Ilustrovan gospodarski list
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 15 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanilalse zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 300 D, na 1/4 »trani 150 D, na »/• strani 75 D, na '/11 strani 50 D, na '/« strani 25 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupaj 5 D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Obseg: Kmetovalci, na kakršnih pristop k družbi kot ude žvižgam! — Odbirajte koruzne stroke za seme! — Umno pridelovanje krompirja. — Bučne tropine. — Enketa živinorejskih zadrug v Ljubljani. — Pokončevanje grozdnega črvička kiseljaka z „Urania zelenilom". — Zatiranje trsne plesnobe. — Klorov baker — bosnapasta. — Zložbe poljedelskih zemljišč na Hrvatskem. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Inserati.
■ ■	—--------------. . ■	---- . — ----- _. .	-»-.-v ......... ■■■■■■ 1 -f • "	--------—	--------------
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Kmetovalci, na kakršnih pristop k družbi kot ude žvižgam!
Na zadnji seji glavnega odbora Kmetijske družbe sem glede gotove vrste kmetovalcev, ki še niso ali niso več družbeni udje, v svoji temperamentnosti dejal, da na njih članstvo žvižgam. Ta moj izrek, ki res ni parlamentaren, se utegne zakrivljeno s kako gonjo proti meni izrabljati v listih, ki žive od prostaške demagogije in kateri zaradi lepšega „Prerod" priporočajo, sami pa največ skrbe, da se ljudstvo k prerodu ne navaja.
Kar sem rekel, pri tem ostanem, dasi bi bilo modrejše to manj drastično in v boljši obliki izreči.
Ko sem prišel leta 1884. k bivši c. kr. kmetijski družbi, ne kot uradnik, ampak kot izvoljeni ud glavnega odbora, da tajnikujem proti neznatni remurieraciji, je bila družba med najslabšimi v bivši Avstriji. Plačujočih udov je imela okoli 500, od katerih je bilo večina Ljubljančanov in osta- > nek pa podeželska inteligenca, a kmetovalcev kmetijskega stanu, ne vem, če je bilo 10%.
Kmetijska družba je prosvetna »kmetijska", ne pa „kmetska" organizacija, in vse moje delovanje je imelo cilj, pridobiti čim več stalnih udov iz kmetskega stanu ter jih vzgajati za kmetovalce, ki imajo zmisel za kmetijski napredek. Moj dejanski poklic, od katerega sem živel, je bil državnega potovalnega učitelja. Ko sem čez desetletja odložil tajništvo pri Kmetijski družbi, sem dosegel svoj idealni cilj v taki meri, da je kranjska kmetijska družba slovela med prvimi; niti osebni nasprotniki mi niso odrekali zaslug in na Dunaju sem si priboril pozicijo, kakor malokateri izmed mojih kolegov, navzlic temu, da
sem v prid kmetovalcev nastopal pri vseh uradih, od najnižjih do najvišjih, brezobzirno in ne glede na svojo osebno korist. Nisem iskal ne hvaležnosti, ne priznanja in ne slave, vršil sem svojo dolžnost do skrajnosti.
če je postala naša Kmetijska družba vzorna, v zgled vsem drugim, in edina izmed kmetijskih glavnih korporacij bivše Avstrije, premožna, recimo bogata, je samo moja zasluga, ki si je ne dam odvzeti od nobenega demagoga in edino, kar obžalujem, je dejstvo, da se še vedno najdejo kmetovalci, ki demagogom nasedajo. N a j -gnusnejšisopaljudje.kinimajonobenega deleža na doseženem uspehu naše družbe, ki jo pa sedaj hočejo zlorabljati, se s p a -vovim perjem šopiriti in njen dober sloves z neprestanim hujskanjem v blato p o -gaziti.
Noč in dan sem premišljeval, kaj naj se ukrene, da se družba povzpne in zlasti pridobi med kmetovalci več udov. Predaleč bi me vodilo, na tem mestu vse te podrobnosti razkladati. Ne smem pa zamolčati, koliko je v pričetku stalo truda, pridobiti enega uda, ki naj ostane zvest in zaveden kmetovalec; saj naši kmetje Kmetijske družbe niti po imenu niso poznali, kaj še, da bi spoznali, da je umno kmetovanje z možganami več vredno, kakor starokopitno, omejeno samo na ročno delo po zastarelih šegah.
Priskrbovanje gospodarskih potrebščin potom družbe za njene ude se je pri družbi semintja vršilo že 100 let sem. To priskrbovanje gospodarskih potrebščin sem jaz po premišljenem načrtu pri družbi kot nekaj stalnega za-, snoval in od leta do leta spopolnjeval. Namen te zasnove
pa ni bil delati dobičke, niti novih udov loviti, ampak od družbe priporočene nove potrebščine za umno kmetovanje vpeljavati, družbene ude varovati pred prevaro in odiranjem. Držeč se strogo tega namena, je bila proti družbi vsaka znatna konkurenca onemogočena, in v tem grmu leži zajec, da se je svoječasno proti družbi pričela gonja. Demagoška politika je bila pri tej gonji le pretveza, dejanski sta pa bila vzrok „profit", ki se zaradi družbenega delovanja ni dal doseči, in pa otročja komercielna nesposobnost, ki je gnala namišljeno trgovanje v propast. Knjige bi lahko jffsal o tem boju, za katerega se je vse mobiliziralo od Ljubljane do Dunaja. Odnehal sem iz gotovih razlogov vsled pritiska poznejšega ministrskega predsednika Becka, ki me je neki večer do polnoči v svoji pisarni na Dunaju nagovarjal, rotil in mi obljubljal zlate gradove. Zvršile so se neke izpremembe, toda, kar se je poprej preklinjalo, se je potem blagoslavljalo in ostalo je vse pri starem. Toda dovolj o tem, če se mi bo ljubilo, popišem enkrat te dogodke.
Prišla je svetovna vojna. Prenehalo je pospeševanje kmetijstva in pričelo se njega razdiranje. Moja narava in dolžnost sta mi velevali tudi v vojnem času delati, kar se je dalo. Ni me motilo konfisciranje »Kmetovalca", citiranje na policijo k zloglasnemu ar. Skubiu zaiaai famoz-nega ljubljanskega žitnega zavoua, ki je edini v bivši Avstriji deloval brez Kmetijske družbe kot oficielne glavne deželne kmetijske korporacije, z največjim uspehom sem se zoperstavljal samovoljnosti soldateske, ki sem jo vedno ugnal v kozji rog, dosegel sem oproščenja od vojne službe kar na debelo, itd.
V	tem vojnem času je družbeno priskrbovanje gospodarskih potrebščin dejansko postalo protipravilno, kmetje, ki jim ni bilo za pravi smoter Kmetijske družbe, so tru-moma pristopali in vse druge družbe so glede udov nazadovale, a naša je dosegla število, ki ni bilo v nikakem pravem razmerju z dejanskim položajem. Še kratek čas po vojni je to stanje trpelo. V vojnem in povojnem razpoloženju so se vrinile marsikatere razvade, in razvajenci pri povrnitvi v mirovni čas, ne znajo razumeti, da to, kar je bilo tedaj, ne more več ostati. Preprostemu človeku ni tega toliko zameriti, pač pa inteligentom. Pa tudi ta inteligenca, če sploh je, „markira" nezadovoljnost prav mnogokrat le iz gole uomagogije in želji po hujskanju, ker se sama ni prerodila.
V	ilustracijo gorenjih razmer navedem en zgled.
Pod pretvezo nabave in oddaje semenskega žita, sem
med vojno, ne da bi glavni odbor vprašal, vpeljal v deželo na stotine vagonov žita, ki sem sam čezenj dispo-niral po SO do 200 K za 100 kg, dočim se ga je dobilo le naskrivoma kje po 800 do 1000 K za 100 kg. Stal sem na formalnem stališču, da le družbeni udje smejo dobiti to žito, ki je pa seveda skoraj vse šlo v mlin. V Bohinj sem dal v jeseni leta 1917. 734 vagonov in leta 1918. pa 4A, torej skupaj 12 vagonov tega žita. Zaradi zahtevane formalnosti, da morajo biti prejemniki žita družbeni udje, so v obeh Bohinjskih občinah, ki imata skupaj 815 hiš, imeli 1122 udov! Ali je bilo to število naravno?! Sedaj, ko ni več žita, je padlo število udov na 210. In zahvafa? Volili ste me pač obe občini za častnega občana (seveda ne iz lastnega nagiba, ampak na migljaj nekega uvidevnega gospoda). Govorili so, da sem jih lakote rešil, a leta 1919. je pa prišel en del, niti izvoljenih, delegatov, pod vodstvom neke moralne propalice proti meni demonstrirat. Bog ne daj, da bi zapeljancem kaj zameril, ki se imajo še v marsičem drugem meni zahvaliti, tudi mi ni žal, da sem jim dal kruha, prav pa dam onemu ljubljanskemu listu, ki je dne 28. maja 1920. pisal, „da se je Kmetijska
družbazačasaPirčevevladeizpremenila v berlog kupčevalcev in trgovce v". Danes uvidevam, da je ta list prav imel, kajti z izpremembo družbe v tak brlog, kakršnega je en bohinjski podružnični načelnik še lansko leto zahteval, so pristopili k družbi kot udje ljudje, ki jim ni prav nič^za smoter družbe. N a t a -ke ude, ki ne pristopijo k družbi kot prosvetni organizaciji, pa jaz žvižgam.
V zadnji seji glavnega odbora je bil govor o modri ga lici, ki jo je družba dovol imela kg po 22 K za vse, ki so se zanjo pravočasno zglasili. Še več. Ni se držala določenega roka 10. decembra 1.1., ampak jo je dajala skoraj do Konci meseca januarja 1.1. Sedaj, ko stane galica kg 35 do 40 K, bi seveda marsikdo rad postal ud in bi si morda celo prepovedal dopošiljanje »Kmetovalca", ker ga ne briga smoter družbe, ampak profit.
