407. štev.
V Ljubljani, sreda dne 12. februarja 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K T50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana 'n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju >o-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::
Telefon številka '1*?	:
Kaj pa ¥ Londonu?
O čem se posvetujejo — v Londonu? — Šest glavnih vprašanj evropskega miru. — Bodoča Albanija.
—	Srbska luka. — Astro-ogrskc zahteve. — Egejski otoki. — Finančna vprašanja. — Solun. — Vojna ali mir?
Med tem ko se bije na balkanskih bojiščih odločilni boj med Turčijo in Balkansko zvezo — se posvetujeta poslaniki evropskih velesil v Londonu o važnih vprašanjih, ki pridejo na vrsto takoj, ko bo vojna končana. Vsled vojnega hrupa na balkanu se sedaj malo piše o londonski konferenci — vendar lahko rečemo, da je od te konference prav tako odvisen evropski mir, kakor od balkanskih zmag.
V	glavnem imajo poslaniki evropskih velesil razrešili štiri vprašanja, ta so: Bodoča Albanija. — Egejski otoki. — Finančna vprašanja in — Solun.
Z vprašanjem bodoče Albanije pa sta v z\ezi dve vprašanji, ki sfa med seboj v ozki zvezi, t. j. srbska luka ob Adriji — in avstro-ogrske zahteve.
Tn podamo kratek pregled teh vprašanj, ki bodo za ves nadaljni razvoj evropskih sporov velike važnosti.
I.	O BODOČI ALBANIJI.
Za Avstro-ogrsko je najbolj važno in glavno vprašanje, kakšne boba meje bodoče Albanije. V dveh točkah je Avstrija že prodrla namreč: 1. da postane Albanija samostojna država in — 2. da Srbija ne dobi leritorijalno posest pristanišča ob jadranski obali. — S tem je »albanska država« ustanovljena — gre samo še za meje. S početka je Avstrija zahtevala, da naj pripadejo Albaniji vsa ona mesta, v katerih imajo Albanci absolutno večino. Nekatere velesile pa so temu ugovarjale. češ da ni mogoče, da bi bil velik del Srbov, ki so člani kulturnega naroda v rokah Albancev. (Albanci bi seveda kmalu poskrbeli, da bi Srbi izginili.) Zato so še velesile zahtevale, da pripadejo Albaniji ona mesta na meji, kjer so tri četrtine prebivalstva albanske narodnosti. Avstrija na to še ni pristopila, upati pa je, da se bo našla pot do prave rešitve.
2.	SRBSKO PRISTANIŠČE.
Ko bo rešeno vprašanje albanskih mej, bo prva naloga poslanikov, da določijo, katero pristanišče ob Adriji se da Srbiji v uporabo.
Tu so trije predlogi: I. da se da Srbiji luk'2 Metkovič na dalmatinski obali. — 2. Bar. — 3. Drač ali Sv. Ivan Meduvanski. — To vprašanje je precej ostro in nevarno. Konferenca bo dala Srbiji tudi natančne garancije za prost izvoz in dovoz
po železnici, ki bo vezala to pristanišče s Srbijo.
3.	AVSTRO-OGRSKE ZAHTEVE.
Ako bo na konferenci poslanikov vprašanje srbske luke definitivno rešeno— to se zgodi mogoče tekom enega meseca — začno se pogajanja med Srbijo in Avstrijo. Avstrija bo postavila zahteve, s katerimi si bo za vselej zagotovila svoboden promet do egejskega morja. — Ker gre glavna pot do Soluna skozi Srbijo, bo Avstrija za garancije, ki jih bo dala Srbiji zahtevala ravnotake garancije zase.. Ta spor bo precej težak in treba bo na obeh straneh dobre volje, da se bo vprašanje rešilo brez hudih na-sprotstev, ki bi utegnila postati zelo nevarna. Dcgovori bodo direktni med Avstrijo in Srbijo.
4.	EGEJSKI OTOKI.
Kompleks vprašanj, ki jih morajo poslaniki rešiti, obsega tudi egejske otoke. Za načelo se je vzela sledeča razdelitev:	Od severnih
Egejskih otokov ostanejo štirje (t. zv. strateški) otoki Turčiji. To so: Samotrabe, Leinnos, Iinbros in Te-nedos, — (Ti štirje otoki so pred Dardanelami in so važni za brambo v Dardanele. — Otok Tasos, ki stoji pred Kavalom, dobi Bolgarska. Otoki ob Mali Aziji: Lesbos, Chios, Samos postanejo samostojni pod sultanovo nadoblastjo. — Drugi otoki v Egejskem morju pripadajo Grški. Ta vprašanja se bodo rešila brez večjih težkoč, ker že sedaj ni glede njih veliko nasprotij.
5.	FINANČNO VPRAŠANJE.
To važno vprašanje se deli na štiri dele: Prvo bo vprašanje, koliko odškodnine bodo balkanski zavezniki zahtevali od Turčije. Zavezniki se bodo o tem najprej pogajali s Turčiio. potem določijo kvoto, ki vsakemu pripade. Reunija poslanikov pa je pridržala zase pravico, da ima konečno besedo v tej zadevi.
Drugo važno vprašanje, pri katerem so velesile prizadete je to: koliko turškega dolga prevzamejo balkanske države. Ker bo to vprašanje zelo težko, se določi najbrže posebna komisija, s sedežem v Parizu, ki bo to vprašanje razrešila. Poslaniki bodo presodili sklepe te komisije. — Dalje pride na dogovor odkup orijentalskih železnic. Na kak način se odkupijo? Največ jih bo odkupila Bolgarska. Srbija dobi samo zvezo: Skcplje-Mitrovica. Odkup se bo izvršil menda potom eks-proprijaeije, kakor leta 1908. ko je Bolgarija na ta način odkupila 309 km proge v Vzh. Rumeliji. — Zadnje vprašanje bo: carina. Turčiji je bila sedaj odmerjena carina 11%. Carina se zda: zviša. Vprašanje je zapleteno, najbrže se bo moralo rešiti med posameznimi velesilami in balkanskimi državami. Turški dolg bo treba spraviti v zvezo s carino.
6.	SOLIJN.
Kaj bo s Solunom? Čegav bo? Tega vprašanja se reunija v Londonu še ni dotaknila. To vprašanje morati najprej rešiti Grška in Bolgarska med seboj. To pa bo mogoče šele po vojni. Ako bi sc Grška in Bolgarija v tem ne mogli zediniti —r postane Solun mednarodno svobodno mesto.	1
To so torej vprašanja, ki jih rešujejo evropski poslaniki v Londonu. — Videti ie, da bodo dala diplomatom mnogo dela. — V vprašanjih leži toliko oporov, da ni nikjer gotovo ali se ohrani mir ali ne
—	posebno če prihajajo čim dalje bolj odločne vesti — od vzhoda.
Dočim oficielne vesti zatrjujejo, da je imelo pismo avstrijskega cesarja v Petrogradu popoln uspeh — poročajo drugi listi, da vlada med Avstrijo in Rusijo skrajno napeto stanje — ker se je k drugim vprašanjem pridružilo tudi ukrajinsko vprašanje. Tudi se poroča iz Bel-grada, da so se balkanske države zjedinile, da se v slučaju, ako pride med njimi pri razdelitvi Turčije do kakih diferenc, podvržejo razsodbi ruskega carja.
Po tem takem tudi londonska konferenca ne bo rešila miru.
Jugoslovansko vprašanje I. 1870. — sedaj.
Dualizem in trializem.
»Trializem«, hrvatsko pisana revija, ki izhaja v Trstu in ima namen propagirati idejo trializma ter reševati glavne točke tega vprašanja, prinaša zanimiv zgodovinski dokument, ki ga tu podajemo. List piše:
Ob času francosko-nemSke vojne so avstrijski Jugoslovani mislili, da je prišel čas, ko se bo rešilo njih vprašanje. Dne 8. novembra 1870 so se v Sisku sestali hrvatski, srbski in slovenski rodoljubi, da se o tem posvetujejo. Ob tej priliki je bil prejet sledeči program:
I. Kraljevina Dalmacija, Hrvat-ska in Slavonija s Krajino in Reko tvorijo enotno kraljevino.
II. Zgodovinska pravica, interes dinastije in monarhije, korist slovanskega naroda in načelo narodnosti zahtevajo združenje vseh slovanskih pokrajin v eno politično celoto v zvezi s trojedino kr^lievino.
IIP. Ta«a federativna troie^ina kraljevina s Slovenijo, dogovarja realno unij j z Oger ko.
1.	Zadeve, ki so skupne z Avstrijo in Ogersko rešuje trojedina kraljevina skupno s Slovenijo v skupni delegaciji.
2. Zastopstvo trojedine kraljevine in Slovenije v ogrskem saboru je kolektivno.
3. Finance, trgovska in vojna vprašanja, v kolikor se nanašajo na skupnost, razpravljajo in rešujejo: Ogrska, trojedina kraljevina in Slovenija v skupnem ogrskem zboru.
4. Sodne, upravne in prosvet-no-šolske zadeve so avtonomne za trojedino kraljevino in Slovenijo in te zadeve rešujejo izključno le zbori teh kraljevin.
5. Vlada teh kraljevin je neodvisna; ban kot predsednik drž. vlade. je odgovoren samo kroni in zboroma teh dežel.
6. Eksekutivna oblast je pri vseh skupnih avtonom. zadevah domača.
7. Kako se bo združila Krajina, Dalmacija in Slovenija s Hrvatsko in Slavonijo — to je notranje vprašanje, odvisno od medsebojnega odgovora teh dežel.
