporoča se tudi, da preprečimo na-daljni razkroj vina s pasteriziranjem ali segretjem na 65° C. V enem ali drugem slučaju popravljeno vino kmalu potočimo. I. N. ZA GOSPODINJE Sejmo zimsko solato ! Nobene zelemadi si spomladi tako zelo ne želimo, kakor osvežujoče solate. Da boste gospodinje lahko z njo že v maju postregle svoji družini, sej ta z i ms ko solato sedaj 1 Pridelovanje zimske solate je pri nas še malo poznano in malo razširjeno. Kjer pa jo pridelujejo, jo sejejo navadno že v avgustu. Ce je toplo, se prerano vsejana solata navadno prebujno razrasle. Sončni zunanji listi začno v mokrih zimah gnili; če. pa pritisne mraz, pa neutrjene in presočne sadike po-zebejo. Zimske sotale sejemo v presledkih v prvi polovici septembra v rahlo in dobro propustno zemljo. Visoko ležeče in lahko nagnjene grede so posebno priporočljive, ker ostanejo tudi v mokrih zimah bolj suhe. Na takih gredah osta- „Ne pozabite: najsvetejša pravica na tem svelu je pravica do zemlje, ki se jo obdeluje. Najsvetejša daritev pa je kri, ki se preliva v borbi za lo zemljo." Adolf Hitler nejo rastline nizke in zastavne, ne preveč sočne in za mraz skoraj neobčutljive. Ker ne želimo jeseni bujne rasli, ne gnojimo gredi, na katere sejemo zimsko solato. Sejemo pa -gosto, da se rastline uspešneje branijo mraza, pa tudi zato, da bo setev spomladi še dovolj gosta, če tudi nekaj rastlin pozebe. Posebno priporočljiva je setev v jarčke. Na gredah napravimo, če le mogoče, v smeri od vzhoda proti zahodu Eet do šest po 4—5 cm globokih jarč- ov, v katere posejemo seme. Robovi jarčkov senčijo v zimskih sončnih dneh rastline, da se podnevi ne od tajajo in da jih ponoči ne dvigne sren. Pogosto od-tajanje in ponovno zmrzovanje zemlje ■uniči največ zimske solate. Ob sončnem vremenu, ko se toplota hitro menjava, je najbolje, če posejane grede dobro zasenčimo s posebnimi stenami, napravljenimi iz desk, slame, vrečevine, lubja 1. dr. Pokrivanje se ne priporoča. Pod toplo odejo se zemljo preveč segreje, sadike plesne in gnijejo. Najbolje pa je zavarovana zimska solata pod snegom. Prezimljeno solato spomladi dovolj-no preredčimo in natrosimo med le vrste odnosno po gredah med sadike preperelega gnoja ali komposta. Ob vlažnem vremenu pa zalijemo še z gnojnico. Ko se zemlja dovolj osuši, setve okopljemo. Pri redčenju nabrane sadike posadimo na dobro zagnojene grede. Ob ugodnem vremenu napravijo nepresaje-ne sadike do srede maja prav lepe glave, presajene pa nekoliko kasneje. Preizkušene so sorle: Nansen (severni tečaj), železna glava, rumena zimska m a s I e n k a in a 1-tenburška. A. S. O konzerviranju jajc Jajca se dalje časa ohranijo, če jih konzerviramo. Najbolj znan način je vlaganje v apneno vodo. V primerni posodi se na 10 litrov vode raztopi pol kilograma gašenega apna in pest soli. Ko se apno raztopi, se previdno naloži jajca v apneno vodo in sicer tako, da jih postavimo po koncu eno zraven drugega ter eno vrsto nad drugo. Na vrhu se mora zopet dodati apna. Posodo s tako vloženimi jajci se mora nato her-metično zapreti. V par dneh sede apno na dnu posode, na vrhu se pa napravi ledeni skorji podobna tanka plast. Sedaj je treba posodo odpreti, dolili apnene vode, ki mora stati vsaj 5 cm nad jajca-mi ter zopet hermelično zapreti. Posode morajo stati na mrzlem prostoru. Jajca vlagamo tudi v garanlol, ki se dobi po drogerijah in trgovinah. V de-setlitrsko posodo nalijemo do polovice vode, v katero damo tri četrt garanto-lovega praška. To mešamo kakih 5 minut. Garanlol se pri tem ne bo v celoli raztopil, temveč se ga bo nekaj sedld na dno posode. V to raztopino vložimo plast jajc, na katera natrosimo