leto VIII. LJUBLJANA, AVGUST—SEPTEMBER 1967 ŠTEVILKA 8—9 OB JUBILEJU Na drugem mestu današnje jubilejne številke našega časopisa, posvečene dvajseti obletnici našega podjetja, poročamo podrobneje o naših ekonomskih uspehih in neuspehih v teh dvajsetih letih našega obstanka. Podatki, predvsem pa diagrami, ki smo jih pripravili, govore dovolj zgovorno o tem, kako se je naše podjetje gospodarsko razvijalo. Kljub vsem težavam in vsem objektivnim in subjektivnim pomanjkljivostim lahko rečemo, da pomeni dosedanji razvoj naše tovarne velik uspeh naše delovne skupnosti, ki se je po svoji sestavi sicer nekajkrat menjala, a ki je vendar v teh letih dobila že neko svojo posebno fiziognomijo. Že samo dejstvo, da imamo v svoji sredi nad 500 ali dobro šestino sodelavcev, ki so pri nas že nad deset let, priča o tem, da si je podjetje počasi le ustvarilo neko svojo tradicijo, ki bi jo bilo treba še bolj negovati in tako našemu razvoju še globlje vtisniti pečat neprekinjene povezanosti našega dela z delom generacije, ki je že stopila ali stopa v pokoj. Dvajset let v življenju večjega gospodarskega podjetja, kakršno je naše, zares ne pomeni — v primerjavi s člove škim življenjem — neke posebne etape, ki bi bila vredna ne vem kakšne pozornosti. Morda bo šele naša petindvajsetletnica leta 1972 pomenila tak višji mejni kamen, ob katerem se bomo lahko bolj razpisali o naši razvojni poti in si mirneje določili našo prihodnost. Vsekakor pa velja, da je v razvoju strojne industrije na Slovenskem tudi dvajsetletnica našega podjetja dogodek, ki nas navdaja z zanosom glede na prehojeno pot in z zaupanjem glede na pot, ki je pred nami. Res je, da je predlanskim posegla v ta razvoj gospodarska reforma, ki seveda močno prizadeva tudi nas. Pri tem se zavedamo, da premagovanje objektivnih težav, ki jih je reforma prinesla za vse naše gospodarstvo ni samo naša zadeva; prav zaradi tega menimo, da bo naše gospodarstvo te objektivne težave ob skupnih prizadevanjih vseh prizadetih znalo in moglo prebroditi. Za naše posebne, t. j. subjektivne težave pa prav tako ne dvomimo, da bo naša delovna skupnost znala in mogla najti pot, da jih sama razreši. To naše zadnje zaupanje temelji namreč na veri in zaupanju v našega delovnega človeka,^ lito-strojskega človeka, ki je že doslej v neštetih kritičnih okoliščinah dokazal, da zna biti kos tudi najhujšim težavam na domačem ali zunanjem trgu. Predvsem bi prav ob naši dvajsetletnici želeli poudariti, da v našem vsakdanjem življenju in delu navadno pozabljamo prav na ta tako pomembni človeški element. Dobro vemo, da je Litostroj v teh dvajsetih letih svojega plodnega obstanka, koristnega za vso našo družbo, ustvaril izdelke, s katerimi se upravičeno lahko ponaša. Ni treba, da tu posebej s številkami utemeljujemo to trditev, ki jo potrjuje npr. blizu tri sto izdelanih turbin, ki v skoraj sto naših hidroelektrarnah in hi-drocentralah na raznih celinah po svetu proizvajajo na milijone kilovatnih ur električne energije. Prav tako bi bilo odveč opozarjati na uspešne izvedbe naših črpalk, na stotine naših dvigal (ki so še posebej ponesla v svet ime našega podjetja) in drugih naših izdelkov, ki so razen na domači trg našli svojo pot tudi na svetovne trge. Vse to in še drugi uspehi naše delovne skupnosti so znani in za-_ radi osvežitve spomina v tej naši jubilejni številki na drugih mestih tudi dokumentirani. Manj pa je v zavesti vseh nas in vse naše javnosti, da se za temi uspehi skrivajo neštete neznane delovne roke ustvarjalcev teh naših delovnih uspehov — od navadnega do na pol izučenega ali izučenega in visoko kvalificiranega delavca, preddelavcev, vodij posameznih skupin, obratovodij, tehnikov in inženirjev, projektantov in kon-strukterjev pa vse do naših vodilnih delavcev v upravi podjetja in članov naših samoupravnih organov. Tu se že blesti nešteto imen oseb, ki imajo nedvomne zasluge za razvoj našega podjetja in ki nas navdajajo z največjim ponosom ob misli, da smo tudi na tem področju našli v svoji sredi toliko sposobnih delavcev, ki so s svojim nenehnim in požrtvovalnim delom pomagali k domačemu in svetovnemu uspehu in ugledu našega podjetja, tako da nas ob še tako kritični primerjavi s tujino ne le ni treba biti sram, temveč se nanje lahko zmeraj tudi osebno sklicujemo kot na pionirje našega napredka in razvoja v teh letih. Da je med njimi ne le največ naših »dvajsetletnikov« (ali vsaj takšnih, ki so že nad deset let pri nas), je ne le razumljivo, temveč je hkrati dokaz, da je v naši tovarni mnogo sposobnih ljudi, ki so lahko ponosni na svoje ustvarjalno delo, pa tudi na zvestobo svojemu podjetju, saj je bilo prav med njimi doslej najmanj fluktuacije in prebegov drugam. In če se vprašamo, zakaj, lahko mirno odgovorimo, ker jih poznamo: samo zato, ker so preveč predani svojemu ustvarjanju in preveč prepričani o sposobno- sti naših delovnih ljudi za oblikovanje izdelkov, ki so za našo proizvodnjo najbolj značilni. Ali pa smo jim mi sami dali dovolj priznanja za to njihovo veliko ustvarjalno delo, ki je poneslo ime naše tovarne v širni svet? Res je, v življenju tovarne dvajset let ne pomeni mnogo. Za vse te naše marljive sodelavce in ustvarjalce našega napredka in vzpona pa pomeni dvajset let dobršno polovico njihovega ustvarjalnega dela sploh, to je skoraj polovica njihovega delovnega življenja. Če je jubilej tovarne, pa četudi je za zdaj še skromen, jubilej vse naše delovne skupnosti, je jubilej teh naših »dvajsetletnikov« zanje osebno nadvse pomemben in daleč presega pomen našega skupnega jubileja. Vsako podjetje, ki si z žulji svojih sodelavcev ustvarja svoj ugled doma in v svetu in s tem svojo tradicijo, svoje izročilo, ki ga lahko od generacije prenaša na generacijo, ima v takšnih kadrih najbolj zanesljivo jamstvo za nadaljnji napredek in razvoj. Prav ta dvojni pogled na pomen teh naših de-lavcev-ustvarjalcev v slovenskem in jugoslovanskem merilu, kakor tudi v merilu našega podjetja, tias upravičeno navdaja z večjim zaupanjem v prihodnost. Pri tem nas ne moti, kar sicer — utemeljeno ali neutemeljeno — pišemo o trenutnih težavah naše tovarne ali našega gospodarstva. Morda se vse premalo zavedamo, kakšen ogromen potencial je danes za naše gospodarstvo prav v tem našem delovnem človeku, ki mu sredi vsakdanjih skrbi in izpolnjevanja delovnih načrtov, kakršne terja od nas dinamika našega gospodarskega razvoja, posvečamo vse premalo pozornosti. Najboljši dokaz za našo trditev, da je ta naš človek — na splošno — sposoben ustvarjalec, katerega delo se lahko kosa z delom marsikaterega tujega delavca, so priznanja, ki jih naši delovni sili daje tuji svet... Po našem trdnem prepričanju pa vsekakor ni prav, če dopuščamo, da nas ti sposobni sodelavci zapuščajo, včasih celo samo zato, ker pozabljamo, da so tudi oni predvsem ljudje, ki jim vsakdanje odgovorno delo ni le pehanje za zaslužkom, temveč si pogosto bolj žele le nekaj tihega, skromega priznanja. Da, med nami je — ne da bi se tega niti zavedali — mnogo pravih junakov dela, ki pa so zaradi svoje skromnosti (in naše brezbrižnosti!) povečini neznani. Naj_ jim ob našem jubileju velja vsaj ta skupna misel nas vseh in naša skupna zahvala, saj smo predvsem z njihovo pomočjo in z njihovo sposobnostjo dosegli vse tisto, o čemer nam nazorno govore diagrami našega razvoja in vzpona. In ob njih se z upravičenim zaupanjem mirno oziramo tudi v našo prihodnost. Pogled naprej Dvajset let obstanka naše tovarne nam nehote vsiljuje misel o ocenjevanju kakovosti dosedanjega poslovanja, upravičenosti obstanka in glede na velike spremembe, ki so jih podjetja doživela v tej dobi, tudi najbolj pereče vprašanje: kakšne so možnosti za nadaljnji obstanek in razvoj podjetja? Temeljni pogoji za uspešen obstanek podjetja so predvsem: tržišče, kvalitetni proizvodi, racionalna proizvodnja, cene, roki in finančna sredstva za proizvodnjo in plasiranje izdelkov na trgu. Naš proizvodni program nam je v dveh desetletjih že prinesel ugled in zavidljive reference doma in v tujini, predvsem na področju vodnih strojev (turbin in črpalk), prav tako tudi na področju transporta (dvigal in v zadnjih letih tudi viličarjev). Popolnoma pravilno je, da se je tovarna v teh letih v posebnih enotah specializirala za proizvodnjo teh izdelkov in da je — ob upoštevanju potreb tržišča in razpoložljivih strojnih in delovnih kapacitet — širila svojo proizvodnjo tudi s tem, da je uvedla vanjo še dva izdelka: dieselske motorje in opremo za cementarne, v zadnjem času pa še hidravlične stiskalnice. Tako je z vso potrebno prožnostjo sledila zakonitostim našega domačega trga. Kakršna koli drugačna poslovna politika bi se lahko pokazala za neprimerno in bi — posebno v zadnjih letih — dovedla do nepremostljivih težav za podjetje. Povsem naravno je, da se je podjetje v večji meri usmerilo na domači trg, saj je ta najbližji in je zato tudi njegova obdelava mnogo cenejša kakor akvizicija na tujih tržiščih. Razen tega so potrebe domačega trga dovolj velike in bi jih z našimi proizvodnimi kapacitetami lahko pokrivali z vsemi izdelki našega programa. Običajne oscilacije domačega trga so se normalno lahko parirale z intenzivnim plasiranjem na tujih tržiščih, za kar pa je seve potrebno nepretrgano obdelovanje, potrebna so zadostna finančna sredstva in razen vseh konkurenčnih dejavnikov tudi ustrezni finančno poslovni meddržavni sporazumi. Vsekakor pa si moramo za plasiranje tipskih in individualnih izdelkov našega podjetja preskrbeti — tako za domači kakor za tuji trg — dovolj finančnih sredstev za kreditiranje, in to delno iz svojih fondov, delno pa prek finančnih ustanov. Z naše plati je hkrati potrebno storiti vse, da se proizvodnja izdelkov poceni (ne da bi pri tem zanemarili kakovost), da bi tako pri trenutnih kapacitetah in povečanem proizvodnem načrtu občutneje povečali fonde podjetja in dohodke zaposlenih. Čeprav je reforma uvedla strogo nadzorstvo nad investicijami, je obseg investicij pri nas še zmeraj takšen, da bi bilo mogoče v precejšnji meri, če že ne popolnoma, pokrivati razpoložljive domače kapacitete in tako obdržati število zaposlenih v podjetju ter zagotoviti njim in njihovim družinam dostojen kruh. Ker se investicije — kljub omejenim domačim finančnim sredstvom — izvajajo dalje, se pri investitorjih vse močneje in močneje pojavlja težnja po »varovanju« dinarskih sredstev za takšna dela in dobave, ki se jih iz tujine ne da dobiti v kreditni obliki (npr. gradbena dela itd.), vtem ko si zmeraj bolj prizadevajo, uvažati predvsem opremo (stroje in naprave), ki jo inozemski dobavitelji prav radi nudijo na kredit. Pri tem zahajamo često v anomalije, ko na nekem domačem objektu »zmanjka« dinarjev prav za opremo, ki jo izdeluje strojna industrija, čeprav pomeni to le 10—12 °/o vrednosti celotnega objekta. To povzroča seve veliko upadanje naročil v strojni industriji in grozi s pomanjkanjem dela v bližnji prihodnosti. Res je, da so si nekatera podjetja v strojni industriji pripravlja velike zaloge nekurantnih izdelkov, ki jim sedaj vežejo kapital vendar nas to še ne sme zavesti v napačne sklepe, da imajo vsa podjetja strojne industrije tako velike zaloge ali toliko vezanega kapitala. Litostroj ima npr. minimalne zaloge (približno 7,5 °/o svojega bruto prometa), pa ga takšna politika nabavljanja opreme iz inozemstva (na kredit) kljub temu prizadeva, tako da mu grozi pomanjkanje dela — z vsemi neljubimi ukrepi, ki bi temu sledili. Ker potrebujemo za plasiranje izdelkov strojne industrije finančna sredstva za kreditiranje kupcev in proizvodnje, je treba neogibno povečati obratna sredstva takšnih proizvajalcev, pa četudi do višine njihovega enoletnega prometa. Takoj bo treba spet poiskati možnosti za kreditiranje našega izvoza, ki je zadnji dve leti močno stagniral zaradi pomanjkanja kreditov, hkrati pa dodeliti sredstva proizvajalcem za kreditiranje domačih kupcev opreme in proizvodnje strojne industrije. Le tako bi lahko zadržali proizvodnjo v strojni industriji na potrebni višini, zasedli vse kapacitete in preskrbeli dovolj dela v tej veji gospodarstva za vse, ki so v njej zaposleni in ki so vse do danes pomagali s svojimi napori in osebnim prizadevanjem graditi našo socialistično domovino. Sami si zelo prizadevamo, da bi dobili nova naročila. Precej utemeljeni so naši upi, da bomo dobili pomembna naročila za nove hidroelektrarne. Še posebej pa želimo ohraniti svoj realno pridobljeni ugled na tujih trgih, pri čemer jih skrbno preučujemo. V tem našem prizadevanju so skriti naši upi v uspeh in boljšo prihodnost. Inž. Živo j in Čuček, komercialni direktor Druga naša misel in naša zahvala veljata ob tem jubileju vsem prizadevnim delavcem v organih samoupravljanja, ki so — prav tako nesebično in z žrtvovanjem neštetih prostih ur — upravljali naše skupne zadeve. Skozi šolo našega samoupravljanja je šla do zdaj že več kot tretjina našega kolektiva. Tudi med njimi je zraslo in se v vsakdanjem odgovor-(Nadaljevanje na 2. strani) Od prvih do nadaljnjih korakov v našem samoupravljanju POMENEK ZA »OKROGLO MIZO« Z ZASTOPNIKI NAŠIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV O TEM, KAKO JE SAMOUPRAVLJANJE PRI NAS STEKLO, O NEKDANJIH IN SEDANJIH PEREČIH PROBLEMIH IN O