8. V zjedinjeni trojedini kraljevini in Sloveniji vlada popolna — jezikovna in verska enakopravnost.
9. Zjedinjenje trojedine kraljevine s Slovenijo je podlaga vsaki zvezi z Ogrsko.
Na sestanku v Sisku, kjer se je ta program sprejel, so bili: Barčic, dr. Jan. Bleivveis, dr. Brlič, dr. Costa, Danilo, dr. Kostič, dr. Lavrič, dr. Makanec, Tomšič, dr. Vošnjak, dr. Mrazovič Miškatovič, dr. Subotič, dr. Toukli in Trstenjak.
Ta načrt je bil najprej sprejet v Ljubljani in potem skupno v Sisku. Načrt je postal važen zaradi izprememb, ki jih je doživela Avstrija po letu 1866.
Leta 1868. so dobili Mažari svo-io kraljevino in leta 1870. je cesaf obljubil, da se da kronati za češke* ga kralja — naravno je, da so tudi Hrvatje hoteli dobiti svojo neodvisnost in Slovenci so zahtevali »Združeno Slovenijo«. Počasi se je vladi posrečilo te zahteve — premagati. Danes pa se oglaša znova in z večjo silo združenje hrv. in slov. pokrajin v eno celoto — seveda ne v zvezi z Ogrsko. K jugoslovanski skupini bi spadali tudi — Bosna in Hercegovina. Za naš čas je zelo zanimiv spomin na ta dogodek in program leta 1870. — ker se iz njega vidi, kako smo tekom let na vse to
—	pozabili.
Kako je dianes z Združeno Slovenijo in z jugoslovansko politiko? Takrat so to vprašanje reševali naši prvi narodni boritelji iz vseh slovenskih pokrajin, danes pa ga rešujejo — klerikalci.
Resni časi na jugu nas opominjajo na novo delo za združeno Slovenijo in Jugoslavijo.
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina*!
ne.
LISTEK
M.ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Obenem se je umaknila, da bi mogel kralj vstopiti.
in cr-. i	njegovo obotavljanje
>n ga razumela.
nienihliWiVeSv^a se Je zasvetil v
?iki srSvn0Žehi ZIta! * v tutljivi točki' to leVnStaernostf
bremu %££*	k°‘
»Ne bojte se ničesar, sir,« mu je dejala, »saj ni v tej hiši nikogar razen mene...«
Kralj je zardel, a vstopil je vseeno — v jep0 jn prostrano, a ne-Popolno opremljeno sobo. Trojica mu ie sledjja za petami.
*• 1’ milostna,« je vzkliknil, Plavite, da ste sama tukaj?« »Popolnoma sama, sir.«
* rane I. je namršil obrvi.
.	vendar, madam, nekdo je
lc*el stopiti v to hišo več oseb!« »Ki so bile še pred dobrim četrt
sen	sir- Toda v tem trenotku
m kljub vsemu svojemu obžalo-. ?dina v tej hiši in moram po-usiti sama, da pogostim kralja Pravici, ki mu pristoja ...«
»Kje je gospod De Ragastan?« Je Prašal kralj in prebledel od gneva.
11.	februarja, ŽELE MIRU!
Iz Londona in iz Bukarešte prihajajo poročila, da se turški poslaniki tam močno trudijo, da bi pripravili velesile za intervencijo v prilog miru oziroma skušajo doseči možnost direktnih pogajanj.
Turški poslanik v Londonu je zaprosil državnega tajnika Greya, da pripravi intervencijo velesil. Ker pa Turčija ni zaprosila s formalno prošnjo, je oni korak ostal brez uspeha.
Torej: Turčija bi se rada začela pogajati — toda noče začeti sama, berači pri velesilah. To zato, ker se mladoturška vlada boji mase, ki danes še veruje na neustopnost Turčije in na zmago turškega orožja. Je videti, da so tudi vojni fanatiki mla-doturški spoznali, da z Bolgari ni dobro se prerekovati.
KAJ NAM PRINESE POMLAD?
Čim dalje jačji so glasovi, da med Avstrijo in Rusijo ni vse tako gladko, kot bi sc mislilo.
Rusija z mrzlično naglostjo koncentrira svoje ormadne zbore na avstrijskih in romunskih mejah. Popravlja in utrjuje trdnjave, jih zalaga z živili itd. Zakaj vse to?
Rusija vidi v Avstriji izvor ukrajinskega gibanja, ki bi dosledno izpeljano pomenjalo 30 miljonsko izgubo duš za ruski narod.
Da to prepreči, se oborožuje Rusija proti Avstriji in kakor je videti niti vladarjeva lastnoroč. pisma niso prinesla v tem oziru še nobene razveseljive izpremembe.
ČASNIKARSKE IZMIŠLJOTNE.
Belgrad. Vest, da so bili 3 srbski bataljoni zajeti pri Lesu od Arbana-sov, je izmišljena.
RUSIJA NE DOVOLI BOLGAROM
V	CARIGRAD.
Dunaj, 11. V diplomatičnih krogih šepečejo, da je Rusija namignila bolgarski vladi, da se z ozirom na mednarodni položaj Bolgarom ne bo dovolilo marširati v Carigrad. To je baje tudi vzrok, zakaj se Bolgari umikajo pred Čataldžo. V Peterburgu baje ne verjamejo, da bi Bolgari, če se jim dovoli vstop v Carigrad, storili tako kakor Nemci leta 1871. v Parizu, ampak bi tam ostali. T ega pa Rusija zaradi svojih interesov ne more dopustiti.
ZVIŠANJE BOLGARSKE ZAHTEVE.
Dunaj, 11. »Pol. Korr.« javlja iz Sofije, da je neka vodilna bolgarska oseba izjavila, da je za Bolgarsko izhod do Marmarskega morja največjega pomena. Tak izhod bi bil Rodosto. Zato bo Bolgarska po padcu Odrina vztrajala tudi na izročitvi Rodosta.
»Sir,« je rekla Beatrice z mirnostjo, ki je izsilila kralju nekakšno spoštljivo občudovanje, »lahko bi vam odgovorila, da vi kot prvi vitez Francije izprašujete žensko, ki je prišla v to deželo, zanašaje se na sloves njene gostoljubnosti...«
»Oprostite, milostljiva,« je rekel kralj trepetaje. »Toda zagotavljam vas, da gre za jako važne reči. In zato vas moram kljub svojemu obžalovanju, da sem primoran v to, izpraševati kot gospodar najvišjega pravosodja v tej deželi; pozovem vas, da mi odgovorite... Kje je gospod De Ragastan?«
»Ker govorite kot gospodar, sir, odgovarjam jaz pot. prisiljena: gespod De Ragastan je odšel z doma, da spremi deklico, ki sva se obadva gorko zavzela zanjo, na varen kraj.«
Kralj je prebledel in udaril sr-u>to z nogo ob tla.
.	. . kaj se meša ta pustolovček,«
ifni;;0, ’ *ki ni niti Francoz, niti
selekcije J«"3111 h°ČC dajati
Zdaj je prebledela tudi Beatrice.
»Sir,« je dejala s čudno trdnim glasom, »vitez De Ragastan ni trpel nikoli, tla bi ga psoval nekaznovan kdorkoli na svetu. In meni je sveta dolžnost, paziti na to, da ga nihče ne psuje, ko ie odsoten. Ker pa sem ženska, se ne morem ubraniti štirim moškim, da ne bi bili nesramni, se umaknem, da vas ne bom primorana poslušati dalje ...«
»Ostanite, milostljiva!« je zaklical kralj. 'Izrekli ste jako predrzne besede; toda kakor ste dejali sami, ste ženska, in zato jih preslišim. Ostanite — tehtati hočem svoje besede, in nadejam se, storite tudi vi tako.«
»O tem je vaše Veličanstvo lahko prepričano,« je odgovorila Beatrice.
Kralj je molčal nekaj trenot-
kov.
Bil je mračen; zamolkel srd se mu je kuhal v prsih.
»Milostna« je povzel kralj nato, »pravkar sem vam rekel v hiši pri Tuilerijah, da ie Ziieta moja hči... Ali mi verujete?«
»Vašemu Veličanstvu verujem tem rajša, ker nama je Žileta sama pripovedovala vso svojo zgodbo.«
»In vedoč, da je Ziieta moja hči, mi jo vitez De Ragastan odteguje, jo skriva in otimije!... Ne da bi se hotel sklicevati na druge pravice, vam moram reči samo to milostljiva. da jaz nisem ravnal tako proti vitezu, ko me je prišel prosit, da naj mu pomagam najti njegovega sina, vašega sina milostljiva!«
Te spretne besede so bridko dirnile Beatrice, in odgovorila je z ganjenim glasom:
»Sir, vitez mi je pripovedoval, kako blagohotno ste ga sprejeli; jamčim vam za svojo hvaležnost in za njegovo ...«
»O tem ne dvomim, milostna;
toda vitez mi izkazuje svojo hvaležnost na čuden način.«
»Gospod vitez De Ragastan je pravkar prašal Zileto, ali želi, da jo spremi v Luver; če bi bila odgovorila da, je bil vitez ves pripravljen, vrniti vam vašega otroka, sir ...«
»A kaj je rekla?« je prašal Franc I. hlastno.
»Da rajŠa umre ...«
Franc I. je povesil glavo.
»Torej me sovraži tako zelo!« je zamrmral.
Toda kmalu se ga je spet polotil gnev.