nekoliko garantola, kar se mora pri vsaki plasti jajc ponovili. Na vrhu jajc mora stali pet cm tekočine, v katero se natrosi tudi nekaj garantola. Nazadnje se posodo pokrije in zadela z anlikar-bonalnim in vrh istega s pergamenlnim papirjem. Posoda mora biti dobro zavezana in shranjena na hladnem prostoru. Kdor oglašuje, napreduje! MALE VESTI * Ministerialni dirigent Fritsche je obiskal Witschein. Ministerialni dirigent Hans Fritsche, ki s svojim simpatičnim glasom v nemškem radiu pobija tujo propagando, je brez dvoma eden izmed najbolj priljubljenih duhovnih borcev za resnico in pravo Nemčije. Svoj dopust je preživel Fritsche na Gornjem štajerskem. 16. avgusta je imel v Grazu sijajno obiskano predavanje. Preteklo nedeljo je obiskal na povabilo organizacije Steirischer Heimatbund tečajni-jte v gradu Witschein, kjer je imel predavanje o sedanjem političnem položaju. Za njegova krasna izvajanja so se mu udeleženci tečaja oddolžili z burnim odobravanjem. Njemu na čast so zapeli par lepih štajerskih pesmi. * Na Spocftijem Štajerskem imamo sedaj že 18 preurejenih in otvorjenlh kinematografov, ki so večinoma dobro obiskani. * Prvi knjigotiskar iz Spodnje štajerske. Prvi Spodnještajerc, ki je po iznajdbi knji-gotiska postal knjigotiskar, je bil baje Matthäus Cerdonis de Windischgratz, ki je bil doma iz današnjega Windisch-Graz-a. Njegovi rojstni in smrtni podatki niso znani, ugotovljeno pa je, da je imel v letih 1482 do 1487 v Padui v Italiji svojo tiskarno. V Windisch-Graz-u je iz tistega časa ostalo več tiskarskih izdelkov njegove tiskarne, dva Cerdonis-eva tiska imajo tudi v Graz-u v univerzitetni knjižnici. * Važno za okrožje Marburg. Pisarne urada »Das Arbeitspolitische Amt, Kreis-führung Marburg-Land« so se preselile v nove prostore v Goethestraße 1, I. Stock, telefonska številka 29-65. * Marburg med rojslvom in smrtjo. Med 10. in 20. avgustom se je rodilo 18 otrok. Umrlo je isto število oseb. Od tega je pri novorojenčkih deset in pri umrlih o moških. Družinsko ognjišče si je ustanovilo 12 parov. ® Živilski Irg v Marburg-u je ob zadnjih tedenskih tržnih dneh bil z raznimi pridelki bogato založen. Posebno ranega krompirja se je ponujalo mnogo več, kakor so ga gospodinje rabile. Raz. prodalo se je ogromne količine sočivja vseh vrst. Razmerje med povpraševanjem in ponudbo je na živilskem trgu v glavnem zravnano. * Tudi v Egiptu so se že nasitili Židov. Takozvana Jewish Agency ali Židovska agencija je nedavno priredila v Kairi razstavo izdelkov židovske industrije in kmetijstva iz Palestine. Proti tej prireditvi se je oglasila z ugovorom egiptovska zbornica. Egiptovski dijaki so tudi demonstrirali pred razstaviščem. Razstavo so morali radi tega predčasno zaključiti. * Pravična smrt za dva židovska poži-galca. Kakor poročajo iz Budimpešte, je obsodil preki sod v Szabadki (bivši srbski Subotici) dva Žida, ki sta uničila s požigom neko zalogo žita, na smrt. Dve uri po prečitanju obsodbe je bila smrtna kazen izvršena. * 2000 arijskih deklet bo 1. septembra stopilo v Zagrebu iz služb pri židovskih rodbinah, židje smejo na Hrvatskem iz nravstvenih razlogov zaposliti samo take ženske arijskega pokolenja, ki so že dovršile 45. leto starosti. * Dragocena najdba. Po poročilih iz Brazilije, so istotani našli diamant, ki telita 8780 karatov in predstavlja vrednost od kakih 12 in pol milijonov RM. * 700 Romunov iz Srbije se je podalo v Romunijo, kjer so se prijavili kot prostovoljci za boj proti boljševikom. Odpotovali so v Temešvar, kjer so jih porazdelili na posamezne garnizije. * 240 bukovinskih Nemcev se je naselilo na Spodnjem štajerskem. Nedavno je