f>. Številka.
Trst, v |M)ne«ltk1jt>k iK januvanja Is9!>.
IVčaj XXIV.
„Edinost" izhaja dviikrat na dati. razini nHelj in
praznikov. Rjiitrnj in zvečer oh T. uri. O ponedeljkih in po prn/.nikih izhajn oh H. uri zjutraj.
Naročnina /,n:ii» : Obe iziianji na leto . . . kM. 31*— Za samo večerno izdanje .	12*—
Za pol leta. četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine ae uprava ne ozira.
Na drobno ae prodajajo v Trstu ejiit-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLIT!!* DROSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
-F
Telefon 5tv. H7«.
4 nvč.
V »dinost | Je moč !
OkIMI
«e računajo po vratah v petitu, /.h večkratno naročilo * primernim popustom. Poelana, oamrtnire in javne zahvale, domači oglasi itd. *e računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poftiljajo urrdnlHvii. Nefrankoviini <lopwi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnini*, reklamacije iu oglase sprejema upnmiištvo. Naročnino in oglase ■ je plačevati loco Trat.
Vrednot v o in tiskimm se nahajata v ulici Carintia *tv. 12. 1'pravniMv«, od-pravnliHvo iu sprejemanje in>eratov
v ulici Moliti piccolo 5tv. II. nad*tr.

Izdajatelj in odgovorni urednik F r a-n G o d n i k.
I.astnik konsorcij lista „Edinosti",
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(NovejSe vesti.)
Gorica 7. Današnja seja deželnega /bora se ni m<»gla vršiti, kei* so italijanski poslanci izostali.
DIIlin,| 7. N i žen v stri j sk i deželni zbor je po daljši razpravi sprejel nujni predlog poslanca princa Lichtensteina, po katerem se sklep deželnega zbora »•d 30. doc. 1898, tičoči se proračunskega provizorija za dobo od 1. jan. do 30. aprila 1899 glede deželne doMade na pridobninski davek spreminja, in sicer tako. da se ta doklada določi za akcijske družbe z 27"/'o» za prvi in drugi razred ostalih davkoplačevalcev z 25°/0 in za tretji in četrti razred z 20°/0,. Deželni zbor se je danes odložil.
Dlllli^ ,7. Pod predsedništvom Njeg. Velič. cesarja je bilo danes posvetovanje na dvoru, katerega so se udeležili ministerski predsednik Banftv ter ministri Fejervarv, Lukacs in Szechenyi. Posvetovanje se bode nadaljevalo jutri. Ministeraki predsednik Banffv in ministra Fejervarv in Lukacs se jutri povrnejo v Budimpešto. Ogerski finančni minister Lukacs se je tekom dneva posvetoval tudi z finančnim ministrom Kaizlom o stvareh, tičočih njunega resorta.
Budimpešta 7. Zbornica poslancev je v glasovanju po imenih rešila štiri predloge k zapisniku. Za ponedeljek so ostali še štirje predlogi. Na vprašanje poslanca Polonyi-a, zakaj da se ni overil zapisnik današnje seje, je odgovoril starostni predsednik, da se morajo zapisniki potrjevati po vrsti. Na to se je soja zaključila.
Hamburg 7. Konference, ki je bila pred-včeraj v Kolon) i radi severo-atlantskega prometa po morju, so se udeležili tudi zastopniki nemških, angleških in holandskih črt, po katerih vozijo par-niki. Pogodba glede prevožnje potnikov, ki je potekla 31. decembra 1898, se je obnovila od 1. ja-nu varja naprej za pet let.
PODLISTEK.	22
BARON IVICA
Spisal A. ŠENOA.
Poslovenil Večealavov.
«Bi, vaša milost*, je spregovorila plaho moja mati.
<Bene», je rekel senator, »precej napravimo pismo.»
Senator je sel za mizo, pogledal, je-li mu je pero ostro, pa je jel pisati in pisati, in napisal je tega celo polo: mi smo morali čakati v sprednji sobi, samo naš varuh je ostal pri senatorju in mu govoril latinski. Pozvala sta nas, da podpišemo, •laz sem prosil, naj se mi pismo prečita, toda senator se je zadri na-nie:
•Vidiš ga pismoznanea v opankah: <la mu preČitain! Sem-li jaz tvoj učitelj ? In ni-li sveto pismo, kar pišem jaz ?» Potem J«? počel čitati nekaj po latinski, a ko sem mu rekel, da ne urnem tega učenega jezika, rekel mi je kratko hrvatski, kako je vse razdeljeno po pravici, da ne bode krivica nikomur.
Podpisal sem — — — da sem si raje odsekal desno roko; mati in Niko sta pristavila svoj križ, a naposled je podpisal tudi naš varuh.
Mati je vzela iz svojega robca deset tolarjev, katere je položila na senatorjevo mizo, a on jih je mirno spravil v žep, rekši nam:
Pariz 7. Brisson je prišel danes v palačo Bourbon in je naznanil, da se je odločil, da kan-diduje za predsedništvo komore.
Pariz 7. Kakor poroča »Siecle« se je naznanilo kasacijskcmu sodišču, da s<» v tajnih spisih o aferi Drevfus nahaja ponarejeno pismo in da, ako bi se isto primerilo z onim jednakim, ki se nahaja v ministerstvu za zunanje stvari, l»i se •moglo takoj spoznati, katero je pravo. Ministcrstvo je dovolilo prošnji kasacijskega dvora, da se mu izroči omenjeno pismo. — Cavaignae je pristopil ligi »Krancozka domovina«.
Organizacija dunajskih Slovencev.
Nenasitna nemška vladeželjnost, katera si hoče podjarmiti vse, kar ni nemške krvi, morala je izzvati proti boj. Kar pa nas nikakor ne more navdajati z upanjem, da skoro pridemo do svojih pravic, to je način našega bojevanja. Mi se bojujemo jednostranski! Na javnih shodih, veselicah ... femo strašno hudi, »loma smo pa vse drugo prej, nego kar bi morali biti. Kaj koristi slovenski naši stvari, ako smo se danes znosili nad svojim nasprotnikom, ko je naš nasprotnik prepričan, da pridemo že jutri zopet po stari navadi k njemu kupovat... Ali bi nam ne hasnilo veliko več, ako bi skušali, da se s pridnim delom polagoma osvobodimo od tujcev v vsem, ter bi začeli mesto negativnega vika in krika pozitivni boj !
Zoper Žide n. pr propovedujemo celo križarsko vojno, kar je čisto umevno, a dokler jih ne posnemamo v njih dobrih lastnostih, toliko časa bo naš boj brezuspešen. Učimo so od svojih nasprotnikov! Kdo je pridniši od Žida? Nemški uaeijo-nalei potiskajo židovske dijake z vseučilišča na ulico, a na ta način jih ne uženejo nikdar, ko
«Hm! Z Bogom! Sedaj morete iti. Slavni magistrat že pove varuhu, kako jo treba to razdeliti.»