Kmetijska družba pa mora sedaj korakati pri prerodu na čelu, jaz, ki sem jo izpremenil za časa vojne v prid kmetovalcev „v brlog kupčevalcev in trgovcev", sem dolžan, dokler sem predsednik, jo skušati privesti nazaj v predvojni slavni stan. „Berlog" je bil med vojno družbenim udom koristen; ponosen sem, da sem dal v njegovem zavetju tisočem kruha in dobička, a sedaj so drugi časi. Ta upravičeno ožigosan berlog se mora zasuti (oni, ki so imeli od njega dobiček, ga še sedaj žele) in v to svrho potrebuje družba stalnih udov, ki slede njenim smotrom, v ugodnih in neugodnih prilikah. Na ljudi pa, ki preže samo na ugodne prilike se okoristiti ter jim je vse drugo le deveta briga, pa jaz za svojo osebo, po domače rečeno, žvižgam !
VLjubljani,na cvetno nedeljo, 1922.
Gustav Pire.
Odbirajte koruzne stroke za seme!
Od semena, ki ga spravljamo v zemljo, je odvisen tudi pridelek. Za seme je najboljše zrnje komaj dovolj dobro. To načelo velja za vsako rastlino, torej tudi za koruzo. Z dobro vrsto semena zvišamo najpreje pridelek, istočasno pa izboljšamo tudi kakovost. Kaj moramo pri koruzi najbolj upoštevati, če hočemo doseči zadovoljive pridelke?
Koruzni stroki, ki jih odbiramo za seme, morajo biti okrogli (ne ploščnati), po možnosti precej dolgi, pravilno in krepko razviti, spodaj in zgoraj približno enakomerno debeli, s polno nastavljenim in docela dozorelim zrnjem. Sredi stroka se nahaja najbolj razvito zrnje, zaraditega je za šeme uporabljati po možnosti samo to seme. Drobno zrnje na vrhu in predebelo na vznožju stroka za setev ni posebno primerno.
Od važnosti so tudi vrste na stroku, v katerih je zrnje nastavljeno. Zrnje mora biti v ravnih — ne v spiralnih, zavitih — črtah, polnih od znožja do vrha, brez praznin. Vrste se naj enakomerno tišče ena druge brez vmesnih presledkov. Pregosto in neenakomerno nastavljeni stroki niso primerni za seme.
Posebno važno je tudi število vrst na strokih, kajti od njega je odvisna količina zrnja, ki ga dobivamo pri koruzi. Stroki imajo 10 do 16, celo do 18 vrst. Oni stroki, ki imajo le 10 vrst, bodo brezdvomno dali veliko manj zrnja, kakor oni, ki jih imajo 16. Zaraditega mora biti stremljenje vsakega kmetovalca, da si za seme izbere le take stroke, ki imajo po možnosti veliko število vrst zrnja. Z odbiranjem koruze na podlagi tega načela so umni kmetovalci dosegli, da so svojo domačo koruzo, ki
je navadno imela le 10 do 12 vrst, pripravili tako daleč, da se dandanes med splošno setvijo dobi komaj kak strok, ki ima le 14 vrst, pač pa izkazujejo splošno po 16 do 18 dobrorazvitih vrst zrnja. Kako se je s tem pridelek na isti površini zemlje povečal, si lahko vsak kmetovalec sam izračuni.
Vse te lastnosti, posebno pa število vrst, se podedujejo na potomce, zaraditega nam je dana možnost iz navadne domače koruze potom odbire po načelih, ki smo jih zgoraj omenili, vzgojiti tako dobro vrsto, da bo dala veliko večji pridelek.
Naravno je, da pri tem ne smemo zanemarjati vseh drugih del, ki so v zvezi s pridelovanjem koruze, kakor na primer globoko oranje, krepko gnojenje, okopavanje, osi-pavanje itd.
Kmetovalci, povečajte donos na koruzi z odbiro semena, kajti le z zvišanjem svojih pridelkov boste lahko tekmovali s pokrajinami, ki v dobri zemlji in z majhnimi pridelovalnimi stroški goje iste kulturne rastline.
Umno pridelovanje krompirja.
Kmetovalci v Sloveniji vedo dobro ceniti važnost krompirja kot človeško in živalsko hrano, pa tudi kot dobro kupčijsko blago, vsled tega je tudi pridelovanje te rastline pri nas tako razširjeno. Navzlic temu pa vendar ne dosežemo tako obilnih pridelkov, kakor bi jih lahko. Vzroki leže v glavnem v nepravilnem obdelovanju zemlje, v pomanjkljivem gnojenju, v neprimernosti semenskega krompirja, v nepravilni saditvi in v neprimernem oskrbovanju.
Krompir spada med gomoljaste rastline in okopavine, ki zahtevajo globoko zrahljano zemljo. Krompir rase v vsaki zemlji, najbolj pa mu ugaja peščeno ilovnata, ki je globoka in bogata na sprsteninah. Za to rastlino moramo zemljo globoko preoratj, dobro zrahljati in temeljito zdrobiti; le tedaj bo dobro uspeval.
Krompir potrebuje dobro gnojene zemlje, vsled tega mu navadno gnojimo s hlevskim gnojem. Med hranilnimi snovmi potrebuje posebno veliko kalija. Vsled tega opažamo, da posebno bogato obrodi, če mu pognoiimo še s kalijevo soljo (150 kg na oral). Dušik pospešuje raščo in vpliva ugodno na velikost gomolja. Poskusi z umetnimi gnojili so dokazali, da je učinek teh dveh vrst umetnih gnojil tako velik, da so bili pridelki do ene tretjine večji nego brez njih. Vsled tega je umestno. da pognojimo krompirju tudi z apnovim dušikom ali s čilskim solitrom (100 kg na oral) in s kalijevo soljo. Če zemlii primanjkuje fosforne kisline, ji jo damo v su-pcrfosfatu (100 kg na oral).
PrecejSen vpliv na množino pridelka ima tudi kakovost semenskega krompirja. Za seme vzamemo samo zdrav, nepoškodovan, srednie v<Mik krompir. Naibolie je saditi cel kromnir. Če ie pa nr^ve-Iik. ga razrežemo v dva do naiveč tri kose. pri čpmur moramo paziti, da ima vsak krheli naimani dvoip do troie zdravih oči. Naivečia nanaka pri saditvi krompiria se napravlia s tem. da se sadiio predrobni kromninevi krh-lii. Mlada krompirjeva rastlina notrebuie v začetku, dokler poganja korenine in poganike, liste in steblovie in dokler ne ozeleni, hrano iz gomolia. ki smo ga posaHili. Ce ie ta fomolj premaihpn. se v ni^m hrana h'tro izčrna in rastlina se v mladosti ne more dovoli krepko razviti. Ne sadimo torej predrobnih krompirčkov ali premajhnih kosov krompirja, ker si s tem škodujemo na pridelku.
Ne sadimo krompirja pregloboko! To načelo bi morali naši kmetovalci bolje upoštevati. Ne v brazdo samo, ampak ob strani brazde položimo krompir, da pride plitko v zemljo. V brazdo sajen krompir težko skali, poganja polagoma in neenakomerno in da manjši Pridelek.
Ne sadimo krompirja pregosto! Vsaka mstHna potrebuje za svoj razvoj primerno površino zemlje, iz katere črpa hrano. Če so rastline preblizu ena druge, si medsebojno odjedajo hrano in ne morejo primerno uspevati. Čim več prostora imajo na .razpolaganje, tem boljše rasejo in dajo večje pridelke.
Oskrbovanje krompirjevih rastlin je zelo važno delo, ki ga nikakor ne smemo zanemarjati, če hočemo doseči ugodne uspehe. Zemlja med krompirjem naj bo vedno rahla in plevela prosta. Plevel zamori krompirjeve rastline, ki potem ne morejo nastaviti zadostno debelega gomolja. Ko so krompirjevi grmi za ped visoki, jih osujemo. Osut krompir požene nove korenine in lažje prestane sušo in mokroto.
To so glavna načela, ki jih moramo upoštevati pri pridelovanju krompirja, če hočemo doseči zadovoljive pridelke.
Bučne tropine.
Pokladanje bučnih tropin goveji živini, je našim kmetovalcem še jako malo znano. To pa zato, ker ni ta vrsta močnih krmil, vsled neznatnega predvojnega pridelovanja bučnega olja, prišla pri nas v trgovanje.
Med voino se je izdelovanje bučnega olja, vsled vsesplošnega pomanjkanja tujega uvoza jedilnega olja, povišalo in ostalo še danes na isti stopnji. Ljudje so se privadili okusu in-vonju tega olja, ki ne zaostaja prav nič glede kakovosti za drugimi vrstami.
Glede izdelovanja bučnega olja se danes odlikuje Štajerska, ki ima že lepo število domačih oljarn, v katerih se pridobiva na eni strani bučno olje, na drugi strani pa kot stranski izdelek bučne tropine. Ako primerjamo krmilno vrednost bučnih tropin z ono oljnatih tropin, se lahko prepričamo, da prve ne zaostajajo za drugimi. Bučne tropine vsebujejo okrog 36% beliakovin in 22% tolščobe, dočim imajo lanene tropine 30% beljakovin in 8% tolšče in oboje precejšnjo množino lahko prebavnih ogljikovih vodanov. Ako ocenimo krmilo po vrednostnem številu prebavnosti beljakovin v % (dr. Kellner stavi polno število = 100) in po skrobni vrednosti v kg, tedaj dobimo, da imajo:
Vrednostno	Prebavnost be-	Skrobna
število:	ljakovin v %:	vrednost v kg:
bu£ne tropine: 96 31-4	94
lanene „ : 97 27*2	71-8
(Preso'anie krm'1 no skrobnih vrednotah glei ..Gospodarsko navodilo" št. 62., ki se dobi pri Kmetijski družbi za 2 kroni.)
Kakor ie razvidno iz goreniih številk, so bučno tropine izvrstno močno krmilo, ki se z naibolišim usoehom nokla^aio nospbno kravam-molzmcam in mladi živini. Na dan iih ie pokladati z ozirom na težo govedi na vsakih 100 kg žive teže Vt—54 kg.
Danes so pošle po večini zaloge tega blaga in je le s težavo še dobiti majhne množine močnih krmil. Kmetijski družbi se je posrečilo dobiti v zadnjem času le nekaj tisoč kg bučnih tropin, po katerih udje prav pridno segajo.
Enketa živinorejskih zadrug v Ljubljani.
V nedeljo, 9. aprila t. 1. so se v posvetovalnici Oddelka za kmetijstvo v Ljubljani sestali zastopniki živinorejskih zadrug za rdečecikasto in rumenolisasto živinorejsko ozemlje (Gorenjsko in Notranjsko). Namen tega sestanka je bil, določiti enoten načrt za smotreno delovanje onih zadrug, ki imajo voljo delovati na tem polju.
