Kdor želi v vradnim ali pa	^fljF T HH ^ Q M	ne utegne v slovenskim jeziku ntnanilnim listu karkoli si	Ha j -gu — •	H -_ i^L	sostaviti, zna nam tudi sosta-naznaniti, plača vsako	/ H9 §■ Afl DM H	M H Mk ) H	i	vek v nemškim jeziku poslati, navadnimi čerkami	H ^B ■ B HB B	■ H ^B B	>.A	9B|| proti de vsakih treh 3 kr,, 4 kr.	H B BB B B B M M	H B [V B j	Vi	^^ ™fl tiskanih verst en krajcar zapreti za trikrat 5 kr. in kdor sam	IPII BH B	jp B U B J	^ |,'f foj % stavljenje odrajta.
k 69.1iitu Ljnliljaiiikiga časnika, vtorlk	19. Listopada 1§50.
Št. 14155.
(143.) 1
Po naznanjenju v. kupčijskiga ministerstva od 18. Kozoperska t.l. št. 2447/k. m. je Njegovo Veličanstvo po predlogu tega ministerstva z. n. sklepam od20. kimovca t.l. dovoliti blagovolilo, de se c. k. konzulat v Belgradu v c. k. general-konzulat, c. k. vice-kozulat v Kairu, v general-kon/.ulatu v Aleksandrii neposredno podložen konzulatu pri c. k. general-konzulat v Carimgradu in Novim Jorku mesto kancelijskiga vodja, kakor tudi pri c.k. konzulatu v Trapezunti mesto vice-kanclerja napraviti, in za c. k. general-konzulat v Belim-gradu tamošniga dosadanjiga konzula, obrist-lajtnanta Teodora Radosavljeviča, za c. k. konzula v Kairu tamošniga vice-konzula Franca Chainpiona, za kancelijskiga vodja pri c. k. general-konzulatu v Carimgradu general-kon-zulatskiga kanclerja Karola barona Bauma,in za kančelijskiga vodja pri c. k. general-konzulatu v Noviui Jorku general-konzulatskiga kanclerja, Karola Lovsega, vse z za njih službe uredjene prejemšine preinilostivo postaviti.
Novo napravljeno vicekanclerstvo pri c. k. konzulatu v Trapezuntu je kupčijsko minister-stvo Petru O cul i podelilo.
V Ljubljani 25. Kozoperska 1850.
št.i4458. izpis konkurza. t14« 1
Pri c. k. deželnim poglavarstvu v Ljubljani je mesto uradniga služabnika s 300 gld. letne plače spraznjena.
Kteri hočejo to mesto dobiti, imajo do 10. Grudna t. 1. svoje dobro osvedočene prošjne tu sim podati.
Prošnje deržavnih služabnikov se imajo samo po njih neposrednjih predpostavljenih, drugih pa naravnost na deželno poglavarstvo v Ljubljani do gori postavljeniga dneva poslati.
C. k. deželno poglavarstvo v Ljubljani 3. Listopada 1850.
Št. 3192.
(145.) J
Razglas,
Po naznanjenju v. denarstviniga ministerstva od 23. t. ni. št. 14655 je vodstvo c. k. avstr. narodske banke sklenilo, obrok za zameno starih bankovcov po 1 in 2 gold., ki je bil po raglasu od 18. mal. Serpana 1850 postavljen, za druge tri mesce podaljšati, tako, de se bodo ti bankovci po 1 in 2 gold. pri vsih banknih podružnih denarnicah v kronovinah še do konca Sušca 1851, in pri banknih kasah na Dunaju še do konca Rožnika 1851 zamenjevali in za plačilo jemali.
Ko ta dva obroka pretečeta, se bo imel slednji za zameno starih bankovcov po 1 in 2 gold. neposredno k bankniinu vodstvu ober-niti.
C. k. davkno vodstvo v Ljubljani 30. Kozoperska 1850.
Št. 13704.
Razglas.