NAŠIH POGLEDIH NAPREJ ZA »PRAVI METER« NAŠE TOVARNE Uredniški odbor našega časopisa je ob sklepu, da izdamo ob dvajsetletnici našega podjetja jubilejno številko, naprosil zastopnike samoupravnih organov in politično družbenih organizacij v tovarni, da bi se ob tej priložnosti sproščeno pogovorili za »okroglo mizo« o njihovih pogledih na: — razvoj Litostroja v teh dvajsetih letih in še posebej od prvih začetkov samoupravljanja dalje; — glavne današnje probleme Litostroja in vpliv samoupravljanja na njihovo reševanje; — nadaljnji razvoj Litostroja in prispevek, ki ga lahko k temu dajo naši samoupravni organi. __ Zaradi odsotnosti se vsi vabljeni tovariši pogovora niso mogli udeležiti. Sodelovali so: prvi voljeni predsednik delavskega sveta v našem podjetju Ivo Pavšelj (pred njim je začasno — do prvih rednih volitev — vodil delavski svet Franc Černivec), sedanji predsednik DSP Franc Jevnikar, bivši predsednik upravnega odbora inženir Viktor Nolimal in sedanji predsednik UOP inž. Franc Gregorič. Ljubeznivo se je povabilu odzval tudi sekretar ZK Litostroja inž. Zvonimir Wolfand. Mladino je zastopal Jože Baumkircher. Pogovor je vodil naš glavni urednik, zabeležila pa sta ga Vladimir Kovač in Janez Prijatelj. Preden povzamemo glavne misli pogovora, želimo podati še nekaj informativnih podatkov o prvih začetkih samoupravljanja v našem podjetju. Ob vsakem jubileju našega podjetja praznujemo namreč tudi za tri leta krajšo obletnico samoupravljanja pri nas, letos torej že sedemnajsto obletnico. Na spominski plošči, ki je bila vzidana pri livarni sive litine, kjer so bile tudi prve seje novih samoupravnih organov, je kot datum prevzema tovarne v upravljanje po delovni skupnosti našega podjetja oznamovan 2. september 1950. Prvi začasni predstavniški organ delavskega samoupravljanja s 63 člani pa je bil v resnici izvoljen že 26. januarja 1950. Za predsednika tega začasnega organa je bil tedaj izvoljen Franc Černivec in za njegovega namestnika Stane Jeločnik. Izvoljen je bil tudi 11-članski upravni odbor. Prvi delavski svet je bil izvoljen le formalno in še rji imel jasno določenih pravic in dolžnosti. Imel pa je nalogo, da pripravi vse potrebno za nove volitve samoupravnih organov. Tako je bil potem izvoljen nov delavski svet in za njegovega predsednika Ivan Pavšelj (ki je 2. septembra 1950 simbolično prevzel v svoje roke ključ podjetja), za predsednika UO pa Stane Jeločnik. Tedaj so se dejansko začeli prvi koraki na poti našega samoupravljanja. Ko smo se za »okroglo mizo« spomnili teh dogodkov, smo z zanimanjem prisluhnili pripovedovanju prvega redno izvoljenega predsednika DS, ki je svoj pogled — po zastavljenih vprašanjih — uprl najprej nazaj, primerjal nato tedanje stanje in »ozračje« upravljanja z današnjim in današnjimi perečimi problemi podjetja, hkrati pa se pogumno ozrl tudi naprej, in to z vero in zaupanjem v našo delovno skupnost v celoti in v vsakega posameznega delavca v njej. Če je bila na začetku te naše samoupravne poti povezanost naših tedanjih samoupravljavcev — v neprimerno manjšem kolektivu — neprimerno večja kakor je danes, pa so zato z leti naraščale izkušnje, naraščala je strokovnost in krog izvoljenih samoupravi j alcev se je zmeraj bolj širil. Prva šola samoupravljanja Pogled na prva leta rasti Litostroja pokaže, kako se je gradila osnova, kako je delal kolektiv, kako je bil sposoben vzeti v svoje roke ključe tovarne. V času, ko se je tovarna še gradila, ko so delavci — skupaj s svojimi šefi — s krampi in lopatami šli na prostovoljno delo, je bilo resnično čutiti kolektiv. Človek se je zavedal, da je nekaj naredil, da je družbi nekaj dal, ker je bilo to takrat, ko je bila vsa dežela porušena, potrebno, človek je bil soustvarjalec in je to tudi čutil. Z večanjem kolektiva je enotnost ostala. Spontanost, ki je pripeljala do samoupravljanja, je bila vidna skozi aktivnost družbeno političnih organizacij in ne nazadnje v prostovoljnem delu na objektih, zlasti še pod parolo, da naj gradi mladina. Osnovo članstva prvih izvoljenih organov samoupravljanja so predstavljali delavci, ki so bili najboljši na delovnih mestih, pionirji obratov, strokovnjaki, skratka ljudje, ki so bili z vsem srcem predani utripu tovarne. Na dan predaje ključev samoupravnim organom se vsi še niso popolnoma zavedali, kaj samoupravljanje prinaša. Tov. Leskošek nam je ob neki priliki dejal, da je mogoča samo ena pot. Toda ta pot je bila tedaj še neiz-hojena, ozka in z obeh strani obdana s plotovi tedanje zakonodaje. V začetku je delavski svet deloval kot podaljšana roka družbenopolitičnih organizacij in je bedel nad delom uprave. Upravni odbor je reševal problematiko le načelno. Velik je bil tedaj tudi vpliv direktorja. Samoupravljalci so čutili, da je njihova naloga nekaj več. Želeli so bolj konkretno sodelovati pri razvoju tovarne. Pokazala se je potreba po samoupravnih organih v posameznih obratih. Tudi obisk tov. Tita je spodbudil formiranje obratnih delavskih svetov. Obratni delavski sveti so zaživeli kljub temu, da so se pojavili nekateri odkloni in negativni pojavi. Nekateri so videli samo interes svoje enote in so pozabili na to, da pomeni tovarna celoto. Ozko gledanje se je kazalo v tem, da je bilo znotraj enote vedno vse v redu, napake pa so se iskale drugje. Vsak začetek je pač težak. Samoupravljanje pomeni danes tudi v našem kolektivu sestavni del življenja in dela v tovarni. Lahko bi v primerjavi z desetletjem nazaj govorili o kvalitativnem skoku. V čem se kaže ta sprememba? Od uveljavitve samoupravljanja do danes je šla skozi šolo samoupravljanja skoraj tretjina sedanjega števila članov kolektiva, čeprav so nekateri že zapustili kolektiv, pomeni to število velik doprinos k razvoju Litostroja in njegove posebne podobe, njegovega »jaza«, kakor tudi družbe kot celote. Tako lahko ugotovimo na eni strani velik napredek v razvoju znanja in zavesti somoupravl j alcev, na drugi pa možnosti za poglobitev v problematiko, ki jo prinaša naš čas, zlasti še čas uveljavitve gospodarske reforme. Odnosi med upravo in samoupravo Tudi danes imajo samoupravni organi pred seboj težke naloge. Tudi danes prihaja do negativnih pojavov, ki so kvalitativno drugačne narave kot pred desetletjem. Danes se posebno poudarjajo odnosi med upravo in samoupravo, odnosi med strokovnimi organi in samoupravnimi organi, njihove pristojnosti, še posebej pa vprašanje odgovornosti kot izraz visoke stopnje demokratizacije družbe. Znatno mero kritike je po mnenju predstavnikov samoupravnih organov treba naprtiti strokovnim službam v podjetju. Ne samo, da se često odgovornost skriva za samoupravnimi organi, Strokovne službe bi morale delovati bolj samostojno, samoupravnim organom pa posredovati rešitve problemov, ki jih čestokrat morajo reševati samoupravni organi sami. Negativni pojavi se danes kažejo v težnjah obratov ali posameznih skupin, da z vplivom na zasedbo samoupravnega organa za določeno mandatno obdobje omogočijo sebi v prid določeno vodenje samoupravne politike. Samoupravljanje je še zmeraj šola, to pa zato, ker se nivo odločanja in razpravljanja dviga. Samoupravljanje je preživelo prvo obliko in v izmenjavanju kadrov je občutiti zmeraj večjo kontinuiteto (nepretrganost). Kljub temu pa je morda prekratka mandatna doba članov posameznih organov vzrok, da vsak novo izvoljeni organ spet na novo začrtuje svojo pot. Za spodbudno delovanje upravljalcev je pogoj dobro poznati ljudi, somišljenike in resnične privržence samoupravljanja, hkrati pa je treba dobro poznati tudi podjetje. Spremenjene razmere — spremenjeni odnosi Samoupravljanje zahteva celega človeka. Navsezadnje zoperstavlja življenje tudi tej zahtevi celo vrsto pogojev. Spremenjene življenjske razmere z možnostjo vsakdanje rekreacije, obilje potrošnik dobrin in možnosti pridobitve teh dobrin z dodatnim virom zaslužka povzroča, da ljudje zunaj delovnega časa manj razmišljajo o problemih samoupravljanja. člani samoupravnih organov niso zato dovolj pripravljeni na razprave in so odločitve pogosto rezultat trenutne osebne presoje. Upravni odbor je kot izvršilni organ osrednjega delavskega sveta doživel najbolj kvaliteten vzpon. Ta organ, ki pripravlja gradivo za delavski svet po svojih komisijah, najbolj občuti pomembnost temeljite priprave gradiva. Iz tega izhajajo tudi dobri odnosi med samoupravnimi organi. Zlasti pa je pomembno to, da vlada med člani upravnega odbora na razpravah popolna sproščenost. Skoraj povsem izključeno je zagovarjanje individualnih odklonov. Pobudniki pozitivne smeri Danes so samoupravni organi v veliki meri pobudniki nozitivne smeri, če je bila v letih 1946— 1947 parola, napraviti objekt za vsako ceno, pomeni danes to parolo — ekonomska cena, ki jo je treba postaviti na svetovnem trgu sredi hude konkurence. Sa-moupravniki se čutijo odgovorni in soudeleženi pri kreiranju in odločanju. V kolektivu ni več PREDSEDNIKI DS IN UO OD 1950 DO 1967 26. januarja 1950 je bil za predsednika začasnega predstavniškega organa v podjetju izvoljen Franc Černivec. Na prvih naslednjih rednih volitvah je bil izvoljen za predsednika DSP Ivan Pavšelj, za predsednika UO pa Stane Jeločnik. V naslednjih mandatnih obdobjih pa so se predsedniki samoupravnih organov v podjetju takole razvrstili: 1952— 53: DSP Albin Vipotnik, UO Jakob Pogačar, 1953— 54: DSP Albin Vipotnik, UO Stane Koprivnik, 1954— 56: DSP Jože Jager, UO Stane Koprivnik, 1956— 57: DSP Martin Fine, UO Mirko Debeljak, 1957— 58: DSP Martin Fine, UO Mirko Debeljak, 1958— 60: DSP Stane Peterca, UO Franc Poteko, 1960—62: DSP Milan Vidmar, UO Ivan Jesenšek, 1962—64: DSP Marjan Kompolšek, UO inž. Marko Ceiarc, 1964—66: DSP Marjan Kompolšek, UO inž. Viktor Nolimal, 1966: DSP Franc Jevnikar, UO inž. Franc Gregorič. slišati, da so »oni« odločili to in to, temveč zmeraj bolj pogosto: »mi« smo se odločili za to in to. Po prvem letu samoupravljanja v našem kolektivu so zaživeli zbori delovnih ljudi. Na teh zborih so obravnavali konkretne proizvodne probleme, kar je pripomoglo k temu, da so delavci občutili odvisnost utripa in uspeha tovarne od svojega osebnega dela in prispevka. Zbori proizvajalcev Danes takih zborov ni več. Ponovna oživitev teh zborov bi pripomogla k izboljšanemu vzdušju med člani kolektiva in pravilnemu informiranju. Človek bi začel čutiti, da ni le »mezdni delavec«, temveč soupravijalec. Organizacija takšnih zborov bi morala biti stvar strokovnih organov, probleme pa bi morali obravnavati na poljuden način. Morda je vzrok, da so takšni zbori in informativni sestanki zamrli, v begu pred odgovornostio tistih, ki bi morali posredovati informacije o stanju — z vsemi uspehi in neuspehi. Če gledamo skozi prizmo današnjega stani a v Litostroju, moramo ugotoviti prizadevanje, da bi premerili, kakšni smo, kolikšni smo, kaj zmoremo. Očitno je, da ne vemo prav natančno, kakšno merilo naj uporabimo, kakšen naj bo naš »skupni meter«. Pri tem je osnovno vprašanje — če gledamo z vidika proizvajalca — vskladitev starega in novega. Tipična za nas je namreč prisotnost dveh generacij, starih,_ ki se oklepajo obrtniških delovnih navad, in mladih, novih kadrov s koncepti velikoserijske in moderne industrijske proizvodnje. Nova dinamika življenja Dinamika življenja povzroča tudi težnjo po spremembi načina dela družbeno političnih organizacij. Če sta bila v času uvedbe samoupravljanja sindikalna organizacija in zveza komunistov tista, ki sta bedela nad samoupravnim mehanizmom, danes člani teh organizacij s svojo aktivnostjo in jasno začrtano potjo delu- jejo znotraj samoupravnih teles in organov. Ne le formalna prisotnost, temveč vsebinsko bogatenje je glavna naloga vseh, ki so člani družbeno političnih organizacij. Samoupravljanje je k uspehom Litostroja prispevalo velik delež. Ta delež bo v prihodnje še večji. Če v prvem obdobju življenja samoupravnega mehanizma ni bilo (iz razumljivih razlogov) nekaterih problemov, pa čakajo samoupravnike danes z obravnavanjem sodobnih oblik gospodarjenja mnoge težje naloge. SKLEPNA MISEL: Potrebno je okrepiti vlogo samoupravljanja v našem podjetju in poskrbeti za to, da se bodo strokovne službe čimbolj aktivno vključile v delo samoupravnih organov. Tako bomo najlaže našli tisti »pravi meter« za nadaljnji napredek naše tovarne. Ob jubileju (Nadaljevanje s 1. strani) nem delu izoblikovalo in utrdilo lepo število tistih, na katere lahko z vsem zaupanjem opiramo nadaljnji razvoj našega podjetja, da se bomo ob nadaljnjih jubilejih še z večjim zadovoljstvom ozirali nazaj na že prehojeno pot. Naša zadnja misel in zahvala pa veljata vsem članom naše delovne skupnosti, ki so — vsak po svoje in vsak na svojem delovnem mestu — prav tako doprinesli svoj delež k našim skupnim uspehom. Želimo pa ob tej priložnosti, da bi zgledi vseh naših najboljših vplivali na vse v znamenju enake prizadevnosti in požrtvovalnosti, da bi skupaj prebrodili vse trenutne težave in si tako zagotovili še večje uspehe in še lepšo prihodnost! Naj nas ob našem jubileju še bolj poveže misel, ki jo potrjuje teh dvajset let našega dela in uspehov, da je Litostroj naši socialistični družbi še zmeraj potreben in da je v nas tudi dovolj moči in sposobnosti, da to misel potrdimo z novimi dejanji! np ^ o E -S 1962 V M > o3 O P, 132 .5 ^ N -P-. 