Te enkete se je udeležilo nad 30 zastopnikov živinorejskih zadrug tega ozemlja. Zborovanje je otvoril in vodil šef Oddelka za kmetijstvo g. Ivo Sancin. Kmetijsko družbo je zastopal njen tajnik inž. Lah.
Najpreje je poročal g. drž. živinorejski inštruktor Hladnik o stanju živinoreje na Gorenjskem in Notranjskem ter podal načrt za pospeševanje te kmetijske panoge. To delovanje naj se vrši v glavnem v živinorejskih zadrugah in v občinskih živinorejskih odsekih. Prva naloga pospeševanja živinoreje obstoji dandanes v nabavi potrebnih plemenskih bikov, na katerih vlada precejšnje pomanjkanje. Pri tem se gre za velevažno vprašanje, ali naj inozemske bike v večji meri uvažamo, ali naj jih doma vzrejamo. Živinoreja se je v vseh naprednejših pokrajinah dvignila vsled upoštevanja načela, da se najboljše da izboljšati živinoreja z vzrejevanjem plemenskih bikov v domačih krajih. Uvoz plemenjakov iz inozemstva je potreben samo za delno osveženje krvi. Taki biki, ki pa morajo biti res prvovrstni, se naj prepuste samo najboljšim živinorejcem, oziroma živinorejskim zadrugam. Nujno potrebna so živinorejska središča, v katerih si bomo vzgojili potrebne plemenske bike.
Živinorejski nadzornik, g. inž. Zidanšek, je poročal o pospeševanju živinoreje od strani države ter pojasnil kakšne koristi smejo živinorejske zadruge pričakovati od države. Med te koristi spadajo podpore za nabavo bikov, vzdrževalnine zanje, skočnina za krave, ki so vpisane v rodovnik in brezplačen intenzivni pouk v živinoreji. Zato pa zahteva od zadrug, da natančno določijo cilj in smer svojega delovanja, da letno izbirajo živino, ki je primerna za pleme, da vodijo urejeno plemensko knjigovodstvo, mlečne zapisnike in matične knjige ter natančno izpolnjujejo zadružna pravila.
G. inštruktor Hladnik je pojasnil podrobno delo živinorejskih zadrug ter podal primerne nasvete, kako se naj organizirajo in prično z novim delom. Zadruge se morajo zanašati v prvi vrsti same nase, torej samopomoč mora biti njih cilj. Samo take zadruge, ki se bodo v prvi vrsti naslanjale na svoie lastno delo, smejo pričakovati zadovoljivih uspehov. Slabo so uspevale one zadruge, ki so se zanašale na zunanje podpore. Umestno je tudi, da se živinorejske zadruge naslonijo na kake druge produktivne zadruge (mlekarske zadruee), ali na kmetijske korporaciie (kmetijske podružnice), ker si s tem olajšaio svoje delovanje.
Po teh treh referatih se je razvila debata o raznih tu izraženih vprašanjih, pri katerih so skoraj vsi zastopniki zadrug posebno povdarjali, da samo z lastnimi silami, z marljivim delovanjem in izboljšanjem domačih pasem bomo dosegli cilj v naši živinoreji.
Na vprašanje, ali se naj še nadalje zanašamo na dobavo bikov iz inozemstva, je bilo skoraj enotno mišljenje, da se moramo postaviti na lastne noge in doma vzrejevati in zboljšati potreben plemenski material. Le na ta način je pričakovati napredka v živinoreji. Osveženje krvi se naj v veliki meri vrši v naši pokrajini sami, da se biki izmenjujejo med posameznimi okoliši. Kar se plemenjakov uvaža iz inozemstva, se naj izroče najboljšim živinorejcem, oziroma živinorejskim zadrugam, ki naj
«
skrbe, da se od njih dobi zarod, ki bo primeren za osveženje krvi domače živine.
To zborovanje živinorejcev iz Gorenjske in Notranjske je pokazalo nujno potrebo po obnovi živinoreje v tem ozemlju in tudi zanimanje, ki vlada med kmetovalci za rešitev tega vprašanja. Upamo, da je s tem dnem stvor -jen začetek smotrenega delovanja za povzdigo domače živinoreje iz lastnih sredstev in na temelju izboljšanja živinoreje domačih in že udomačenih pasem.
Pokončevanje grozdnega črvička kiseljaka z „Urania zelenilom".
Kiseljak ali grozdni sukač (Tortrix ambiguella) na-pravlia ponekod v vinogradih, posebno če spomladi močno nastopi, prav občutno škodo s tem, da mlad zarod še pred cvetjem zapreja, ter posamezne jagode objeda. Na enem grozdičku se jih lahko naseli po več skupaj, tako da uničijo tudi po cele grozdke. Avgusta pa nastopi prelev-ljena zalega istega črvička, ki se zajeda v že dozorele jagode ter srka sok iz njih. Tako napadene jagode se v suhem vremenu posuše, v mokrem pa prično gniti, vsled česar se ostali sok v njih skisa. Odtod drugo ime „kise-ljak".
Kjer nastopa neredno in v neznatni množini, se ga uniči že spomladi z zmečkanjem zapredenih jagod, kar otroci z drobnimi prstki najlažje in najbolje izvršujejo. Kier pa nastopi leto za letom v večji množini, se mora proti njemu uporabiti bolj radikalno in splošno sredstvo, namreč škropljenje.
O takih splošnih sredstvih smo že večkrat pisali in priporočali ter sem jaz že 1. 1897. v svoji knjigi „Novo vinogradništvo" navedel posebno zmes, ki se je takrat v. ta namen uporabljala, in sicer milino in tobakovo vodo ter mrčesji prah vse skupaj zmešano.
V novejšem času se po vsestranskih večletnih izkušnjah tudi v Franciji, Nemčiji, Ameriki itd. uporablia posebno sredstvo, namreč takozvano „Urania zelenilo", t. j. arzenikov preparat, ki sicer notranje deluje, ki je pa glasom iziave zdravstvenega odseka in drž. kemičnega pre-skušališča v Ljubljani, splošno nenevaren strup. Seveda kot takega gristi, piti ali nalašč vase dihati, se ne sme. Istotako se ne sme krmiti živini s sveže poškropljenimi še neizpranimi trtnimi odrezki. Zato se mora pri uporabi tega sredstva kolikortoliko oprezno postopati. Mali črvi-ček pa takoj pogine, če grize s tem strupom poškropljene jagode ali trtne listke.
„Uran!a zelenilo" se pripravlja in uporablja za škrop-l:enie po Reckendorferievem načinu naslednje:
7fnpfe se 6 kg gašen0^ mastnega aona z 200 gr (?0^kg) .Udarna zelenilom", doda na to 10 litrov vode ;n vse dobro zm^ša. nakar se prilije še 80 litrov vode. Doda se še 1K do 2 kg posebej raztopljene galice ter to nočasi med vednim mešaniem v „Urania" raztopino doliva. S tem se obenem uniči tudi perospora. Med škropljenjem se mora tekočina v škropilnici vedno stresati, da se ne zgosti.
Drugi način: Zgnete se 2kg bosnapaste z 200 gr suhega „Urania zelenilom" in dolije vode med vednim mešanjem do 100 litrov ter se potem s tem škropi kakor z navadno galico.
„Urania zelenilo" se dobi tudi v tablicah, takozvane ..Elhardtove zelene tablice", ki se takole uporabljajo: V že pripravljeno, kakor navadno zmešano galico (lHkg galice in 1^—2 kg gašenega apna na 100 litrov vode) se
doda po dve „Urania" tablici in vse dobro premeša ter s tem vso trto z zarodom vred dobro poškropi.
Poraba tablic je še skoraj najbolj priporočljiva, ker je že vse pravilno dozirano, tako da ni potreba še posebej tehtati in razentega lahko vsak z njimi dela, ker so manj nevarne.
Z opisanimi mešanicami se zarod tako močno škropi, da je vse premočeno. Pri tem je paziti, da v primeru vetrovnega vremena veter ne zanaša tekočine na škropilca. Usta je imeti vedno zaprta in tudi kajenje naj se med škropljenjem po možnosti opusti.
Pred jedjo in po končanem delu je roke. dobro umiti.
Z „Urania zelenilom" škropljeno trtno listje kakortudi trava, od te tekočine napojena ali namočena, se ne sme živini polagati, ako ni po dežju izprana.
Na vinski mošt, odnosno na vino, ta tekočina nič ne vpliva, ker arzenika pride vanj prav malenkostna množina, in če ga kaj pride, se pa že med vrenjem sesede. Pač pa je opreznost pri hranjenju tega zelenila na mestu, da ne pridejo do njega otroci ali nevešče osebe.
„Urania zelenilo" se dobi v obliki praška ali tablic pri „Osterreichische Pflanzenschutz-Gesellschaft in Wien I., Babenbergerstrasse 5." Kmetijska družba se je že obrnila na ta zavod, da ji ga dopošlje primerno množino. Cena dandanes še ni znana.
Fr. Gombač.
Zatiranje trsne plesnobe.
Bohuslav Skalicky.
Trtna plesnoba ali oidij se glede razširjanja v mnogem razlikuje od peronospore ali trtnega paleža.
Posebno se opaža, da se peronospora razširja veliko bolj enakomerno nego oidij. Medtem, ko se peronospora v gotovih letih hitro razširi po vsem vinogradu, da celo po vsem vinorodnem okolišu, nastopa oidij dostikrat samo v omejenem krogu, le v posameznih vinogradih ali legah, da, cesto samo v gotovem delu vinograda, ali pa celo le na posameznih trtah.
Neki nemški veščak pravi v svojih spisih o oidiju: „Dobijo se lege, v katerih oidij trto tako močno napada, da ni druge pomoči, kakor trte posekati in po-žgati."
Trtna plesnoba je torej bolj stalna ali stacionarna trtna bolezen. Glavni vzrok tej prikazni je iskati gotovo v tem, da glivica, ki povzroča plesnobo in ki jo imenujemo s tujim imenom oidium (Oidium Tuckerii ali tudi unicula spiralis) prezimuje na trti. Glivica napada vse zelene dele trte, torej poganjke, liste, peclje. ročice ali vilice in grozdje, škoduje pa največ na grozdju, kjer je tudi poškodba najbolj vidna. Zato jo naši vinogradniki poznajo večinoma le kot bolezen grozdja.