Varuh Martin se je klanjal, vedno govord «Spectabilis» tu, «Speetal>ilis» tam. —
Naposled smo se vrnili na naš = naš! — dom — žalostni in veseli.
Podpisali smo pismo, kakor da bi se razdelili, ali naš varuh n:' črhnil o razdelenju ne črno ne belo. — Vse je ostalo kakor prej — pogorelca v hiši. ('tulil sem se, prašal varuha, kaj je. Ali on je stisnol ramena in odgovoril: «Vso bo, ni silo! * Rok ženitvi je bil že blizo, ko mi je mati rekla na enkrat, da ga treha še odložiti za mesec dnij, ker da ni še pripravila prtenine in tudi dolžniki, da niso prinesli obresti, svatbi <la treba denarja, a ona noče, da se ženim kakor črn cigan. —
«Mati», sem rekel nekaj razi j učen, «seda j je koncu kraj. Vse sem vam »napravil, da ne bode zamere, toda pravim vam, da me ne boste vodila, kakor medveda od meseca do meseca. Na čast vam ta naša pogorelca, toda povem vam, dajte mi deklico, pa Bog.»
Odšel sem in nisem maral, kaj-li odgovori ona. Ko sem omenil ona pogorelca, zažarila se jo od jeze. Izšel sem na cesto, nameril se na svojega varuha in temu sem rekel, kar mu je šlo. —
«No, no, no,» seje zasmejal Martin, glej ga! Pridi jutri k meni v mesto Veš, na Potoku pri
vemo vsi, tla so Židje jako pridni, nacijonalci pa krokarji in kričači. Ni čuda, da je toliko Židov v raznih službah in stanovih !
Ako zmagamo, zmagamo z duševnim bojem, s samo silo no pridemo ni za ped dalje. Naša naloga bodi, da obujamo narodno zavest v svojih rojakih, da jim pridobimo vsaj tisto stopinjo omike, katero ima naš nasprotnik. Za kako poulično demonstracijo naženeš hitro skupaj za to sposobnih elementov, a ti demonstrujejo danes za-te, jutri pa že morda proti tebi, če razmere tako naneso in če nimajo ljudje moralne sile v sebi. Trajen in uspešen boj moremo bojevati z moralno krepkimi silami. To bodi uvod k stvari, o kateri hočem pisati in podati nekaj nasvetov v blagohoten premislek, zlasti vam, tovariši-visokošolci !
Na Dunaju je mnogo Slovencev. Izobraženci se kolikor toliko skupljajo in združujejo, o njih narodni zavesti ne dvomimo, a drugače je z drugimi našimi rojaki, ki opravljajo razne službe kakor pismonoše, redarji, železničarji itd. Nemško ozračje, v katerem žive, nemško časopisje, s katerim se naslajajo, nemške žene, katere jemljejo v zakon — vse to in še marsikaj druzega slabi narodno zavest, Četudi je morda ne zatre popolnoma, kar'se pa seveda tudi dogaja. Nekateri postajajo mlačni in brezbrižni za vse, pravi kozmopolitje, druge je ujela v mreže židovska socijalna demokraoija, tretje zopet slepi nemški, le »oficijelno« krščanski soeija-lizem dunajski.
Nemški šovinizem upliva zelo pogubno na naše ljudi. Ker nimajo prilike, da bi spoznavali razmere take, kakoršne so, a ne, kakoršne bi radi imeli Nemci, sodijo tako, kakor njih učitelji. Zlasti Čehe, ki so Nemcem trn v peti, gledajo tudi Slovenci bolj po strani, nimajo pravega zmisla za naše potrebe.
Kakor kosci razdrobljene ladije plavajo po
poluslepem mizarju, pa izvršimo vse, da se enkrat rešimo tega vraga; tudi jaz sem sit tega. Torej jutri okolo desete. —
<Dobro, z Bogom!» sem rekel.
Martin je Šel mimo naše hiše. Komaj se je oddaljil od mene za streljaj, eto ti izza grmovja Jerneja. Ogledala sta se za menoj on in Martin, a potem jela govoriti poluglasno in vrlo živahno. Podal sein se v (Vnomerce. Ne vem, kaj mi je bilo, ali vleklo me je, vleklo, kakor da so 4 konji pred menoj. Bilo je proti večeru. Pred kočo je sedela Jagioa - sama. Vso je bilo tiho, vse mirno. Samo nasproti Vukovidevi hiši čulo se je iz lco-vačnice nabijanje s kladivom. Dvoje, troje otrok se je lovilo podrbovjem, Sredi ceste je stnl velik voz, a kraj njega si je suhi kranjski kočijaž prižigal pipico. Pri sv. Duhu je zvonilo »Zdravo Marijo*, a iz mesta so prihajale težakinje, noseče motike na ramenih, in pevajoče svoje pesmi. Tako čudno mi je bilo, tako dobro.
Jagioa je sedela, rekel sem, na klopi pred hišo. Kakor da jo še sedaj vidim. Glavo je naslonila na levo roko in gledala v tla. Okolo nje se je muzal bel maček, vedno dviguje rep in glavo, a pri njej na tleh so jo zvijal črn, k odru v pes.
(Pride še.)
nemškem morju, o kaki organizaciji ni tla bi go-voril. Marsikdo je sicer vnet za to in ono, a ne ve prav začeti, ker nima nikogar, ki bi ga vodil. Ali se res ne da odpomoči temu? Ali ni mogoče, <la lii dunajskim rojakom vdahnili inalo več narodnega življenja, narodne zavesti in pouka? Prvi poskus ne je storil lani ob tem času nekako, ko so imeli dunajski Slovenci v X. okraju malo veselico. Ni bilo to nič druzega, nego veča slovenska družba, ki se je jedenkrat zabavala skupno med seboj. In vendar so bili veseli, tla so se tako lepo sešli v pre-eejšnem številu, zadovoljni so bili, da : celo naše šolske družbe so se spominjali. Ta skromni poče-lek priča vendar, tla bi se dalo kaj doseči, ako bi bilo dovolj trdne volje in požrtvovalnosti; trebalo l»i le iti korak dalje : od zabavnega večera k po-učno-zabavnemu. Ali bi se ne mogli vršiti redno laki večeri? Ob nedeljah zahaja tako večina kam na čašo vina ali čašo piva. Zjedinili bi se za prostor, kamor bi zahajali potem ob določenih časih.
Ako ne hi mogli dobiti pripravnega nemškega prostora, saj imate vendar na Dunaju čeških go-stilnie. Tu bi si napravili malo čitalnico. Naša akad. društva naj bi dajala prežita ne časopise v oni lokal, ki hi si ga določili, in kedar hi kodo prišel, čital hi lahko slovenske časnike. Na vsakih 14 dni j ali mesec pa bi imeli svoj večer, na katerem naj bi visokošolei budili, dramili, navduševali in poučevali svoje rojake. To bi bilo pozitivno narodno in socijalno tlelo, ki bi gotovo no ostalo brez sadu. Sedaj, v zimskem času, bi bila Ugodna prilika za to.