prispelo 240 bukovinskih Nemcev v Romer-bad, kjer so se par dni odpočili. Nato so jih porazdelili po vaseh okrožja Cilli. kjer prevzamejo kmetije in zemljišča. Kreisfuh-rer in politični komisar Dorfmeister je obiskal te dni te bukovinske Nemce v Romer-badu. Pozdravil jih je v novi domovini, ki bo za vse večne čase ostala v Veliki Nemčiji. * Hrvatski odpravnik poslov v Budimpešti. Za odpravnika poslov Neodvisne države Hrvatske v Budimpešti je bil imenovan dr. Ivo Gaj. Novi odpravnik poslov se je že odpeljal v spremstvu poslaniškega tajnika Ante Biliča in tiskovnega zastopnika Miroslava Magdalenič-a v Pešto, * Ljubavna pisma je kradla. Neko 18-letno dekle je v nekem nemškem mestu strastno zbiralo — ljubavna pisma. Da bi lažje zadostilo svoji strasti, se je omenjeno dekle prijavilo za pomožno poštno uradnico. Imelo je dober nos za ljubavna pisma, ki so izginjala v njenih rokah. Poštne pošiljke so pogostoma izostajale, naposled je bila uvedena preiskava. Tatico so zalotili pri dejanju. Sodišče ji je našilo šest me-mesec časa za premišljanje o nedovoljeni posesti tujih pisem. * Angleži se „fino" ponašajo na egiptovskih tleh. Kakor poročajo Jisti, sta dva novozelandijska vojaka umorila v Kairi nekega talisišoferja. da bi si na ta način prihranila vozniao. Ta umor je obravnaval tudi egiptovski parlament. Razburjenje je bilo tako veliko, da so morale patrolirati motorizirane vojaške patrulje dan in noč po ulicah egiptovske prestolnice. * Štiri kilograme težko pos'rv je ujel neki ribič na Norveškem. Ko je lo redko kedaj tako veliko postrv pokazal v domači gostilni, so jo tam zli-citirali in je ribiču ta ribiška sreča vrgla 50 RM. * O bivših jugoslovanskih poštnih upokojencih, vdovah in sirotah na Spodnjem Štajerskem. Reichsposldirek-tion Graz (ravnateljstvo državnih pošt) poziva vse bivše jugoslovanske poštne upokojence, vdove in sirote, ki jim državna pošta še ne izplačuje pokoj-nin, da se do 28. avgusta 1941 javijo pri svojih pristojnih poštnih uradih. Predpogoj je, da so se javili za sprejem v organizacijo Steirischer Heimaibund, kar je dokazati s potrdilom. Pri tem je predložiti dekret o upokojitvi, plačilno knjižico, odrezek aprilskega nakazila zadnjega nakazila jugoslovansko pokojnine in potrdilo, da se je upokojenec javil za sprejem, v Heimaibund. * Najmodernejši avtobus. Najdaljši in najmodernejše izdelan avtobus, so preskusili v neki tovarni v Padui. Gre za osemnajst in pol inelrov dolg avtobus na električni pogon, ki so ga izdelali za mestno upravo v Rimu. Ce se pomisli, da so v Ameriki obralojoči največji avtobusni vozovi komaj 14 metrov dolgi, je tukaj tehnika ustvarila veliko večji voz, in ga opremila s čisto novo napravo, ki vozilu v svoji sredini omogoča gibanje. Vozilo ima prostora za 200 oseb in predstavlja prvi izdelek te vrste. * 3'/> milijard dolarjev dodatnih davkov je zahteval prezident Roosevelt od ameriške zbornice, tako da so v budžetnem letu, ki je poteklo 30. junija, pobrali v Zedinje-nih državah skupno 7.3 milijard dolarjev, To je najvišja vsota, ki so jo glede davč* nega proračuna dosegli v zgodovini Ze-dinjenih držav. Lansko leto so vrgli zvišani davki 5.3 milijard. Davki za časa svetovne vojne so v Zedinjenih državah dosegli najvišjo vsoto 5.4 milijard dolarjev. * Strašna železniška nesreča pri Bruslju. V ponedeljek se je dogodila v bližini Wesenbecka pri Brvislj-u zelo težka železniška nesreča. Nek motorni vlak je v vijugi iztiril ter je trčil na vlak cestne železnice. 