8 - 2 a &.S.H .5 17 149 1963 167 51 218 1964 189 73 262 1965 71 17 88 1966 63 27 90 1967 55 8 63 677 193 870 VZGOJA MLADINE Pri vsem tem pa seveda nismo pozabili na našo osnovno dolžnost, na vzgojo mladine v Poklicni šoli. Ker si je tekom let ta šola pridobila tudi zunaj Litostroja ugled in priznanje, je postala na željo Zavoda za strokovno šolstvo eksperimentalna šola. Namen take šole je v praksi preizkušati nove učne načrte, sodelovati pri sestavljanju teh načrtov in uvajanju novih metod pouka. Posebno pereč je bil (pravzaprav je še vedno in verjetno bo še precej časa) pouk poklica v šolskih delavnicah. Za teoretični del pouka smo podedovali dovolj pedagoških izkušenj iz pretekle dobe. Pri tem pouku je bilo potrebno le nenehno izboljševati že obstoječo tehnologijo poučevanja. Pri praktičnem pouku pa pravzaprav ni nihče niti prav vedel, kje začeti, predvsem pa ne, kako poučevati. Kako združiti ročno delo, ki je nekaj dinamičnega, s klasičnim pojmovanjem poučevanja; kako učiti. Kaj kmalu smo spoznali, da poučevanje poklica samo z vajami in predmeti, ki so samim sebi namen, nima dovolj velike vrednosti, kajti vsak učenec se mora učiti tako, da je njegova vaja ali izdelek tudi tehnično in komercialno uporaben. Po drugi strani pa nismo smeli preiti na čisto proizvodnjo ter s tem zanemariti načrtno vzgojo in pouk po načelih, ki jih taka vzgoja zahteva. Polemika okrog tega v strokovnem šolstvu še vedno traja in je verjetno ne bo nikoli konec, kajti čim bi se nehala, bi takoj prevladala ena izmed prej navedenih tendenc. To pa ne bi bilo prav, ker le v pravilnem razmerju obeh faktorjev vidimo uspešno strokovno vzgojo. POPLAČANA PRIZADEVNOST V teh dvajsetih letih je zapustilo Poklicno šolo mnogo absolventov, veliko je število slušateljev v ostalih oddelkih. Opisane razmere v začetku in število učencev oziroma slušateljev, ki so v teh letih šli skozi oddelke naše ustanove, pričajo o prizadevanjih šolskega kolektiva, katerim naj bodo te vrstice skromno priznanje. Prizadevnost kolektiva je bil le eden izmed dveh faktorjev, ki so prinesli naši ustanovi ugled in upoštevanje. Drugi važen faktor je bilo razumevanje pristojnih v tovarni, ki so kljub nasprotnim tendencam spoznali, da bo izhod iz težav le v dobrem in kvalitetnem kadru. Od naših absolventov se danes zahteva ne samo solidno strokovno znanje, temveč tudi primerna splošna razgledanost. Ta je predvsem potrebna vsem delavcem, kajti iz njihovih vrst se volijo samoupravni organi. Že dolgo je, kar smo spoznali, da ne smemo vzgajati izključno delavca-stro-kovnjaka, temveč da moramo predvsem vzgajati v učencih delavca, ki bo strokovno in tudi kot človek ustrezal današnjim pogojem in zahtevam. Mnogokrat smo že dobili priznanje za naš trud, toda najdražje priznanje nam je bilo dano, ko se je privatni lastnik tovarne tekstilnih strojev g. Johann Zim-mer iz Celovca osebno obrnil na naš center ter zaprosil za pomoč pri organiziranju njegove lastne strokovne šole. Zaradi omejenega prostora naj omenim samo to, da omenjena firma šteje samo 350 zaposlenih. Vsako leto bo sprejel okoli 30 novih učencev. Kljub temu, da je privatnik, se mu tako šolanje izplača. Baje je tak njegov rentabilnostni račun. Premisleka vredno! Ob zaključku teh vrstic smatram za potrebno, da ponovno poudarim izredno skrb tovarne za obstoj in razvoj šole. Rezultat pravilno urejenih odnosov med podjetjem in šolo je omogočil uspešen razvoj na vzgojnem področju. Upam, da bo tak medsebojni odnos obstajal tudi v bodoče. Pavel Perko PREGOVORI RAZNIH NARODOV Lačen pes se ne boji palice. (Turški) Hiša brez moškega je kot dan brez sonca. (Turški) Blebetač ne čaka vprašanj. (Ruski) Prijateljstvo povečuje radost, a zmanjšuje žalost. (Angleški) Kdor je zabredel v greh, bo utonil v žalosti. (Angleški) Ob prikazu dosedanje proizvodnje in poslovanja V povojnem gospodarskem razvoju naše domovine so bile Litostroju jasno določene naloge sodelovanja pri izgradnji industrije, posebno elektroenergetskih objektov. Prejete proizvodne naloge je podjetje v preteklih dvajsetih letih z uspehom izpolnilo, o čemer pričajo številni objekti po vsej Jugoslaviji in v inozemstvu: hidrocentrale, črpalne postaje, cementarne in drugi industrijski objekti z našo opremo — tja do dieseiskih motorjev in talnih transportnih sredstev. Ne samo na tehničnem torišču, tudi na gospodarskem polju je bilo naše podjetje nadvse uspešno — kljub vsem težavam, ki jih prinašajo problemi uvajanja in financiranja proizvodnje. Takih težav in problemov je bilo v izobilju. Sredstva, vložena v izgradnjo in za redno obratovanje podjetja, so bila že dosedaj v obliki družbenih dajatev bogato poplačana, ne da bi se pri tem sklicevali na socialna vprašanja, ki jih je Litostroj reševal ali jih rešuje za 3000 do 4000 aktivnih sodelavcev. V gradnjo tovarniških objektov, za stroje, druga sredstva za delo in ostalo opremo je bilo po nabavnih ali revaloriziranih cenah skupaj vloženih v 20 letih Ndin 153’245.208,46. V tem znesku so tudi že sredstva iz lastne akumulacije, porabljena za nabavo strojev in za druga investicijska vlaganja v vrednosti nad Ndin 20'000.000. Z navedenim revaloriziranim finančnim angažmanom je Litostroj do konca 1966. leta ustvaril nerevaloriziranih novih vrednosti t. j. blagovne proizvodnje v skupnem znesku 1,,324,322.660 Ndin ali 132„432,266.000 Sdin. Iz doseženega celotnega dohodka je skupnost prejela v obliki raznih družbenih dajatev — prispevek iz dohodka, davek na promet proizvodov, obresti na osnovna in na obratna sredstva itd. svoj delež v povprečju 20,4 “/o, t. j. Sdin 26„900,478.000 ali Ndin 269,004.780. Zavod za socialno zavarovanje je prejel 4,7'"/o ali 62,554.630 Ndin. Delovnemu kolektivu je pripadlo za neto osebne dohodke 12.2 «/0 ali 161,667.620 novih din. Skladi podjetja, t. j. rezervni sklad in sklad skupne porabe so bili doseženi s 3,2 %> ali 41,895.440 Ndin. Na materialne izdatke in režijo odpade 59,5 '"/o skupnega dohodka. Nesorazmerje med obdavčitvijo dohodka in lastno participacijo je očigledno. S svojo visoko akumulacijo si je skupnost več kot dvakrat povrnila že revalorizirano vrednost svoje naložbe v osnovna sredstva Litostroja. Potrebna obratna sredstva je podjetje reševalo izključno le z bančnimi krediti. Prenizka lastna akumulacija pomeni nerešljiv finančni problem obratnih sredstev za neštete gospodarske organizacije, brez izjeme pa za vsa podjetja strojne industrije. Dolgotrajni ciklus proizvodnje v tej panogi zahteva nadpovprečno več obratnih sredstev pri podpovprečno nizki akumulativnosti kot v drugi proizvodnji. Izdelke strojne industrije označuje solidna kvaliteta in solidne cene, ki ne dopuščajo visokih dobičkov, tega pa zakonodaja s svojimi enotnimi gospodarskimi t. j. davčnimi instrumenti ne upošteva. Tak položaj izziva v našem gospodarstvu nesorazmerja in nesoglasja. Na povprečje osoglašeni gospodarski instrumenti ne delujejo dosledno pravično, ker so nekatere panoge bolj privilegirane od drugih. Zato podjetja iz teh panog razpolagajo z visokimi skladi in visokimi sredstvi za osebne dohodke, npr. trgovina, ki si na račun proizvajalcev ustvarja visoke dobičke. Zaradi nizke akumulativnosti so na žalost tudi osebni dohodki v strojni industriji nesorazmerno nizki, kar izziva beg visokokvalificiranih kadrov, posebno v trgovska podjetja in razne »impe-xe«. Odhod takih kadrov povzroča proizvodnji občutno škodo, motnje in kasnitve v finalizaciji. Proizvodnja potrebuje najboljše strokovnjake in delavce in jih mora primerno nagraditi. Dosledno bi tudi naša gospodarska politi- ka in zakonodaja morali biti temu ustrezno usmerjeni. Nič manj občutljiv problem je nujna potreba po obnovitvi in zamenjavi iztrošenega in tehnično zastarelega strojnega parka. Velik del instaliranih strojev izvira iz reparacij skih dobav; ti stroji so že bili amortizirani, še preden so dospeli v Litostroj. Vsi drugi stroji, z redkimi izjemami, obratujejo v Litostroju tudi že dvajset let. Finančnih sredstev za uspešno rešitev problema obnovitve strojnega parka ni. Vrsto let so bila akumulirana namenska sredstva amortizacijskega sklada blokirana in nazadnje odvedena v proračun, v drugi fazi pa spremenjena v posojilo za začetni sklad obratnih sredstev. Najkočljivejši je slej kot prej nerešen problem obratnih sredstev. Škodljive vplive nezadostnih obratnih sredstev na proizvodnjo in na uspeh poslovanja bi bilo odveč naštevati na tem mestu, poudariti pa je, da pomanjkanje obratnih sredstev iz meseca v mesec ogroža izplačilo zasluženih osebnih dohodkov. Nerazumljivo je, da skupnost v svojem interesu (zaradi tako visokega doprinosa iz družbenih dajatev) ni imela posluha za objektivne težave in finančne potrebe podjetja. Ozko povezana z nadaljnjim razvojem podjetja sta tudi vzgoja kadrov in stanovanjska izgradnja. Bodoči kadri podjetja se šolajo v lastni industrijski šoli. Šola ima med drugimi oddelki triletni pouk, kjer se strokovno vzgaja provprečno 300 učencev. Za svoje delavce je podjetje od svojega obstoja sezidalo 22 stanovanjskih blokov s povprečno 45 stanovanji, 3 samske domove, delavsko restavracijo; podprlo je zadružno stanovanjsko gradnjo 7 litostrojskih stanovanjskih zadrug in gradnjo 2 počitniških domov (v Fiesi in na Soriški planini). Vse investicije v korist družbenega standarda je podjetje financiralo iz svojih namenskih sredstev. Litostroj je sicer še mlado podjetje, saj pomeni 20 let takega industrijskega giganta šele prvo razvojno fazo. V tej kratki dobi pa je delovni kolektiv dosegel že kar zavidne uspehe. Seveda je bila pot do uspeha trda in je bilo treba prebroditi mnogo ovir in težav. Ni dvoma, da bo delovni kolektiv tudi sedanje težave, ki jih je prinesla gospodarska reforma, uspešno premagal in da se bo nazadnje le našla rešitev za obnovitev strojnega parka in obratna sredstva, pa tudi za primemo nagrajevanje. To naše upanje temelji na dosedanjih uspehih, ki jih zgovorno potrjujejo objavljeni diagrami. H. V. Porast skupne in blagovne proizvodnje v tonah in število delavcev 25-000 24 000 23 000 22 000 20000 -19.000 -------- 18896 18000 l/.OOO 16000 15.000 ----- 14000 13 000 12 000 10 000 7 000 ' - 5000 • 4000 2.000 0 4 7 4 8 49 50 51 52 55 54 55 56 5 7 58 59 60 61 62 65- 64 65 66 67 Blagovna proizvodnja 1954 - 1966 1954 1955 1956 «57 1958 1959 1960 1961 1962 1965 1964 1965 1966 1967 4------------—=—— F A RT UB1 RAMA EEALIZACIJ4 ------------------------------------------ Dvajset let v diagramih Razvoj naše turbinske proizvodnje Diagramski prikazi statističnih podatkov so vedno na-zomejši kot same številke. Z njihovo pomočjo lahko z enim samim pogledom objamemo gibanje različnih vrednosti v daljšem časovnem obdobju. Prav to vrednost imamo v mislih, ko objavljamo diagrame, ki ponazorujejo za čas od ustanovitve Litostroja do konca 1966 naslednje zanimive podatke o naši turbinski proizvodnji: 1. Število izdelanih turbin. 2. Skupno moč turbin v KS. 3. Povprečno moč turbin v KS. 4. Povprečno težo strojne opreme v kp za 1 KS. Vsak diagram daje te podatke: — »LETNO«, tj. posamezno po letih, s tanjšimi črta- mi in lestvicami številčnih vrednosti na levi strani; — »SKUPNO«, to je za vse obdobje od 1947 do konca vsakega leta, z debelimi črtami in lestvicami številčnih vrednosti na desni. Število turbin Prvi diagram kaže, da je bilo najskromnejše po številu turbin leto 1948, ko imamo zabeleženo dobavo ene same turbine. Tega leta je v diagramu odmev globo- ke gospodarske spremembe: drobno privatno gospodarstvo je odmrlo in na njegovo mesto so stopila močna državna podjetja. Male turbine, ki jih je dotlej izdelovala podružnica Litostroja v Škofji Loki za privatno gospodarsko iniciativo, niso bile več potrebne, pač pa smo potrebovali nove in velike hidroelektrarne, ki naj bi proizvajale energijo za industrializacijo in elektrifikacijo države. Tega leta je Litostroj zbral v svojih obratih v Ljubljani potrebno strokovno delovno silo in začel s proizvodnjo turbin za prve večje hidroelektrarne, opremljene izključno z domačimi stroji in napravami. Iz tega časa so znana imena HE Vlasini-ca, Savica, Rijeka Musoviča in Zrnovci. Peltonove turbine zanje so vključene v diagramu pod letom 1949. Moči turbin Kar zadeva skupno moč letno izdelanih turbin, priča drugi diagram, da smo zrasli iz tako skromnih začetkov, da jih di-agramsko niti ni mogoče prika- zati. Leta 1947 izdelane turbine so imele skupno samo 186 KS, naslednje leto 86 KS, leta 1949 in 1950 pa približno 9350 KS, 1.1951 pa že 56.600 KS. Potem smo vsako leto dali energetskemu gospodarstvu več konjskih moči vse do leta 1960, ko smo dosegli letno že 289.000 KS. V letih 1961 do 1964 kaže diagram »dolino«. Ta ima svoj vzrok v uveljavljanju naše turbinske proizvodnje na zunanjih trgih, kjer smo takorekoč pričeli lahko samo znova, tj. z manjšimi enotami. Povprečne moči Tretji diagram s povprečnimi močmi je prav tako zelo zgovoren. Tanka črta priča, da povprečna moč letno izdelanih turbin narašča vse do leta 1960, ko sledi padec. Temu je krivo uveljavljanje v inozemstvu, kot smo pojasnili že prej. Leta 1964 kaže diagram visok skok navzgor in leta 1965 dosedanji rekord s skoraj 47.500 KS po turbini. Zaslugo za tako visoko