Ali 110 bi bilo to koristno in zabavno ob jednom ? Koliko časa se potrati z brezdeljem, ko hi ga tu tako lahko uporabljali plodonosno, prinašajoči svojim rojakom luč prosvete, praviec in resnice. Veliko važnosti bi bila taka slovensko-slovansko prebujena in zavedna kolonija. Ne bi se dajala upregati v jarem raznim Luegrom in Adler-jom, ampak hi poznala svojo zastavo. Akt) bi bili vsi dunajski Slovani tako dobro organizovani, kakor so n. pr. Cehi, in hi skupno nastopali — ne bi tako rasel Nemcem greben! Ta skromna organizacija, kakor som jo navedel, ne zahteva bog-sigavedi kakih žrtev, koristila hi pa v vsakem oziru tor pripravljala pot trdnejši zvozi. Začeti je treba; dal Bog, tla hi so našel pogumen začetnik!
O. L. Selski. < Vi - fr^ak
Politični pregled.
TRST, 7. junuvarija 1899.
Deželni Selski zalog na GoriBkem in odstop grofa Frana Ooroninija. Po odpovedi grofa Frana Coroninija je bilo pričakovati, da italijanski poslanci v deželnem zboru goriškem nastopijo pot abstinence. Tako se je tudi zgodilo. Sobotna seja to zbornice se ni mogla vršiti, ker italijanski poslanci niso došli. Ti poslednji so storili sedaj to isto, lcnr so popred storili slovenski poslanci. In vendar, če je kedaj, velja v tem slučaju pregovor: če sta dva storila isto, vendar ni isto. Slovenski poslanci so posegli po taktiki abstinence kakor ultimo rutio, po zadnjem sredstvu ! Bil je to skrajen čin potrebne samoobrane. Velja-li to tudi za laške poslance ? Gotovo ne. Prvi so poskusili skrajno za dosego mrve pravice, poslednji pa v goli objestnosti, v nougasni gospodstva-željnosti in krivičnosti do sodeželanov druge narodnosti. To nam kaj plastično slika dunajska »Reichs\vehr«, ki piše:
»Vsaka kronoviua ima svoj deželni šolski zalog, i/, katerega se plačujejo učitelji in druge stvarne potrebščine za ljudsko šolstvo. Le grofija goriško-gradiščanska pogreša tako institucijo, da-si je potrebuje najnujneje. Vsled tega nedostatka so na Goriškem učitelji ljudskih šol najslaheje plačani v vsej Avstriji in posamični šolski okraji so tako preobremenjeni z šolskimi dokladami, da jih komaj premagujejo. N. pr. v okraju sežanskem znašajo šolsko doklnde na direktne davke 120°/0, na Tolminskem 110, v goriški okolici HO in na Gradiščanskom 51. Da bi se razbremenilo to itak že revne kmečke občino ter tla hi se poboljšali dohodki učiteljev ljudskih šol, silijo slovenski po-poslanoi v deželnem zboru goriškem, da so ustanovi deželni šolski zalog, h kateremu bi moralo prispevati tudi goriško mesto, katero skrbi sedaj samo za svoje šolsko potrebe. V Gorici, kjer se nahajajo
vse oblasti in vsi učni za votli, se osredotočuje vsa trgovina in promet slovenskega dola dežele, iz česar erpi mesto naj več i dobiček. Mesto goriško dobiva na dalje vse tlokladc na pridohninski davek od železnic, pobira na vseli cestah, vodeč i h v mesto, visoke in nadležne mitnine, v mestu samem pa velike tržne pristojbine, in sploh dobiva od dežele še družili izdatnih dohodkov. Popolnoma opravičena je torej zahteva, tla hi mesto goriško za te dohodke, prihajajoče iz deželo, dajalo kako odškodnino, kar pa se more zgoditi tako, tla hi mesto prispevalo za pokritje velikih št tiskih bremen na deželi. Ako bi slo tu le za italijanske občine — ki pa niso z Gorico v skoro nobeni dotiki, dočim je to mesto središče slovenskoga dela dežele — bi italijanski poslanci gotovo ne bili proti osnutju deželnega šolskega zaloga; ker bi pa isti bil tudi Slovencem na korist, ovirajo uresničenje istega na vso možne načine in proprečajo v deželnem zboru najboljše namene Slovencev. Boj proti deželnemu šolskemu z alti guje krivičen, ker Iti bil v korist občin obeh narodnosti.«
O vzrokih odstopa grofa Coroninija sodijo listi različno, kakor jim jo žo stališče. Dunajski »Vaterland« je skušal n. pr. opravičevati gosp. grofa, monč, tla je rajo odstopil, nogo da bi storil krivico siromašnemu ljudstvu slovenskemu. Tomu nasprotno pa praska »Politik« pritrjuje našemu me-nenju, da je gospod grof koristil lo Italijanom ter da je vso le manever v prevaro, ako laški listi grajajo grofa Coroninija. Tudi »Information« graja odločno ta čin bivšega dež. glavarja goriškega. Pokladanjc mandatov in božanje — meni ta list — jo nekaj posebnoga avstrijskega, česar ne poznajo nikjer drugod na svotu. To se vidi srčen čin, dočim jo v resnici le falzilikaeija parlamentarizma. Poslanci stt dobili svoj mandat za () let in ga morajo tudi izvrševati po svoji razsodnosti, no pa bežati, ako jim je kakov shod ali deputacija izrekla nezaupanje. Poslanec naj govori po svojem prepričanju in se nima udajuti terorizmu. Coroniniju bi bila moralična dolžnost, da bi bil rekel svojim volil-cem: Obžalujem, da vi mislite drugače, toda izvolili sto me za R let in v teh G letih bodem govoril in glasoval tako, da bodem lahko odgovarjal pred Bogom in svojo vestjo. Po (i letih pa, ako niste bili zadovoljni z mano, izvolite si druzega.
»Information« ima prav. Tako bi bil moral govoriti grof Coronini v teh kritičnih časih, ali moti se, ako meni, da grof ni Btoril tega le zato, ker mu je nedostajalo moralnega poguma nasproti Italijanom, marveč je storil takti — vsaj naše prepričanje nam pravi takt) — ker je bil se svojim srcem na strani Italijanov, zajedno pa mu je nedostajalo poguma nasproti — vladi. Iz tega navskrižja se je rešil — hitrim begom.