V jeseni se na napadenih mladikah, pa tudi na ostalih zelenih delih trte razvijejo zimski ali bolje rečeno prezimovalni organi oidija. Glivica prezimi torej deloma na trti sami, to je na enoletnih mladikah, da celo na popkih (očesih) trtnih mladik, in sicer v obliki grčastih glivičnih nitk, ki jih vidimo na enoletnih mladikah vinske trte kot rjave ali črnorjave pege.
Spomladi, ko začne trta rasti, se razvije iz teh peg zopet micelij oidija in pride na poganjk, kjer rasto listi in za^od s poganjkom dalje na liste in zarod. Na zelenih poganik'h in listih tvori glivica sivo prevleko poletnih konidii (trosov). po katerih se razširi tudi na doslej zdrave poganjke iste trte in sosednjih trt.
Dr. Wortmann je dognal, da so na eni trti čisto samo posamezni poganjki napadeni, ki tvorijo gnezdo
bolezni, ker okuži trto in nje okolico. Kot izdatno sredstvo proti plesnobi priporoča zgodnje obiranje napadenih poganjkov.
Iz tega vidimo, da trte, katere so bile lani napadene od plesnobe, nosijo kal bolezni na sebi in da jih bo torej skoraj gotovo bolezen napadla tudi letos, ako bodo pogoji za njo ugodni in ako ne storimo vsega, da bolezen takoj v kali zatremo. Razvoj plesnobe pospešujeta vlaga in gorkota. Zato se bo najbolj razvijala tam, kjer je zemlja vlažna, lega zaprta (n. pr. v dolinah ali kotlinah), kjer je nasad pregost ali zemlja opleveljena, ker vse to povišuje zračno vlago, ki prija oidiju. V takih legah in zemljah bolezen torej redno in hudo nastopa in če jo hočemo zatreti, moramo biti zelo marljivi, oprezni in vztrajni.
V	legah, kjer bolezen rada nastopa, oziroma v vinogradih, kjer je pretečeno leto nastopila, je treba, da pričnemo z zatiranjem že zgodaj spomladi,-najbolje že pred pričetkom rašče ali vegetacije.
Po končani režnji odstranimo iz vinograda vso rezino (rožje), trto ostrgamo od starega lubada in jo vso namažemo s tekočino, ki si jo pripravimo iz 3 delov vode in enega dela žveplovoapnene brozge. Zelo priporočljivo je, da mazanje trt kakih 8 do 14 dni pred pričetkom vegetacije (preden se prično očesa napenjati), še enkrat ponovimo.
Takoj, ko se pokaže na trti zarod, poprašimo prav na tenko vse poganjke ob lepem, gorkem vremenu s fino zmletim žveplom. Zveplanje moramo najbolje še enkrat pred cvetjem, na vsak način pa kmalu po cvetju, ko postanejo jagode za grah debele, ponoviti. Štirinajst dni ali tri tedne nato žveplamo še enkrat in potem trto redno opazujemo. Kakorhitro zagledamo na eni ali drugi trti sled plesnobe, moramo žveplanje takoj ponoviti. Vipavec meseca julija, do srede avgusta, ne gre nikoli v vinograd brez meha. Pregleda ves vinograd in kjer najde le sled plesnobe, vse dobro požvepla. Tako se bo treba tudi nam privaditi, če se hočemo plesnobi, ki postaja pri nas leto za letom opasnejša, ubraniti.
Glavni pogoji, da žveplo učinkuje, so:
1. fino, na najfinejšo moko zmleto in vejano (ven-tilirano) žveplo, 2. fina razpršitev (ne na debelo) žvepla po vsej trti (ne samo po grozdju) in pa 3. toplo, solnčno in brezvetrno vreme. Če izpolnimo vse tri pogoje, mora biti učinek popoln.	,
V	toplem vremenu se žveplo na trti v enem ali dveh dneh toliko ugreje, da se prilepi, tako da ga tudi dež ne more izlahka odprati. Če žveplamo mokro trto, se žveplo sprime v kepice, ki pozneje rade odpadejo. Zato žvepla.imo vedno le suho trto. Če istočasno škropimo proti peronospori, poškropimo trto najprej z galico in ko se ta posuši, jo nožveplaimo. Mešati žveplo v galico ni tako dobro kakor žveplati jo s suhim žveplom. To pa zato ne, ker se v galico pomešano žveplo ne razdeli tako dobro po trti kakor v obliki prahu. Fini prah se zaleze v vse kotičke grozdja in listja, tekočina se pa mastnih jagod sploh le težko prime.
Če hočemo mešati kako sredstvo proti plesnobi že med galico, poslužujmo se rajše s a 1 o j i d i n a (antiklora). Salojidin se v galici hitro raztopi in dobro razdeli. Raz-stopimo ga na vsakih sto litrov galice po en kilogram, potem, ko smo že pridejali apno, torej v že pripravljeni škropilni tekočini.
Saloiidin ima pred žveplom to prednost, da učinkuje tudi v hladnem vremenu. Slaba stran njegova je pa ta, da se tekočina mastnih jagod le malo prime.
Tam, kjer plesnobe doslej ni bilo, lahko izhajamo samo s salojidinom. Vendar pa po cvetju, julija meseca, vsaj enkrat grozdje poprašimo s finozmletim žveplom, če bi se pa pozneje plesnoba vendarle prikazala, ponovimo žveplanje. Pred cvetjem, to je pri prvem in drugem škropljenju, prav lahko nadomestimo žveplo s salojidinom.
Oidij ne prezimi samo na trti v obliki že opisanih glivičnih nitk, temveč tudi še v drugi obliki, to je v obliki, zimskih plodov ali peritecij, ki se tvorijo jeseni na listih, pecljih itd. Iz teh zimskih plodov se spomladi razvijejo poletni trosi, ki letajo po zraku. Če je vreme zanje ugodno, okužijo tedaj trto lahko tudi tam, kjer bolezni doslej ni bilo. Torej tudi tam, kjer lani ni bilo plesnobe, ne smemo letos držati rok križem, vendar pa bomo tu povečini izhajali lahko s salojidinom in z en- ali dvakratnim žve-planjem. Tu je najbolje, da rabimo salojidin, po cvetenju enkrat požveplamo, in če se bolezen pojavi, žveplanje takoj ponovimo. Razloček med oidijem in peronosporo obstoji namreč tudi še v tem, da zamoremo peronosporo zatirati samo preprečevalno ali zabranjevalno (preventivno), oidium pa tudi zdravilno (kurativno), to se pravi: od peronospore napadenega lista ali grozda se ne da več ozdraviti, od plesnobe napaden list ali grozd se da pa še ohraniti, ako takoj v prvem razvoju bolezni trto požveplamo in ako je vreme za žveplanje ugodno. Bolj gotovo pa je tudi pri oidiju obvarovati trto pred boleznijo, kakor jo pa zdraviti, napadeno po tej bolezni.
Klorov baker — bosnapasta.
Ze v 1. in 4. številki letošnjega »Kmetovalca" smo poročali o ugodnih uspehih s škropljenjem z „bosnapasto" ali pravilneje izraženo s klorovim bakrom.
Kmetijska družba je namreč minulo leto brezplačno dodelila vinogradnikom klorov baker v izvedbo poizkusov proti peronospori. Pri tem je imela pred seboj dvoje ciljev: prvič, da privadi vinogradnike na to novo škropilno sredstvo, ki je enakovredno z enakomočnim bor-doskim škropivom iz galice in apna, in drugič, da se škropljenje trt proti peronospori vrši kolikor mogoče poceni, kajti galica postaja od leta do leta dražja.
Galica je lani stala 24 K za kg, medtem ko se je bosnapasta dobila že za 14 K. Letos pa je galica v prosti trgovini po 32—40 K, bosnapasta pa še vedno po 14 K. Koliko milijonov bi si lahko slovenski vinogradniki prihranili, če bi znali malo bolje računiti in uporabljali cenejša sredstva, če so enakovredna, z dosedaj običajnimi, če ne še celo boljša od njih. Malo manj konservativnosti in tudi vinogradnikom bi šlo v njih gospodarstvu bolje.
Prednosti, ki jih ima klorov baker napram galično-apneni škropilni zmesi, obstoje v prvi vrsti v tem, da je treba galico popreje pripraviti, ker se težko topi. S tem se večkrat zamudi pravi čas škropljenja, ki je največjega pomena. Vsak vinogradnik dobro ve, da večkrat odločujejo samo ure in ne dnevi o uspehu škropljenja. Klorov baker se pa lahko vsak čas .in hitro pripravi za škropljenje.
Drugi nedostatek galičnega škropiva obstoja v tem, da se dolgo ne drži. Večkrat si vinogradnik pripravi škropilno zmes in ko bi rad pričel škropiti, mu to prepreči slabo vreme. Galično-apnena zmes postane pa kmalu neporabna. Klorov baker pa ostane uporabljiv več časa, ne da bi se pokvaril. Vsled tega je nujno priporočati, da se vinogradniki oprimejo tega cenejšega in boli priročnega škropiva proti peronospori.
Zložbe poljedelskih zemljišč na Hrvatskem.
O tem izredno važnem melioracijskem delu, ki je za povzdigo kmetijstva in blagostanje poljedelca izrednega pomena, nam podaja seznam dosedaj na Hrvatskem izvršenih zložb poučno sliko.
Zakon o zložbi poljedelskih zemljišč je bil uveljavljen 1891.1. Ker so pa izkušnje pokazale, da je za izvršitev zložb nepraktičen in nepopoln, je bil zamenjen z novim zakonom iz leta 1902.
Po zakonu iz leta 1891. se je izvršila zložba 5 občin s 17.177 orali površine. Po novem zakonu pa 37 občin v vsem obsegu, v 6 občinah se je zložil pa samo del vseh k občini spadajočih zemljišč. Vsa ta zemljišča so imela površino 110.112 oralov. Pri tem je bilo vdeleženih 9646 posestnikov, ki so imeli pred zložbo 100.982 parcel, po zložbi pa le 18.315. Razkosanost zemljišč se je pri tem zmanjšala za 72%.