letno povprečno moč imajo turbine za HE Bajino Bašto. Teže za 1 KS Najzanimivejši je pač zadnji diagram, ki s tanko črto podaja povprečne teže letno izdelanih turbin, izračunane glede na 1 KS. Da je bilo v letih 1947 in 1948 potrebnih kar 90,9 oz. 48,8 kilopon-dov strojne opreme za eno samo KS, dokazuje negospodarnost malih turbin, ki smo jih takrat izdelovali. Črta nato v splošnem pada, kar potrjuje okolnost, da smo v obdobju obeh petletk in kasneje izbirati za realizacijo vedno bolj gospodarne projekte hidroelektrarn, tj. objekte z manjšim številom močnejših turbin. LETNO E ” ^ S ^ ŠTEVILO TURBIN osj^v-UDkorvcoc^C)"— rNrv^sj-inko VOtnUDkOU~)U~)UOU-)kOkOkOkOkOkOkO SKUPNO 25 20 15 10 5 0 ^ 250 200 150 100 50 0 Naši izdelki za cementno industrijo Cement je kot osnovna surovina v gradbeništvu nepogrešljiv pri vseh gradnjah, zlasti pri gradnji modemih energetskih in stanovanjskih objektov. Intenzivna povojna gradbena dejavnost je postavila pred naše cementarne tolikšne zahteve po cementu, da jim z obstoječimi stroji niso bile kos. Nujno se je bilo treba lotiti razširitve obstoječih in gradnje novih cementarn. Tu pa je bila dana priložnost Litostroju, da so- , . , deluje pri gradnji strojev, ki so SKUPNE MOČI TURBIN [KS] pn velikosti in vrsti ustrezali lito- [KS] 1.000.000 900.000 800.000 700.000 600.000 500.000 400 000 300.000 200 000 100 000 q — I 1 ‘f,uuuuuu strojskemu proizvodnemu prog- delov do dobave kompletnih objektov mlinic je poteklo vsega 1 znnn/izin Po letu 1955 smo začeli gra- diti prvi mlimci cementa: eno za cementarno Anhovo in drugo za cementarno Trbovlje. Čeprav sta bili mlinici manjši, vendar za tisti čas normalnih kapacitet, 2.000.000 smo venc(ar uvozili plašč cevnega mlina s čelnima stenama in glavna ležaja mlina, ker smo takšno opremo še premalo poznali. Ostali del mlina razen pogona smo izde-1.000 000 iaii p0 dokumentaciji zunanje firme. Kapaciteta 22 t/h pri 2700 cm2/gr je bila za tisti čas normal-na, danes pa spada že med zelo majhne enote. — [KS]' POVPREČNE MOČ! TURBIN Kmalu zatem smo izdelali [KS] mlinice z istočasnim sušenjem 25 000 surovine za cementarno Anhovo, nato mlinico cementa kapacitete 30 t/h pri 2700cm2/gr za cemen- 20.000 tarno Beočin in končno mlinico cementa kapacitete 40 t/h pri 15 000 2700cm2/gr za cementarno Trbov- Ije in cementarno Beočin. To so bile kompletne mlinice 10.000 obtočnega sistema s separatorjem in ostalimi mlinu pripadajočimi 5 000 stroji. kot so elevator, vrečasti filter, ventilatorji, transportne naprave, kompletna elektroopre- 50000 40.000 30.000 20.000 10.000 — — — — v —■ ———————————— v ma z moaerno siiKamo omaro m 75 10 5 90.9 20P 4 njem mlinice. Pri izvoznih poslih smo sodelovali kot sodobavitelji pri opremi celotnih cementarn. Dobavili smo kompletne mlinice surovin in ce-l5 menta ter eno mlinico premoga, razen tega pa tudi opremo za pakirnico, skladiščne in homogeni-zacijske silose in naprave za raz-blatenje gline s cevovodi. Pri nas izdelani mlini že poldrugo leto brezhibno obratujejo v cementarno ni v Etiopiji; kmalu bo končana montaža naše opreme v Indiji (cementarna Cherrapunji), začela pa se je tudi že montaža naše opreme na gradbišču bodoče cementarne Rabak v Sudanu. 1 p— — 90.9 -ir ¥ f I 0 v>r >»«0*0 ‘0«0‘0*0*0»0*0*0<0*©'0 VO«0«0«0 2i a a a mentarn je s tem le skopo podan, saj delne dobave — posamezni stroji — sploh niso omenjene, ker za ta članek niso zanimive. Proizvodnja dvigal Proizvodnja dvigal se je pričela v Litostroju že od samega začetka, ko je pričel izdelovati dvigala najprej za svoje potrebe, nato pa tudi za druga podjetja, ki so hitro rasla v tedanji dobi industrijske izgradnje. Po letu 1954 je opaziti nazadovanje obsega proizvodnje dvigal, kar je bilo posledica tedanjega omejevanja investicijske dejavnosti. Prav v tem času pa je Litostroj začel z izdelavo težkih dvigal za inozemske trge, kar mu je omogočilo stalno povečevati to vrsto proizvodnje, dokler ni v letu 1964 dosegel višek v tej panogi. Delež proizvodnje za izvoz na področju dvigal je bil izredno visok, saj je obsegal med 55—65 "/o celotne proizvodnje dvigal. Na pragu svoje dvajsetletnice bo Litostroj dosegel ponovno svojo najvišjo točko v tej proizvodnji. Inž. M. Kos 2000 1947 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1959 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 Leto PROIZVODNJA ZOBNIŠKIH PRENOSOV V proizvodnji zobniških prenosov in zobnikov je Litostroj prednjačil med vsemi jugoslovanskimi podjetji po svoji izredni kvaliteti, tako da je vedno reševal najtežje probleme zobniških prenosnikov, kjerkoli so se pojavili: v železarnah, predelovalni industriji ali drugje. Razen tega imajo zobniki velik delež tudi v drugih proizvodih Litostroja: dvigalih, viličarjih, bagerjih in prevoznih žerjavih, črpalnih postajah, opekarskih strojih, zlasti pri opremi cementne industrije, kjer nastopajo zobniki največjih izmer (premera do 4,8 m in teže nad 18 t). Zato je tudi proizvodnja reduktorjev močno porasla po letu 1958, ko se je pričela hitro razvijati proizvodnja talnih transportnih sredstev, zlasti pa po letu 1961, ko smo pričeli z izdelavo kompletnih cementarskih naprav za mletje surovin in cementa. Ker predstavlja prav zobniška proizvodnja stopnjo zanesljivosti in kvalitete v vseh teh vrstah strojev, se prav na pragu dvajsetletnice pripravljamo za modernizacijo proizvodnje zobniških prenosnikov. Inž. M. Kos ton | 500.4- 1947 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1959 1959_ 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 Leto Dvajset let v diagramih Število črpa/k Proizvodnja črpalk Črpalke in pripadajoča oprema predstavljajo za Litostroj pomembne proizvode, ki ne ostajajo skriti v okviru celotne proizvodnje Litostroja. Po velikosti se sicer črpalke ne morejo meriti s svojimi sorodniki — turbinami, vendar veliko število črpalk to odtehta. Medtem ko so turbine zelo podvržene državnemu načrtovanju in splošni investicijski politiki, velja to za črpalke le v manjši meri. Črpalka je proizvod za široko potrošnjo, potreben skoraj povsod, kjer je potrebna voda. Ker ga razen tega — v vedno večjem obsegu — zahteva tudi industrija, lahko trdimo, da zahtev po črpalkah ne bo nikoli zmanjkalo. Kljub temu, da smo proizvodnjo črpalk skoraj nenehno povečevali, kljub temu, da imamo v Jugoslaviji še tri pomembne izdelovalce črpalk, znaša letni uvoz črpalk v Jugoslavijo še vedno ca. 50 "/o. Našo proizvodnjo črpalk grafično prikazujemo s štirimi diagrami. Vsi diagrami kažejo s tanjšimi črtami podatke za vsako leto; kumulativni rezultati so podani z debelejšimi črtami. Podatke navajamo od leta 1953 naprej; takrat je začela črpalna oprema zavzemati pomembnejši obseg v naši proizvodnji. Diagram številka 1 prikazuje dobavljeno težo opreme za črpal-ne postaje v tonah. Podatki so vzeti do vključno leta 1961 iz arhiva našega IBM, od leta 1962 pa iz pogodb. Velik skok proizvodnje v letu 1955 si tolmačimo z izdelavo drobnejše armature v velikih serijah, ki smo jo pozneje opustili. V zadnjih dveh letih opažamo znatno znižanje tonaže. To gre deloma na račun zmanjšanja investicij, deloma na račun opreme, ki jo lahko kupci dobijo drugod ceneje. Od leta 1962 naprej prikazani podatki niso časovno popolnoma realni, ker so podani glede na dobavne roke iz pogodb. Ker smo nekatera leta imeli rebalanse plana, bi dejansko bili vrhovi v letih 1961, i963 in 1964 nižji, nasprotno pa udori v letih 1962, 1965 in 1966 višji. Na diagramu številka 2 podajamo število izdelanih črpalk v posameznih letih in skupno. Diagram številka 3 prikazuje količino vode, ki jo morejo prečrpati naše črpalke v vsaki sekundi, diagram številka 4 pa moči, ki so instalirane z našimi črpalkami. Prikazani rezultati niso skromni. Vendar moramo gledati, da jih v bodoče še izboljšamo. K temu nas vodi ena sama pot: načrtni razvoj, standardizacija, skrajšanje dobavnih rokov in pocenitev proizvodnje. Dela v Kambodži »Privredni vjestnik« iz Zagreba je v juniju objavil članek »Uspešna dela v Kambodži«, kjer član-kar omenja dela zagrebškega podjetja »Dalekovod«. To podjetje gradi elektroenergetske objekte v Kambodži. Opremo za te objekte so izdelali v podjetjih: Rade Končar, Litostroj in Ener-goinvest. Strokovnjaki Dalekovo-da so zgradili celoten daljnovod z močjo 110 kilovoltov Kirirom-Phnom Penh v dolžini 120 km. Poudariti moramo, da se naši strokovnjaki trudijo, da bi ob gradnji teh objektov prenašali svoje znanje tudi na kamboške delavce. UTNO Skupna teža črpdnih naprav / mo mi 1600 im tZOD 1000 800 600 400 zrn IS. 00o 14.000 13.000 10000 11.000 10.000 9.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3000 zono 1.000 LETNO so A so- lo Sekundna pretočna količina $ 8 is LETNO MU 3Z SKUPNO 30 "Ž/sek 500 ZB ZB Z4 ZZ 400 ZO 48 300 16 14 IZ ZOO 10 8 -m 6 4 2 0 0 (§ SKUPNO nw 150 M 130 1Z0 no no 90 80 70 60 SO 40 30 ZO *7 0 REKONSTRUKCIJA TOVARNE CEMENTA NA KOSMETU Med tovarno cementa »šar« v General Jankoviču (Kosmet) in našim podjetjem je bila podpisana pogodba o popolni rekonstrukciji te stare cementarne s predajo objekta pod ključ. Litostroj se je kot nosilec posla v tej zadevi obvezal, da bo v dvajsetih mesecih od podpisa pogodbe s svojimi sredstvi v znesku 3,5 milijarde starih dinarjev rekonstruiral cementarno, ki bo potem povečala svojo proizvodnjo za več kot 100 °/o. Litostroj bo dobavil celotno opremo rekonstruirane cementarne, ki obsega rotacijsko peč s kapaciteto 450 ton klinkerja na dan z vsemi pripadajočimi objekti za mletje in prevoz blaga. Sredstva za rekonstrukcijo bo cementarna »Šar« — ob jamstvu investicijske banke v Prištini — vrnila Litostroju v drugi polovici leta 1969. OKOLI HE BAJINE BAŠTE »Borba« je v juliju objavila članek o HE BAJINI BAŠTI, ki ga v kratkem povzemamo za naš časopis: Višje gospodarsko sodišče v Beogradu je pred dnevi odbilo tožbeni zahtevek občine Višegrad, v katerem je ta zahtevala, da ji HE BAJINA BAŠTA omogoči večjo zaščito mesta in okolice, kar bi H E veljalo najmanj 4 milijarde 244 milijonov starih dinarjev. Iz sodbe tega sodišča je tudi razvidno, da akumulacijsko jezero na Drini ne ogroža Višegrada niti v času največjih poplav. Občina Višegrad je po tej razsodbi dolžna plačati HE BAJINI BAŠTI sodne stroške v višini 2 milijona 717 tisoč 600 starih dinarjev, seveda pa jim preostaja še možnost, da se pritožijo na Vrhovno gospodarsko sodišče v Beogradu. RAZVOJ STANOVANJSKE IZGRADNJE ocig5H967 STANOVANJA. IM NAeSON JEt!£ 04 I 404[ 1470 B647 fOOH42H187| index: 100 116 160 171 193 227 249 283 293 Proizvodnja dieselskih motorjev Iz januarske številke revije The Motor S hip povzemamo nekaj zanimivih številčnih podatkov o zgrajenih ladjah in vanje vgrajenih motorjih za leto 1966. Pregled zajema samo ladje, katerih nosilnost je večja od 2000 t. Ladjedelnice so zgradile 789 ladij, ki so bile opremeljene z dieselskimi motorji. Skupna moč teh motorjev je 7,066.910 KS. Porast napram letu 1965 je znaten. Takrat je bilo izdelanih 698 ladij z dieselskim pogonom ter je skupna moč motorjev znašala 6,213.550 KS. Porast po številu ladij znaša 91 ladij, po moči pa 853.360 KS. V spodnji razpredelnici so navedeni tipi dieselskih motorjev, na katere odpade glavni delež v tej proizvodnji. Pod označbo tipov je zajeta proizvodnja matične firme in vseh licencionarjev. Število izdelanih motorjev Tip Število ladij pri matični firmi pri licen-cioharjih skupaj CZ) ti ‘°/o od svetovne proizvodnje Porast nasproti 1964 v °/o Sulzer 200 22 188 210 2,481.440 35.120 + 1,11 B & W 184 44 159 203 1,999.470 28.300 — 2,36 M. A. N. 134 55 102 157 1,064.360 15.060 + 0,22 Gotaverken 31 24 8 32 383.750 5.430 — 1,33 Fiat 20 13 8 21 242.150 3.428 + 0,073 Pielstick 19 2 44 46 201.840 2.856 + 1,676 Mitsubishi 20 14 6 20 135.700 1.921 — 0,529 Stork 4 4 — 4 46.300 0.655 — 0,005 Fairbanks Morse 7 7 7 46.100 0.652 — 0,088 Doxford 4 4 — 4 45.500 0.644 — 0,456 Ostali 166 218 8 226 420.300 5.934 Skupaj 789 407 523 930 7,066.910 Leto 1966 je torej rekordno leto ter z 0,4 milijona ton presega dosedanji rekord v zgrajeni tonaži, ki ga ima leto 1943. (II. svetovna vojna!) Takrat je bilo zgrajenih ladij za 13,9 milijona bruto reg. ton, v letu 1966 pa 14,3 milijona ton. Leto 1966 je zanimivo tudi zaradi tega, ker je bila tega leta splavljena prva ladja z več kot 100.000 bruto reg. ton. To je japonski tanker Idemitsu Mam z nosilnostjo 205.000 ton. Kakšen je v luči teh številk delež Litostroja v tej dejavnosti? Predvsem moramo ugotoviti, da v jugoslovanskem ladjedelništvu čvrsto držimo pozicije, ki smo si jih na področju pomožnih ladijskih motorjev pridobili v prejšnjih letih. Navedeno je razvidno iz podatkov o zgrajenih ladjah v jugoslovanskih ladjedelnicah v letu 1966, kar kaže sledeča tabela: V letu 1966 smo proizvedli naslednje dieselske motorje: Pogonski motorji: 928-VBF-50 — 1 kom Proizvodnja Menimo, da je prav, če seznanimo naš kolektiv in poslovne prijatelje s proizvodnjo hidravličnih stiskalnic in naprav. Če primerjamo, da je čas za uvajanje nove proizvodnje 3 do 5 let, kar je odvisno od kompliciranosti proizvodov, smo dolžni, da po 4 letih podamo obračun dela vsemu kolektivu, ki je posredno prav tako nosilec uspehov ali neuspehov. Dejanski začetki izdelave hidravličnih