14 oseb je bilo ubitih, 50 pa težko in lahko ranjeaiiii. * Stalin živi v podzemski palači. Kakor posnemamo iz nemškega tiska, je moskovski radio razširil opis Stalinovega življenja. Po tem opisu Stalin ne Mva več v Kremi ju, temveč v neki podzemski palači,- la so jo /.gradili najvidnejši arhitekti. Ta palača je baje varna pred bombami in plinom Trinog Stalin, ki je pahnU miaijone ljudi v nesrečo, se torej strahopetno trese za svoje klaverno življenje. Stalinova hčerka se nahaja v nekem zavodu v Stock-holmu, kjer ji gre baje zelo dobro. Izjavita je baje, da je srečna v deželi, v •kateri je tudi njen oče dolgo živel. Na Švedskem se čndijo nad pretirano gostoljubnostjo, katere je deležna hčerka s krvjo oškropljenega diktatorja. * Komunisti profitirajo v Zedtnjenih državah. Kakor pišejo ameriški listi, «lasti „New York Journal American", fc RooseveItova politika pomoči Stalir u pomagala napihniti komunistično propagando v Zedinjenih državah. Tako na primer je komunistična stranka pozvala svoje pristaše, naj po ameriških ikasarnih širijo komunistično propagando. Prav se zgodi Rooseveltu, da si je v svojem slepem sovraštvu do Nemčije, ■Italije in Japonske vtaknil komunistične «Si v lastno srajco! Komunistična propaganda v ameriški vojski pač ni prikladna za dviganje udarnosti, s katero Se demokracije tale o rade bahajo. * Španski kaudSIjo ali vodja general Franco se ie pred par dnevi udeležil velikih vojaških manevrov pri La Ivo-■runi ter je nato obiskal pristanišče EI Terrol, kjer si je ogledal razne pristaniške naprave. * Maroški sultan je na predlog francoskih protektoratskih oblasti izdal na-redbo, da se morajo vsi židje, ki so se 1. septembru 19 )9 naselili v evropskih predmestjih, v najkrajšem času naseliti V posebnih židovskih predmestjih. * Z zemljo zravnali so v Srbiji vas Skela. Kakor posnemamo po nemškem tisku, je izdal vojaški poveljnik Srbije poročilo, iz katerega je razvidno, da je neka komunistična tolpa v vasi Skela streljala na nemški vojaški avtomobil. Podani so dokazi, da so prebivalci omenjene vasi videli priprave za ta napad. Prebivalci pa niso o tem obvestili niti srbske žandarmeriiske postaje niti nemških vojaških vozil. Vas Skela je bila z ognjem uničena in z zemljo zravnana. Med ognjem je po nekaterih hišah eksplodirala municija. Tudi to je dokaz sokrivde prebivalcev. Dokazano »okrivi Mtt.ški vaščani so bili ustreljeni. 50 ko-ttmntekvv je bilo na licu mesta obešenih. * Sfl.MM) Ateneanov bo moralo do 31. «vgusta zapustiti grško prestolnico. Vsi grški državljani, v kolikor niso v državnih ali sicer v dobrih privatnih službah, se bodo morali v smislu posebne policijske naredbe do 31. avgusta izseliti v notranjost države. Računajo, da bo ©krog 50.000 Grkov zapustilo Atene. * Churchill bo baje spregovoril po radiu o svojem nedavnem sestanku z Roosevel-tom. Nekaj več informacij si obetajo od njegovega govora v Spodnji zbornici, ki se bo sestala po sedanjih počitnicah. * Letni čas se je v Veliki Nemčiji tako dobro obnesel, da ga bodo po poročilih iz Berlina pridržali tudi v zimskem polletju 1941-42. Nemška pesem naše dobe »Stajerski gospodar« bo objavljal besedila pesmi, kl se razlegajo po spodnjestajerskih naestih in vaseh. Tu prinasamo tako pesem, lei »e glasi »Gute Naciit, Kameraden!« ( Lahko noö, tovarisi'!«) »GUTE NACHT, KAMERADEN ...* /Hans Baumann) Gute Nacht, Kameraden, bewahrt euch diesen Tag! Die Sterne rücken aus den Tannen empor ins blaue Zelt Und funkeln auf die Welt, die Dunkelheit zu bannen. Gute Nacht, Kameraden, bewahrt ein festes Herz! Und Fröhlichkeit in euren Augen, denn fröhlich kommt der Tag daher und für ihn sollt ihr taugen! * Pobegli morilec. V Heiligenkrcuz-u pri Cilli-ju so našli umorjeno gospo Marijo Buršaj in njeni dve hčerki. Storilca, ki se piše Masimilian Kleine in ki je pobegnil, iščejo oblasti. Njegov popis ga označuje kot 180 cm visokega, svetlolasega in kratko ostriženega moža, modrih oči, brezbarvnega podolgovatega gladko obritega lica. Oblečen je bil v modro-sivo rižasto obleko in v sivo srajco s temnimi rižami. Na glavi iina sivo-svetlo športno čepico, obut je pa v pol-čevlje sive barve. Koristni podatki se naj Sporočijo žandarmeriji ozir. policiji. * Orožje in municija ni za otroke. 