V delu je sedaj 34 občin s 134.646 orali površine. Znano je po izkustvih iz vseh držav, da pridobe posestva po zložbi zemljišč nasproti prejšnjemu razkosanemu stanju 20—30% na svoji vrednosti. Če vzamemo, da se je vrednost zloženih posestev na Hrvatskem dvignila samo za 20% in če ocenimo 1 oral obdelane zemlje s 40.000 K, tedaj se je vrednost vseh dosedaj tam zloženih zemljišč povečala za 1 milijardo kron.
Nanovo je prijavljenih 38 občin, ki čakajo — nekatera že več let — na zložbo svojih zemljišč.
Narod na Hrvatskem uvideva neprecenljive koristi zložbenih del; želeti bi bilo, da bi tudi naši kmetovalci z večjo vnemo razmotrivali to za njih gospodarstvo tako važno vprašanje. __F. J.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Podrobna navodila k vprašanjem glej t. SffetftlEiT:—	----
Vprašanje 47. Kako se trosi umetna tnojlla? Ali je boljše, če se jih trosi k vsaki rastlini posebej, ali pa enakomerno po vsem polju? (Z. K. v T.)
Odgovor: Navadno požene rastlina korenine tako daleč v zemlji, kakor segajo veje in poganjki nad zemljo. Vsled tega je nmestneje pognojiti širši prostor z umetnim gnojilom nego samo bližnji okoliš rastlinskega stebla. Rastlinske korenine črpajo hrano tudi iz oddaljenih delov zemlje, ker se morajo primerno razgraničiti, da dajo rastlini primerno oporo. V bližini steblovja izrabljajo korenine hranilne snovi samo v mladosti, dokler so nadzemski deli rastline še malo razviti. Pozneje se pa rajše hranijo iz oddaljenejših delov, kamor pada voda deževnica, in sicer navadno tako daleč, kakor segajo listi. Rastlina sama odvaja namreč vodo od stebla proti koncu listov in poganjkov, da s tem otnogoča raztopitev hranilnih snovi, ki jih korenine vsrkavajo. Iz tega je jasno, da je umestneje gnojiti rastlinam z umetnimi gnojili kakortudi z drugimi na večji površini in nikakor ne preblizu stebla.
Vprašanje 48. Imel sem večjo množino maka, iz katerega sem napravil jedilno olje. Ostale so mi pa makove tropine, ki bi jih rad pokrmil. Kakšno vrednost imajo makove tropine kot kima za goved in prašiče? (A. K. v D. pr. D.)
Odgovor: Makove tropine so zelo tečna krma, ki vsebuje povprečno 35—36% beljakovin in 12% tolšče, torej so prav malo slabše nego lanene tropine. Če je bilo makovo seme deloma še zeleno, vsebujejo večkrat tudi kaloide opiuma, ki tvorijo nekako uspavajoče sredstvo, vsled česar se jih ne sme krmiti v prevelikih množinah; pa tudi ni priporočljivo pokla-dati jih doječim kravam in mladi živini. Na glavo in dan zadostuje pri veliki živini 1 kg, pri mlajši govedi in prašičih pa Vi—Yi kg.
Vprašanje 49. Vsled pomanjkanja krme bi rad pokrmil večjo množino pšeničnih plev, in sicer ozimne in jare pšenice. Nekateri sosedje mi to odsvetujejo, ker so baje te vrste plev škodljive goveji živini. Ali so pšenične pleve res škodljive goveji živini, in ako ne, kako jih naj pokladarh? (Fr. N. v Š.)
Odgovor: Pšenične pleve vsebujejo več nego dvakrat toliko hranilnih snovi in so veliko lažje prebavljive nego pšenična slama. Večkrat so pa zmešane z raznimi smetmi, peskom, zemljo. prahom, kali glivičnih bolezni i. t. d. Pleve resinastih (osi-nastih) žit je najbolje izločiti od krmljenja, ker se resine kaj rade zaderejo v sluznato kožo gobca in goltanca ter provzro-čajo vnetja. Niti kuhanje ali parjenje plev ne more resin dovolj omehčati, da bi postale neškodljive. Ostale pleve je najbolje prepariti ali prekuhati ter zmešati z rezanico ali kako drugo vrsto krme, potem šele jih je pokladati goveji živini.
Vprašanje 50. Moje posestvo ima že nad 70 let napeljan vodovod iz studenca, ki leži na sosedovem svetu. Ta pravica je pridobljena od mojih prednikov potom primerne odškodnine. Ti so studenec včasih ogradili, da ga živina ni onesnaževala, včasih pa ne. Ali-imam pravico ograditi studenec na tujem svetu, iz katerega črpam vodo za svoj vodovod? (I. M. v S.)
Odgovor: Po zakonu je oni, ki uživa pravico napeljevati vodo s tujega sveta za svojo uporabo, upravičen postavljati tam tudi cevi, jarke in ograje, seveda le na sv oje. stroške, v kolikor mu to služi v gorenji namen. Vendar se mora upravičenec pri posluževanju te pravice držati gotove meje in ne morda brezpotrebno delati naprave, ki bi bile samo v škodo lastnika tujega zemljišča. Istotako ima tudi pravico čistiti svoj vodovod, sploh držati ga v porabnem stanju.
Vprašanje 51. Dva, predkratkim storjena pujska, imata zadnje črevo zaraščeno, tako da blato ne more odhajati od njiju. Prerezal sem kožo pod repom, z leseno iglo prebodel spodnjo kožo in vlil olje v rano, toda blato vendar ne gre od njiju. Kako naj ravnam s pujski, ki imajo zaraščeno zadnjico? (A. M. v L.) ,
Odgovor: Pri prašičih se večkrat pripeti, da pridejo na svet z zaraščenim mastnikom, tako da blato ne more navadnim potom iz telesa. Mastnik se tedaj konča ali v nožnici ali pa kakor slepo črevo. V prvem primeru se te pomanjkljivosti v pričetku n iti ne opazi, ker gre blato skoz nožnico. Po več tednih ali mesecih pa nastanejo težkoče, ker blato bolj trdo postane. Tedaj je pa treba pomagati z operacijo, da se izhod za izločke razširi. Popolna zaprtija zadnjice se pa opazi kmalu po porodu. Živali tišči na stran, sesajo sicer navadno, toda ne razvijajo se povoljno in dobivajo vedno bolj napet trebuh. V takih primerih je skušati zadnjico umetno odpreti. Pri pujskih, ki so že nekoliko dni stari, se da še s precejšnjo gotovostjo določiti, bo li operacija uspešna. Če se pri tiščanju pujska, ki se večkrat ponavlja, zadnjica močneje vzboči, tedaj sega mastnik do blizu vrhnje kože. Z nožem ali s škarjami napravimo tedaj križni prerez ali odstranimo celo del vrhnje kožice. Ko je prerezan tudi mastnik, se izloči večja množina redkega blata. Navadno ostane umetna odprtina prosta. Če se pa zoži, jo moramo zopet razširiti. Ako pa sili pujske na stran in se med tiščanjem koža ob zadnjici ne vzboči, ni mnogo upanja, da bi se posrečilo napraviti umetno odprtino zadnjice, ker leži mastnik predaleč v notranjosti. Najpravilneje zamore izvršiti tako operacijo seveda le vešč živinozdravnik, ki ga je ob taki priliki poklicati.
Vprašanje 52. V našem okraju redijo kmetovalci precej gosi. Jeseni jih navadno pokoljejo in odprodajo, čez zimo jih pa puste le toliko, kolikor jih potrebujejo za pleme. Pri tem se pa večkrat dogodi, da ostane več gosakov nego gosi, ker ne znamo razločevati gosi po spolu. Ali se da že pri mladih goskah spoznati spol? (F. H. v S. M.)
Odgovor: Pri malokaterem ptiču je tako težko razločevati spol kakor pri goseh, pri katerih ga zagotovo spoznamo šele pred parjenjem. Splošni znaki gosjaka so: debelejša glava in daljši vrat. Toda po teh znamenjih ni mogoče vedno in z gotovostjo določiti spola. Edino znamenje je pravzaprav le glas: razburjen gosjak daje od sebe večinoma le kričeče, zvokom podobne glasove, dočim se gos oglaša z zamolklim glasom. Pa tudi za to je treba imeti precejšnje vaje in celo izkušeni gose-rejci se večkrat varajo, posebno pri mlajših živalih. Lažje se spol gosi spozna ob parjenju. Gosjaki in racmani imajo v primeri s petelini nepopolnejša spolovila, ki izstopijo iz mastnika in se pri parjenju utaknejo v mastnik ženske živali. Če se žival položi na hrbet in se na zadnji del proti mastniku precej močno pritiska, se iz mastnika gosjaka prikaže moško spolovilo. Drug način, da se spozna gosji spol, je pa ta, da se star gosjak skupaj zapre z nekaterimi starejšimi gosmi in med nje dene gos, ki se njen spol hoče določiti. Če je žival gosjak, potem jo stari napada, če je pa gos, jo stari pusti na miru in le gosi jo sem-tertje kljujejo. Za pleme je bolje držati dveletne gosi, ki neso več jajec nego enoletne.
Vprašanje 53. V naši vasi je polje ograjeno, da ne more pasoča se živina zahajati vanj. Ograja (plotovi) je razdeljena na posamezne posestnike, ki jo že odnekdaj vzdržujejo. Sedaj se pa nekateri posestniki, ki ne pasejo, branijo vzdrževati mejo, češ, naj zagraja oni, ki pase. Ali se more posestnike prisiliti, da še naprej vzdržujejo ograjo? (M. R. v G.)
Odgovor: Po zakonu iz leta 1912. so dolžni vzdrževati ograje ob pašnikih po sedaj v občini običajni navadi oni posamezni zemljiški posestniki, pašni upravičenci, vasi, podobčine ali občine, ki so jih dosedaj dejansko oskrbovali, ali katerim se vsaj da dokazati prejšnje vzdrževanje ograj, če so to tudi sedaj iz kateregakoli vzroka opustili. Iz Vašega vprašanja torej sledi, da morajo popravljati ograjo tudi tisti posestniki, ki ne pasejo, ki so pa dosedaj popravljali ograje. Ta deželni zakon, ki pa še velja le za bivšo Kranjsko, je tako jasen, da ga ni mogoče drugače tolmačiti.
KMETIJSKE NOVICE.
Občinski živinorejski odseki so za organizacijo podrobnega pospeševalnega dela pri živinoreji silno važni. Niso sicer dosedaj po nobenem našem zakonu predpisani, prinesel jih bo šele novi živinorejski zakon. Priporočamo pa njih ustanavljenje že naprej, ker uvidimo silno potrebo trdne organizacije tudi za napredek te gotovo jako važne gospodarske panoge.