»Naj; bo,« je dejal. »Vitez De Ragastan je odvedel mojo hčer. Toda vedeti hočem, kam jo je odvedel.«
»Tega ne vem, sir.«
»Veste, milostna! Vse vaše vedenje, zvok vašega glasu in zadrega, ki se razodeva v vašem pogledu, mi priča, da se igrate z mano. Prosim vas torej, da mi odgovorite točno in resnično, sicer...« •
»Sicer, sir ...«
»Sicer se moram držati vas osebno! Dejali ste torej, da viteza ni tu?«
»Da, sir!«
»In da je odvedel Zileto s seboj?«
»Da, sir!«
»Dobro! On se je polastil moje hčere — jaz se polastim njegove žene. Izvolite se pripraviti, da greste z nami, milostljiva!«
»Kaj, sir, ali se drznete...«
»Drznem se vse!« je zaklical kralj srdito. »Aretiram vas, milostljiva. Kadar mi vrne vitez De Ragastan mojo hčer, vas izpustim na svobodo, to vam prisežem, — toda prisežem vam istotako, da vas vitez nejbo videl, dokler ne vidim jaz Zi-lete...«
»Sir, to je nizkotno zlorabljanje oblasti!«
»Nikakor ne, milostna, prizanesljivost je. Ali ste pripravljeni, da greste z nami?«
»Sir, umaknem se samo sili. Videti hočem, ali se res najdejo štirje francoski plemiči, ki jih ni sram položiti roko na žensko.«
»Briga me to!« je kriknil kralj v besnem srdu.
In namignil je svojim plemičem, ki so se brez obotavljanja približali Bcatrici.
Kneginja je zakričaia
Njenemu duhu se je pokazala jasno žalost in obup Ragastana, kadar se vrne in je ne najde več.
Zakrila si je obraz z obema rokama, ter čakala, hrabra do konca, celo spričo strašne slike ki Je bila vstala pred njeno dušo...
Zdajci pa so se odprla vrata.
Žileta je stala na pragu.
Deklica, b'eda. kakor lilija, toda srčrici in pogumna, je stopila p^o-ti osuplemu kralju.
»Sir,« je dejala, »pripravljena sem vam slediti ...«
»Nesrenči otrok!« je vzkhknBd Beairice.
SKADER BO GLAVNO MESTO ALBANIJE?
Dunaj, 11. Potovanje princa Ho-henloha v Peterburg je tudi v zvezi z vprašanjem Skadra. Avstrijski kabinet stoji odločno na stališču, da se Skader ne prizna Črni gori, tudi če ga zavzame z orožjem, ker mora postati po Berchtoldovem načrtu Skader glavno mesto neodvisne Albanije. Pravijo, da se je dal tudi ruski kabinet prepričati o upravičenosti avstrijskega stališča in je pristal na to, da bo Skader albanski.
»HAIRLDIN BARBAROSSA« na POTU V EGEJSKO MORJE.
Port-Sald, 11. februarja. Turška vojna ladja »Hairedin Barbarossa« te dospela sem, ugasnila svetilnike ter odplula na sever.
NOVA MIROVNA POGAJANJA^
Sofija, 11. februarja. Govori se,
'da je potovanje bolgarskega finančnega ministra Teodorova v glavno taborišče v zvezi s skorajšnimi direktnimi pogajanji med Turčijo in Balkansko zvezo v mestu, čigar ime sedaj še ni znano. Tudi dr. Danev odpotuje v glavno taborišče.
RUSKI CAR — SODNIK.
Belgrad, 11. februarja. Balkanski zavezniki so sklenili, da predlože vsa sporna vprašanja ruskemu carju v razrešitev.
KAKO JE PRI ČATALDŽI?
Sofija, 11. februarja. Nasproti vsem turškim vestem o prodiranju Turkov na čataldški črti se konsta-tira, da so vsi turški ofenzivni poizkusi bili odbiti in so bili Turki povsod z velikimi izgubami vrženi nazaj.
ODREDBE GRŠKE VLADE.
Atene, 11. februarja. Vlada naznanja, da se imajo od 10. t. m. dalje vsi ognji na svetilnikih na vzhodni obali kakor na otokih pogasiti.
KAJ JE PISAL ŠUKRI PAŠA?
Šukri paša je poslal sledečo brezžično brzojavko:
»V turški zgodovini ni generala, ki bi bil tako strahopeten, da bi eno najmočnejših trdnjav na svetu, kakršna je naša, prostovoljno izročil tako krvoločnemu, grozovitemu sovražniku. Nikoli se ne bo smelo reči o meni, da sem tako sramotno dejanje zakrivil. Raje bom naše čete do zadnjega moža žrtvoval in zadnji strel svojega revolverja prihranil zase. Ako bi uvidel, da je nadaljni upor nemogoč, bom skrbel za to, da se 40 tisoč tukajšnjih Bolgarov spravi s sveta. Žene, otroke in bolnike bi izročil v varstvo tujih konzulov in bi konzulom prepustil, da bodo svoje varovance ravno tako poklali kakor so Bolgari storili z našimi ženami. Potem bom svoje topove obrnil proti vsem Bolgarom, proti vsem tistim lepim stavbam, ki so kras tega dragega mesta, katerega bom z ognjem in mečem izpremenil v ogromen kup razvalin; moji dobri vojaki bodo preko ognja v notranjosti mesta in preko smrti zunaj njega prodrli sovražne čete — pa naj tudi štejejo milijone — ter slavno umrli ali pa ‘zmagoslavno zapustili te razvaline.«
Ako je resnica, da je to-le pisal Slavljeni branitelj Sukri paša — po-*tem mu delajo krivico vsi tisti, ki ga !slave kot junaka. Kajti junaštvo še hi brezumen pogum in velika moč; 'da je nekdo po pravici označen za 'junaka, mora imeti tudi nekatere !duševne vrline. Predvsem ponos. V vojni se kaže ponos v ravnanju z ineoboroženimi sovražniki.
V:..	-Ui. — --Ji-" .i
jB. CESAR:	^
V potu svojega obraza...
Pust, dolgočasen oktoberski večer. Dež prši neprestano, po dolgi ozki dolini se vlačijo bele, pre-ttrgane megle, se zibljejo semtertja, iobkrožujejo bližnje griče in se ovi-Ijajo nizkih gabrov in smrek, stoječih v špalirju ob glavni cesti, po kateri se vleče neki človek, komaj dvajsetleten mož, zadevajo se ob srečajoče ga ljudi. Nekateri ostajajo in gledajo za njim in okoli usten jim igra usmev. »Aha, možak ga ima danes malo preveč pod kučmo!«
V resnici so mu pa odpovedale moči vsled gladu in trudnosti...
Že z osemnajstimi leti se je napotil mladi kotličkar Peter iz slovaške svoje domovine s trebuhom za kruhom. Ljudem je vezal lonce, kr->pal s pločevinastimi zaplatami luk-ne v njih in popravljal vaškim in trškim materam še druga v njegovo stroko spadajoča dela. Vse potrebno orodje je imel lepo zloženo v velikem košu. ki ga je nosil na hrbtu. Bil je eden iz one vrste ljudi, ki si služijo svoj borni kruh z večnim krpanjem in vezanjem loncev po va-jseh in trgih. Življenje, ki ni posebno iveselo! Cel dan se strži komaj par 'vinarjev. največkrat nič. Zanašati
Da pa kdo grozi — kakor to dela slavljenec Šukri paša — da da poklati 40.000 neoboroženih Bolgarov, žena in otrok, no takšen človek zasluži ime krvoločnega psa, toda označbe junaka ne.
Slovenska zemlja.
Iz Maribora.
Dramatično društvo je uprizorilo v nedeljo dne 9. svečana igro »Čarovnica pri jezeru«, z gostom, gospo A. Danilovo iz Ljubljane. Igra, ki je v celoti prav dobro uspela, ne odgovarja miljeju našega naroda. Ne, da 6i morda ne vsebovala mnogo možnosti, pač pa, ker način razvijanja ni tak, kot cmo ga drugače vajeni na našem odru. Radi priznavamo in to pohvalno, trud in prizadevanje tako intendance, kakor tudi g. režiserja, dati nekaj, kar je vsestransko zadovoljivo. In ravno vsled tega noče-čemo. da bi se videlo v vsem morda grajo. Konstatirati hočemo le, da je tokrat šla — kolikor se tiče smeha
— za galerijo tudi deloma naša v resnici nadebudna inteligenca. Bože v najresnejših trenotkih, pa naravnost
— prisrčen smeh! Gospa Danilova katere nočemo kritizirati, nam je bila draga znanka, ki nam je že v naprej zasigurala izbor, večer. Žela je vsestransko, polno priznanje. G. Pajn-hart (Gornik) je igral prav dobro, istotako g. Jurovič (France). Na teh treh je slonel uspeh vsega večera in reči moramo, da so mu pripomogli izborno do veljave. Gospa M. (Ana) nam je pokazala, koliko ji je za naše narod, gledališče. Kljub skrbi za ne malo obitelj, se je i tokrat odzvala in bila ravnotako izborna kot prvič. Gospica R. (Minka) nam postane — če že ni — še jedna najboljših moči. Tudi gospa P. (Marjana) je pogodila svojo vlogo. Začetkoma, v I. dejanju, bi si bili želeli nekaj več živahnosti v kretnjah. G. Z. (Matija) je zagrešil koj pri prvem nastopu nekaj
»malenkosti«. Premalo živahna — čeravno »stara« — je bila Marjan v prvem prizoru. Videli smo tudi nekaj eksperimentov z električno lučjo. Bliskalo se je v I. dejanju vse preni-sko. Zdelo se je, da švigajo bliski iz jezera. Škoda, da se ni napeljalo vsaj do sredine gora. Rudeča luč je bila nekoliko preostro omejena. V IV. dejanju bi bilo dobro onega, ki je delal za odrom s tem zgago, da je zapiral po nepotrebnem okno v ozadju, potegniti malo za ušesa, kajti kazil je občutno scenerijo m dejanje. V ostalem nas je tehnično vodstvo, kot tudi godba, zadovoljilo.	S.
Občinski svet.