stiskalnic segajo v leto 1958. Vendar je zaradi objektivnih, kakor tudi subjektivnih težav prišlo tako daleč, da je v letu 1962 nastalo vprašanje, ali bomo sploh še izdelovali te naprave. Taktratno vodstvo podjetja je sklenilo zadolžiti PE-SN z rekonstrukcijo vseh stiskalnic, ki so bile bodisi pri naročnikih ali pa v izdelavi. Pomožni motorji: 325 — MTBH — 40 6 kom 525 — MTBH — 40 6 kom 725 — MTBH — 40 6 kom 521 — MTBH — 30 3 kom Glavnino naše proizvodnje so torej tudi v tem letu tvorili dieselski agregati za ladje, ki jih jugoslovanske ladjedelnice gradijo za SZ v okviru tako imenovanega prvega programa. Na tem področju prejemamo še nova naročila, saj se gospodarsko sodelovanje med SZ in Jugoslavijo še razširja. Zato bomo tej veji proizvodnje morali Ladja med gradnjo v splitski ladjedelnici 195} 1958 1959 1960 1961 1962 1965 1964 1965 1966 Diagram proizvodnje dieselskih motorjev v milijonih bruto reg. ton Tako se je začelo delo v PE-SN. Na eni strani rekonstrukcija do 60 °/o na obstoječih stiskalnicah na drugi pa razvijanje popolnoma novega sistema gradnje hidravličnih stiskalnic, to pa zato, ker je bil prav v letih od 1956 do 1963 dosežen v svetovnem merilu velik premik v gradnji takšnih strojev. Predvsem je prišlo do uvajanja avtomatike. Ta napredek smo morali dohiteti, če smo hoteli tehnično sodelovati z ostalim svetom. Tega pa nismo mogli izvesti na starih, čeprav predelanih stiskalnicah. Zato smo samostojno razvili popolnoma nov sistem, brez licenc in vzornikov. ČASOVNO POTEKANJE PRIPRAVE IN PROIZVODNJE Z nekaj diagrami bomo prikazali dinamiko proizvodnje, pripravo dokumentacije in sam proces proizvodnje. Številke v diagramu so zaradi boljše predstave zaokrožene. Podatki nazorno kažejo, da je bil vložek večji od realizacije, kar se odraža v nedovršeni proizvodnji. Čeprav ta ni zaskrbljujoče velika, nas mora vendarle siliti k večji finalizaciji, to je k hitrejšemu obračanju obratnih sredstev. Stiskalnice litostrojske proizvodnje že obratujejo po vseh republikah SFRJ. Razpredelnica na 9. strani kaže asortiman, silo stiskanja, področje uporabe in republiko. Prvo mesto pripada firmi Sul-zer in njenim licencionarjem. B & W je potisnjen na drugo mesto, kar se mu je zgodilo tudi v letu 1965. Ostre konkurence, ki vlada na tem področju, se B & W dobro zaveda. V naših časopisih smo zasledili novico, da bo B & W v Kopenhagenu opustil gradnjo novih ladij. B & W poseduje namreč tudi velike ladjedelnice. Smisel tega ukrepa je vsekakor tudi v tem, da se pojačajo in koncentrirajo napori na polju dieselskih motorjev; ladjedelništvo, kjer je konkurenca še ostrejša, pa opusti. Od tega si določene posredne koristi lahko obeta tudi Litostroj. V dosedanjem poslovnem sodelovanju s firmo B & W smo ravno zaradi premajhne koncentrirano-sti te firme na problematiko dieselskih motorjev zadevali na nekatere težave. Naslednji diagram nam kaže svetovno situacijo na področju ladjedelništva in sicer nosilnost splavljenih ladij po letih od 1957 do 1966. Ladjedelnica Ime ladje Tip Lastnik Nosilnost ton Glavni motorji Pomožni motorji Ladjedel. »3. maj« General Skodunovic tanker USSR 20.800 Uljanik-B & W Litostroj-B & W Trsat linijska tovorna Jugosl. Lin. Plovidba 10.500 Stork Vishva Kaushal tovorna za premog Shipping. Corp. of India 13.400 3. maj-Sulzer Nikolaj Podvojski tanker USSR 20.800 Uljanik-B & W Litostroj-B & W General Bocarov tanker USSR 20.800 Uljanik-B & W Litostroj-B & W Vishva Tilak tovorna za premog Shipping. Corp. of India 13.400 3. maj-Sulzer Ladjedel. Mosor Bol tovorna Jadranska Slobod. Plovidba 3.000 Uljanik-B & W Solin tovorna Jadranska Slobod. Plovidba 3.000 Uljanik-B & W Podravina tanker Jugoslov. Tankerska Plovidba 5.700 Hitachi-B & W Ladjedel. Split Oleko Dundich tanker USSR 20.800 Uljanik-B & W Litostroj-B & W Petr Alekseev tanker USSR 20.800 Uljanik-B & W Litostroj-B & W Maršal Birjuzov tanker USSR 20.800 Uljanik-B & W Litostroj-B & W General Zdanov tanker USSR 20.800 Uljanik-B & W Litostroj-B & W Bagh-E-Dacca linijska tovorna Pakistan Shipping Line 12.860 Cegielski-Sulzer Bani ja tovorna za razsut tovor Atlantska Plovidba 20.800 Fiat Alka linijska tovorna Jadranska Slobod. Plovidba 8.000 Sulzer Ladjedel. Uljanik Kordofan linijska tovorna Sudan Shipping Line 4.950 Uljanik-B & W Kranjčevič linijska tovorna Jugolinija 7.500 Stork Musa Djalil linijska tovorna USSR 12.000 Uljanik-B & W Litostroj-B & W Demyan Bedny linijska tovorna USSR 12.000 Uljanik-B &W Litostroj-B & W Alexandr Gersten linijska tovorna USSR 12.000 Uljanik-B &W Litostroj-B & W Visarion Belinsky linijska tovorna USSR 12.000 Uljanik-B & W Litostroj-B & W Nikolai Ogarev linijska tovorna USSR 12.000 Uljanik-B &W Litostroj-B & W g AS hidravličnih stiskalnic PREGLED LITOSTROJSKIH STISKALNIC, DOBAVLJENIH POSAMEZNIM REPUBLIKAM SFRJ Srbija Hrvatska Bosna in Hercegovina Makedonija Slovenija Črna gora 6 960 Duroplasti Guma 7 1125 Sinter metal in keramika 5 620 Globoki vlek pločevine 3 2400 Posebne izvedbe 12 920 Paketirke 33 5925 18 2915 Duroplasti 48 9600 Guma 4 1660 Sinter metal in keramika 1 3 580 Globoki vlek pločevine 3 1776 Posebne izvedbe 5 370 Paketirke 81 16901 12 960 Duroplasti Guma Sinter metal in keramika 1 160 Globoki vlek pločevine 2 650 Posebne izvedbe 1 80 Paketirke 16 1850 3 600 Duroplasti Guma Sinter metal in keramika 3 420 Globoki vlek pločevine Posebne izvedbe 2 150 Paketirke 8 1170 7 880 Duroplasti 2 3 1200 Guma Sinter metal in keramika 4 670 Globoki vlek pločevine 1 5 5530 Posebne izvedbe 1 14 1020 Paketirke 32 9300 Duroplasti Guma Sinter metal in keramika 1 160 Globoki vlek pločevine 1 100 Posebne izvedbe 1 70 Paketirke 3 330 Skupaj: 174 35.476 5 2-) Gontogrom dokumentacije za pripravo proizvodnje Osnovna dokumentacija Rekonsfr. starih stiskalnic Hs%?,9,3tr stiskalnic Razvoj in konsfr. illskalnic m, Rozvojln konsrr sSAic m Razvoj demento in . montaža na terenu AUt Tff # 1961 Razvoj tipiziranih elementov .in sklopov m m k -i;'" ^ 3 lil' 2 1 15§ kb O-.-v 66 leto Speajo/no orodje in priprave ♦ » ♦ Tehnološka pripravo dokumentacije ,efo St. zaposlenih konstjrukter/e\i afo ' oro h' . ^ . 4 , ^ St. zaposlenih tehnologov 1.) Diagram gibanja proizvodnje (realizacije) -------rekonstrukcijo -------nova proizvodnjo -------prognozo. proizvoanie ( ) število izdelanih stiskalnic 3.) GHbonje proizvodnega procesa (vložka) 1966 leto prognozo . proizvodnje 1961 63 65 66 leto 0 osebnih prejemkih za junij 1967 Prvih šest mesecev letošnjega leta je za nami. Za to dobo podjetja natančneje pregledajo svoje poslovanje ter nato sklepajo, držeč se pravila: dobro pohvaliti, slabo grajati — poti, načine in ukrepe, ki so vodili k uspehom, je treba še dalje utrjevati, slabosti pa odločno odstranjevati! Prav gotovo bomo tudi mi to našo samoupravljavsko dolž- nost dobro opravili ter go polovico poslovnega Zato bomo tudi v tem članku poleg značilnih postavk v zvezi z junijskimi osebnimi prejemki navedli še nekatere podatke o izplačilu osebnih prejemkov za prvih šest mesecev letošnjega leta. Za mesec junij 1967 je bilo izplačanih na naslov bruto osebnih prejemkov 439,200.343 Sdin. Ta vsota je pomenila le 92,2 odstotka naših »zahtevkov« po osebnih prejemkih. Oglejmo si, kolikšni so bili ti odstotki v obravnavanem obdobju: januar 87,4 februar 83,1 marec 77,0 april 86,9 maj 82,5 junij 92,2 povprečje 84,85 s še večjo vnemo zakorakali v dru-leta. V enem izmed prejšnjih člankov kmo obširneje pisali o tem, kako je razumeti izplačila osebnih prejemkov, kadar so pod 100-odstotnimi zahtevki po osebnih prejemkih. »Priznali« smo, da morajo biti vsa izplačila ekonomsko utemeljena in v skladu s poslovnimi uspehi. Od tod tudi utemeljena uvedba korekcijskega faktorja. Če pa proglasimo za naše »osnovne plače« vsoto vrednosti EČ-1 in Eč-2 in jo štejemo za stoodstotne osnovne osebne prejemke in jih primerjamo s celotnim izplačilom, si lahko napravimo tabelarični pregled za prvo polovico leta 1967; in spet bomo videli, da naši osnovni osebni dohodki nikoli niso bili pod 100 %. S pomočjo take primerjave dobimo naslednji pregled (vse izraženo v starih dinarjih): 1967 Skupno neto izplačilo Vrednost EC-1 in EČ-2 % januar 308,715.771 243,886.180 127,00 februar 272,492.496 248,287.837 112,83 marec 280,482.814 274,108.794 102,33 april 288,668.228 248,050.352 116,37 maj 267,292.062 245.853.672 108,72 junij 282,465.536 247,373.439 114,19 skupaj 1.700,116.907 1.507,560.274 112,77 In kam je šel ta denar? Najprej si to oglejmo za mesec junij 1967, nato pa še za obravnavano obdobje. V tabelah so navedene vrste izplačil v čistih zneskih z ustrezno odstotno strukturo, a v zadnjem stolpcu še odstotna struktura izplačil med vsoto Eč-1 in Eč-2. Za mesec junij 1967 izgleda tabela takole: Sdin % % Eč-1 123,729.797 43,80 Eč-2 123,643.642 43,77 — Redni dopust 18,759.863 6,64 31,99 Preseg norm 17,150.743 6,07 29,25 Težavnost 6,939.784 2,46 11,83 Stalnost 6,787.460 2,40 11,58 Nadure (50 %) 4,630.430 1,64 7,90 Povračila 1,562.371 0,55 2,66 Nočni dodatek 1,540.915 0,54 2,62 Izredni dopust 719.956 0,26 1,23 Avtokontrola 544.000 0,20 0,94 VP-44 — 23,543.425 — 8,33 — 282,465.536 100,00 100,00 Zbirna tabela za prvih šest me- tako kot pri dosedanjih meseč-secev letošnjega leta, prirejena nih pregledih, pa izgleda takole: Sdin % % Eč-1 758,198.701 44,60 Eč-2 749,361.574 44,08 — Preseg norm Redni dopust 135,175.985 7,95 26,98 74,760.628 4,40 14,92 Državni prazniki 45,909.880 2,70 9,16 VP43 (progresija) 44,498.684 2,62 8,88 Težavnost 44,228.437 2,60 8,82 Stalnost 40,597.070 2,40 8,10 VP-42 (80%) 40,505.839 2,38 8,08 Nadure (50%) 33,173.294 1,95 6,62 VP42 (100%) 14,306.559 0,85 2,85 Povračila 12,774.472 0,75 2,55 Nočni dodatek 8,188.769 0,48 1,63 Izredni dopust 4,430.329 0,26 0,88 Avtokontrola 2,664.000 0,16 0,53 VP-44 — 303,002.756 —17,82 — VP-45 — 6,224.617 — 0,36 — 1.699,546.848 100,00 100,00 (1.700,116.907) Primerjava junijskih izplačil letu in letos, izražena v starih di-osebnih prejemkov v preteklem narjih pa je naslednja: 1966 bruto osebni prejemki 406,925.755 število zaposlenih 3393 povprečni neto mesečni prejemki na zaposlenega 76.309 1967 439,200.343 3135 90.100 % 107,93 92,39 118,07 V gornjem pregledu je izraz »zaposlen« uporabljen za tisto število zaposlenih, ki so navedeni na izplačilnih seznamih obravnavanih izplačil. bruto osebni prejemki povprečno število zaposlenih na mesec povprečni neto mesečni prejemek na zaposlenega Oglejmo si še iste podatke za prvih šest mesecev letošnjega leta v primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta: L—VI. 1966 L—VI. 1967 % 2.387,692.866 2.639,242.488 110,54 3485 3219 92,36 72.206 88.032 121,92 Toda ko navajamo te podatke, se obenem opravičujemo, če kak podatek ni do dinarja enak podatkom v uradnih poslovnih dokumentih. Kot že omenjeno, je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta izplačanih 2 mili j. 635,242.488 Sdin bruto osebnih prejemkov, kar znaša 46,30% od predvidenih za celo leto v finančnem načrtu za leto 1967, oziroma 92,60% od predvidenih osebnih prejemkov za obravnavanih šest mesecev. Kako pa smo izpolnjevali planirane letne obveze? Če kontroliramo le štiri najznačilnejše postavke, so rezultati naslednji: % skupna proizvodnja 38,08 blagovna proizvodnja 33,04 fakturirana realizacija 49,44 plačana realizacija 41,22 Ti odstotki pa bi morali biti ob polletju 50%, manjše vrednosti pomenijo slabši rezultat! Če se zadovoljimo le s kontrolo navedenih štirih postavk in jih smatramo kot enakovredne, lahko dalje poenostavljeno ugotovimo, da smo v prvi polovici leta izpolnili celoletne obveznosti s 40,45 %, oziroma polletne obveznosti z 80,90%. Tudi tokrat moramo primerjati 80,90 odstotka izpolnjenih polletnih planskih obveznosti z 92,60 odstotka izplačanimi, za pol leta planiranimi osebnimi prejemki. Na osnovi take analize prednjačijo osebni prejemki za 14,46 odstotka. Toda to je tudi najmanjša razlika med izplačili osebnih prejemkov in obveznostmi v letošnjem letu, kar je ugodno in spodbudno. V. N. SKLEPI UO Na 7. redni seji, ki je bila dne 7. julija 1967, je UO sprejel tele sklepe: 1. Direktor FRS je seznanil UOP, da fakturirana realizacija omogoča maksimalno izplačilo osebnega dohodka za mesec junij v višini 440 milijonov Sdin bruto-bruto. UOP je na osnovi tega sklenil, da se za osebne dohodke v mesecu juliju izplača maksimalno 440 milijonov Sdin bruto-bru-to. 2. UOP predlaga DSP, da sprejme poročilo komisij za pregled pravilnika za izdelavo tehnične dokumentacije tako, kot ga je posredoval delavskemu svetu UOP v celoti, in v zvezi s tem spremeni svoj sklep 2. redne seje z dne 6. 7. 1967, tč. 2, ker so kontrolne komisije, ki delujejo v sklopu STDP, že zadolžene, da do 15. 9. 1967 izvrše pregled upravičencev in revizijo pravilnika, ki bo ponovno predložen v potrditev DSP. 3. UOP priporoča DS PE/S, da sklicujejo seje svojih delavskih svetov tako, da bodo kar najmanj odtegovali delavce iz proizvodnje. 4. Na podlagi ugotovitev in strokovnega mnenja HTV službe se glede na sklep 2. redne seje UOP z dne 25. in 26. 5. 1967 odpravlja nočna dežurna služba v OA in se prva pomoč v nočnem času organizira na način, kot je predviden v 6. členu pogodbe z OA. SKLEPI UOP Na 8. redni seji 21. 7. 