Kakšna je sestava živinorejskega odseka? Občinski, živinorejski odseki so sestavljeni iz voljenih in virilnih članov. Voljene člane voli občinski zastop izmed občinskih odbornikov (najboljših živinorejcev), in sicer štiri na dobo treh let. Virilni člani so občinski predstojnik in po en odposlanec'živinorejske ali kmetijske organizacije, ako taka v občini obstoja.
Predsednik občinskega, živinorejskega odseka je občinski predstojnik.
Kakšen delokrog ima živinorejski odsek? V delokrog občinskega živinorejskega odseka spada:
a)	sodelovanje pri licencovanju plemenjakov po enem članu, ki ga odsek iz svoje sredine izbere;
b)	staviti predloge glede števila plemenjakov in načina nabave ter glede sredstev, ki se morajo za nabavo ali vzdrževanje še posebnih plemenjakov dovoliti;
c)	zastopati pred občinskim odborom predlog glede noti-ranja potrebnih doneskov za nagrade licencovanim plemenja-kom kakortudi doneske za razstave in premovanja živine v okraju;
č) nadzorovati pravilno oskrbo in pripuščanje licencova-nih in z državno podporo nabavljenih plemenjakov;
d)	poročati občinskemu odboru o stanju, razvoju in pri-kladnosti posameznih plemenjakov;
e)	brigati se za vsa druga pospeševanja živinoreje važna vprašanja.
Upamo, da si bodo občine na ta način olajšale svoje breme, če se delo pravilno razdeli. Na Bavarskem in Hrvatskem, kjer so taki odseki zakonito uvedeni, se je v živinoreji pričelo smotreno delo.	Zk.
Občina, ki ima zmisel za napredek živinoreje, je Vrhnika.
Izmed občinskih odbornikov, ki so najboljši živinorejci, se je izvolil ..občinski živinorejski odsek", ki je z veliko vnemo vzel vprašanje pospeševanja živinoreje v občini v roko. Dosegel je od občinskega zastopa znesek 40.000 kron za nabavo dobrih plemenjakov. Iz tega zneska bo mogoče nabaviti nekaj prvovrstnih, čistokrvnih bikov. Ta prispevek občine bo občinarjem že v bližnji prihodnjosti prinašal najlepših obresti. Čast zavedni občini!	Zk.
Živinorejski odsek pri podružnici Kmetijske družbe na Vrhniki. Na občnem zboru podružnice Kmetijske družbe na Vrhniki, ki se je vršil v nedeljo, 2. t. m., se je izvolil poseben živinorejski odsek, ki ima nalog skupno z občinskim živinorejskim odsekom delovati za pospeševanje živinoreje v tamošnjem okraju, v prvi vrsti pa skrbeti za nabavo dobrih plemenskih bikov. Ta odsek je sestavljen iz najnaprednejših živinorejcev v okraju, kar jamči, da bo res delal za napredek živinoreje v vrhniškem okraju, ki je vsled vojne in tudi po vojni veliko trpela. Priporočamo vsem kmetijskim podružnicam, da posnemajo vrhniške posestnike.
Za izkiadanje prašičev in drugih parkljarjev na železnici, namenjenih za pleme in za druge gospodarske namene, ni potreba živinozdravniškega pregleda, ako so bile te živali po ži-vinozdravniku pregledane pri nakladanju na železniških postajah tukajšnje pokrajine. To izjemo je dovolil oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave že s svojim odlokom od 9. decembra 1921. Namen te ugodnosti ie ta, da se znižajo stroški za prevoz plemenske živine v Sloveniji sami.
Vinarsko društvo za ormoški okraj. Zveza podružnic Kmetijske družbe za ormoški okraj je 6. t. m. sklicala sestanek vinogradnikov v svrho ustanovitve vinarskega društva za ormoški okraj po pravilih glavne zveze jugoslovanskih vinogradnikov. Sestanek je bil dobro obiskan; posetil ga je tudi predsednik začasnega odbora glavne zveze g. ravnatelj Puklavec. Pristopilo je 37 udov. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki sklicuje ustanovni občni zbor društva na nedeljo, 16. maja t. 1. v pisarno okrajnega zastopa v Ormožu s pričetkom ob poldesetih dopoldne. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo.
Železne vodovodne cevi. Udje Kmetijske družbe, ki nameravajo tekom tega leta napraviti vodovode, oziroma podaljšati stare, naj priglasijo Kmetijski družbi koliko potrebujejo vodovodnih cevi. Za prihranitve tovornih stroškov in zaradi carine prostega uvoza, se bo to blago skupno naročilo. Vsako tozadevno naročilo mora biti potrjeno od županstva, da do-tičnik potrebuje te cevi samo za svojo domačo uporabo, nikakor pa ne za kupčijo.
URADNE VESTI.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Bloke, v nedeljo, 30. aprila 1922. po prvi sv. maši v prostorih nove šole v Novi vasi;
Dobova, v nedeljo, 30. aprila 1922. po rani službi božji (ob osmih) v gostilni g. Mihaela Kovačiča v Dobovi;
Dobrna pri Celju, v nedeljo, 30. aprila 1922. ob devetih na „Ljudskem odru";
Dobrova pri Kropi, v nedeljo, 14. maja 1922. ob treh popoldne po službi božji v šoli;
Dole pri Ljubljani, v nedeljo, 30. aprila 1922. ob polštirih popoldne v dvorani ,,Izobraževalnega društva" v Dolu;
Frauklovo, v nedeljo, 7. maja 1922. ob treh popoldne v posojil-nični pisarni;
Globoko, v nedeljo, 14. maja 1922. ob polosmih zjutraj v Piše-cah, h. št. 13. pri podnačelniku g. Iv. Kostevcu;-
Jezica pri Ljubljani, v nedeljo, 7. maja 1922. ob treh popoldne v „Društvenem domu" na Ježici;
Kapele, v nedeljo, 30. aprila 1922. ob enajstih dopoldne v šoli v Kapelah;
Maribor, v nedeljo, 14. maja 1922. ob deveti uri dopoldne v učni dvorani vinarske in sadjarske šole v Mariboru;
Moravče, v nedeljo, 30. aprila 1922. ob polosmih zjutraj v ka-planiji;
Prevalje, v nedeljo, 14. maja 1922. ob devetih dopoldne v prostorih g. Alojzija Rozmana;
Semič, v nedeljo, 30. aprila 1922. ob osmih zjutraj v šoli v Semiču;
Studenec pri Krškem, v nedeljo, 14. maja 1922. ob treh popoldne v gostilni Alojzija Janca na Studencu;
Sv. Bolfenk pri Središču, v nedeljo, 30. aprila 1922. po rani službi božji v šoli;
Sv. Jurij ob Ščavnici, v nedeljo, 30. aprila 1922. ob osmi uri dopoldne v šoli;
Sv. Lenart v Slov. goricah, v nedeljo, 23. aprila 1922. ob osnrth zjutraj v gostilni g. A. Arnuž-a pri Sv. Lenartu v Slov. gor.;
Sv. Lovrenc na Dravskem polju, v nedeljo, 30. aprila 1922. po rani službi božji v Bralnem društvu;
Sv. Lovrenc v Slov. goricah, v nedeljo, 30. aprila 1922. ob osmih zjutraj v stari šoli;
Šmarje pri Jelšah, v nedeljo, 14. maja 1922. ob treh popoldne v gostilni g. Habjana;
Št. Jurij ob južni žel., v nedeljo, 30. aprila 1922. ob devetih dopoldne v ljudski šoli v Št. Jurju ob juž. žel.;
Št. 111 v Slov. Goricah, v nedeljo, 7. maja 1922. ob osmih zjutraj v „Slov. domu";
Št. Lovrenc na Pohorju, v nedeljo, 30. aprila 1922. ob polosmih zjutraj v „Bralnem društvu";
Teharje, v nedeljo, 30. aprila 1922. zjutraj po rani maši v društvenih prostorih v Teharjih;
Velesovo, v nedeljo, 30. aprila 1922. popoldne po cerkvenem opravilu v ljudski šoli;
Videm ob Savi, v nedeljo, 30. aprila 1922. ob treh popoldne v šoli na Vidmu;
Zagradec na Dolenjskem, v nedeljo, 7. maja 1922. ob polosmih zjutraj v hiši načelnika Iv. Hrovata v Zagradcu;
žužemberg, v nedeljo, 30. aprila 1922. ob dveh popoldne v šoli.
Predavanja se vrše pri sledečih podružnicah:
Bloke, v nedeljo, 23. aprila 1922;
Globoko, v nedeljo, 14. maja 1922;
Stari trg, v nedeljo, 23. aprila 1922;
Sv. Lenart v Slov. goricah, v nedeljo, 23. aprila 1922;
Šmarje pri Jelšah, v nedeljo, 14. maja 1922.
Ilustrovan gospodarski list
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 15 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inaerati (oznaniliOse zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 306 D, na strani 150 D, na »/■ strani 75 D, na '/„ strani 50 D, na Vu strani 25 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupaj 5 D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenije; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi Iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Ljubljana, 15. aprila 1922. Letnik XXXIX
Hmetlisha družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne.
Semena:
Grahora, po Din za kg.
Sladkorna pesa, po Din 8'— za kilogram.
Seme krmilne pese, pristno severo-nemško blago, rdečo in rumeno mamutovko ali ekendorfovko, Oberndorier in Leute-vvitzer po 7 diuasjev kilogram. Semensko peso je Kmetijska družba naročila naravnost od svetovnoznanega vzgojeval-ca Metteja- iz (Juedlinburga v Severni Nemčiji. Opozarjamo ude posemio na elitno vrsto (Schlossvvare) Oberndorfer in Leutewitze>-, ki jo na podlagi večletnih poskusov kar najbolje priporočamo in ki so pod jamstvom novih nemških norm k zakonu o kontroli semena.
Semensko- deteljo, nemško lucerno kakor tudi domačo, oddaja družba svojim udom. Oddaja samo naj-skrbneje čiščeno seme, ki je preiskano po državnem pre-izkuševališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg so opremljene z izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredenič-nosti.
Pri nadrobni oddaji se računi posebej še poštnina in vrečica ali zavitek. Udje naj z naročanjem ne odlašajo, ker utegne družbi pičla zaloga poiti in pozneje navadno dobrega semena ni več po primernih cenah dobiti.