Ljubljanski občinski svet je imel včeraj ob 6. zvečer v mestni dvorani svojo redno sejo. — Zupan otvori sejo, konstatira sklepčnost in imenuje verifikatorjem občinska svetovalca Trnkoczyja in Ložarja. Nato pride na vrsto prva točka dnevnega reda:.
Naznanila predsedstva.
Deželna vlada naznanja, da bo prevzela v svojo oskrbo mestno policijo. Kar se tiče doklade od strani mestne občine radi moštva, ki se sprejme v državno službo, bi se dovolilo kvečjemu šest do osem tisoč kron. 2. V seji občinskega sveta z dne 7. januarja 1913 je interpeliral občinski svetovalec Tomaž Novak glede vzdrževanja in del pri Malem Grabnu. Zupan pove, da se bo ozi-
se mora le na radodarne roke ljudi, ki se jim revež smili.
Onega neprijetnega oktober-skega večera, ko je stopal opotekaje se po cesti, ni povžil že cel dan ničesar.
V že[.u niti vinarja! Do bližnje vasi, kjer je upal dobiti pri kakem kmetu prenočišča, je imel še dobre tričetrt ure hoda. Nesrečni Peter, ki ga noge niso hotele več nesti, nikakor ni bil več v stanu preiti te daljave. Po trebuhu mu je krulilo; v senceh je čutil krepke nemirne utripe srca ...
Peter je postal — moči so ga jele zapuščati. Že po par korakih se je moral usesti na obcestni kanton. Njegove misli so bile zbegane. Strahovi so se vrteli krog njega. In iz srede tega kolobarja je režal vanj neizprosni koščeni obraz — smrti.
In Peter si je jel ustvarjati v, svoji domišljiji podobo svoje smrti: Ob njegovi smrtni postelji — trdem cestnem tlaku — se ne gnete nihče. Ni je drage mamice, ki ga je ljubila in ga cenila kot podporo na stara elta, ni tukaj ljuba zaročenka Nuška, ki že z vso nestrpnostjo pričakuje prihodnje pomladi, ko se je imel Peter vrniti domov in sta se nameravala poročiti, nobenega sorodnika iz lepe domovine tam t od visoko Tatro ne vzre njegovo že napol stekleno okp. nikogar ni, da bi mu
ralo na Mali Graben tako}, ko bodo
izvršena dela v Gruberjevem kanalu. Isti občinski svetovalec je interpeliral na župana glede nezadostnega prehajanja čez progo južne železnice. V dneh 15. novembra 13. in 14. decembra je bilo prehajanje omejeno radi velikanskega želez-ničnega prometa. Kar se tiče nadalj-nega prehajanja, se bo storilo tozadevno potrebne korake. Nato je sledilo več interpelacij občinskih svetovalcev Šerjaka, Ložarja, Roji-ne in Likozarja glede nabave voza za smeti, glede neke osebe v mestni zastavljalnici, glede nekega starčka in radi hodnika na Dolenjski cesti. Tozadevnim interpelacijam se ie ugodilo, oziroma so se stvari pojasnile.
II. točka dnevnega reda: odo-brenje zapisnika.
Zapisnik se odobri.
Nato pride na vrsto tretja točka dnevnega reda:
Volitev devet članov magistralnega g remija.
Izvoljeni so v gremij tile člani, občinski svetovalci:	dr. Triller.
Knez, Franchetti, Pustoslemšek, štefe, Lilleg, Kregar, Kristan in Pammcr. Preide se nato na IV. točko dnevnega reda, na personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu mestnega sveta v Gradcu glede izposlovanja zastopstva deželnih stolnih mest v državnem železnič-nem svetu. Tozadevni odsekov predlog se sprejme.
»Mladiki« 800 K.
Župan preide na V. točko dnevnega reda, na finančnega odseka poročilo o dopisu magistrata glede dovolitve kredita za praktičen gospodinjski pouk na mestnem dekliškem liceju. Poročevalec občinski svetnik Milohnoja. Odsek predlaga, da naj se dovoli »Mladiki«, kjer se ta praktičen pouk vrši. 800 kron.
Dr. Zajc: »Mi nimamo prav nič proti temu predlogu in bomo glasovali zanj. Ampak vpoštevati se bodo morale tozadevno tudi druge podobne korporacije.«
Odsekov predlog se sprejme. Pride na vrsto VI. točka dnevnega reda: Stavbnega odseka poročila in sicer: 1. o poročilu mestnega stavbenega urada glede sklenjene
delne opustitve parka na trgu Tabor ter določitve regulačnega načrta za stavbišča na tem trgu.
Poroča obč. svetovalec Štemt-bov. Odsek predlaga, naj se regulacija trga Tabor odobri, parcelacija naj se pa odloži. Pri tem pride do debate med občinskim svetovalcem Jegličem in Bončarjem. Prvi pravi, da so hiše krog in okrog sezidane zato, da bi imele prazen prostor; poleg tega nimajo otroci tam nobenega igrišča, drugi meni, da je igrišče nepotrebno, ker otroci razbijajo svetila. Odsekov predlog se sprejme.
2. Ponudba Friderika Koširja za odkup njegovega posestva Pred Prulami št. 25 v regulačne svrhe. Košir zahteva velikansko svoto 50.000 K kot odkupnino. Odsekov predlog se ne sprejme. Predlog je sprejet.
3. Ponudba Davorina Rovška in Angele Cešnovar za odkup njunega sveta v Kolodvorski in Praža-kovi ulici v svrho regulacije Pra-žakove ulice. Odsekov predlog, da se ugodi tej ponudbi, ako sta imenovana pripravljena odstopiti do ceste polovico sveta, kjer ga imata, se sprejme.
obrisal ledeni pot raz čelo. mu prižgal svečo za P°t v večnost... Ce-tvorica moških pride iz bližnje vasi z nosili in ga odneso: zopet eden več na občinske, oziroma naše stroške, šnopsar je, enega več ali manj, in ga polože na nosila ter zaneso v mrtvašnico v vedno pripravljeno iz štirih surovih desk zbito krsto. Nobena sveča ne gori ob njegovem truplu, le oljnata svetilka^ brli in poka ob njegovem vznožju. Najmanjši zvon spremlja iz stolpa s slabotnim glasom jeznega kaplana ob njegovem pogrebu. Cez par tednov pa prinese poštni sel s črnim trakom ovito pismo in koš z njegovim orodjem materi v vas pod ponosno Tatro. Mati zb oli ob tej vesti od žalosti na smrt, njegovo dekle plaka, da si skro izplaka modre oči!
Peter je drhtel po vsem životu, ko je razprl trudne oči, in mrzel pot je oblival njegovo čelo.
Vstal je zopet in napravil par korakov. Tu začuje za seboj na bližnjem cestnem ovinku nekoliko zadirčen. vendar pa prikupljiv ženski glas: »Hej, mož počakajte, greva skupaj.«
Mehanično se je ozrl in pogledal ženo. Bila je krepka kmetica, vračajoča se z jerbasom na glavi, iz trga, kjer se je mudila po opravkih. nizke, zavaljene postave in ru-
Na vrsto pride kot VII. točka dnevnega reda policijskega odseka poročilo o županovem dopisu glede
zgradbe nove mestne mrtvašnice.
Poročevalec občinski svetnik dr. Pippenhacher. Glede te mrtvašnice se obravnava že celih deset let. Poročevalec prebere dopis, v katerem se pojasnjuje cela zgodovina te nove, še nezgrajene mestne mrtvašnice. Za mrtvaške veže prideta v poštev dva sistema in sicer dvoranski sistem in celični sistem. Oba sta za svojo izvršitev draga, vendar je prvi cenejši od drugega. Obravnava se v dopisu, ali naj se napravi ta mrtvašnica ali na Hrvat-skem trgu ali ra trgu Tabor, na ozemlju v bližini Kolinske tovarne ali pri sv. Križu. Odsekova tozadevna predloga se sprejmeta. Sprejme se tudi predlog občin, svetovalca Štefeta, naj se županu naroči, da napravi primerne korake, da se inkorporira pokopališče mestni občini. Pri svojem govoru seveda Štefe ni pozabil na svojo neslanost in grobost, ki je bila od strani naprednih občinskih svetovalcev po vsej pravici ožigosana.
Župan je prešel nato k VIII. točki dnevnega reda k direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročilu o županovem dopisu glede prošnje za napravo hidro-električne centrale na reguliran1 Ljubljanici. Tozadevni predlog odsekov, da se prošnji ugodi, se sprejme. IX. točka dnevnega reda; samostalni predlog občinskega svetovalca Tomaža Novaka glede znižanja pasjega davka za pse čuvaje po vseh predmestjih. se izroči tozadevnemu odseku. Nato se priglasijo k besedi še občinski svetovalci Kregar, Šte-fe, Jeglič in Novak radi raznih posipanj cest v raznih okrajih. Zupan pravi, da bo storil potrebne korake. Konec javne seje ob pol 8. zvečer. Sledi tajna seja.
Dnevni pregled.
Ljudje božji — sežite globoko v
žep! Avstrijski parlament je kakor sveti Miklavž za otroke: kar otrok hoče, to mu Miklavž prinese. Kar vlada želi, to ji parlament da. Sedaj hoče vlada novih denarjev, da se bo lahko šla vojske na srbskih mejah. Kakšni pa so tisti davki? Z eno besedo povedano: Tisti, ki ima manj, tisti bo plačal več, kot tisti, ki ima mnogo. Tisti, ki težko zasluži, bo s težjimi »fronki« obremenjen, kot tisti, ki sedi v Židi, pije šampanjca, ter se mu niti prešteti ne ljubi dnevnih dohodkov, za katere ni niti s prstom mignil. Kdor ima malo, se ne more ženiti, zato bo pa velike davke plačeval, češ, ta lahko, ker je sam. To so tisti davki, ki jih bo v petek dovolil državi avstrijski, ljudski parlament: to je ona masa ljudi, ki jih plačujete vi, davkoplačevalci. Učeni ljudje pišejo razpra-ve, ki jih imenujejo; duša mase. Da se pa najde in označi dušo avstrijskega parlamenta pa ni potreba nobene učenosti; tista duša se imenuje: diete.