K položaju. Državni zbor se snide zopet dne 17. t. m. Že v prvi seji pride zopet več predlogov za obtožbo ministrov radi različnih odredb : zaradi jezikovnih naredeb za Vložijo, radi podaljšanja nagodbenega provizorija, radi podržavljenja češkega gimnazija v Opavi in radi tega, ker je vlada prepovedala, da se listi, katerim je odvzet postni debi t, tudi po železnicah in parnikih ne smejo prevažati. Sosebno ta poslednji razlog, ki ga hoče porabiti opozicija za obtožbo vlado, je frivoleu, nepatrijo-tičen in naravnost žaljiv za krono samo. Poštni dobit je bil namreč odvzet nekaterim pruskim listom, ker so sramotili naša državo in so nespoštljivo pisali tudi ti našem cesarju. Toda dotični listi so si znali pomagati. Pošiljali stt v Avstrijo na tisoče eksemplarov mesto s pošto, pa po železnicah kar v celih zavojih in potem so se razdeljevali tam, kamor so bili namenjeni. Temu sleparstvu je vlada hotela priti v okom in je izdala primerno prepoved železnicam in parobrod ni ni družbam. In ker je s to odredbo hotela varovati čast države in nje vladarja pred pruskimi zasrainovalei, staviti bi jo hoteli naši Nemei poti obtožbo. Pfui! To je žo izdajstvo brez figovega peresa. To utegne postati zopet «flotno» v našem parlamentu !
Kriza na Ogerskem. Včeraj so bila na Dunaju zopet posvetovanja^ ogrskih ministrov pod-predsedstvom cesarjevim in po tem so so ministri vrnili v Budimpešto. Poročila z Dunaja pravijo, da so sklenili, še enkrat poskusiti s pogajanji s posamičnimi strankami zij saniranje parlamentarnih odnošajev. To da bode zadnji poskus!
Baron Bauttv je kouferiral včeraj tudi z grofom Thunom in nemškim poslanikom, gro-
fom Eulenbnrgom. To poslednje dejstvi t mora osupniti vsakega Avstrijca, kajti smatrati more znakom, kako smo zašli v razmerje zavisnosti od Nemčije.
Od druge strani pa javljajo zojtet, da je stališče barona Banffv-a zgubljeno. Vlada in nje stranka da sti potrti, ker so voditelji vseh opozicijskih strank izjavili soglasno, tla na zboljšanje razmer ni misliti tako dolgo, dokler bo Banfty minister. Opozicija je pripravljena za hoj tlet skrajnega.
Domače vesti.
l)ar /a novo leto. Poti tem naslovom je prinesla naša vrla tovarišica. »Naša Sloga« lep in korenit članek, v katerem pripoveduje predzgodovino sedanji iz trte zviti demonstraciji z italijanskim realnim gimnazijem v Pazinu. Doz. odbor se sklicuje na neki zaključek deželnega zbora istrskega od dne 12. novembra 1872. Od takrat, torej v 2»? letih, ni mislil dež. odbor, da bi uresničil ta sklep. Sedaj pa, ko so je izjavila vlada pripravljeno, da konečno vendar enkrat ugodi prisrčni zahtevi in krvavi potrebi Slovanov istrskih, spomnili stt se h kratil onega sklepa od leta 1872. in deželni odbor jc sklenil, do zasnuje v Pazinu realni gimnazij z italijanskim učnim jezikom. Ta sklep je prava drzovitost in — lahkomišljeno razsipanje denarjev.
Italijanska gospoda stt uprizorili na Dunaju vse možno proti osnutju hrvatskega gimnazija v Pazinu. Uprizorili stt protestov in utokov politiških društev, deželnega odbora, občin, javnih shodov. Celt5 Tirolei so morali pomagati, C. k. v 1 a d a p a se ni prestrašila, ona noče niti prejemati teh utokov in protestov, ampak jih vrača!! Najhuje pa je gospodi to, da Pazin sam noče protestovati. Prebivalstvo krajne in mestne občine no le da se ni hotelo pridružiti protestom proti hrvatskemu gimnaziju, ampak jo storilo primernih korakov ZA osnutje tega gimnazija! Ni se hotelo dati izkoriščati v italijanske svrhe, a proti sebi, proti napredku in razvoju mesta in okolice.
Nečuveno je, da hoče deželni odbor sedaj kar čez noč ustanoviti italijanski realni gimnazij, ne da bi počakal vsaj toliko, tla deželni zbor reče zopet svojo. Sodaj prihajajo gosp6d& z svojim darom mestu pazinBkemu, ko hoče vlad a dati lepšega in boljšega. In mi vsprejomamo raje — kar je glavno — ta gotovi in resni dar. Saj nismo slepi.
Italijani razpisujejo žo službe profesorjev, ko nimajo še niti prvih predpogojev za tak zavod. Iti kje hočejo dobiti dobrih [profesorjev ?! Kje je dober učitelj, ki bi hotel ob takih okolnostih prositi za tako mesto?! K večomu da zaprosijo kaki propalico, ki ne morejo dobiti službe nikjer drugje !! Takih učiteljev pa ne trebamo! Pa tudi tega nočejo povedati, k o ti a j se ima zasnovati ta italijanski gimnazij. Na takti limauieo ne pojde prebivalstvo pazinsko.
A kaj naj reče vseukupno prebivalstvo hrvatsko in slovensko v Istri ? Ko gro za hrvatsko in slovensko šolo, gospodje nimajo nikoli denarja, a sedaj ga imajo celo za dragi in nepotrebni italijanski gimnazij! Pravijo, da se morajo oni brigati za srednješolsko vzgojo, ker se vlada noče brigati. Vlada vzdržuje italijanski gimnazij za manjšino prebivalstva, ako hoče zasnovati tak zavod za večino prebivalstva, pa seprotivijo. Ako bi bilo le zrnce pravičnosti v njih, bi bili žo sami ustanovili hrvatski gimnazij ! Ali da bi vsaj to hoteli storiti se svojimi denarji! Ne, oni hočejo storiti to na deželne stroške, na stroške davkoplačevalcev, katerih večina so Hrvatje in Slovenci. Kj'e jim jo duša?! Siromašno ljudstvo bi moralo plačevati kakih 14.000 gl. na loto saino za ravnatelja in profesorje, a kje je poslopje, kje učila, kje vse druge potrebe?! In vse to brez dovoljenja deželnega zbora! Pa to je drznost tudi proti o. kr. vladi! To je razsipnost, kakoršnji ni para! Takemu postopanju hi morali enkrat zaklicati: stoj!!
Velike vojaške vaje v navzočnosti cesarja se bode vršile letos — kakor javlja brzojavka iz Solnograda — na Gorenjem Avstrijskem.
Na teh vajah si bosta stala nasproti 14. in vaj (Štajerska, Kranjska, Koroška in Primorska).
Kar dva nova delavka lista dobimo te dni v Trstu. .leden bode dnevnik in bode služil --progressoveem, drugi pa tetini k in bode — ako
lssle res?! — mednaroden. P® njiju dolih ju lx>-demo sodili.