V zalogi so naslednje vrste semenske detelje in trave:
črna ali domača detelja........27-— Din za kg
iucerna ali nemška detelja.......26' —
bela detelja brezpredenični mačji rep
pasja trava.....
angleška ljulika, 844
20'— 14 —
20 — 9-—
angleška ljulika, 843 ......... 12 —
laška ljulika ............11 —
prvovrstna travniška mešanica.....12- —
Cene za semena veljajo za odjem najmanje 5 kg in se ovojnina in poštnina posebe računata. Ovojnina se računa po lastni ceni ter se ne sprejme nazaj, poštnina znaša od zavitkov do 5 kg 8 Din., od 5 do 10 kg 20 Din., od 10 do 15 kg 30 Din., od lo do 20 kg 40 Din. Za povzetne "zavitke je plačati pri predaji razen pristojbin za zavitke še pristojbino za nakaznico. Radi visokih poštnih pristojbin priporočamo udom, da si semena prilično v Ljubljani osebno kupijo. Kdor tega ne more pa naj vsaj kup-
nino naprej vplača potom položnice 10712 na račun Kmetijske družbe pri poštnem ček. uradu, da si prihrani povzetnih pristojbin. Priračunati pa mora vselej k poštnini še dostavnino 3 Din. inovojnino 3 Din. od vsakih 5 kg poštnega ovoja. Pri odjemu celih vreč naj zahtevajo podružnice posebne ponudbe.
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik z 19% dušika, z oljem prepariran, po 210 Din 100 kg, dobi se v vrečah po 75 kg.
Kalij eva sol, 42 °/0, je zopet v zalogi po Din 130'— za 100 kg.
Kostni superfosiat z 18% v vodi raztopne fosf. kisline po 180 Din 100 kilogramov z vrečami.
Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 20% skupne fosforove kisline po 185 din sto kg.
Rudninski superiosiat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po 140 dinarjev sto« kilogramov.
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosfo-rovi kisline po 140 din. sto kg.
Thomasova žlindra. Po dolgoletnem presledku je . prejela družba zopet prvo pošiljatev Thomasove žlindre. Gnojilo vsebuje ca 18 odstotkov skupne fosforove kisline in stane z vrečami vred v nadrobni oddaji Din 220'—-'za 100 kilogramov.
iT
Krmila:
Bučne oljne tropine, jako dobre, sveže kakovosti, po Din 2-50 za kilogram v kolačih brez vreč.
Ogrščine cele tropine (rapsove tropine) po 2-30 Din brez vreč. Te tropine v kolačih imajo enako redilno vrednost kakor lanene tropine.
Lanene tropine, zmlete po Din 4-— za kg.
Ribja moka. Odslej ima kmetijska družba v zalogi zopet priljubljeno ribjo moko, ki je izborno močno krmilo za prašiče in perutnino in ki jo je oddala družba pred vojno vsako leto svojim udom mnogo vagonov. Pri ribji moki, ki naj bo pri-
merna za krmljenje, je najvažnejše, da zanesljivo nima v sebi preveč tolščobe in tudi ne preveč soli. Taka ribja moka vsebuje 50—60% beljakovin, 20—30% fosforokislega apna, le 1 do 2% tolščobe in največ 3% soli. Povprečno vsebuje norveška ribja moka le po 2 odstotka soli, je torej absolutno revna na soli, kar je zlasti važno pri reji mladih prašičev, ki je sol zanje zelo kvarna. Cena ribji moki pri odjemu 100 kg v originalni vreči Din 8'— za kg, na drobno Din 8*50 za kg. Opozarjamo na strokovni spis glede vporabe in učinka ribje moke, ki je izšel kot št. 41. Gospodarskih navodil.
Riževi otrobi, vsebujoči 17% beljakovin in maščobe, tedaj enakovredne pšeničnim otrobom po 1-90 Din za 1 kg z vrečami.
Poklajno apno vsebujoče 38% fosforove kisline od koje je 80% raztopljive, je zopet v zalogi. Tega prvovrstnega krmilnega apna iz kosti pri nas dolgo let ni bilo dobiti, dočim so udje močno zanj povpraševali. Cena poklajnemu apnu je v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 5-50 kilogram, v manjših množinah po Din 6-— kilogram. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev Din 14-— za poštnino, zavoj, vozni list itd. Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. Opozarjamo, da je poklajno apno nujno potreben dodatek h krmi, ker krmila nimajo dovolj rudninskih snovi; zlasti fosforove kisline. In da precipitiranega poklajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi, a dragimi redilnimi štupami za živino.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antiklor (gl. salojidin).
Bakrena pasta (Bosna pasta) 3'50 Din za kg v čebrih po 100 kilogramov. Čebri se ne računijo posebej. Najboljši strokovnjaki priporočajo nakup tega najučinkovitejšega in lahko vpo-rabljivega sredstva proti peronospori ali paležu na trti. (Glej inserat).
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zopern okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 30 Din kilogram, poštnina in ovoj posebej.
Gumijevi trakovi, najmočnejši od tvrdke Pirelli, Milano, za vezanje trt po 100 Din kg.
Gumijeve plošče (sklopke) za trtne škropilnice po Din 7-50 komad.
Modra galica je razprodana.
Natrijev tiosulfat (gl. salojidin).
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po 12-50 Din 1 kg v posodi kupca.
Rafija, tnajungat. extressima, po Din 10 za kilogram.
Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po 7 Din za 1 kg.
Škropilnice (bakrene) za trte so zopet v zalogi. Cena za komad 400 Din.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici po 5 kg 35 Din brez poštnine.
Zveplenoklslo glino namesto galuna, kot dodatek galične-mu škropivu, ima Kmwtijska družba v zalogi ter jo oddaja po 1 Din kilogram.
Zveplovi trakovi na juti za žvepljanje sodov, najboljši, brez arzena po 7 Din kilogram, na azbestu po 11 Din kilogram.
Želatina za čiščenje vina po 45 Din kilogram.
Žveplalniki, ročni po 70 •— Din za komad.
Žveplalniki, nahrbtni po Din 300:— komad.
Žveplo, dvojno rafinirano,' superventilirano, 85—95 Chan-cel, 90/100% finosti, v vrečah po 50 kg po Din 4—, manjše množine po Din 4-50 za kg.
Razne kmetijske potrebščine:
Antiavit v varstvo setev pšenice, turšice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicari po pol kilograma za 25 Din, četrt kilograma za 15 Din, osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6-25 dinarjev.
Stroji: V Zalogi so sledeči stroji:
Trierjl (čistilniki) I. a po Din 1500'— za komad; l. b po Din 1250 — I. po Din 1850 —.
Plužni trupi AW5 po Din 225 —; AW4 po Din 160-—.
Brane, raznovrstne od Din 175-— do 455-— za komad.
Vinogradniški plugi od Din 205"— do 370 za komad.
Ročni okopovaTniki po Din 280;—.
Plugi in drugi stroji dospejo v najkrajšem času.
Kose prvovrstne, so zopet v zalogi in sicer stanejo 65 cm dolge Din 13-— komad; 70 cm dolge Din 14-— komad; 75 cm dolge Din 14 "50 komad.
Bergamaškl brusni kamni so ravnokar došli. V zalogi so sledeče vrste: 28/29 cm dolge, po Din 12-— za komad; 25/26 cm po Din 12—; 23/24 cm po Din 8-—; 20/21 cm dolge, po Din 6:— za komad.
Rogaški brusni kamni po Din 2-— za komad.
Na vse denarne pošiljatve, naj se napiše, v kakšno svrho so poslane.
Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljujoče in krepkujoče deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid", »nogo močnejši in boljši kakor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in ust, skoz 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalna steklenica z zamotom in poštnino za 72 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsa trg 333. Hrvaško.
Metla naznanila.
Za vsako besedo ie naprej plačati pol dinaria v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 5-— sicer se naznanila ne objavijo.
Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Mlinske kamne,
sekane iz najboljše bele, ostre skale, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek. Sv. Jurij ob južni železnici pri Celju.
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7.
Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa. potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje.
Ambrož & Grošičar,
strugarska in strojno kliučavničarska delavnica. Trnovski pristan št. 32. Ljubljana. Prevzema vsakovrstna popravila kakor tndi delno nova naročila in sicer: poljedelske stroje, mline itd. ter vsa v to svrko spadajoča dela. Vsa naročila izvršiva solidno in toča*.
Nakupi«« več hllknvlll drv uk°i ali spom-vaeonov snkik UUHUV1II urv |adj Ponudbe z
navedka cene »mlati Kmetijski družbi v Ljubljani.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudite Lesni družbi Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8 pred sodniio. Plačujejo se najvišje dnevne cene
Kupujem ržene rožičke,
sušene gobe, lipov cvet i drugo lekovito bilje. —
Nudim najbolje semenje
za vrt i za niivu. Trgovina semenja Tima Vladi-savljevič, Beograd.
Kupujem
žive čebele v kranjičih in roje v vsaki množini. Kdor jih ima naprodaj, prosim, da mi javi. Anton Zumer, Čebelarsko - trgovska tvrdka na Javor-niku. Gorenjsko.
Star biljar
(Billard) za karambol in keglje, sistem Seiffert za obračati, dobro ohranjen, a potreben novega pre-vlačila, proda ceno kavarna Cufer v Ljubljani, Turjaški trg 6. Primerno za kako graščino ali društvo.
Kostanjev les
prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova ul. l./l. Posredovalci se dobro plačajo.
Dober biljard
za obračati s krogljami in en dober klavir se takoj proda. — Ignacij Paar, Jesenice.
Kupim
eno dobro kozo mlekarico, tudi z mladiči. Kupim pa tudi mlade od 3 mesecev naprej stare prašičke za rediti. — Ignacij Paar, Jesenice.
Kupim
kozo sanske pasme, brejo ali z mladičem. Rudoli Sorlechner, Vel. Lašče.
Prodam
dva vola in štiri jarce. Kupim pa dve telici stare od pol leta naprej. Ivan Slibar, Ulšače it. 3 pri Otočah.
Stavbeno podjetje. Mestni stavbenik.	Zidarski mojster.
Al. in Val. Accetto, — Ljubljana
Trnovski pristan št. 14.