Vprašanje reške škofije razburja hrvatsko javnost. Uradno se sicer dementira, da se hoče Reko odcepiti od senjske škofije — toda na take izjave se ne da vselej zanesti. Hrv. mladina je protestirala proti nameram Rima, ki skuša na tak način postopati proti Hrvatom. Boj proti Hrvatom bo imel za Rim slabe posledice — ker bodo začeli prestopati v pravoslavje. Boj ^oti Hrvatom gre roko v roki z bojem proti slovanske-
javega. od solnca ožganega ter od dela in skrbi križanega obraza. Petra so zopet napadle hude slabosti, zopet je moral sesti na prvi kanton.
Žena ga je tačas dohitela, stopila k njemu in ga spoznala: »O, vi Peter, tukaj! Po-jdiva urno naprej, noč je že. Pa mi boste spotoma povedali, kod ste kaj romali, od kar Vas ni bilo izza lanske jeseni v našem kraju; precej dela se bode dobilo. Peterček, ženske vedno jadikujejo, da vas ni tako dolgo, loncev pa treba toliko popraviti. Alo, Peter, na noge!«
»Pustite me!« je zašepetal.
Tu pa se je veseli, ženin obraz hipoma izpremenil.
Peter, ste bolni?«
Peter, ki ga je moril glad, je rekel:
»Od snoči še ničesar nisem za-vžil! Lačen sem!«
Odšla sta skupaj naprej po cesti.
Zvečer je sedel Peter s svojim košem ob strani, v sobi na klopi ob veliki topli peči poleg debele javor-jeve mize. »O kako sem nesrečen!« je rekel in se zamislil. Tudi ženi, ki je postavila predenj hleb kruha, na krožniku dve štručki surovega masla, polič hrušovca, se je smilil.
Ko se je med solzami branil in se zahvaljeval:	»Bog plačaj! Bog
plačaj U ie rekla kot z zadovoljnim
mu bogoslužju — ki je v teh krajih važno vprašanje. Bivši tržaški škof Nagi se je takoj v začetku svoje vlade obrnil proti onim cerkvenim občinam, ki so že imee slovansko bogoslužje. Hotel je odpraviti glagolico iz cerkev. Nastal je hud boj. Istotako so cerkvene občine v senjski škofiji branile svoje pravice. Že 1. 1828. je bil v Zadru zaprt glagoliški seminar — toda glagolica v cerkvah s tem ni bila uničena. Rim jo je moral molče priznati. L. 1898. je izšel iz Rima nov dekret, po katerem se je glagolica omejila, proti temu so Hrvati protestirali, in 1. 1900 je moral papež Leon XIII. ta dekret ublažiti s tem, da je priznal glagolico veljavno tam, kjer se prostovoljno ne opusti. Pozneje se je večkrat čutilo, da veje iz italijanskega Rima Hrvatom nasproten veter. Na čelu gibanja proti glagolici je bil škof Nagi, ki je postal posebno znan po Ricmanjih. Tudi škof Flapp se je s tem proslavil. Vse to pa je le pripomoglo, da so se slov. in hrv. občine čimdalje bolj zavedale svojih verskih in narodnih pravic in je narodno gibanje na jugu bilo za Slovence in Hrvate ugodno. Leta 1900 smo imeli v Trstu Slovencev 16.34%, Hrvatov 0.30%, Italijanov 77.36% — v Istri pa Slovencev 14.30% — Hrvatov 42.58% — Italijanov 40.54%. L. 1910 pa smo imeli v Trstu Slovencev 29.81%, — Hrvatov 12.6% — Italijanov 62.31% — v Istri pa Slovencev 14.27% — Hrvatov 43.52% — Italijanov 38.15%. — Boj za Reko pomeni važen boj za obrambo našega primorja proti italijanski rimski kuriji.
Nemška priznanja. Kar smo že neštevilnokrat trdili, da dela Avstrija za Prusijo reklamo, priznavajo danes avstrijski Nemci sami. Pretečeni petek je imel v Gradcu profesor dr. Kaser »guč«, v katerega poteku je povedal, da je že ranjki oča Bismarck. potem ko so ga v Rusiji odklonili. spoznal veliki pomen Avstrije za Nemčijo-Prusijo. Ko se je začela Rusija nagibati proti zapadnima velesilama — Franciji in Angliji — morala je iskati Nemčija protiteze na vzhodu. Posrečilo pa se ji ni le to, posrečilo se ji je z zavezništvom Avstrije še celo, spraviti le to na nevarno pozicijo, ki bo Avstrijo veljala še sila mnogo denarja in krvi. Anglija in Francija branita Nemčiji pomorski pristop do Male Azije v Sredozemskem morju, Nemčija pa je danes ravno v Mali Aziji močno in-teresirana. Dviganje balkanskih na-iodov pa postaja nova nevarnost za Nemčijo. Vstvarja se namreč tretji’ blok, faktor, ki ima, ne le ovirati prodiranje, marveč ga tudi ustaviti v kolikor pride v poštev vzhoda Mnogokrat se je že reklo, da bode; Avstrija prej ali slej plačala nemško sestrimstvo zelo drago. Kakor vso kaže, pride, dokler se ne razbistri zamotani evropski položaj v zadnjem trenotku, do tega že v doglednem čaku. Takrat pa bo potem tež-j ko še veljal pregovor o »avstrijski ohceti«, najmanj pa o pruski zvestobi.
Odlikovanje. Z Dunaja se poroča, da je dobil deželni šolski nadzornik Fran Levec v Ljubljani naslov in značaj dvornega svetnika.
1813—1913. Na milijone spo-i minskih zlatov je izdala Nemčija za spomin 100 letnice, odkar se je o-svobodila izpod franc, jarma. 12 milijonov takih zlatnikov bo izdanih (ob enem v proslavo 25letnice vlade sedanjega nemškega cesarja). Nd zlatnikih je napis 1888—1913. »Kralj je zaklical — in vsi so prišli.«
Imenovanja pri Južni železnici. Za prometnega vodjo na vrhniški
obrazom:	»Ne	mučite	se	z	govor-
jenjem, vzemite!«
Ko je s tresočimi rokami hlastno jedel, se je podala usmiljena žena v vežo pred ognjišče, da bi ga ne motila; zanetivši v peči ogenj, ni hotela biti gotova z razpretajem žr-javice; zraven pa je mrmrala:	Ti
ubogi revež! Ti ubogi revež!
Skoro pa se je vrnila v sobo in prisedla; natočila mu je kozarec hrušovca in postregla ubogemu Slovaku, kakor postreže mati svojemu otroku, ki se vrača iz tujine.
Nato pa je nenaooma dejala? »Saj sem neumna! Za dobro prebavo potrebuje človek tudi kaj toplega. Malo kave, kajne?« In z blaženim nasmehom je odšla zopet ven
k ognjišču.
Vrnivši se s skodelico vroče kave je uprl Peter vanjo svofc s solzami zarošene oči, čijih pogled je izražal hvaležnost in blagoslov; in ko je izpil nekoliko kave. jo je vprašal po njenih družinskih razmerah.
Toda njegova gostiteljica ni takoj odgovorila. Postala je žalostna, njene oči so zasolzele, ko je začela pripovedovati že tolikokrat zapisano povest življenja: »Čemu naj Vam povem, Peter, žalostno zgodbo mojega življenja, ki je še hujše od Vašega. Z dvaindvajsetim letom' sem se omožila z brhkim fantom iz
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v	rlurA*«rsMf»	vedn(>	brezplačno	na razpolago za
veselice, shode, predavanja itd. ::
lf Km ■ a * ■*».. h««velika dvorana
H TilFftlll restavraaJ° 'Tlvol,i Hotelske sobe
mM	1 H Up Jrf "ffl H	tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je	llUlvl
mL M 1111 mSm MAH tudi vedno sveže pivo in razna pristna	„	...	...
mM	&Mk Mk MM.	imk Sm H	.	,,	,	Za	obilen	obisk	se	priporoča
po jako nizki ceni vedno na raz-::	poiago.	::
mo sveže p i v o in razna pristna	Za	obilen	obisk	se	priporoča	AleX
vina po zmernih cenah. ::	K	F	niV-A*	a,t8cl	’
železnici je imenovan Karl Sajovic, višji revident in prometni kontrolor v Ljubljani. Premeščeni so: postaje-načelnik Artur Michelitsch iz Vrhnike kakor asistent v Gorico; Lecker Rajmund asitent iz Št. Petra na Krasu v Maribor, glavni kolodvor; Ho-leček Josip, asistent s Pragerskega v Velje, Mulitsch Karl in Molini Ernest, asistenta iz Tržiča v Trst, Kodrič Feliks, asistent iz Neumarkt-Tramin v Tržič, Rudolf Franc, asistent iz Spitala v Beljak, Bolka Fr., asistent iz Ehrenhausena v Bruck, Finžgar Ivan, uradn. aspirant iz Rakeka v Mezzolombardo, Hlava Josip iz Rakeka v Tuer, Knes Martin, asistent iz Zgor. Dravograda v Store, Črnač Alojzij, asistent iz Calliana v Zgor. Dravograd, Česnic Andrej, asistent iz Mezolombarda v Rakek, Knorek Alojzij, postajni načelnik iz Spod. Dravograda v Miirzuschlag. Na novo so sprejeti uradniški aspiranti; Fortis Ivan v Jenbach, Klem-bas Ant. v Brauzoli, Maškovič Ivan
V	Paternovu, Bistrico in še 20 Nemcev in 1 Italijan, torej izmed 24 na novo sprejetih uradniških aspirantov je 21 Nemcev, 2 Italijana in eden Slovenec! Izstopil je od južne železnice: Modena Ettore, revident in flirekcijski kontrolor na Dunaju.