Liste za vojaški nihor. Na magistratu {v III. nastropju, vrata 12> so od ti. do 13. t. m. izpostavljene liste onih rnladeničev, pristojnih v Trst, ki pridejo letos na vojaški nabor.
Dovoljeno je vsakomur, da u pogleda v te liste ter da se oglasi morebitnimi reklamacijami.
Nekaj cvrtja s protestnega shoda v Puljti.. Shodu je predsedoval znani doktor Keliks Glezer in govoril je, da je bilo — joj !
Rekel je n. pr., da je ni moči, ki bi mogla raznaraviti italijanski jezik. Ali za božjo voljo, v kaki zveri je vendar hrvatski gimnazij v Pazinu z italijanskim jezikom?
Istotuko ni dejstvo, da so oni sinovi XI. pro- i vineije »slavne republike rimske«, prav v nikaki zvezi sedanjim prepornim vprašanjem. Kaj in kako je bilo za časa rimske republike, pred tolikimi stoletji, nas ne briga, namreč naj bi pomislili ti si-gnori, d a so se d a j p o d a n i k i A v s t r i j e, d r-ž a v e, ki ima neke temeljne zakone, ki so veljavni za vse in katere raorajospo-š to vati vsi, ki so torej veljavni tudi za istrske Slovane in katere morajo spoštovati tudi istrski Italijani.
Najbolj duhteča cvetka iz vrta Glezerjevega pa je bila ta, da je znak pristranosti vlade, ako snuje gimnazij v jeziku, ki je tuj splošni kulturi in čutstvu — inteligentnih in studiranih Ijudij !
Mi ga razumemo dobro tega d.ra Glezerja in hvaležni smo mu. daje tako lepo povedal, kako on in njegovi somišljeniki tiče globoko notri v — srednjeveških tradicijah, koje bila omika privilegij, izključna last male kaste, a drugi vsi so bili duševni sužnji, hcloti. Tako bi hotel tudi dr. Glczer, da naj bi bila kasta politikov njegove vrste vse, drugi pa nič! Ne, dragi gospod Glezer, ti časi so minoli. Dandanes se ne snujejo učni zavodi za malo šte-vilce privilegovaneev, ampak snujejo se za povspc-ševanje splošne izobražbe in se morajo zasnovljati tako, da zauašajo luč omike v najviše in v najniže plasti ljudstva notri tja v najbornejo kočo najbor-nejega seljaka. In da morejo to, marajo se snovati v jeziku ljudstva.
Za Italijane v laškem, za Slovane v našem jeziku !!
Potem so renomirali in so postali — smešni.
Neki Fonda je grozil vladi, naj ne pozabi, da v Pulj u živi italsko pleme, tuda bijo italijanska srca in da so bili oni Italijani, predno so se rodili!! Kako more kdo kaj biti, predno je bil, to seveda ve, le veliki mislec Fonda! Mi pa vemo, da bi italijanska sroa šmencano slabo bila, ako ne bi avstrijska vlada obsipala Pulja svojimi dobrotami; da bi po Pulj u rasli trava in prehajalna mrzlica, da jih niso avstrijski tisočaki dvignili iz bede, v kateri so tičali, in da bi, ako ne bi slovanski in nemški vpliv in denar oplojevali življenja v Pulju, marsikateri gospodov, ki plava sedaj v bogastvu in ki ščuva in grozi v svoje objestnosti, moral misliti v strahu, kje dobi kos — polente!
Krono, vsem smešnostim na glavo pa je postavil dr. Vareton, vskliknivši, da gimnazij v Pazinu ne bi bil za Hrvate, ampak tovarna za izdelovanje Hrvatov.
Tako govori mož stranke, katere glavna opora so slovanski reuegatje. Da bi njim zaprli vse tovarne za prirejanje Italijanov, kdo ve, koliko je med onimi, ki sedaj besne na protestnih shodih, ta-eih, ki bi navdušeno zahajali v — hrvatski gimnazij !! O tovarnah naj torej le molče!
Čini avite kol t u n*. Po polunoči med soboto in nedeljo so sinovi avite kolture zopet razbiti svetiljko gostilne »pri petelinu«. Bilo so v štirih. Ko so dovršili svoj slavni čin, in zazrši redarja Jakoba Gamsa št. 54, ki je hitel za njimi, ho se spustili v beg proti kavarni Fabris. Tu jim je stopil nasproti redar Josip Busan. A junaki, kakor so že vsikdar, so se izgovarjali, da je vrgel kamen neki — peti, kateri pa da je ušel. Izgovarjali so se na petega, katerega seveda ni bilo. Ta nepoznaneo naj bi vzel na-se njihov greh. Slučaj je hotel, da smo izvedeli imena one slavne četorice od avite eolture. Bili so: Fort i Arrigo, bivajoči v ulici Paduina št. 4, Sloco violi U m-berto, bivajoči na Aoqucdotto 33, pisarniški azistent na magistratu; P a do a Luigi, bivajoči v ulici Dobler, ki je uradnik v mestni plinarni in Se p pili i Aless.
V	Dasejevem kažipoti: čitamo nekega Forti Angelo, sensala na ls»rsi in odbornika sensalov; ne vemo pa je-li ta oče onega Arrigo?! hi potem čitamo istotam trgovca Aleksandra Seppilli v ulici C'hiozza, a ne vemo istotako, je-li ta oče onega Aless. Seppili ?!
Vsakako pa so ona četoriea vsi iz boljših slojev, od katerih bi se že smelo zahtevati boljšega vedenja. In potem se zgražajo nad kakim slovenskim prostakom, ako je storil kako neumnost!
„Adrlathelie Post". Tako se I »ode imenoval nov list, ki prične izhajati v Gorici, v tiskarni gosp. Gahrščeka. List hoče spravljati v vjanost vse, kar se godi na jugu ter odpirati oči merodajni gospodi, kateri so naše pokrajine še vedno »terra ineognita«. Utegne nam torej veliko koristiti, ako bode urejevan spretno in primerno. »Adriatische Post« hode izhajala za sedaj dne 10. in 25. vsa-cega meseca Priporočamo torej ta list najtopleje.
V	Kozini se snuje bralno in pevsko društvo, kateremu bode bržkone ime »Venec«. Srečen vspeh! Cas je bil, da so se jeli gibati tudi tam gori, kjer tujstvo postopa včasih res že tako, kakor da bi to ne bila naša slovenska tla.
Družba sv. Nikolaja. V «Edinosti* št. 5 (večerno izdanje od sobote) vrinila se jo neljuba pomota, kajti glasiti bi se moralo: mestna občina Idrija in Novomesto sti pristopili kakor ustanovniei zavoda sv. Nikolaja z doneskom po 40 K.; mestna občina Cernomelj pa je darovala istomu zavodu 10 K.