Zaprisežena sodna cenilca. Prevzema vsakovrstne visoke stavbe v mestu in po deželi (od zunaj specielno praktična in higienična gospodarska poslopja ia hleve). Izvršitev načrtov in proračuaov — nadalje oblastveno koncesijoni-rana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
vseh vrst priporoča Sever & Korap., Ljubljana, VVolfova ulica št. 12. — Zahtevajte cenovnik!
Mavec (Gips)
iz glasovitih mavčnih zalog kot umetno gnojilo za trošenje detelje, travnikov, zelnikov i. t. d., kakor tudi razkuženje hlevov, konzerviranje gnoja naj nikdo ne zamudi kupiti. Josip Vanosi, glavna zaloga, Smarca-Kamnik. Podružnica: Dotenc, Kranj. Anton Stergar, Kamnik. Josip Komatar, Mengeš.
Prodam
1 tajsel, 2 močna poljska voza, 2 stružnika, več krožnih in vihalnih strojev z orodjem za kleparje. Ogleda se v St. Vidu nad Ljubljano, hiš. št. 20.
Za izboljšanje travnikov
so priporočljivi deteljni odpadki, dobra in tečna krma so pa očiščeni deteljni odpadki, katere ceno dobite pri tvrdki VVIlh. Steinherz, Ljubljana.
Sprejme se takoj
oženje« hlapec h konjem za poljsko delo pod ugodnimi pogoji. Dobi tudi zemljo za prisevo. Oskrb-nlštv« grajščlne Neukloster, Sv. Peter v Savlnski dolini.
Prodam
dve žrebeti polkrvni, angleške pasme z rodovniki od izvrstnih kobil, eno dve leti, drugo 9 mesecev star«. Oddam tudi 1 leto starega pincgavskega bika ed zelo dobre molznice. Janko Vllar, posest. Dob pri Domžalah.
Prodam
1 vag»« ca 13 in pol kubičnih metrov hrastovih plohov 4 metre dolgih, 55 mm debelih, čistih brez grč, za sodarsko porabo. — Iva« Miiller, posestnik Cernomelj.
Več tisoč kg krmilne pese
ima za prodati Ivan Tomšič na Vrhniki.
ANDREJ OSET —Maribor
Aleksandrova cesta 57. — Telefon št. 88.
Trgovina deželnih pridelkov, z drvami, vinom in sadjevcem se priporoča za nakup in prodajo po najugodnejših cenah. B r z o j • v i : Andrej Oset, Maribor.
Pravo semensko grahoro
za zeleno krmo in vsa druga poljska in vrtna semena priporoča Josip Urbanlč, trgovina s semeni v Ljubljani, nasproti hotela Union.
Mlatilnico s tresilnikom
na gepelj ali za motorni pogon proda Franc Der-Ilng, Hlebce, p. Lesce.
Bika
20 mesecev starega, pincgavske pasme, iako lepega in 1 leto staro kobilo pincgavske pasme, jako lepo, oba za pleme, proda Jakob Skok, Mengeš.
Za najvišjo ceno prevzame in plača takoj
KOSTANJEV LES FRANC KUPNIK, Kostrivnlška slatina. Podplat pri Rogatcu.
POZIV.
Zadružna centrala r. z. z o. z. je s sklepom občnega zbora z dne 6. VII. 1920. sklenila razdružitev in likvidacijo. Likvidatorji so: Peter Hauptman, župnik na Dobrovi, dr. Josip Jerič in dr. Marko Natlačen, odvetnika v Ljubljani. Upniki se pozivajo, da svoje terjatve zoper zadrugo prijavijo v neodložljivem roku enega leta od dneva, ko se ta poziv v kmetovalcu" tretjič objavi.
REDNI OBČNI ZBOR Mlekarske zadruge v Prevojah in za okolico
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 7. maja 1.1. ob 13. uri v Št. Vidu št.23 pri Lukovci.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1921.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Načelstvo.
OBČNI ZBOR Kmečke posojilnice in hranilnice Podnart-Ljubno,
reg. zadruge z om. zav., v Podnartu se vrši
dne 23. aprila 1922 v zadružni pisarni ob 3. uri popoldne.
Dnevni ted :
1.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1921.
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Sprememba pravil.
5.	Slučajnosti.
Zadružnikom je računski zaključek na vpogled v zadružni pisarni.
Načelstvo.
L___JBL)
POZORT
Najboljši jugoslovanski Eternit, asbestni škrilj je
SALONIT
iz najboljšega splitskega cementa znamka »Salona* od
„SPALATO" d. d.
portland - cementa, Split.
Glavna zaloga za Gorenjsko: Franc Dolenc, Kranj.
Ponudbe na zahtevo takoj, zzr
Najstarejša hranilnica v Sloveniji. KRANJSKA HRANILNICA
V LJUBLJANI
ustanovljena leta 1820.
sprejema hranilne vloge proti
301
Iq obrestovanju.
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle in delavce.
Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno
8 milijonov kron.
Cisti dobiček ie, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje obče koristnih naprav in podjetij na Kranjskem. Za te svrhe se ie doslej darovalo 8,698.000 kron.
Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 9.
•uio^ Za oglušele!
SBMh^ Gospod K. K. v H. piše dobesedno: v Ušesna tromba Je pri meni čudovito učinkovala. Sem kakor novorejen in ne morem popisati svojega veselja nad tem. da razumem sedaj najbolj tiho govorico."
Pri oglušelosti je Plo 'nerjeva (izumitelj) postavno zavarovana ušesna tromba neobhodno potrebna.
Je komaj vidna v uJesu in se uporablja pri trganju v ušesih in pri ušesnih živčnih boleznih. — Na tisoče v porabi! — Nešteto priznanih pisem! Cena Din. 40 —, 2 komada Din. 75— Pojasnila brezplačno! Glavni razpošiijainica: E. M. MUllC, Monakovo II. Poštni predal 30 S 12.
Pred nianje vrednimi ponaredbanil se svari!
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Fellerjev„ELSAFLUID"
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega, čistega in osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot blago delujoče in
zelo prijetno sredstvo za drgnjenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in bolje delujoč nego francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanj! Z zavitkom in s poštnino za vsakega: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 72 K.
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 špec. steklenice . 300 K 24 dvojn. ali 8 špec. steklenic . 570 K 36 dvojn. ali 12 špec. steklenic . , 800 K /poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlj«, dobi popust v naravi.
Razno: Elza obliž za kurja očesa 8 K in 12 K; Elsa menttjlni klinčič 16 K; Elsa posipalni prašek 12 K; pravo Elsa ribje olje 80 K; Elsa voda za usta 48 K: Elsa kolonska voda 60 K; Elsa šum-ski miriš 60 K; glicerin 16 in 60 K; Lysol, Lyso-form 48 K; kineški čaj 4 K; Elsa mrčesni prašek 16 K; strup za podgane in miši po 16 in 20 K.
EUGEN V. FELLER, lekarnar
Stubica donja, Elsatrg št. 333 (Hrvaško).
Sodi
za vino, žganje, olje, mast, med petrolej
za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino
Franjo Repič
sodarski mojster Trnovo, Ljubljana
Istotam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila.
Solidno delo!
Cene zmerne! Točna postrežba!
Iv. Jax in sin
Ljubljana.
Gosposvetska cesta
šivalni stroji in strojizapletenje
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena I. 1867. Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „A D L E R"
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovarn:
dCrkopp, styria, waffenrad
Vinometre „Bernadot" — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-nin — Žveplo v prahu — Limo-novo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
drogerijo flHTOH K9NC
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Lepota
kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las se more doseči samo z razumnim negovanjem lepote. — Lekarnarju Fellerju je dospelo na tisoče priznalnih pisem iz vseli strani sveta!
„ELSA" lilijno mlečno milo najboljše blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zavitkom in s poštnino 120 K.
„ELSA" obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore itd., naredi kožo mehko, rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zavitkom in s poštnino 80 K. „ELSA" tanochina pomada za rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zavitkom in s poštnino 80 K.
Prodajalci, kateri naročijo najmanj 12 kosov od posameznih predmetov, dobijo popust v naravi.
Razno: Lilijno mleko 24 K; brkomaz 10 K; najfi-nejši Hega puder drja Klugerja v velikih originalnih škatljah 40 K: najfinejši Hega zobni prašek v patentiranih škatljah 40 K; puder za gospe v vrečicah 8 K; zobni prašek v škatljah 12 K: v vrečicah 8 K; Sachet-dišava za perilo 12 K: Scham-poon za lase 8 K; rumenilo 12 listkov 48 K; najfinejši parfem po 48 in 60 K; močna voda za lase 80 — Pri teh predmetih se računajo zavitek in poštnina posebej.
EUGEN V. FELLER, lekarnar
Stubica donja, Elsatrg št. 333, (Hrvaško).
Platin, zlato in
srebrn
kupuje tvrdka
I. SUGU5T1H
Dunajska c. 36
Ivan Komatič
prodajalec strojev v Ljubljani. Gradišče štev. 11. pritličje.
priporoča kot dolgo letni zastopnik znane, dobre
kmetijske stroje
fslamoreznice, mlatil-nice, gepeljne, slamo-
rezne nože) i. dr. Tudi imam v zalogi v Mariboru brzoparilnike vseh velikosti od 601 dalje, s pocinkanim
parnim sodom. Gepeljne in mlatilnice se pri oddali po dogovoru tudi postavlja fmontiraV
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev.
iz najslovitejših tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic „Welsla".
Kmetska posojilnica
feiiHit*	m	m	registrov, zadruga z neomejeno zaveze
ljubljanske okolice B « ljubljani e
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18
Obrestuje hranilne vloge po 3 ° o	O
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 115,000.000 kron.
: Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron.	=
Kdor hoče imeti
prvovrstne poljedelske stroje, izborne oralne priprave,
Lokomobile, mlatilnice, sejalne in ko9itne stroje, pumpe, slamorezr niče i. t. d.
(Solidno češko biago).
naj jrifle tfoileaal ali naj pišs na tuvarn. zaloio MEL1CHAR - UMRATH - BACHER
V ŠT. JURJU ob južni železnici.

edilnc orodje, žlice, nože, škarje sploh vso nožarsko in
SE<alenterijsko robo razpošilja na veliko in drobno po čudovito nizkih cenah
veletrgovina in razpošiljalna R. STERMECKI, Celje 319.
(Slovenija). Zahtevajte ilustrovaoi cenik. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.