1967 je UOP sprejel tele sklepe: 1. UOP je sprejel predlog propagandne službe o razdelitvi sredstev, odobrenih za izvedbo VEČ DOBRE VOLJE (Nadaljevanje s 3. strani) pak so imeli vse možnosti, pravice in dolžnosti do sodelovanja pri razvoju podjetja. Komaj dobra tretjina jih odgovarja, da so imeli možnosti za vpliv na napredek obrata po službeni liniji, vendar konec koncev ni vse odvisno samo od »komande«, ampak od vsakega posameznika, od vsakega delavca. Slabši so podatki o občutku soodgovornosti po samoupravni liniji, saj jih je komaj 17 % odgovorilo, da so po tej poti lahko kaj vplivali na napredek. Ali naj to razumemo kot nezaupnico njim samim kot potencialnim in dejanskim samoupravljal-cem? Tu se precej jasno pokaže, da se sicer delno počutimo indivi- dualno odgovorne za svoje delo, da nam pa skoraj v celoti manjka občutek kolektivne odgovornosti. Najbolj temačni in defetistični so odgovori na zadnjo skupino vprašanj, ki zadevajo proizvodnost. Le ena tretjina jih sodi, da je danes proizvodnost večja kot nekoč, le 14 % jih misli, da jim danes podjetje več nudi, kar 52 % odgovarja, da sami podjetju več dajejo kot prejemajo, in le 16 % jih je prepričanih v svetlejše perspektive podjetja. Oblačno razpoloženje gre vsaj deloma na račun trenutne krize v naročilih, toda odkod oni globlji pesimizem? Nekdo je celo naravnost zapisal: »Popolnoma je zatajila organizacija dela.« Le kakšne konstruktivne in uporabne predloge ima ta neznani kritik? Zdi se mi, da je še najbolj pozitivna želja tistega dvajsetletnika, ki je zapisal: VEČ DOBRE VOLJE, BOLJŠI MEDSEBOJNI ODNOSI, VEČJI USPEH! Pripis: Rezultati ankete so v predstavljeni številčni obliki nujno pomanjkljivi in podobni torzu. Že višina odstotka ne more veljati kot zanesljivo dokumentirana, ampak jo jemljemo razumljivo na znanje z določeno toleranco navzgor ali navzdol. In celo v tem primeru je to lahko le prvi korak, kajti pozanimati bi se morali za vzroke, ozadje posameznih izjav, razpoloženja, kar bi seveda lahko opravili le z osebnimi pogovori. Kdor je zapisal, da ga ne upoštevajo kot človeka, ima najbrž svoje razloge: kako to občuti, kolikokrat je prišel do tega spoznanja, ali je to samo subjektiven vtis, ali pa je morda na tem kaj objektivno oprijemljivega. Kdor misli, da v podjetju nima zadosti perspektiv, bi ga morali tudi pobarati, če ima v svojem poklicu sploh možnosti za napredovanje, ali je že kdaj kandidiral za višje mesto, ali se je pri dosedanjem delu dovolj izkazal, ali ima sploh sposobnosti za zahtevnejše delovno mesto, saj želja in interes še ne jamčita za uspeh pri delu. In če večina naših dvajsetletnikov ne vidi za naše podjetje najlepših perspektiv, je morda premalo poučena o sklepanju novih naročil, gleda položaj tovarne preveč izolirano in premalo povezano s splošnimi težavami kovinske industrije ipd. Rezultati ankete so nujno samo skelet, ki mu je treba dodati še vse tisto, kar manjka, da postane pravo telo. Prof. Mirko Hrovat programa ob proslavi 20. obletnice obstoja podjetja in naročil propagandni službi, da nabavi za 20-letnike primerna spominska darila. 2. UOP predlaga DSP, da sprejme investicijski program, ki obravnava L etapo izgradnje hladilnih naprav in recirkulacijo hladilne vode pri kisikarni, kompre-sorski postaji in elektro pečeh jeklolivarne. 3. UOP je vzel na znanje predvideni plan finalne proizvodnje za mesec avgust v višini 906—950 ton, vendar smatra, da sam še ne zagotavlja možnosti za uspešno realizacijo celotnega letnega plana. Zato naroča vodstvu proizvodnje, da poišče posebne možnosti in sprejme ukrepe za zagotovitev večje (ustreznejše) finalizacije. — Istočasno naroča, da se mesečni operativni plani proizvodnje za II. polletje pripravijo sku-kaj z vodstvom komercialne službe, pri čemer naj se izvrši in preveri najustreznejša koordinacija pogodbenih in proizvodnih rokov ter se tako pripravljen plan predloži UOP do 10. 8. 1967. — Vodstvo proizvodnje naj do L 8. 1967 pripravi predlog plana za mesec avgust, do 3. 8. 1967 pa poročilo o izpolnitvi plana proizvodnje za mesec julij. 4. Delovni skupnosti se posreduje v razpravo predlog pravilnika o varstvu pri delu. DS PE/S se naroča, da v roku 15 dni dostavijo svoje pripombe ali dopolnilne predloge k pravilniku. 5. UOP je ugodil vlogam: a) PPB za odobritev nagrade za poenostavljeno izvedbo pritrditve Peltonovih gonilnikov prof. inž. M. Marinčku 1.500 Ndin; b) Ibra Alagiča za 20-dnevni izredni neplačan dopust, c) Franca Kržišnika, Vinka Klemenčiča in Vinka Mraka za 12-dnevni izredni neplačan dopust. 6. UOP je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zavrnil vlogo Klinične bolnišnice za otroške bolezni za finančno pomoč. 7. UOP je odobril dodatek za nadomeščanje v višini 20 % od 22. 5._ 1967 dalje: a) inž. Jožefu Marenčeju za nadomeščanje šefa mehanske obdelave, b) inž. Dušanu Hočevarju za nadomeščanje šefa projektanta IO. KS se naroča, da v najkrajšem času poskrbi za ustrezno zasedbo teh delovnih mest. Kreditna veriga »Novi list« z Reke je v juliju objavil članek z naslovom »Kreditna veriga«, kjer govori o težavah našega ladjedelništva. V Reki je bil namreč pred časom sestanek, kjer so ladjedelnice obvestile proizvajalce ladijske opreme, da se bodo pri plačevanju uslug držali istih pogojev, kot jih nudijo naročniki ladij. Do sedaj so ladjedelnice morale kreditirati kupce ladij, ker sicer ne bi dobile dela. Ladjedelnice so bile na ta način dvakrat oškodovane. Proizvajalcem ladijske opreme so račune plačale takoj, medtem ko jim lastniki ladij računov niso takoj poravnali. Predstavniki ladjedelnic so predlagali proizvajalcem ladijske opreme, da bi kupovali na kredit okoli 24 % ladijske opreme. Ti so se s tem načelno strinjali, pripomnili pa so, da se podjetjem, ki izdelujejo ladijsko opremo (tu ima zelo vidno vlogo tudi Litostroj), ta proizvodnja ne šteje kot izvozna, ker se ne izvaža direktno. Zaradi vseh teh težav iščejo podjetja večje poslovne perspektive, mislijo pa tudi na to, da bi ustanovila združenje izdelovalcev ladijske opreme, da bi se po tej poti vertikalno integrirali z ladjedelnicami. Učiteljeva strogost je boljša od laskanja staršev. (Iranski) Oprosti vsakomur prej kot sebi. (Španski) Z montaže v HE Rami lili! Sil 1 11IMM11B11B1B 1 I! 11 Marsikateri član Litostroja ne ve, kje se gradi EiE Rama. Morda je sam delal za omenjeno centralo ali vsaj nekajkrat slišal iz ust tovarišev o njej. Veliko je takih, ki so sami obdelovali razne turbinske dele, pa so morda pre-čitali na načrtu, da gre za HE RAMO. Prav bo zato, če damo tu nekaj podatkov in povemo nekaj zanimivosti o tej centrali. HE RAMA se imenuje tako po reki, na kateri bo zgrajena in katere vodo bo uporabljala. Rama je prelepa planinska reka Hercegovine, zelenomodre barve in včasih nas v zgornjem teku zelo spominja na našo Sočo, le da se preliva čez večje skale, ki mogočno molijo iz vode ali pa se voda preliva čeznje in ustvarja slapove. Vsa voda reke Rame teče v Jablaniško jezero, kjer priteka v desni krak 30 km dolgega jezera. Pred dograditvijo znanega Jabla-niškega jezera se je prav tam stekala Rama z Neretvo. Rama je zelo bogata z ribami; poznane so zlasti njene postrvi. Tu je ob sobotah in nedeljah polno ribičev. Tisti, ki so brez avtomobilov, pridejo celo organizirano na lov z avtobusi. Prav zaradi tega, ker je ta lepa reka tako bo- širina na vrhu pa 8 m. Jez je zgrajen z nasipanjem kamna in armiranega dela ekrana jezu. Kameni nasip na jezu, to je telo jezu, vsebuje 1,000.000 m3 kamna in 135.000 suhega dela jezu, ki bo rabil za vodomet jezu. Poleg tega bo nasutih še 32.000 m3 drugega materiala. Dovodni predor do loputnega prostora je dolg 9,5 km s premerom 5000 mm. Na koncu se razcepi na dva predora, imenovana tlačna cevovoda, s premerom 2800 mm, ki padata navpično 238,3 m na turbine, kjer se premer postopno zmanjšuje na 1900 mm, kar je hkrati vstopni del v spiralo turbine. Strojnica je 500 m globoko v hribu, kjer je predor za vhod in skupni predor za odtok vode izpod obeh turbin v staro strugo Rame, takoj nato pa v Jablaniško jezero. Dve Franci-sovi turbini, vsaka po 117.000 KM, bosta dajali letno prek 80 MW generatorjev 735 milijonov kWh električne energije. Rama je tudi najmočnejša elektrarna v sistemu enajstih elektrarn na Neretvi, od katerih je do sedaj zgrajena le Jablanica. Med naštevanjem številk ne smemo pozabiti na naše monter- V Litostroju živahno dokončujejo opremo za nove hidroelektrarne. Med njimi sta tudi dve turbini za HE Ramo pri Jablanici. Ena od teh je bila v juniju že odposlana na gradbišče, druga pa bo odpremljena v začetku prihodnjega meseca. Skupna moč turbin bo 222.000 KS. Na prvih dveh slikah vidimo odpremo vodilnika in cevovoda za HE Ramo, na tretji sliki pa odpremo vodilnega obroča za HE Janu-no II. v Indiji. gata z ribami, so projektanti Predvideli le 43-odstotno izrabo vode, ko bo na njej zgrajen jez. Ostala voda bo še vedno tekla po stari strugi in krasila ta lepi del Hercegovine. Jez na reki Rami bo zgrajen nedaleč od izvira Rame. Rama izvira na ravnini, imenovani Kovačevo Polje, ki ga bo kasneje voda zalila z veliko večjo količino vode, kot jo vsebuje Jablaniško jezero, in sicer s 466.000 m3 vode. Nastalo bo veliko jezero, sredi katerega bo tudi otok s samostanom. Fred tem bo seve treba preseliti Riarsikatero kmetijo v višje lege. Jez bo visok 100 m, širina jeza bo v temeljih 269 m, dolžina 325 m, je, ki vso našo opremo montirajo. Vse naše opreme za HE RAMO je okoli 1000 ton. Redna montaža se je začela že februarja. Takrat je tod vladala huda zima. Snega je bilo tu še v začetku februarja okoli 70 cm! Naši monterji so se vselili v litostroj-sko stanovanjsko barako v Gra-čacu, oddaljenem 3 km od centrale. Kraj je zelo privlačen za naše že nekoliko »razvajene« fante, čeprav je pust in brez vsake zabave. Prvi večji kraj je Jablanica ali v drugi smeri Prozor, ki sta oddaljena po približno 15 km rd5 cesti, po kateri je najbližja pot v Dubrovnik iz Ljubljane. Prav v bližini naše barake je Jablaniško jezero, v katerem bodo monterji našli dovolj zabave, brž ko bosta vreme in čas to dopuščala. Februarja, marca in aprila so že bili postavljeni naši žerjavi, dva v strojnici po 115 t ter en 25-tonski na vodostanu. Medtem se je ves čas opravljala montaža cevovoda za sistem hlajenja in drenaže, nadalje zapornic, sesalnih cevi itd. Največje veselje vseh monterjev, kakor tudi investitorja, je bilo prve dni julija, ko je na teren prispela prva turbina. S tem dnem se je pravzaprav šele začela prava montaža. Naši fantje so komaj čakali na ta trenutek; zdaj se je zanje začelo glavno delo. Investitor in vsi gradbeni delavci Odprema vodilnega obroča za HE Jamuna II (Indija) zelo spoštujejo našo montažno tudi mi, da bi to bilo kmalu in da ekipo, ki uživa velik ugled. Naši bi se po novem uspehu srečno vr-monterji pa si žele, da bi se tur- nili k svojim družinam! bine čimprej zavrtele. Želimo jim Inž. Silvan Štokelj Popotovanje naše mladine po Jugoslaviji Ob sestavljanju delovnega programa družine Počitniške zveze Litostroj je odbor sprejel program dela z naslednjimi udejstvovanji te ločene mladinske organizacije. Kot prva večja akcija PZ — družine Litostroj ie bilo popotovanje po Jugoslaviji. Namen te akcije je bil ogled spomenikov iz NOB, kulturnih spomenikov in dosežkov našega gospodarstva. Ker je bil izlet precej zahteven tako po organizacijski kakor finančni plati, smo se nanj pripravljali tri mesece. Medtem smo izdelali podrobni program, s katerim smo mladince pravočasno seznanili. Prepričani smo, da so bili naši pogoji popotovanja zelo ugodni tako po materialni plati kakor po minimalni porabi rednega letnega dopusta (8 dni). Za udeležence popotovanja iz Litostroja je bila cena 330,00 Ndin, za udeležence drugih ferialnih družin v šiški pa 400,00 Ndin. Razlika med ceno naših udeležencev in drugih je upravičena glede na pomoč litostrojskih družbeno političnih organizacij z naslednjimi prispevki: sindikalna podružnica 2000,00 Ndin, tovarniški komite ZM 1000,00 Ndin, Ferialna družina iz svojega proračuna 1000,00 Ndin. Za prispevke, ki so nam omogočili popotovanje in izvedbo sprejetega programa v celoti, se zahvaljujemo imenovanim organizacijam za izkazano pomoč. Odbor je zadolžil za izvedbo popotovanja po Jugoslaviji glavnega vodjo Marjana Miklavčiča, za prehrano in finance Antona Kovačiča in Jožeta Baumkircher-ja, za organizacijo prenočišča v naših šotorih je bil odgovoren Hasan Burnič, za rekreacijske rekvizite Franc Gluk, za prvo pomoč pa je skrbela Albina Belehar. Petnajstdnevna pot nas je vodila prek Zagreba, Banja Luke, Jajca, Sarajeva, po dolini Neretve, prek Mostarja, Metkoviča, Neuma, Dubrovnika, Herceg Novega, Risnja, Kotora, serpentin Lovčena, Cetinja, Budve in Bara do Ulcinja ter nazaj do Makar-ske, kjer smo se utaborili za 7 dni, nakar smo nadaljevali pot prek Splita, Šibenika, slapov Krke, Zadra, Plitvičkih jezer in Karlovca v Ljubljano. Kljub zgodnji uri smo veselo krenili na pot. V Banja Luko smo prispeli ob 7. uri zjutraj; tam smo privoščili nekaj oddiha sebi in našemu avtobusu »Janezu«, ki smo mu spremenili naličje z zaščitnim znakom »Litostroj«. Srečali smo se s pragom jugoslovanskega Orienta, s prvo džamijo in živahnim trgom, za zajtrk pa so nam posebno teknile pleskavice s čevapčiči in odlični burek. Ogledali smi si kip narodne noše Bosne pred zgradbo Narodne banke. Omembe so vredne zelo lepo urejene mestne zelenice. Pot ob Vrbasu proti Jajcu nam je nudila pogled na staro mesto in spomenik iz NOB na obronkih Čemernice. Pred vstopom v Jajce smo bili impre- sionirani ob pogledu na skupino domačinov v narodnih nošah. Po prihodu v Jajce smo se osvežili v jezerih Plive, nakar smo si ogledali predvsem zgodovinske znamenitosti NOB, stavbo, v kateri so bili sprejeti sklepi drugega zasedanja AVNOJ in postavljeni temelji naše nove Jugoslavije. Zatem smo si ogledali slap Plive in stari del mesta. Ker nam naš skromni proračun ni dopuščal visokih turističnih taks v kampu Jajca, smo se morali napotiti proti Donjemu Vakufu, kjer smo se ob Vrbasu utaborili. Po kratkem posvetovanju smo odredili nočno dežurno službo, ki je skrbela za red, varnost in disciplino tabora. Nočnim dežurnim je šumenje Vrbasa pričaralo iluzijo pravega tabora. Sladkost jutranjega spanja je prekinil glas vodje popotovanja, ki nas je klical k vstajanju. Po obilnem zajtrku — po izbiri — v Kiseljaku smo nadaljevali pot proti Sarajevu. Med peturnim postankom v Sarajevu smo si ogledali most Gavrila Principa. Zelo zanimiv je bil ogled Baš Caršije, Huser-Begove džamije z darili tepihov, ki so jih poklonili državniki arabskega sveta (Naser, šah Riža Pahlavi in Bembela). Na poti v Mostar smo se ustavili pri izviru reke Bosne, ki ga ljudstvo opeva v svojih narodnih pesmih. Naslednji kraj postanka je bilo mesto Mostar, kjer smo si ogledali edinstveni most v Evropi in grobnico padlim borcem na obronkih Mostarja. Pot do prenočišča Neuma nas je vodila mimo hidrocentrale Jablanice. Med vožnjo se je zaslišal ponosen vzklik: »To centralo je montiral tudi moj oče!