Okrajna bolniška blagajna. V minolem tednu je bilo prijavljenih 1037 slučajev bolezni. Ozdravljenimi je bilo proglašenih 942 bolnikov, v oskrbi zdravnikov jih je ostalo 1163. Med temi jih je 192, ki so oboleli vsled nezgode na delu.
V	29 slučajih so se bolniki pregrešili proti odredbam zdravnikom. Na podporah so je izplačalo 9529 kron 74 stot.
Štajerski novičar. Za Maromberg se je ustanovi to «zavžitno društvo*, ki je sedaj dobilo tudi vladino dovoljenje. Namen društvu je preskrbovati svojem členom dobregn blaga po zmerni eeni. —
V	Letušu bl.zo Braslovč so dobili postajo za poštno oddajo za pisma in časnike. — V Št. Lovrencu na Dravskem polju je umrl g. Jakob Jurič, vrl Slovenec in bivši večletni župan ondotne občine.
—	Nn kolodvoru v Celju je ponesrečil železniški delavec J. Turnšek. Prišel je po nesreči pod kolo železniškega voza, ki mu je pri tej priči odrezalo glavo. — V noči 2(5. decembra je v Kozjem, v vili grajščinskega oskrbnika, nastal ogenj, katerega so šele drugi dan komaj pogasili. — V sredo prod Božičem je vozil kmet But iz Brega pri Majšpergu kamenje na Pragersko. V gorskem bregu je nakrat odjenjal zavor in konji so skokoma dirjali z teško naloženim vozom navzdol, ter povozili dva lovca. Eden je bil mrtev na mestu, drugi je umrl pol ure pozneje.
Ljudsko šolstvo v Ljubljani. Po izkazu uradnega lista je lota 1897/98 v Ljubljani obiskovalo neinške ljudske šole — javne in privatne
—	512 nemških in 400 slovenskih otrok. V teh šolah jo bilo torej samo 112 »Nemcev« več, nego Slovencev. In vendar hočejo Nemci nn Kranjskem gospodariti Slovenoem!
Medvedko je pred nekaj dnevi ustrelil knez Auersperg na svojem lovišču blizo Gotenice na Kočevskem, Medvedka je vsled dobljenih ran poginila kmalu potem. Drugi dan so jo našli mrtvo ne daleč od njenega brloga. Ljudje so bili veseli, da je zopet eden kosmatinec manj, kajti medvedje so jim v dotičnih krajih mnogokrat prizadeli dokaj škode.
Povožen deček. V soboto o poludne je šel 14-letni deček Viktor Visieh mirno po ulici Tor-rieeli. Kar hkratu ga je zajel voz, v katerega je bil uprežen jeden konj. Deček je prišel pod voz in je dobil precej težkih ran na glavi, po obrazu in na desni roki. Voznik je šel mirno dalje, kakor da se ni dogodilo ničesar, kar zopet priča, kako brezčutni so včasih ti tržešški vozniki.
Popravek. V članku »Ven z osobnostmi iz naših polemik« v sobotnem izdanju našega lista se je urinil jako neljub tiskovni pogrešek. V začetku članka, v 20. vrsti od zgoraj, se mora namreč mesto »duševna depremisija« pravilno glasiti »duševna depresija«.
Iz zapora so izpustili nekega Ferdinanda K., katerega so bili zaprli, ker ga je neki Mihael
Kustia obdolžil, da ga je napa! in da ga je hotel oropati. Preiskava je dokazala, da je bil Rustta onega dne pijan, a ni prinesla nikaeega dokaza za resničnost onega otnlolžeuja, vsled česar so izpustili Ferdinanda It. iz zapora, kjer je sedel tri tedne.
Istotako so izpustili iz zapora zidarja Ivana G. iz Lonjerja, ki je bil jm> krivem obdolžen, da je ukral zlato verižico z mrtvega trupla neke mlade samomorilke.
Proti lastnemu očetu! Neki I. B., bivajoči v ulici Giulliani, postopa vedno tako grdo proti svojemu lastnemu očetu, da se je slednji slednjič čutil primoranoga prijaviti ga oblasti. Prepotentnega sina so odveli v zapor.
Loterijske številke, izžrebane dne 7. t. m.: Dunaj	13 2* 29 82 .'14
Gradec	15 52 0 22 7
Različne vesti.
Uaodno odkritje. V neki odlični Petrograjski družini se je imendan hčere praznoval posebno slovesno. Na večernem plesu jo bila tudi njena prijateljica, mlada baronica M. Ko je pričel ples, je pristopil k istej mlad zdravnik, prosč jo za prvi valjček. Baronica je sprejela engagement ali zeld so je začudila, ko ji je rekel njeni kavalir, da ne plešo, temveč, da je prosil za ples samo za to, ker se mu je tem potom nudila prilika, da jo vpraša za nekaj stvarij.
»Ali imate takovih peg tudi na ostalem telesu, kakoršnje vidim na vašem vratu?« je vprašal on rosno.
Mlada deklica se je prestrašila zelo. Zdravnik pa je med tem časom neprestano čakal na odgovor. Naposled mu je odgovorila, da ima takih peg.
»Ako je temu tako, vam svetujem rosno, da greste takoj domov«, je rekel zdravnik.
Mlada baronica je šla na to v spremstvu dotičnega zdravnika k svojemu očetu, kateremu je jokajo povedala svet zdravnika. Baron M. je bil kakor izven sebe in si je prepovedal vsako neumestno vprašanje, toda zdravnik ni prenehal zahtevati, da naj gre mlada baronica domov, tako, da sta se oče in hči takoj napravila na pot domov. Rano zjutruj druzega dne je prišel dr. B. zopet k baronu M., a spremljan od treh drugih. Baron M. se je začudil nemalo, ko je videl vse štiri v svoji hiši.
»Bodite tako dobri in pokličite gospodičino hčerko, da vidim šo enkrat njeno pege na vratu; a da se ne bi pomolil v svoji sodbi, dovolil sem si privesti seboj še tri tovariše svoje.«
Baron je skoraj padel vsled straha.
»Ali kaj hočete z mojo hčerko?« je vprašal ves preplašen.
»Vaša hči je gobava«, je bil kratek odgovor.
Kako je baronu bilo pri srcu, si lahko mislimo. Mlado baronico M. so takoj pregledali oni trije zdravniki, ki so izjavili vsi, da je mlada baronica M. gobava.
Vsa družina je namreč preživela leto na obali Rigo, kjer je deklica najbrže dobila gobavo bolezen. Zdravniki so v negotovem, da-li ozdravi mlada baronica, ali ne.