13 letnemu šolarju Francu Poiančiču v Marburg-u ie eksplozija puškinega naboja odtrgala tri prste na roki. Fant je namreč v smetišču najden naljoj hotel z žico odpreti, kar je povzročilo eksplozijo. * Angleži so v devet dnevih izgubili 298 letal. Kakor znano, so Angleži vprizorili koncem julija letalsko ofenzivo proti Nemčiji. Ta ofenziva naj bi bila razbremenila boljševike. V tej ofenzivi je bilo več tako-zvanih »viškov«. Angleži so izgubili 23. julija 54, 24. julija 35, 30. julija 36, 7. avgusta 30, 9. avgusta 19, 10. avgusta 19, 12. avgusta 60, 14. avgusta 19 in 16. avgusta 26 letal. V devetih dneh je angleško letalstvo izgubilo torej 298 letal, ki so jih sestrelili nemški lovci in protiletalske baterije. * Novost pri živilskih nakaznicah. V nakaznicah za živila za čas med 25. avgustom in 21. septembrom t. 1. je nekaj sprememb, ki pa ne znižajo količine dosedanjih živil,- Gre samo za izboljšanje v načinu nakupa sladkorja. Doslej se je moralo nakaznice za sladkor tedensko izrabiti. Nova sladkorna nakaznica pa bo veljala od 25 avgusta do 14. decembra, to je za štiri razdelilne perijode. Za eno razdelilno pe-rrjodo dovoljeni obroki sladkorja od 400 in 500 gramov se bodo v vsaki razdelilni pe-rijodi lahko naenkrat kupili. Nakup na odrezke za sledečo perijodo v naprej ne bo dovoljen. — Druga novost je v spremembi barve nakaznic. Živilske nakaznice za normalne potrošnike so tiskane na rožnatem papirju, za samooskrbovance pa na modrem. Na modrih nakaznicah se nahajajo trije posebni odrezki za 125 gramov kavinega nadomestka ali kavinega dodatka. Na posebne odrezke rožnatih nakaznic pa razen tega še 250 gramov stročnic. Ta živila je kupiti v času, ki je določen na odrezkih. Na sladkornih nakaznicah ni več posebnih odrezkov. Uporaba posebnih odrezkov na ostalih nakaznicah se bo omogočila potom razglasa. * »Hlinka je bil vzor«. Ob obletnici smrti velikega voditelja Slovakov, patra Andreja Hlinke, je imel v nedeljo zvečer slovaški državni predsednik dr. Tiso govor, v katerem je označil pokojnega Hlmko kot svetli vzor za vse Slovake. Hlinka — tako je dejal Tiso — je vodil svoj narod zavestno do narodne in državne samostojnosti. Bil je vzgled vztrajnosti, neizprosnosti in požrtvovalnosti. Hlinka se je vedno pridrževal gesla: »Za sebe nič, za narod vse!« S tem geslom je privedel slovaški narod v samostojno državo. Narod mora sedaj pokazati, ali bo znal svojo državo v smislu tega gesla zgraditi in obdržati. Dr. Tiso se je v svojem govoru dotaknil ttidi vojne. Slovaški narod vodi to vojno ob strarfi svojih zavezmikov za rešitev kulturnih dobrin. če bi Hlinka živel, bi prav tako podžigal svoj narod z vso prepričevalnostjo, da je treba vztrajati v tej borbi do končne zmage. * Označbe in simboli organizacije Steiri-seher Heimatbund so z odredbo zaščiteni. Nečlanom je prepovedano nositi uniforme, dele uniform, zastave in znake. Zaščito uživajo tudi vse označbe, ki jih uporablja Steirischer Heimatbund in njegovi uradni predstavniki za svojo izgradnjo in svoje •razvrstitve. Nobeno drugo društvo se istih ali stičnih, ki bi se jih lahko zamenjalo, ne sme posluževati. Izdelovanje in prodajanje takih uniform, znakov, tkanin, zastav