« Mladi litostrojčani smo bili ponosni ob pogledu na to delo naših starejših članov kolektiva. Prenočili smo v ferialnem taboru v obmorskem mestecu Neumu. Kljub temi in pozni uri smo se brž vrgli v morje, da bi se osvežili. Vodja popotovanja nam žal spet ni privoščil jutranjega spanja: pred nami je bila še dolga pot. Dobro smo se prebudili šele ob obilnem zajtrku v Dubrovniku, ki nas je prijetno presenetil ob nizki ceni prehrane, a krepko razočaral zaradi pristojbin za par- Pogled na Stradun v Dubrovniku kiranje; teh nas je rešil prizadevni voznik našega »Janeza« Hilarij Kovačič. Center stare dubrovniške republike nam je nudil vse preveč znamenitosti za naš šest-urni postanek. Večina si je ogledala morski akvarij, mestni muzej in stari del mesta. Popoldan-sko vročino smo premagovali na plaži v Igalu pri Herceg-Novem. Zadnjo svetlobo dneva smo izrabili za postavljanje tabora, da bi se pripravili na prepotreben počitek. Jutranji hlad smo izkoristili za zajtrk v Kotom in vožnjo po slikovitih serpentinah Lovčena, kjer je voznik pokazal vse svoje vozniške sposobnosti pri sukanju volana. Zaradi izredno slabe poti do spomenika Njegoša smo se spominu velikega črnogorskega pesnika oddolžili samo z ogledom njegove rojstne hiše. V Cetinju smo pri iskanju zgodovinske cerkve z znamenito ograjo, narejeno iz zaplenjenih tri tisoč turških pušk, doživeli naslednji nevsakdanji doživljaj. Ko je vodja popotovanja vprašal starejšega meščana, kje je znamenita cerkev, mu je ta odgovoril: »Mladiču, tri nuta ti hvala, što si pitao za naš narodni ponos, još jednom ti hvala; evo ti, tamo je ta crkva.« Ob teh besedah smo občutili ves naravni ponos črnogorskega ljudstva. Ob spuščanju proti modremu Jadranu smo uživali ob izrednem pogledu na obalo okoli Budve, Miločera, Svetega Štefana in dmgih biserov. Počitek po dobrem kosilu v Budvi smo si privoščili na čudoviti peščeni plaži blizu mesta. Po večurnem kopanju smo morali nadaljevati pot po programu proti Bam in Ulcinju. Prihod v mesto Ulcinj nas je nekoliko razočaral. Nikakor ni bilo lahko najti novo odprti ferialni tabor na izredni tri in pol kilometra dolgi peščeni plaži, ki je bila polna komarjev. Na poti iz Ulcinja do Bara smo v jutranjih urah občudovali čudovite nasade oljk, katerih starost ocenjujejo do tisoč let. V želji po sedemdnevnem počitku smo brez daljših vmesnih postankov hiteli do Podgore, kjer smo si ogledali spomenik naše vojne mornarice, in nato nadaljevali sedem kilometrov dolgo pot do letovišča Počitniške zveze Goran — Savinja v Makarski. (Nadaljevanje prihodnjič) RTV O DJERDAPSKIH ŽERJAVIH V torek 1. avgusta t. 1. je RTV Ljubljana med večernimi poročili ob 19,30 prenašal intervju sodelavca RTV Eda Rasbergerja z našim inž. Markom Kosom, direktorjem projektive in konstrukcije, o dvigalih, ki jih bo za HE Djerdap izdelal Litostroj. Inž. Kos je v tem pogovoru še posebej opisal nekatere podrobnosti o velikem dvomostovnem 800-tonskem dvigalu, ki bo eno izmed največjih dvigal te vrste v Evropi in na svetu. Vtisi s popotovanja po Zahodni Nemčiji Društvo socialnih delavcev Slovenije je v sodelovanju z docenti in študenti Socialno pedagoškega seminarja v Dortmundu organiziralo strokovno popotovanje v Zahodno Nemčijo, ki se ga je udeležilo 35 socialnih delavcev iz najrazličnejših delov Slovenije, in sicer 13 socialnih delavcev iz kadrovsko socialnih služb v podjetjih, drugi pa so bili iz centrov za socialno delo, občinskih služb ter drugih zavodov in ustanov. Ker bo prav gotovo koga zanimalo, kaj smo zvedeli in videli, podajam ta kratek povzetek opažanj in vtisov. Potovanje, ki je trajalo 18 dni, je bilo za vsakega posameznika doživetje, ki se ga težko pozabi. Vtisi o oblikah dela socialnih delavcev so se nam tako hitro kopičili, da smo študentom Socialno pedagoškega seminarja iz Dortmunda težko objektivno odgovarjali na njihova vprašanja, kaj nam pri njih najbolj ugaja in kaj bi lahko bilo drugače. Tudi po dneh bivanja v Ljubljani so vtisi še neurejeni in doživetja se šele sedaj združujejo v celotno sliko. REHABILITACIJA INVALIDOV Prvo prijetno presenečenje nas je čakalo v Heidelbergu, kjer smo si ogledali sodobno urejen rehabilitacijski center univerze Heidelberg. V tem centru se invalidi usposabljajo za najrazličnejše poklice in se po končani rehabilitaciji zaposle v gospodarskih organizacijah, ustanovah ali zavo-'dih. Istega dne smo si ogledali in imeli razgovor v Specialno ortopedski kliniki za popolno ali delno hrome osebe zaradi poškodb hrbtenice. Opremljena je z vsemi najsodobnejšimi pripomočki zdravljenja in usposabljanja človeka za ponovno vključitev v normalno okolje. Temeljno vodilo dela na tej kliniki je skrb za usposobitev prizadete osebe, da se vrne v svoje staro okolje in ne ostane izolirana v kakšnem zavodu. Ta skrb za invalida traja od minute, ko ga sprejmejo, pa vse do odpusta. Torej ne gre samo za medicinsko rehabilitacijo, ampak predvsem za socialno in delovno rehabilitacijo. Iz Heidelberga nas je vodila pot po čudoviti, a vendar sivi in žalostni dolini Rena od Bing^na do Koblenza. Čudovita po gradovih, vinogradih in vrvežu, žalostna pa zaradi sivine saj, dima in prahu, ki je prekril vso dolino. Promet na obeh straneh reke je izredno živahen, saj se odvija po železnici, cesti, vodi in celo po zraku. Že na oko ugotoviš, da vozijo mimo vlaki vsaj vsake tri minute. Od Koblenza naprej smo potovali z avtobusom in si spotoma ogledali parlament v Bonnu ter po kratkem postanku nadaljevali pot v Dortmund, mesto s 660.000 prebivalci, ki ga zaradi naglega razvoja imenujejo tudi Amerika Evrope. Tu smo ostali 10 dni in imeli predavanja, diskusije, obiske in oglede. Med drugim smo si ogledali Hoeschove železarne, vrsto mladinskih domov odprtih vrat in mladinskih zavodov, tovarno zdravil, kemičnih izdelkov in barv Baver AG v Leverkusnu pri Kolnu, poslušali predavanja o organizaciji mladinskega in socialnega dela v zahodnonemškem velemestu, položaj socialnega dela v Nemčiji, o gospodarski in politični ureditvi Zvezne republike Nemčije, o sistemu socialnega zavarovanja, o razvoju in strukturi Rurskega področja in ogled industrijskega predela Bo-chum. Modrine neba zaradi saj, dima in prahu deset dni skorajda nismo videli in turobnost ozračja je nehote vplivala na naše počutje. Še sreča, da je vsako prgišče zemlje urejeno in polno cvetlic, ki so nam vračale vedrino in dajale moč, da smo zdržali v sivini okolja ob deset do tri-najsturnem delovnem dnevu. Ob stikih s študenti socialno pedagoškega seminarja sem do- bila vtis, da so študijske zahteve predvsem z uporabne in praktične strani veliko bolj zahtevne kot pri našem študiju in prav s tega stališča se mi zdi, da je sodelovanje med obema šolama še posebej koristno. V vsem družbenem in gospodarskem življenju je čutiti potrebo po šolanih socialnih delavcih in temu je prilagojen tudi študijski program. Idealna podoba socialnega delavca, ki ga ta univerza želi vzgojiti, je socialni delavec, ki je prepričan, da je človekovo dostojanstvo mogoče uresničiti tudi v vsakdanjem življenju; resno mora znati oceniti človekove potrebe in ne postati socialni sanjač; upoštevati mora pravno, gospodarsko in organizacijsko stanje družbe, ne da bi postal pri tem robot. Težnja pedagoško socialnega seminarja je usposobiti socialnega delavca tako, da je sposoben za samostojno in skupinsko delo, da je oartner zdravniku, pravniku, psihologu in predvsem svojim kolegom socialnim delavcem. VZGOJA MLADINE Kjerkoli smo se mudili, smo lahko ugotovili, da je težišče socialnega dela postavljeno na pravilno vzgojo in usmeritev mladine. Osnovno načelo je, da je mladega človeka potrebno spremljati skozi življenje v okolju, polnem sprememb, v katerem živi. Mil Neprisiljena skrb za organizacijo prostega časa mladih je osnovno, s čimer mladino pritegnejo k organiziranemu delu. Zavedajo se, da se v prostem času mladi ljudje pogosto odločajo o življenjsko važnih stvareh in prav čustvena doživetja in spoznanja v tem času oblikujejo njegovo življenjsko pot. Ena izmed sodobnih oblik za vzgojo mladih, ki se je že uveljavila, so mladinski domovi odprtih vrat. V teh domovih se po šoli in delu zbira mladina, ki pod nevsiljivo " skrbjo socialnih delavcev koristno uporabi svoj prosti čas in se udejstvuje v najrazličnejših dejavnostih. Problem varstva predšolskih otrok nastopa tudi pri njih, čeprav podjetja bolj kot pri nas sama ustanavljajo vrtce za svoje potrebe (v Bayerju imajo 4 vrtce in ene jasli). V zvezi s tem mi je močno ugajal sklep občine v Coesfeldu, ki določa, da se mora pri vsakem novem naselju zgraditi otroško igrišče in poskrbeti za varstvo otrok. Sklep v praksi tudi izvajajo. SOCIALNO DELO V PODJETJIH Ker vas verjetno zanima, kako je urejeno socialno delo v podjetjih, naj poudarim, da bistvenih razlik ni. Cilj je isti, le način in oblike, kako priti do ciljev, se delno razlikujejo. Osnovna vprašanja, ki zanimajo nemškega delavca, so: 1. zagotovilo in primernost delovnega mesta; 2. zdravstveno varstvo; 3. starostno varstvo; 4. stanovanjski problemi; 5. skrb ob nastanku najrazličnejših rizikov (invalidnost, bolezen, smrt itd.). Tem vprašanjem posvečajo tudi naj večjo pozornost. To bo vidno tudi s kratkega povzetka o socialnem delu v Hoeschovih železarnah v Dortmundu in v Ba-yerjevih tovarnah v Leverkusnu. Ker je v sedanji situaciji pri nas zelo pereč problem zaposlovanje invalidov, naj pričnem s tem, da je v obratu Hoeschove železarne v Dortmundu zaposlenih 16.000 ljudi, od tega 700 invalidov, ki delajo v posebnih invalidskih delavnicah, kar je povsem v nasprotju z našimi načeli, da invalida ne izoliramo, ampak zaposlimo na delovnem mestu v normalnem okolju. Vsekakor je izvedba našega načela težja. Pri nadomestilu osebnega dohodka nimajo težav, ker je vsem jasno, da delovni invalid ne sme biti prikrajšan pri osebnem dohodku in mu zato del razlike pri osebnem dohodku krije bolniška blagajna, del pa podjetje. V primerih, ko je invalidnost posledica nesreče zunaj dela ali bolezni, pa te ugodnosti ni. Socialni delavci v tem podjetju usmerjajo svoje delo predvsem na svetovanje in na usmeritev rešitve problema na javne službe; šele ko to ni mogoče, rešujejo problem v podjetju, s čimer je še posebno poudarjeno, da podjetje ni socialna ustanova, iz česar sledi, da rešujejo le tiste probleme, ki so delodajalcu v korist. Omenim naj socialne dejavnosti, ki se mi v tem podjetju zde dobro urejene. V podjetju so posebno skrb posvetili prehrani delavcev, kjer delavec dobi za eno DM kosilo, in sicer v izbiri treh menijev in enega dietičnega kosila. Tudi zdravstveno delo je lepo urejeno. Usmerjeno je predvsem na preventivo, medtem ko vse kurativne posege usmerjajo v bolnišnico. V obratni ambulanti je zaposlenih pet zdravnikov specialistov za medicino dela, ki skrbe za preventivne preglede 32.000 ljudi. Ambulanta je sodob: no urejena z najmodernejšimi aparati in popolno hidroterapijo, kar nas je še posebej presenetilo. Posebno skrb posvečajo v podjetju priučevanju mladega kadra. Imajo svoje delavnice, kjer se učenci usposabljajo za bodoče poklice. Od učencev zahtevajo, da morajo spoznati vsa delovna mesta in na njih delati po štiri tedne; celo tehnični risar mora opraviti to pot. V teh delavnicah se priučujejo tudi osebe, ki so izgubile svoj poklic; predvsem so to rudarji iz rudnikov, ki jih zapirajo ali v njih zmanjšujejo število zaposlenih. Občutek