Koledar. Vprašanje o koledarju razburja duhove vedno bolj. Rusija čuti, da julijanski koledar ne zadoščuje več, toda gregorijanskoga noče vspre-jeti, ker jo gregorijanski, papeški. Predložila je že popolnoma nov koledar za zapad in iztok, toda strokovnjaki ga niso "odobrili. Katoliški učenjaki se bavijo s tem vprašanjem šo posebno zategadelj, ker bi enoten koledar zbližal cerkve. Posebno barnahit Cesare Tondiui neumorno proučuje to vprašanje. Zadnji čafj jo izdal knjigo v francoščini: »Ali bo Rusija katoliška?« ter jo doposlal tudi nekemu ruskemu velikemu knezu, ki se je doslej zelo zanimal za vprašanje o koledarju. Toda knjigo so mu vrnili z opazko, da je v Rusiji — prepovedana.
Lepa hči. Z Dunaja poročajo, da je 301etna udova Ana Branile hotela najeti nekega moža — po-nudivši mu veliko svoto denarja, da umori nje mater. Poslednja je lastnica množili zemljišč in poslopij in jo žo vse izročila svoji hčeri, pridržavši za-so le toliko, kolikor potrebuje. Ali hči jo v svoji po-žrešnosti hotela imeti vse in ta požrešnost jo je dovela na nesrečno misel, da je hotela spraviti s tega sveta ono, ki ji je bila na potu, svojo lastno mater.
Prosil, da bi ga obesili. «Beogradske Novine* poročajo, <la je v Belemgrada prišel pred nekaj dnevi na sodni dvor prvi instance kmet A l e k a a V n k o v i d, s prošnjo, naj ga usmrtijo. Sodniki dvora so menili s kraja, da je kmet hla/en, toda VukoviČ je povdarjal, da je popolnoma pri zdravi pameti, tla pa je oboial do cela, in ker ne more dobiti dela nikjer, je sklenil umreti. Kmetic je menil namreč, da so sodišča obvezana usmrtiti vsakogar, ako zahteva tako. Sodniki so seveda poučili kmeta, da mu ne morejo izpolniti njegove želje in napravili so zanj zbirko, in Vukovi«? je zadovoljen ostavil sodišče — z nabranim denarjem.
Narodno gospodarstvo.
Izvoz blaga iz Avstro-Ogerske v inozemstvo.
Statistički departement našega trgovinskega ministerstva razglaša o trgovini Avstro-Ogerske s posamičnim državami zelo zanimive podatke. Vrednost blaga, ki se izvaža iz Avstrije v prekomorske dežele, znaša skupaj samo 47 milijonov goldinarjev. Od teh odpada na Azijo 12-S, na Afriko 1 r.'J4, na Ameriko 2HU in na Avstralijo 0'4I)H milijonov goldinarjev. Napredek naše trgovine s prekomorskimi deželami je več nego skromen. Tako se je trgovina z Azijo od 1. 1893. naprej zvišala od i) milijonov gld. samo na 12 H milijonov gld., ista z Afriko od 7*(>H samo na 11*34 milijonov gld., z Ameriko od 1H-H na 21*6 milijonov gld. Potem, ko je I, 1895, stopila v veljavo takoimeno-vana bil Mac Kinlcy-jeva, se je trgovina z Ameriko znatno zmanjšala. Ista je leta 1895. znašala še 22-5, leta 1896. 23*25 milijonov goldinarjev, med tem, kose je 1. 1897. omejila na samo 21'64 milijonov goldinarjev. Za to pa se je uvoz iz Amerike od 83*2 milijonov goldinarjev leta 1H94. zvišal leta 1895. na 93*3 milijonov goldinarjev. Naj-važneja v izvažanju in uvažanju je za naš Nemčija. Tako smo mi 1. 1897. spravili v Nemčijo skoraj polovico naših pridelkov. ITkupna vrednost blagu, katerega se je 1. 1897. izvozilo iz Avstro-Ogerske, znaša 7(i6'2 milijonov goldinarjev; od tega je šlo na Nemško blaga za 371*8 milijonov gld., a iz Nemčije se je uvozilo za 209*8 milijonov goldinarjev, tako, da je naša trgovinska bilanca z Nemčijo aktivna za 101*4 milijonov goldinarjev. Vrednost žita, katero so uvozili na Nemško, se je vsled trgovinske pogodbe znižala za blizo 15 milijonov, liavno tako se je znižalo tudi izvažanje sočivja, sadja in rastlin za 12 milijonov goldinarjev. Trgovinska vrednost živine, ki se je izvozila na Nemško, je še 1. 1894, znašala okolo 70 milijonov goldinarjev, minolo leto pa se je znižala za blizo IS milijonov gld., torej za Četrti del. Najbolj se je zvišal izvoz lesa, premoga in šute; tudi izvoz železa in železnega blaga se je podvojil od 1. 1894.—1897.
Najbolj neugodne so številke, iz katerih je razviden izvoz sladkorja v Nemčijo. Sladkorja se je še 1. 1HU2. izvozilo 1*59 milijona kvintalov v trgovinski vrednosti 18*36 milijonov gld., do leta 1897. pa se je skrčil izvoz na 20*659 kvintalov, s trgovinsko vrednostjo 215.000 gld. Aktivum naše trgovinske bilance z Nemčijo je znašal 1. 1894. še 130 milijonov in se je od tedaj znižal na 101 milijon gld.
Žalostna bilanca!!
Jelovšku.
(Povodom izdanjn pennij „Simfonij").
Mnogokrat sem se nasmejal, ko sem čital kritike o Tebi, mnogokrat, veruj mi Vladimire! V večini so To smatrali za strašnega človeka, nevarnega ostalim zemeljskim bitjem. Mnogokrat sem se nasmijal! Poznam Te, poznam Tvoje nazore, poznam — ako dozvoliš — tudi Tvojo m o r a 1 o. Mi na Jugu smo sicer precej zaostali — ali za nas nisi nov, temveč star znanec. Za nekatere si pak nov, popolnoma nov!
Na žalost pa ti »nekteri« tvorijo danes mej »nami« »kompeteneoc!
In sedaj pomisli! Kako bi tu naši »nekteri« mogli podnesti tvoje »anarhistovstvo«, Tvojo ...moralo . . . Ti so »guraš uza zidove četverokatnioa i mažeš svoj temni smoking« in
»Sretan si u svom siromašnom boitvu, »U namoči tajnoj, tajinstvenoj, »U kojoj si BOG i skromni GRLIKŠNIK. Hm . . . ! Koga naj ne vznemiri Tvoja — »domišljavost«, Ti se imenuješ — Boga, Ti . . .
Krist, kralj Judov, je stal pred prosto množino podanikov svojih. Kronali so ga, bičali so ga, pribili so ga na križ . . , a on, Bog, je samo vzdihnil: saj ne vedo kaj delajo!
Resnica! Niso vedeli, kaj delajo. Njihovi potomci še le spoznavajo krivdo očetov in dedov svojih.
(rlej! I Krist je bil Bog in Človek. Ti a i pa Bog in Grešnik! Po logiki moji more jedino človek grešiti, torej si Ti, grešnik, tudi — Človek, F Ti moreš vzdihniti: saj ne vedo, kaj delajo . . .