itd. je vezano na dovoljenje upravnega urada organizacije »Steirscher Heimatbund«.. * Premoženje po 1. marcu t. 1. iz Spodnje Štajerce v tujino pobeglih oseb se stavi državnemu komisarju za utrjevanje nemštva na razpolago. Če je kdo v posesti takega premoženja, oziroma ga ima na čuvanju, mora to nemudoma javiti na naslov »Dienststelle Deutsches Volkstum« in Marburg, Gerichtshofgasse 9, ker bi v nasprotnem slučaju zapadel kazni. * Železnica sprejme ključavničarske vajence. Eisenbahn-Ausbesserungswerk Marburg a. d. Drau (železniške popravljalnice) sprejmejo 1. oktobra 1941 vajence V svrho izučitve ključavničarskega rokodelstva. Pogoji: ljudska šola, starost 14 do 17 let, arijsko poreklo, neomadeževanost, telesna sposobnost ter najmanj leto in pol članstva v organizaciji Hitler-Jugend. Prosilci iz osvobojene Spodnje štajerske, Koroške in Kranjske morajo obvladati nemščino vsaj v govoru in dokazati, da so člani organizacije Steirischer Heimatbund aH Kärntner Volksbund. Ponudbe je vložiti do 31. avgusta t. i. na Arbeitsamt odo poklicani k borzi dela ter dodeljeni v razna učna mesta. Oni mladoletni, ki so se že učili kak poklic, ter ga iz kakršnega koli vzroka, bodisi političnega ali gospo* darskega zapustili, se morajo takoj prijaviti oni borzi dela, na čijem področju stanujejo. Kako dobi mojsler vajenca? Na podlagi odredbe z dne 28. VI. 1941 o poklicnih posvetovalnicah, ne sme noben mojsler sprejeti vajenca brez predhodnega dovoljenja borze dela. Vsak mojsler, bodisi obrtnik, trgovec ali industrijalec, mora prijaviti vajenca, na za to odrejeni tiskovini, „Vntrag zur Eta-stellung von Lehrlingen und Anlerniin-gen", ki jo dobi pri borzi dela, ali pa pri obrtni, industrijski zbornici ali pa pri zbornici za trgovino. Tiskovino je treba izpolniti v dvojniku in oddali pri oni borzi dela, na čijem področju se nahaja podjetje, nakar borza dela šele vajenca dodeli. Tiskovine pošlje borza dela zbornici v pregled; le-ta preišče mojstrove strokovne sposobnosti kakor tudi njegov značaj ter politično držanje zato, da se mlade ljudi vzgoji za poznejše strokovnjake. Kdaj mojster lahko zaprosi za vajenca? Načelno mora mojster 6 mesecev pred dodelitvijo vajenca zaprositi borzo dela in izpolnili tiskovino. Prijavni rok je 2 krat v letu ter se ravna po šolskih odpustih. Kdor torej hoče imeti učenca v jesenskem polletju, mora to prijaviti najkasneje do 31. avgusta. Po odredbi, v uradnem listu (Verordnungs- und Amtsblatt) z dne 6. VII. o poklicnih posvetovalnicah je bil prvotno določen rok za prijave 1. avgust. Mojstrom, ki so do sedaj že zaprosili za dodelitev vajenca, ki bo v tem letu odpuščen iz šole, bodo njihove želje upoštevane. Vsako učno razmerje traja 3 leta. dočim traja priučitveno samo 2. Pristojna zbornica bo dala vsakomur pojasnilo, kateri poklici spadajo med učne, kateri med priučitvene. Mojstri so nadalje dolžni pošiljati svoje učence v obrtne šole. Šele z dnem, ko dostavi borza dela obvestilo o dodelitvi (Zuvveisungskarte), sme mojster sprejeti vajenca. Nato je vajenec 4 tedne na preizkušnji; med tem časom učno razmerje lahko prekineta mojster kakor tudi vajenec. Po preteku preizkušnje dobe se učno razmerje sme razveljavili samo s pristankom borze dela. Vendar pa so prispevki za bolniško blagajno (Krankenkasše) že med tem časom obvezni. tkati Atlasi Kateri dobri ljudje bi 9 letnega podeželskega, revnega fantka brez staršev — z dovoljenjem oblasti — vzeli za svojega? Ponudbe prosim na upravo lista. 