Drobiž iz Štajerske. V Karče-viiil in ostali okolici straši v zadnjem času zopet neka tatinska družba. V sobotni noči n. pr. je pokradla pri posestniku Gašperiču na Košaku raznih pridelkov v skupni vrednosti 93 K. — Pri Sv. Marjeti na Ptujskem polju je prišlo pred par večeri med domačini in fanti sosednje fare ker so poslednji hodili domačim v »zelje«, do hude rabuke, med katero |e bil jeden, domačin Peter Predika-ha, tako zaboden, da so ga v brezupnem stanju prepeljali v mariborsko bolnico. — V Mariboru se je hote« obesiti nek pekovski pomočnik, ker na določen dan ni bil oproščen vajeniške dobe. Najprej pa si je skušal z nožem prerezati vrat. V obeh slučajah so ga v zadnjem trenotku rešili smrti. — V Mariboru je gorelo y nedeljo popoldan v mestni klavnici. Pogorela je vsa ogromna zaloga krme. Nevarnost za ostala poslopja je bila velika in le združ. naporu mariborske in dveh okoliških požarnih bramb je zahvaliti, da se požar ni razširil huje. Fo je že peti požar v pol leta. Dobro bi bilo, da se varnostni organi malo pobr’gajo po vzrokih in povzročiteljih.
Balkanska vojna v pesmih. Ko so balkanski bratje nastopili svojo zmagoslavno pot, so se po vsem slovanskem s/efu oglaša i pesniki, ki so spremljali njih pohod v navdušenimi pesmimi. Rusi, C^hi. Hrvatje
— pred v ^eni pa seveda domači srbski in bolgarski pesniki so opevali velike zmage slovanskih čet. Dočim so se ti glasovi navdušenja poz gubili po dnevnem tisku — so se pojavile na knjižnem trgu zadnji čas razne zbirke posebno med Hrvati. N. pr. Luka Tanov; Dva sultana, — Mičun M. Pavličevič; Osvobojenje.
— Jure Kapič: Pesem o vojni na Balkanu itd. Znano je, da je sam Vojnovič dobil v tem boju snov za novo dramo; Rikrad Jeretov pripravlja posebno knjigo, v kateri bodo izdane vse pesmi, ki so izšle o balkanski vojni v hrv. in srbskem Jeziku. —■ To bo lep spomin za bo-
sosednje vasi; bila sva oba revna in sva morala iti iskat denarja na težke obresti k nekemu oderuhu, da Sva si zgradila to hišico. Tako sva životarila dve leti, dobila sva otroka, oh. takega angeljčka — in ženo so zopet oblile solze — »ki ga nama je pobrala leto nato rdečica. Oni oderuh je silil in pritiskal za denar, ker je vedel, da naju je izžela otrokova bolezen in še druge nesreče do vinarja, in ne bova mogla tako ročno plačati, ter naju bo mogel na ta način izgnati iz hiše. 'Poda to zlobno nakano sva mu prekrižala s tem, da je stopil moj mož v vas do dvoje poštenjakov, ki sta se podpisala na menico, s katero je dobil denar pri trški posojilnici, dia je mogel dolg z obrestmi vred plačati oderuhu. — Ker nama je pa ležala ta menica kot mora težko na prsih, je sklenil mož, podati se v Ameriko v to zapeljivo deželo — da si prisluži toliko, da se poplača hišni dolg pa še kaj za stara leta. Delal in trpel je v rovu kot črna živina. In v petih letih so bili dolgovi poplačani, pa še par tisočakov sva imela naloženih v hranilnici. Mož se je že menil vrniti do-m°v, kar ga nenadoma zaloti v rovu
dočnost. Ako hočemo k temu kaj pripomniti, moramo le reči, da bi na Slovenskem ne imeli kaj zbirati. Osvobodilno vojno na Balkanu 1. 1876. so opevali naši najboljši pesniki: Stritar, Gregorčič, Krilan — za njimi je pel o slovanskih bojih Aškerc, za Aškercem pa so te vrste pesniki izginili in smo pri nas ob času vojne in balkanskih zmag po večini le ponatiskovali njegove pesmi. Res, da z navdušujočimi pesmimi bojevnikom ni pomagano — toda one so dokaz, kako je boj bratov odmeval v srcih bratskega naroda.
Otrok se opekel. Dne 17. januarja je postiljala delavčeva žena Marija Mozetič iz Sela v kuhinji posteljo. Tam se je nahajal tudi njen mladoletni otrok, ki je vesele volje skakal semintja. Nenadoma je zapazilo otroško oko lepo zajemalko nad štedilnikom in je zahrepenelo po nji. Fantiček je pristavil k štedilniku najprej stol, potem pa še majhno klopico. Nato se je skobacal na klo-pico in odtod na stol. Tako je bil čisto blizo zajemalke, ki je visela nad štedilnikom. Otrok je stegnil po nji roko, vendar je omahnil in padel na štedilnik, ki je bil isti čas zelo vroč. Otrok je dobil težke opekline in morali so ga odnesti v deželno bolnico, kjer je bil 18 dni, predno je okreval. Ker je bila v času nesreče mati v kuhinji, jo je poklicalo predse sodišče in Možetičeva se je morala včeraj pred sodnikom zagovarjati, ker ni baje pazila dovolj na otroka. Sodišče je Mozetičevo oprostilo obtožbe.
Tatinski tič je Franc Zupančič iz Dobrunj. Oni dan je pil z Več fanti in z 511etnim delavcem Antonom Trčkom v neki tamošnji gostilni. Kmalu so bili vsi vinjeni. Anton Trček pa še posebno. Ko so se dvignili ponoči proti domu, so morali fantje Trčka držati pod pazduho, da ne bi padel na tla. Zdaj je držal prvi fant Trčka pod pazduho, zdaj drugi. Poslednji pomagač od vina trudnega možakarja je bil Franc Zupančič. Ta si je pa mislil: »Kaj bom dcdca l«y takole zastonj vlačil po svetu kakor medveda. Saj nimam prav nobene koristi od tega. Da še mene potegne s seboj v jarek, kaj ne?!« In France je sklenil v svojem srcu, da mora biti to delo usmiljenja plačano. Ampak kako? E, kaj bi se človek pomišljal! S tiho gesto dolgih prstov je potegnil Trčku iz žepa denarnico, v kateri je bilo 36 K in jo je spravil v svoj žep. Pa ne da bi bil kanalja vsaj spravil potem Trčka domov. Ne! Kakor hitro je imel denarnico z denarjem v žepu, ga je vzela noč. Pa tudi sodišče ga je vzelo včeraj za štirinajst dni v svoje salone. Razume se, da bo moral poleg tega plačati Trčku tudi ukradeni denar 36 K in denarnico, ki je bila vredna eno krono.
Smrtna nesreča. Preteklo soboto zvečer se je pripetila v Zagorju smrtna nesreča. 161etni delavec Alojzij Peterlin je prišel v tamošnji električni centrali vsled neprevidnosti v dotiko z električnim tokom in je bil na mestu mrtev.
Aretacija tatu. Te dni je prijel neki sprevodnik med progo Ljub-ljana-Kranj nekega fanta, ki ni imel voznega listka. Tujca, ki je rekel, 'da se imenuje Jože Tekavc in da je
—	smrt: ko je suval z drogom ob rudo, se nenadoma udre strop, ki ga živega pokopljej pod se. —« 2ena
je zopet zaplakala; čez nekaj časa pa je nadaljevala strašno povest. »Res je, da sem dobila bogato odškodnino za ranjkim Francetom, a ne bi je pogledala, da bi bil moj France danes zdrav doma. Oh. ta nesrečna Amerika — to naše dirugo velikansko pokopališče — koliko nesreč, smrti, žalosti in joka je že povzročila, pa še vedno dero tja brezpametni ljudje trumoma na slepo srečo. — Sedaj pa je par let, kar sama za silo gospodarim. No, kako pa kaj z vami, Peter?«
Peter se je trpko namuznil.
»Slaba, mati, slaba, kakor vidite,« je odvrnil.
Udova žrtve anierikanskih ru-•dokopov ga ni hotela več povpraševati. ko je razbrala raz njegovega suhega obličja celo njegovo življenje.
Obmolknila sta človeka, ki sta videla, razumela in že čutila povest življenja, ki kliče:
»V potu svojega obraza...«
trgovski pomočnik iz Cerkelj, so izročili postajenačelniku v Kranju, ki je takoj o tem obvestil orožništvo. Dognalo se je, da je fant identičen s 241etnim kajžarjevim sinom Alojzijem Omanom, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. V fantovem žepu so našli hranilnično knjižico, ki se je glasila na ime Helene Zorman in na katero je bilo naloženo 500 K. Oman je pred kratkim posestnici Heleni Bohinc iz Tenetišča ukradel to knjižico. Omana so aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Kranju.
Nasilnež. Pred nekaj dnevi je prišel okrog po>noči pred lišo posestnika Jožefa Erklavca iz Dolenje vasi neki delavec in je začel brez vzroka razgrajati. Razbijal je po vratih in zahteval, naj se mu odpre. Tudi grozil je pri tem. Ko je Erkla-vec prišel iz hiše, ga je razgrajač napadel, vrgel ga ob tla in ga začel tako pretepati, da je Erklacev zado-bil več poškodb.