imam, da je socialno delo v Hoeschovi železarni, ki smo jo bežno spoznali, potisnjeno močno nazaj in da o vsem odločajo delodajalci ob sodelovanju s svetom podjetja. Povsem drug občutek pa sem imela ob obisku v tovarni zdravil, barv in kemičnih izdelkov Bayer AG v Leverkusnu, čeprav so cilji teh delodajalcev isti kot pri Hoeschu. Podjetje zaposluje 35.000 delavcev in socialno delo je tu veliko bolj poudarjeno in urejeno, s širokim področjem dela. Pri svojem delu izhajajo iz postavke, da je delavec uspešen le, če je zadovoljen na delovnem mestu in v privatnem življenju. S socialno problematiko se ukvarja več kot sto ljudi. Skrb za reševanje socialnih problemov in skrb za zadovoljitev delavčevih osnovnih potreb se vidi že iz tega, da imajo v svojem okviru organizirane 4 otroške vrtce; 1 jasli za dojenčke; 1 okrevališče Poudarek je na svetovanju in ne na denarni pomoči. Na poti po Nemčiji smo bili prijetno presenečeni ob izredni skrbi za telesno in duševno prizadete osebe. Ogledali smo si nekaj ustanov, kjer se te osebe usposabljajo. Višek organizirane in humane skrbi te oblike pa smo videli v naselju Beithel pri Bielefeldu, kjer živi 3000 prizadetih ljudi, predvsem za posledicami epilepsije; zanje pa skrbi 4000 ljudi. Delo s temi ljudmi je pretežno individualno, kar je še posebej pomembno. Pri svojem delu teže, da v prizadeti osebi obu-de vsaj delček preostalih zmožnosti, ki so običajno le motorične in se tako človek usposobi vsaj za osnovne in najbolj enostavne naloge in vključi v delo, ne pa zapre med štiri stene. Skrb na tem področju dela se mi zdi veliko bolj humano urejena kot pri nas, pa čeprav besedo humanost uporabljamo bolj pogosto. Mnenja sem, da je rešitev v zaposlovanju teh ljudi v posebnih delavnicah veliko bolj humana, kot pa da jih povsem prepustimo same sebi, njihovim svojcem ali v naj slab šem primeru damo v zavod. Zavodov, kjer bi bile osebe nastanjene po stopnji pri- V naši zadnji številki smo poročali o občnem zboru Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev (ZROP) na terenu Litostroja in omenili, da so nekateri najboljši oficirji in podoficirji našega terena prejeli odlikovanja. Na sliki: ob družabnem srečanju ob priliki pohoda, ki ga je priredila tedaj ta naša osnovna organizacija, nekateri člana ZROP iz našega podjetja. za otroke zaposlenih delavcev; 1 družinsko negovalko, ki skrbi za družinske člane, če mati zaradi bolezni tega ne zmore; dom za stare s sto posteljami; naselje upokojencev; blagajno denarnih pomoči ob nesreči, bolezni, rojstvu, smrti itd.; lastno ambulanto, kjer dela 12 zdravnikov; bolniško blagajno s celotnim pokojninskim zavarovanjem; odbor za stanovanjsko izgradnjo (imajo 22.000 stanovanj in 4200 samskih ležišč); počitniške domove s skupaj 394 posteljami; veleblagovnico z 10 filialami; 50 interesnih grup (športne in kulturne); lastno knjižnico in gledališče. Posebno skrb posvečajo mladim delavcem, ki v podjetje šele pridejo. S temi delavci imajo tedensko enourne sestanke, na katerih jih seznanijo z organizacijo in poslovanjem podjetja, s pravicami in dolžnostmi in se pogovorijo o težavah na delovnem mestu; eden izmed namenov teh sestankov je, katere mladince bodo kasneje izobraževali. Letno izučijo okoli 2.500 vajencev. V podjetju je zaposlenih 1700 invalidov, in sicer ne tako kot pri Hoeschu v posebnih delavnicah, ampak na najrazličnejših delovnih mestih v proizvodnji. Problema osebnega dohodka delavcev, ki nostanejo invalidi, v podjetju ne poznajo; invalid prejema osebni dohodek, kot bi ga prejemal na svojem prejšnjem delovnem mestu. Socialno delo je usmerjeno predvsem na svetovanje in pomoč posamezniku, da se samostojno vključi v življenje. zadetosti, ni. Poudarjam, da imamo premalo vmesnih zavodov in ustanov in je aktivna skrb na tem področju pri nas vse premajhna. Ob koncu potovanja smo se ustavili še v Zahodnem Berlinu in na prestopu v Berlin smo imeli vtis, da vstopamo v taborišče. Vrvež velemesta nam je ta neprijetni občutek odstranil, le v pogovorih smo lahko zvedeli za probleme, ki tarejo mesto. Vsekakor pa smo opazili, da so ljudje zelo realni in v svojih željah niso ekstremisti. Za zaključek naj dodam še to, da je izmenjava strokovnjakov med obema deželama, našo in njihovo, pa čeprav sta po družbenem sistemu različni, koristna. Izkušnje se izmenjavajo in prav gotovo pripomorejo vsakemu posamezniku pri njegovem nadaljnjem delu in često tudi k bolj realnemu odločanju in ukrepanju v raznih situacijah. Mnenja sem, da bo prav s tem sodelovanjem višja šola za socialne delavce mogla pridobiti nekaj idej za svoje bodoče delo, obratno pa tudi socialno pedagoški seminar v Dortmundu. Izmenjava strokovnjakov iz različnih služb prav goh> vo ne bi bila škodljiva, ampak bi lahko le pospešila in poglobila že začeto delo. Ekskurzija je nedvomno uspela, saj je pri vsakem udeležencu pustila vrsto spo; znanj in mu dala vrsto idej, ki jih bo lahko koristno uporabil pri svojem delu. Magda Kreft Varnosti®] Varnost- ttorcosl PRVA POMOČ POŠKODBE V MESECU JUNIJU 1967 V juniju smo zabeležili 48 poškodb: 11 v MO, 3 v PK, 25 v FI, 4 v VO in v sektorjih 5 poškodb. Zaradi poškodb pri delu smo izgubili 581 delovnih dni, od tega zaradi poškodb na glavi 9 dni, telesu 25 dni, poškodb^ na roki 308 dni in poškodb na nogi 188 delovnih dni. Zopet imamo največ poškodb med delavci, ki so stari od 20—30 let, t. j. 27 poškodb; slede delavci, ki so stari 30—40 let: 14, nad 50 let 3 ter od 40—50 in pod 20 let po 2 poškodbi. V mesecu juniju je bilo v našem podjetju 6 poškodb več kot maja 1967. Služba varstva pri delu ŠTEVILO POŠKODB V JULIJU Skupno je bilo v mesecu juliju 34 poškodb in sicer v MO 4, v PK 2, v FI 26, v VO 2, v sektorjih 1. Od tega je bilo največ poškodovanih kvalificiranih delavcev 15, nekvalificiranih 11, polkvalificiranih 4 in visoko kvalificiranih 4. Po delih telesa so se vrstile poškodbe: prst na roki 12, oči 8, roka od zapestja do ramena 5, stopalo noge 4, telo 4 in ostalo 1. Zaradi zgoraj omenjenih poškodb smo izgubili skupaj 556 delovnih dni, po enotah v MO 142, v PK 27, v FI 219, v VO 39 in v sektorjih 129 delovnih dni. Služba varstva pri delu Izostanki pod evropskim povprečjem S 15. julijem letos je bila ukinjena nočna dežurna služba medicinskih sester v OA Litostroj. Ta ukrep je bil potreben, ker se je pokazalo, da je od začetka leta 1967 pa do 15. junija 1967 prišel povprečno po en delavec na noč iskati pomoč, bodisi zaradi glavobola ali preveze rane, manjše poškodbe in podobnega. Glede na tako majhno potrebo in sorazmerno visoke stroške na eni strani in glede na majhno število zaposlenih pri nočnem delu, dobre telefonske zveze in takojšnjo možnost prevoza ponesrečenega je bil sprejet sklep o ukinitvi nočne dežurne službe v obratni ambulanti Litostroj. Seveda bo pa treba zato rešiti vprašanje nudenja prve pomoči na drug način. Omarice za prvo pomoč na tistih delovnih mestih, kjer delajo tudi ponoči, bodo opremljene s potrebnim sanitetnim materialom, katerega porabo pa je treba točno vpisovati v knjigo. Nadzor nad porabo bosta imeli obratna ambulanta in služba varnosti pri delu, da ne bi zaradi nepreudame uporabe ostal ponesrečenec brez pomoči. Pri tem bi opozoril na najvažnejše: kdo nudi prvo pomoč. Pri manjših poškodbah (urez, odrgnina) naj nudi prvo pomoč sodelavec. Z razkužilom naj očisti kožo okoli rane in tudi rano, če ne sega pod kožo, ter zavije s prvim zavojem. Takoj zjutraj SE MORA delavec javiti zdravniku, da ne bi prišlo do komplikacij. Pri manjših opeklinah ne čistimo, da ne odnesemo opečene povrhnice. Pri oneklini I. stopnje —- rdeča koža, ki peče — drži opečen del telesa pod mrzlo tekočo vodo od pol do ene ure, nato namaži z mastjo, ki je v omarici in povij. Pri opeklini II. stopnje (mehurji) pa namaži z mastjo, obveži in pošlji k zdravniku. Pri težjih poškodbah je treba Poklicati dežurne gasilce, da nudijo prvo pomoč in poskrbe za Prevoz ponesrečenca v bolnišnico. Tudi pri lažjih poškodbah ni odveč. če pokliče nekdo dežurnega gasilca, ki je poučen o nudenju prve pomoči. Pri težkih nesrečah ali celo smrtnih je treba biti dobro seznanjen z navodili službe varnosti pri delu, ki bodo visela ali bodo nalepljena na omarice. Ta navodila ne veljajo seve samo pri nočnem delu, ampak tudi pri delu podnevi, ker je treba ponesrečencu nuditi prvo pomoč na mestu nezgode, ne tako kot doslej, ko so večinoma prihajali ponesrečenci v ambulanto brez prvega zavoja in je od mesta poškodbe do ambulante sled, ki jo označuje kri. V jesenskem času bosta dva tečaja po 20 ur, namenjena za mojstre. Če bodo dopuščala sredstva in čas, bomo skušali v letu 1968 usposobiti s tečaji za prvo pomoč vse delovodje. Delovodja ni dolžan samo skrbeti za izpolnitev naročenega dela, ampak mora delavca tudi poučiti o nevarnostih na delovnem mestu; v primeru nesreče mora on nuditi tudi prvo pomoč. V kasnejših številkah našega časopisa bomo skušali na kratko podati navodila za prvo pomoč pri raznih vrstah poškodb, tako da bo vsak delavec seznanjen z osnovnimi načeli prve pomoči. Dr. EDO TEPINA Delo je dne 14. VII. 1967 objavilo članek pod naslovom: »Izostanki pod evropskim povprečjem«, katerega v celoti objavljamo: V razvitih evropskih državah velja za opravičljivo, če znaša povprečje bolniških izostankov z dela okrog 4 "It,. Letos maja pa so znašali v naši republiki 3,18 °/o, od tega je bilo 0,37 «/o izostankov zaradi nesreč pri delu, 2,810/o zaradi bolezni, izolacije in nege bolnih svojcev in posebej zaradi nosečnosti in porodov 0,89 °/o izostankov. Lansko povprečje bolniških izostankov, brez porodniških, je znašalo 4,01 °/o. Lanskega maja smo zabeležili 3,96 "'/o bolniških izostankov, od tega zaradi nesreč pri delu 0,53 "/o, zaradi bolezni in nege bolnih svojcev 3,53 ”/0, zaradi nosečnosti in porodov 1,04 °/o. V lanskih prvih petih mesecih je bilo skupaj 4,22 Vo bolniških izostankov, zaradi nosečnosti in porodov pa 1,06 "/o. V letih 1964 in 1965 smo imeli v prvih petih mesecih po 6 do 7 %> bolniških izostankov, brez porodniških, v posameznih delovnih organizacijah pa so zabeležili tudi do 12 "/o bolniških izostankov. Najnižji bolniški sta-lež smo imeli v naši republiki leta 1963, ko je znašal 3,98 °/o, od tega zaradi nesreč pri delu 0,5 °/o, bolezni in nege svojcev 3,48 °/o ter zaradi nosečnosti in porodov 0,72 »/0. Navedene številke o letošnjih bolniških izostankih z dela nedvomno govorijo o nekaterih spremembah in premikih, ki pa bi jih kazalo čimprej vsestransko analizirati. IZOSTANKI V LITOSTROJU V letu 1964 je znašal bolniški stalež 4,4 ”/o, od tega 0,23 ”/0 zaradi nosečnosti in porodov, 0,11 °/o zaradi nege bolnih svojcev in zaradi poškodb pri delu 0,82 0/o. V letu 1965 je znašal bolniški stalež celo 5,60 “/a, kar je najvišji procent, ki smo ga zabeležili v zgodovini Litostroja. Od tega odpade na izostanek zaradi nosečnosti in porodov 0,31 'Vo, zaradi nege bolnih svojcev 0,16 "/e in nesreč pri delu 0,98 č/o. V LETU 1966 JE ŽE OPAZITI UPAD, vendar znaša procent izostankov še vedno 4,54. Zaradi nesreč pri delu je bilo 0,57 °/o izostankov, zaradi nosečnosti in porodov 0,33 °/o in zaradi nege bolnih svojcev 0,16 "/o. V prvem polletju 1967 pa znaša izostanek zaradi nosečnosti 0,37 odstotka, nege bolnih svojcev 0,16 "/o in zaradi obratnih poškodb 0,64 °/o. Skupni izostanek pa znaša 5,1 °/o. 0 uporabi tehničnih plinov Zaradi raznih nesreč ali premajhne pozornosti pri uporabi tehničnih plinov objavljamo nekaj splošnih podatkov in navodil o njihovi uporabi. Tehnične pline uporabljamo danes za najrazličnejše tehnološke procese. Glede na pridobivanje tehničnih plinov pa se vse bolj uveljavljajo tisti plini, katerih proizvodnja je cenejša, ne da bi pri tem zanemarjali tudi njihovo vrednost. Med danes najbolj uporabljive pline sodijo hisik, acetilen (dissous plin), bu-htn-propan, metan, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, klor, anioniak, generatorski plin, plavž-ni plin, žveplovodik in drugi. Najbolj znani in za vsestransko nejavnost uporabljivi pa so plini avtogeno varjenje in rezanje. ^9 so: kisik, acetilen (dissous Phn) in butan-propan, skratka Plini, ki dajejo pri zgorevanju novolj veliko toploto, s pomočjo katere je moč raztopiti jeklo, ga variti in rezati. Najznačilnejše pri izgorevanju Plinov je torej občutek toplote in pa zaznavanje plamena. Toplota, ki nam jo dajem plinasta goriva y Plamenu, je za delo v kovinski industriji najprimernejša, ker je nioč segrevati trdne predmete pajbolj enostavno in najuspešne-le le s plamenom. Plini pa se med seboj močno razlikujejo po kemični sestavi, kakor tudi po kalorični vrednosti; vse to pa je seveda odvisno od prisotnosti kisika. Kadar gorilni plini izgorevajo na prostem, je pri reakciji prisoten tudi dušik, ki kot interni plin samo zavira intenzivnost izgorevanja ali zmanjšuje toplotno vrednost sežiga. Ce pa pline mešamo s čistim kisikom, poteka reakcija sežiga neovirano v najintenzivnejši obliki, pri čemer se doseže tudi naj višja temperatura. Vloga kisika v toplotni tehniki je s tem definirana. Za primer, kolikšen vpliv ima kisik na višino temperature, poglejmo podatke o nekaterih osnovnih plinih, ki jih danes uporabljamo. Plin Cj Cd ,-y "c S g ■a jo £• CZ) ^ > u §!-§ 5 c 5 s E