Res ne vedo ! Pišejo, da poznajo J e l o V š k a, tistega medieinea v Pragi, ki je pred kratkim izdal 333 sešitov raznobojnoga papirja, ki je imel to nesrečno ali — ako hoče kdo — srečno dolžnost, da so mu natisnili nekake črno črke, ki naj tvorijo »Simfonije«, t. j. pesni Ex in In. To vse skup je ta Jelovšek posvetil »Zofki«. Ah, Zofija, čuješ: poznajo našega Jelovška!
Ivanov (»Vienao«) mu piše, da naj vrže vse knjigo (i »da« Bueh der Fraueu«) v peč, da t.aj gre na morje ali pa v kako slavonsko šumo ter naj vzame »dušu u so!«
Našit? (»Nova Nada«) mu javlja, naj ga Vladimir več ne muči s takimi »pjesmama«. Oj, jadni Našieu, kdo Te je silil, da si se mučil! Obžalujem Te! Pomilujem Te!
In Ti, Tr e s i 6 u, dramatik, epik, romancier, spiritist, kritik & essavst in urednik »Novega Vijeka«, kaj si mislil tedaj, pišoči o Jelovšku! Jaz menim, da si baš tedaj batinal — — svojega Pegaza liki kmetič, kadar se mu zaustavlja pristni primorski magarac spe v strmo brdo. Ti ne poročaš Jclovšeku ničesar, samo z dvema, tremi — psovkami si ga opalil.
In Vi ostali, katerih imen se ne spominjam — — ?!
No, kaj bi, vsaj Te tako, Vladimire, vsi »poznajo« !
»Al---
»Ja Te ved ne gledam onim okom, »Kojim djetešce dadilju dobru »Oh, ja Te gledam drukčije ^Drukčije — — — — Vladimir! Ti nisi bil iskren, a propos, oprosti — Ti si bil iskren, iskren, otvoren. Saj se z »Simfonijami« nisi hotel narogati samo n a in, temveč i sebi Samemu. Posrečilo se Ti je izvrstno. . . . »Wir sind stolzer geworden. Unsere neue Religion ist nicht die Liebe, sondern es soli die Kraft sein; vvir glauben nicht, dass die Mensch-heit zur Ruho geht, sondern w i r sind dem Streite tren und begehren Mensehen, die stark sind, so stark, dass sie milde \verden dtirfen, so drohend, dass sie lacholn diirfen, so ernst, dass sie spiolen dtirfen, s o 1 o h o G e w a Iti g e w tt n s o h e n w i r m i t Leidensohaft herbei. (H. Bahr: »Gegen Tolstoj«), Razumimo se!
V kljub temu, da si kolovodja »anarhistov«, pa še nadalje ostajem
Tvoj
A n t o n Kristan-G o r j a n č e v. Praga 23. deo. 1898.
O p o m b a uredništv a. Znano je. da ta list daje sicer prostora literarnim razpravam, a da se uredništvo samo nikakor ne utiku v take prepire.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Nkotjaloka '.). Včeraj je bil tu shod volil-oev, na katerem je govoril prvi podpredsednik zbornico poslancev, dr. Andrej Kerjančič. Govord o odnošajih med Slovansko kršČansko-narodno zvezo na jedili in ostalimi skupinami večine ter vlado n-i drugi strani, je menil, da vzlic dosedanjim nevspehom ne bi kazalo, da bi »Zveza« zapustila večino. Našim poslancem bi pač bilo lahko razrušiti sedanjo večino, ali to bi bilo nevarno, ker bi se potem mogla ustanoviti druga večina brez nas. Bolje je torej, da ostanemo v večini in da pritiskamo na vlado, naj izpolni naše želje. Ker odgo-
vor vlade na naie |H>stuIate ni bil ugoden in se ! je potem načelnik parlamentarne komisije desnice v našem imenu obrnil do vlade,je odgovorila ista, naj počakamo, da se zopet snide državni zbor.
Ce bode tudi tedaj vladni odgovor neugoden, Slovenci ne bodo mogli drugače, nego da ostavijo večino in strmoglavijo vlado. Govorč o boju za pravice slovenskega jezika na višem deželnem sodišču v Gradcu, je rekel govornik, da se treba najodločnejo potezati za to, da se Itodc slovenski jezik rabil v vsem pismenem poslovanju in na razpravah. I)r. Ferjančič je govoril tudi o železniškemu vprašanju tržashemu in je menil, tla v črti preko Predela ni več govora.
Pariz 9. Predsednik karacijskemu sodišču, Quesnay de Beaurepaire, je odstopil.
Govord o višnjevi knjigi v Madagaskaru, pravijo listi, da se dozdeva, da hoče Anglija napovedati Franciji vojno, Francija mora misliti na svojo obrambo.
London 9- <Times» javlja iz Odese, da v tamošnji ladjetesalniei delajo z nervozno naglico, da je število možtva, ki se je minolo leto uvrstilo v vojsko in mornarico veliko veče, nego v prejšnjih letih, da se v naglici pošiljajo vojaška pod-krepljenja na skrajni Vstok ter da so se pred kratkem pomnožile posadke na turško- rusko-kavkaški meji.
Kaiieja D. Komisija, kateri je nalog, da izdela novo ustavo za Kreto, sestoji iz 12 kristija-nov in 4 mohamedanov. Vest, da so se črnogorski orožniki že odpraviii, je prenagljena. O tom še ni znano ničesar, kakor tudi ne <> zmanjšanju mednarodnih vojnih sil na eden bataljon za vsako štirih držav.
Hiša na prodaj!
V bližini mesta je na prodaj prostorna hiša ob lepi cesti, ki je pripravna za vsako obrt in letovišče. Več se izve v tiskarni lista »Edinosti«.
Prva tovarna tržaška
aparatov za izdelovanje plina acetilene Rooco & C1. Trieste
išče spretnih in solventnih zastopnikov za Goriško. Isti morajo biti povsem vešči slovenskemu jeziku ter morajo razpolagati razsežnim poznanjem gornjih krajev.
Cvet proti trganju.
(Liniment caspioi).
Preiskovano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, gunju in i-evinatizmn. — Ena steklenica z navodilom 50 nv Razpošilja z obratno pošto najmanje dve Btekienici
„Deželna lekarna pri Mariji Pomaga" vil. Mr. M. Lenstcka v Ljubljani.
BOGOMIL FINO,
urar v Sežani.
Zaloga ur za gospode in gospe, zlatih in srebrnih, z nikalom, na-zidnih, budilk itd. itd. itd.
Vsakovrstne poprave izvršujejo se točno in oeno.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDE
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga poliiBtva za jedilnice, spalnice i u spre-jemalec, žiinnic in pcrcsuic, ogledal in železnih " blagajn, po cen ali, da se ni bati konkurence.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
so prodaja, n.zun v drugih navedenih tobakaruah, tudi
najužnem kolodvoru.