Z ozirom na Vašo notico »iz novomeške okolice« v »Danu« štev. 403. si dovoljujem Vani poročati, da ste zamenjali moje ime: Johan Vin-tar iz Gor. Straže z imenom: Franc Vintar, bivši župan, Hrušovec pri Straži, bil nisem predpustno nedeljo v Rudolfovem, torej prosim, da priobčite v prvi prihodnji številki popravek omenjenega članka.
Ljubljana.
— Vsa Ljubljana se je smejala
včerajšnjemu popravku »Zadružne Zveze«. Mi nismo pridejali popravku nobenih opazk zato, da je stvar iz-gledala bolj — neverjetno. Lahko bi bili popravek vrgli v koš, ker ni bil pravilno sestavljen — toda svojim čitateljem radi prevoščimo nekoliko zabave. Kako je z defravdacijo v »Zadružni zvezi«, je danes slovenska javnost na jasnem. Poročila časopisov so bila popolnoma pravilna, ker so se listi lahko informirali tam, kjer se je defravdacija zgodila. Tudi glede podpisov se je izkazalo, kako je bilo. Klerikalci se motijo, če mislijo, da se da taka stvar — s popravki popraviti. Včerajšnja »Laibacher Zeitung« naznanja, da je dr. Pegan vložil proti Polajnkotu tožbo. O Polajnkotu doslej še ni nobenih pravih sledov.
— Iz Most. Okrajni šolski svet je rešil moščansko šolsko vprašanje v tem smislu — da sc namerava nova šola zidati že to pomlad. — Kakor slišimo, vlože okoliške občine proti temu sklepu svoj protest, ker nečejo plačevati šolo v Mostah. Proračun za novo šolo znaša 167.000 kron. Ako pomislimo, da je še na stari šoli blizu 60.000 dolga — se nam zdi, da se nova šola ne more kar na slepo zidati — in da je treba naše šolsko vprašanje temeljiteje razrešite. Mogoče se nekaterim mudi z zidavo nove šole, ker upajo, da bodo pri tem dobro zaslužili — toda mi nismo zato tukaj, da bi drugi z našim denarjem žepe polnili: Mi nismo proti šoli, ki bi odgovarjala našim potrebam — smo pa proti šoli, ki bi nam delala nove stroške in bi od nje nič ne imeli. O tem bomo drugič več izpregovorili.
— Rekord ie dosegla neka dama pri prodajanju srečk za umetniško galerijo. Prodala je namreč tekom dveh ur 100 srečk. Iz tega se vidi, da bodo dosegle srečke kmalu svoj uspeh. Naša dolžnost je, da slovensko ženstvo pri tej akciji podpiramo.
»Vrtoglave!« so včeraj na našem odru dobro uspeli. Vsled i>o-manjkanja prostora izpregovorimo več jutri. Danes le o igri. Junak večera je bil g. Verovšek. Ako se včasih zgodi, da ne zna dobro ulo-ge, se mu to očita — zato pa zasluži zdaj pohvalo — da jo je znal izborno in da je bila tudi njegova igra na vrhuncu, kakor svoje čase. Uloga guvernerja je bila kakor nalašč za njega - tu in tam jt celo gledališče komaj držalo smeli. Dobre tipe so podali: g. Skrbinšek, Bukšek, Danilo. Boluislav, Danilova, Kreisova, Križaj in Molek. Diuge vloge so bile manjše in so prišle manj do veljave, teleti bi bilo v sceneriji in maskah več ruskega. •— Gledališče je bilo do polovice polno. Škoda. Vrto-glavci so imenitna stvar, pri kateri se človek od srca nasmeje. Upamo, da bo drugič igra še boljša in boljši obisk. — jutri Je prvič Madame But-terfly.
— Nabrežje Gruberjevega kanala bodo to pomlad z akagijskim
semenom posejali, da zaraste nizko grmičevje, ki bo varovalo porušenj zemlje.
— Odborova seja »Rdečega križa balkanskih držav« se vrši v četrtek dne 13. t. m. ob 6. zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu. Prosimo zlasti člane predsedstva, da se te seje zanesljivo udeleže.
— Albinca pride zaradi pomanjkanja prostora jutri na vrsto.
— Samomorilen poskus. Predvčerajšnjim zvečer se je začel prepirati s svojo ženo 381etni premo-garski hlapec Avguštin Polikt ki stanuje v Tesarski ulici. Z grožnjo, da bo napravil vsemu konec, je Šel pijani mož v sosednjo sobo, kjer se je zaklenil. Ko se dalj časa ni vrnil nazaj. je njegova žena s silo vlomila vrata. Tu je zagledala svojega moža viseti na vrvi, ki je bila privezana na neko kljuko. Zena je takoj prerezala vrv in je položila nezavestnega moža na posteljo. Nato je obvestila o tem slučaju policijo. Stražniku Grošlju se je posrečilo, da je pripravil z umetnim dihanjem moža k zavesti. Ker se je Poliku kmalu obrnilo na bolje, so ga pustili v domači oskrbi.
— Vlom. V pondeljek popoludne so vlomili neznani tatovi v stanovanje posestnice Ivane Malin v Korunovi ulici in so ukradli dve moški suknji, zlato ovratno verižico s štirioglatimi priveski in dve zlati na-ušnici.
— V Ameriko jo je hotel popihati. Predvčerajšnjem zvečer je aretiral neki stražnik na južnem kolodvoru 17letnega Iljo Krnjačiča iz Hrvaškega, ki se je hotel odtegniti vojaški dolžnosti in jo pobrisati v Ameriko. Fanta so izročili hrvat-skim oblastim.
— Zgubil se je črn, dolgodla-kast lovski pes, z belimi lisami, s čri.im ovratnikom brez marke. Najditelj naj ga pripelje v Jenkovo ulico (Vodmat), kjer dobi 20 K nagrade.
— Umrli so v Ljubljani; Marjana Ves, občinska uboga, 80 let. — Frančiška Miklavc, prosjakova žena, 45 let. — Makso Beden, sin pekovskega mojstra, 5 mesecev.
— Kinematograf »Ideal«. Nikdo naj ne zamudi si ogledati senzacijski novi spored. Napoleonov pohod na Rusko je za poznavalce prve vrsie uzor. Velezanimivi Pathe Žurnal in trije sijajni naravni posnetki spolnijo spored. Na kencu je Maks Linder. V filmu Maks in odkritje spomenika, zabava obiskovalce v neprestanem smehu dobre četrt ure. V pitek »Uboga dekleta« ljubavni roman v 2 delih. V soboto »Oče«, tragedija z Armetto Zacioni.
Trst.
Brez ostrega boja »e bomo prišli do svojih pravic. Velike krivice se godijo nam — tržaškim Slovencem. A vzlic temu smo popolnoma mirni in potrpežljivi. Nikjer ne opazimo boja — vse spi in se tolaži s tem. da bodejo že prišli enkrat tudi za nas boljši in lepši dnevi. Le malo bojevnikov je med nami, bojevnikov, ki bi se radi vrgli v boj in se bojevali tako dolgo, dokler bi se ne odločilo, dokler bi ne dosegli enakopravnosti, po kateri stremimo. Velika večina torej spi. Zakaj je tako? Vemo, da marsikateremu zopet ne bo prav. ako izpregovorimo bridko resnico. Pa to nič ne de; resnica mora na dan. Narod, ki spi spanje brezbrižnega, narod, ki ima vkljub temu, da je bičan, pritiskati in preziran — zaprte oči, je treba vzbuditi k življenju, treba ga je vsposobiti za boj. To je naloga izobrazenejših pripadnikov naroda, ker nezavedni niso zmožni vršiti takega dela. Tudi pri nas v Trstu se dela v tem smislu — vsaj tako se nam bo odgovorilo. — Toda kako, to je vprašanje, ki nam je treba razmotrivati o njem. Tržaška slovenska politika je sicer že marsikaj koristila slovenskemu narodu, toda ona narod uspava:	ona	se nahaja
tam, kjer se je nahajala pred tridesetimi leti. Glasilo te trž. slov. politike se tudi prav nič ni reformiralo; še vedno tiste obrabljene fraze, ki jih je sit že vsak, ki nima slame v glavi. Vprašamo, čemu pa je pravzaprav list? Ali samo zato. da prinaša društvene vesti in kroniko, da proslavlja in hvali dosedanje velike uspehe trž. Slovencev, njihovo zavednost itd.? Mislimo, da ima list važnejšo nalogo. Predvsem mora
list povedati ljudstvu resnico, povedali mu mora, da skoraj nič ne na-predtiiemo, in to po krivdi indiferentnosti naroda, pokazati mora ljudstvu neštete krivice, ki se mu godijo in ga poživljati na boj proti nasprotnikom, kajti s klečeplazenjem ne bomo dosegli ničesar, ampak se nam bodo nasprotniki le smejali radi naše neumnosti v obraz. Ljudstvo zrevolucijoniraii! — to bi morala biti parola glasila vsake one stranke, ki zastopa zatirani slovenski narod. Ravno tako bi morale postopati stranke. Kaj vendar pomaga prositi pri vladi, tu — tam, saj je vse brezuspešno. Vnebovpi-joče krivice se nam godijo na vseh poljih. Če gremo na pošto, z nami ne marajo govoriti v slovenskem jeziku; če se podamo na policijsko ravnateljstvo ali kamoraibodi dru-gam, je istotako. Šol nam ne dajo, ampak nas imajo za prave norce in si mislijo, le plačujte davke za nemške in italijanske šole, za slovenske pa beračite od hiše do hiše. In ini smo tako strašno modri, in rajše kakor da bi zagrmeli prav po neusmiljeno in zahtevali z grožnjami, da nam bi dala vlada šole — kakor je to njena dolžnost — pa zbiramo krajcarček za krajcarčkom skupaj za našo šolsko družbo. Mi, kot tako reven in siromašen narod, moramo z našimi žulji sami vzdržati šole! Sedaj nastane vprašanje, koliko časa še? Ko bi bil narod zaveden, bi enostavno stopil na bojno plan. Ker pa ni zaveden, zaradi tega nam treba napraviti ga zavednega. Stranke, ki se nahajajo v skrajni konservativnosti, naj krenejo na pravo pot. Če pa hočejo gotovi ljudje, da gremo še nadalje tako naprej, pa naj jih narod spozna — krivična stavba naj se podere in sezida nova.