280 M a S a r S a (hlevarja), oženjenega, (7lCaj«?IJ€S s spričevali sprejme takoj Dr. ^iesthaler, Marburg Tegelthoffstraße 41. a/D., 272 Trgovski prostori tvrdke F. KÖNIG trgovina galanterije in igrač v CILLI-ju, se od 20. avgusta t. 1. nahajajo v vogalni hiši na vogalu Franz-Scliauer-Gasse in Adolf-Hitler-Platz. 290 Razglas Ker se širi nalezljiva ohromelost svinj, so do nadaljnjega na celem i.r>nin I onHI/noic-i Pofloii nr/tnnvmrliiili vsi stilni /a svinie in območju Landkreis-a Pettau prepovedani prasee. 28G vsi sejmi za svinje in Der politische Kommissar: gez. Bauer. Razglas Ker se nalezljiva ohromelost svinj y okrožju Pettau š.e vedno_ širi in je radi tega ireba omejiti vsak večji živinski promet, se živinski sejem, ki je določen za dne 29. avgusta 1941 pri St. Thomas-u bei Friedau, prepove. Der politische Kommissar für den Landkreis Pettau 287 gez. Bauer. MALI OGLASI Vsaka beseda stane 10 lipi", mastno tiskane besede 20 Rpf. Pristojbina za šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb 25 Rpf. Za dostavljanje pisem pod šifro se zaračuna 50 Rpf poštnine. Zaključek sprejemanja oglasov je v četrtek ob 16. uri. Male oglase se prevzame samo proti predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih znamkah. Najnižja cena malemu oglasu-je 1 Reichmarka C II n i O kroJa®1 3 sposobnega za hlevska niapwa ¡n druga dela na posestvu ter mlado DEKLO za kuhinjska in gospodarska dela, sprejme Dr. Wolf Spitzy, Willkomm 37, SI. Margarethen a. d. Pössnitz. 291 Viničaria ""'"h111^ s;an., i • inikgiju! 7 enim ali dvema otrokoma ter z daljšimi spričevali, ki se razume na vinograd, sprejme Plodi!, Pettau, Obere Draugasse 4. 2*8 Naznanilo za vojne invalide, vojne vdove in starše padlih sinov Bodoči redni uradni dnevi Versorgungsamta in Graz so: Dne 22. avgusta 1911 od 8. do 12. in 12. do 17. ure v Trifail-u. Dne 23. avgusta 1911 od 8 do 12, v Tuffer-u. Dne 27. avgusta 1941 od 15. do 17. ure in dne 28. avgusta 1941 od 8. do 11. ure v Luttenberg-u. Vojni invalidi, vojne vdove in starši padlih sinov se naj priglasijo, ako se še do sedaj niso priglasili, tudi taki, ki so doDili do konca aprila 1941 svojo invalidnino in se lahko izkažejo s rešitvijo pristojnega okrožnega kot invalidskega sodišča ali pa z rešitvijo višjega invalidskega sodišča v Belgradu, na podlagi katerih rešenj so imeli priznano invalidnino, katere pa niso dobili še izplačane. Prošnje za nova ali pono\na reševanja za priznanje invalidnine se bodo še le po uveljavi Reichsversorgungsgesetz-a na Spodnjem Štajerskem sprejemale. Tozadevie razglasitve bodo sledile pravočasno. VERSORGUNGSAMT GRAZ. Dobro uvedena stara veicirgtn iu družba ponujal kosi ni klej lep zu kože klej za usije umetna gnojla žehilino in kemične produkte FRANZ RUCKE R Handelsgesellschaft m.b.H. Wien 1. Esslinggasse Nr. 13. 21/ Vrnil se je in zopet deluje živinozdravnik Peter Škofič, Marburg a d. Drau. Sc.hmiterergasse 31 __273 Kleparskega vajenca sprejme Johann Klasinz, Marburg a/D., PolKTsch, Triesterstraße 6. ' 271 nnA*A>iln Neznanokam je odšla WP010"10, 70 letna E. Fischer. Oblečena je v modro kmečko obleko, na glavi nosi sivo ruto, predpasnik pa iz tiskane tkanine. Ce bi jo kdo spoznal, ga prosim, da bi jo proti nagradi zadržal in mene obvestil. R. Fischer, St. Benedikten i. W. B. Nr. 5. 269 HlrinTrS razume vinogradna reiupvu| dela, sprejme Harz Alois, Koschak Nr. 53, Marburg a/D. 275 Vaienca in pomočnika sprejmem takoj. Franz- N>';rep, Sattler St. Leonhrad W. B. 265 Upokojenec oženjen du bi službo in r ' ' stanovanje na malem vinogradniškem posestvu. Ponudbe pod „Pošten 33'' na upravo lista. 