Z listi pa ravno tako. Reformirajo naj se, ker drugače nimajo pomena, da še nadalje izhajajo. Ker priti ttiora dan našega odrešenja in naj nastane, kar hoče. Bolje je, da je namočena naša zemlja z našo rr''-r> krvjo, kakor pa. da še nadalje čujemo in prelivamo srčno kri . a druge, ki so nam v vsakem oziru tuji, in imajo za nas le puške in bajonete.
Pameten policijski uradnik. Te
dni sem imel opraviti na policijskem ravnateljstvu radi neke služkinje, ki ji je napravila gospodinja ob prenehanju službe — slabo izpričevalo tako, da vsed tega ni mogla dobiti nikjer službe. In dasiravno veleva po-seljski red — kakor tudi obrtni zakoni — da delodajalec delojemalcu ne sme napraviti slabega spričevala (če napravi slabo spričevalo, mora on, delodajalec povrnit delojemalcu vso škodo, ki bi jo imel delojemalec vsled tega), je policijski uradnik iz-pregovoril tako-Ie: Delodajalec lahko napravi takšno spričevalo, kakršno se mu poljubi. Rekel je. kaj mislite, da zasluži posel, ki je slabo opravljal službo, dobro spričevalo? Slabo bi mu jaz napravil v takem slučaju — je dejal — in sodnija bi rni pritrdila, da imam prav. — Iz teh par vrstic se vidi, kako zelo modri so nekateri policijski uradniki; vidi se pa tudi, kakg usmiljeni da so. Uboge služkinje morajo pri tem marsikaj pretrpeti, kajti ti uradniki gredo na roko v vsakem oziru le delodajalcem, oziroma delodajalkam. Slovenskega jezika se dotični uradnik, s katerim sem imel opraviti. tudi noče posluževati, ampak govori samo italijansko in nemško. Služkinje, ki se upajo izpregovoriti v slovenskem jeziku, nahruli prav neusmiljeno. Kdaj bo konec tem prokletim razmeram?
Pripravljalni odbor Narodno-so-clalne mladinske organizacije v Trstu sklicuje ustanovni občni zbor za nedeljo. 16. februarja 1913 točno ob 2. popoldne v dvorani N. D. O., ulica sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: 1. Nagiovor predsednika, oziroma podpredsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti.
Slovenska mladina v Trstut Kakor naznanjamo, bo v nedeljo ustanovni obč. zbor prekoristne Na-rodno-socialne mladinske organizacije. Z ozirom nato se obračamo do vseh zavednih mladeničev, da se vpišejo v N. s. m. o. še pred občnim zborom. Kdor pa se še ne mara vpisati, a je somišljenik N. s. m. o., ta naj si preskrbi vabilo za občni zbor, ki se dobiva v tajništvu N. s. m. o.
Bolgarske zmage na obrežju Mar-marskega morja. Katastrofalne izgube Turkov.
ODBIT NAPAD TURKOV PRI
Cataldži.
Sofija, 11. februarja. (Uradno poročilo.) Turki so pri Cataldži napadli bolgarske čete. Bolgari so napad zmagovito odbili. Turške izgube znašajo več tisoč mož. Po odbitem ; napadu so se Bolgari umaknili od čataldžke linije za 56 km. (Vse to umikanje je v zvezi z najnovejšimi načrti bolgarske armade, ki ima namen zavzeti čim preje dardanelske utrdbe, da da k tein prost vhod grškemu brodovju.)
BOLGARSKE CETE PRI BULAIREJU.
Sofija, 11. februarja. (Uradno poročilo.) Bolgarske čete pri Bulal-reju so se silno močno zavarovale. Turkov ni niti na spregled. Med Turki vlada velika izbeganost radi velikanskih izgub, ki so jih pred Bu-lairoin doživeli. — Izgube znašajo 5000—6000 mož.
TURKI PRI ŠARKOJU OBKOLJENI.
Sofija, 11. februarja. (Uradno poročilo.) Turške čete so bile pri izkrcavanju pri Šarkoju od Bolgarov obkoljene; pobiti so bežali na morski breg pod okrilje topov vojnih ladij. Z veliko težavo so dosegli ladje, ki so »Ih rešile pred bolgarskim orožjem.
PODROBNOSTI O BITKI KRI ŠARKOJU.
Sofija, 11. februarja. Izgube Turkov v najnovejšem boju pri Šar-kdju so naravnost katastrofalne. Do danes so Bolgari pokopali 2500 trupel. 3000 jih pa pa še pokriva bojišče. Izkrvacanje pri Šarkoju je trajalo 2 dni; izkrcali ste se dve diviziji turške armade.
Na jutro tretjega dne so napadli Bolgari Turke. Ob 3. uri popoldne so bili Turki obkoljeni, da so se le z veliko težavo in velikanskimi izgubami rešili na morski breg pod okrilje vojnih ladij. Le s težavo so dosegli ladje.
Brodovje turško je odplulo v velikanskem neredu. Kroglje bolgarskih topov so zasledovale Turke (udi na morskem bregu.
CAR FERDINAND IN ZADNJE ZMAGE.
Sofija, 11. februarja. Na carja Ferdinanda je napravilo globok utis vest, da je 7 bolgarska divizija pri Bulaireju premagala 6 turških divizij, ki so poleg tega stale še pod okriljem topov vojnih ladij, ki so mogočno podpirale turške operacije. Car se je ginjen zahvaljeval bolgarskim in srbskim junakom ter jim k zmagi častital.
URADNO POROČILO GLEDE ZADNJIH DOGODKOV NA BOLGARSKO - TURŠKEM BOJIŠČU.
Sofija, 11. februarja. (Uradno poročilo bolgarske telegrafične a-
genture.) Vsled vednih poročil, ki jih širijo turški merodajni faktorji po svoji stari navadi v svet, kot da bi bili Turki dosegli v zadnjem času kakšne zmage in kot, da bi se jim bila izkrcavanja posrečila, javljamo enkrat za vselej, da storimo tem vestem konec, da so bila vsa izkrcavanja na obrežju Marmarskega in Črnega morja, izkrvacanja pr) Podimi kot ona pri Šarkiiju popolnoma izja-lovljtua vsied energičnih napadov s strani bolgarskih čet. Praske pred Čataidžo nimajo prav nobenega pomena več (gicj poročilo zgornje, ki je mlajše od tega). Pa tudi tu so bili Turki vedno odbiti.
Kar se pa bojev na Galipolju in okolo Bulairja posebej tiče, so tu Turki trpeli velikanske izgube, ki znašaio nad 15.000 mož. Nato apelira poročilo na razsodnost Evrope, da ne veruje na zlagana turška poročila, ki imajo samo namen begati ono javnost, ki bo govorila pri zopet cventuelnih pogajanjih.
TURŠKA VEST O ZMAGI PRI JANINI — ZLAGANA.
Atene, 11. februarja. Iz Carigrada se razširjajoča poroč ila o izgubah Grkov v Janini so brez podlage. Grki niso trpeli prav nobenih izgub.
SKADER.
Dunaj, 11. februarja. Reunija poslanikov še ni enotna glede ska-derskega vprašanja.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob fi. uri zvečer.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
FR. P. ZAJEC
Ljubi jami, Stari trg' št. 9
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak »voj
optični zavod« "M
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, žčipal-niki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
tanilo preselitve.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svoj
krojaški salon
z Miklošičeve ceste št. 10
na Dunajsko cesto št. 20
nasproti kavarne „Evropa“.
Svojim odjemalcem se priporočam da mi ostanejo naklonjeni tudi v bodoče.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Magdič, krojač.
(T
Krojaški pomočnik dobi delo na dom. Kje pove »Prva anočna pisarna«.	____________________
Dve krasni svetli sobi, pripravni za pisarno ali za kakšno društvo se oddajo takoj stalni mirni stranki. Kje j)ove »Prva anončna pisarna«..
Krznar in izdelovatelj čepic Feliks Žagar se je preselil na Stari trg št. 32, ter se slavnemu občinstvu vljudno priporoča.
Najfinejši ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarneUNION".
Kupujte ,,1 )nn‘
Dan*
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
Dan“
Dan“
Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki iziiaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne jn znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Demski modni selon
za angleška in francoska .\ dela se priporoča.
Kavarna
odprta celo
£
noc.
O
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
Radi inventure
prodajani vso zimsko zalogo kostumov, mantljev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse
V
drugo blago 50 0jo pod lastno ceno.
„Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
ija zaloga ar, zlatnino in srebrnine '
H. SUTTNt,
Ljubljana, Mestni trg 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
MC „1 K 0“
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Ustanovljeno leta 1900.
HimiiHM Odi 1 kovana •»minut
Pariz 1006.
J
London 1005
&
Slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
lil« ven m =trakov z napisi.«
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. = Cene brez konkurence. =
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako, da si vsakdo lahko izbere.
Fr. Iglič
:: Ljubljana Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsied najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija. •••• Cene najnijže! •••• Notni stavek.