238 Majerja 'Me.arjaV, oženjenega, poštenega in pridnega s spričevali, zmožnega nemščine, sprejme takoj Obst- und Weinbausc.hule Mstrburc a. d. Drau. 231 m m» «v 9 Vinicarja poštenega. z 4 delovnimi močmi se sprejme. Koschak 39, P. Marburg a./Drau. 236 Dva vtničarja s po 3—4 delovnimi močmi, sposobne ljudi z daljšimi spričevali se sprejme. Prednost imajo absolventi viničarskega tečaja. Preac, Pettau, Ober-Rann 31. __241 Natakarskega vajenca zdravega sprejme Baluireslauralion Sleinbruck.__245 Vaienec f t)Ti,merT1°Solsko iz°- w **8 iira/lK) se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Anton Vo~ denik. Pletrowitsch bei Cilli. 246 l\ E E/ I Q za posestvo se sprej-fc» £ B« w me Ponudbe pod „Poštenost" na upravo lista. 259 Kundmachung betreffend die Aufnahme von Schülern in die Obst- und Weinbausehale in Marburg ZIEL DER ANSTALT Die Obst- und WeinbauschuLe in Marburg hat die Aufgabe, Be-Iriebsführer gemischter landwirtschaftlicher Betriebe mit vorherrschendem Obst- und Weinbau auszubilden und sie zu aufrechten deutschen Menschen nationalsozialistischer Haltung zu erziehen. Die Ausbildung gliedert sich in zwei Teile: Im ersten Jahre erfolgt die praktische Vorbereitung, im zweiten Jahre die fachlich-theoretische Ausbildung. AUFNAHMSBEDINGUNGEN 1. Für das Vorbereitungsjalir wird das 16. Lebensjahr, für den Fachlehrgang, das 17. Lebensjahr als Mindestalter gefordert. 2. Die deutsche Staatsangehörigkeit oder die Mitgliedschaft des Störrischen Heimatbundes. 3. Das Abschlußzeugnis der Volks- oder Bürger- bzw. Hauptschule, 4. Eine zweijährige praktische Tätigkeit in einem Landwirtschafts-oder Obst- und Weinbaubetriebe. 5. Die Aufnahmsbewerber für den IL Jahrgang haben eine Aufnahmsprüfung abzulegen, die sich vor allen über die deutsche Sprache und über die Gegenstände des Volksschulun[erreichtes erstreckt. LEHRPLAN Ah der Anstalt werden folgende Gegenstände unterrichtet: landwirtschaftliche Nutzungslehre, Obst-, Wein- und Gemüsebau, landwirtschaftlicher Acker- und Pflanzenbau, Viehhaltung und die einschlägigen Hilfsfächer. ZAIILI NGSBEDLNGUNGEN Der I. Jahrgang hat keine Zahlungsverpflichtungen bei freier Unterkunft und Verpflegung. Im H. Jahrgang hat jeder Schüler 40 RM Schulgeld je Ja-hr und 35 RM je Monat für die Verpflegung und Unterkunft zu entrichten. Bei Bedürftigkeit und Würdigkeit werden Beihilfen gewährt. SCHULBEGINN Die Schule beginnt am 1. Oktober. Die Anmeldung kann nur schriftlich geschehen und hat bis zum 15. September zu erfolgen. URKUNDEN UND BEILAGEN 1. Abschlußzeugnis der Volks- oder Bürger- bzw Hauptschule. 2. Bestätigung ül>er die Zurücklegung einer zweijährigen Praxis in einem landwirtschaftlichen Betriebe auch in der väterlichen Wirtschaft durch den zuständigen Amtsbürgermeister. 3. Geburts- und Heimatschein. 4. Ein selbstgeschriebener Lebenslauf in deutscher Sprache. 5. Für deutsche Staatsangehörige der kleine Ariernachweis, für nicht Reichsangehörige die Mitgliedskarte des Steirischen Heimatbundes. 6. Die Einwilligung des Vaters zum Eintritt in die Anstalt. Chef der Zivil Verwaltung in der Untersteiermark Im Auftrag Der Leiter der Obst- und Weinbauschule Marburg a. d. Drau: JENTSCH ZAHVALA Za ob slavnostni poslovitvi umrlega WILLI WITZMANN-a darovane vence in cvetlice, se iskreno zahvaljujemo. Prav posebno se zahvalimo za udeležbo na zadnji poti pokojnega, gospodu Re-gierungsrat-u Dr. Müller-IIaccius-u za globoko segajoč poslovilni govor, nadalje vodstvu organizacije Steirischer Heimatbund, Kreisfuh-rer-jem za Marburg-Stadt in Marburg-Land, Führer-ju Ortsgruppe Reifnigg, Wehrmannschafl-i organizacije Steirischer Heimatbund, Gen-darmerie-Oberst-u Nowotny-ju, pripadnikom Gendarmerie-je ter mnogoštevilno zastopanemu prebivalstvu iz daljnje okolice Reifnigg-a. 277 Družine Witzmann, Tomas! in Miglitsch