(133.) 2
Pri z n. v. patentam od 7. vel. Serpana 1850 št. 325 derž. zakon, izgovorjeni uravnavi najvišje in overžne sodnije so sledeče nižje uredjene službinske mesta z prisfavlje-niini prejemšinami za oddati, in sicer:
A. Pri najvišji in overžni sodniji:
1.	18. svetovavskih tajnikov:
6 z 1500 gld. letne plače in 200 kvartirnine 6 z 1200 „ „ „ in 200 6 z 1000 „ „ „ in 200 „
2.	En nadtajnik za vodstvo oddatniga protokola in odvetstva z 1800 gld. letne plače in 300 gld. kvartirnine.
3.	Trije tajniki z 1200 gld. pl. in 200 gld. kvartirnine.
4.	En arhivar z 1800 gld. letne pl. in 300 gld. kvartirnine.
5.	Dva arhivarska pridružnika z 1200 gld. letne plače in 200 gld. kvartirnine.
6.	18 kancelistov, in sicer: 6 z 900 gld. letne plače in 80 gld. kvartir. 6 z 800 ., „ „ in 80 6 z 700 „ „ ' in 80
5> 55
V 5)
7.	Šest svetovavskih slug z 500 gld. letne plače in 60 gld. kvart.
8.	Deset vradskih slug z 400 gld. 1. plače in 50 gld. kvart.
9.	En vratar z 400 gld. 1. plače.
10. Šest hišnih hlapcov z 300 gld. 1. plače in 30 gld. kvart.
B. Pri generalni prokuraturi pri najvišji in overžni sodniji:
1.	En tajnik za vodstvo vsih pomožnih uradov z 18uO gld. letne plače in 3uO kvartir.
2.	Štirji kaneelisti in sicer:
2 z 800 gld. 1. pl. in 80 gld. kvart. 2 z 700 „ „ in 80 „ „
3.	Štirji uradski sluge z 400 gld. 1. pl. in 50 gld. kvat.
4.	En hišni hlapec z 300 1. pl. in 30 gld. kvartirnine.
Kteri hočejo ktero teh službinskih mest dobiti, so pozvani, svoje prošnje naj pozneje v šte-rih tednih od dne tega razglašenja v časniku, n sicer: če so že v službi, po svoji predstavljeni oblastniji uravnavni komisiji, ki je pri najvišji in overžni sodniji postavljena, oddati in v njih lastnosti razkazati, ki se za omenjene službe po postavi terjajo; opomni se pa še, de imajo tudi osebe, ki so pri zborih c. k. najvišje sodnije na Dunaju in v Veroni v viš ji konceptu i ali pri manipulacijnih uradih ali pri služtvu zdaj v službi, ako žele eno teh izpisanih služb dobiti, svoje prav osvedočene prošnje po predpisani poti oddati, in de se bo pri podeljenju konceptnih, kancelijskih služb posebno na tiste prošivce gledalo, kteri razun nemškiga tudi eniga ali več v raznih avstrian-skih kronovinah navadnih jezikov tako umejo, de zamorejo službo v tem jeziku djansko opravljati; to morajo doveršno dokazati. Verli tega se mora v prošnji izrazno povedati, ali je tisti, kteri hoče tako službo dobiti, s kterim tukaj že v službi stoječih, in če je, v kteri stopni je ž njim v žlahti ali svakovšini.
Od c. k. uravnavne komisije pri najvišji in overžni sodniji.
Na Dunaju 5 Kozoperska 1850.
Št. 14075.
(138.) 2
Po tu sim poslanim ministerskim sklepu od 18. Kozoperska t. 1. št. 31077 je denarstvino oskerbstvo sklenilo, de se ordinari rezani tabak v zavitku, 1 lot za en krajcar in 2 lota po dva krajcarja s poslednjim dnevam Kozoperska 1850 prodajati neha.
Nasproti bodo pa od 1. Listopada 1850 prodajavci ordinari rezan tabak nezavit po l y4 lotu za en krajcar, če ga pa kdo več skup vzame, vsak funt za 24 krajcarjev brez zavitka prodajali.
Kupec ima za zavitek ali posodo, v ktero se ima kupljeni tabak napolniti, sam skerbeti Če pa želi, de mu prodajavec za zavitek
P O
potrebni papir da, ima prodajavec pravico, tabak z papirjem vred vagati. To se da sploh vediti. C. k. krajnsko poglavarstvo. V Ljubljani 23. Kozoperska 1850.
št. 14010. Razglas. O3*.) a
Nanašaje se na v deželnim zakoniku in vladnim listu. XVII. delu, št. 330 zapopaden razglas od 27. Rožnika 1850 se da sploh na znanje, de bo deželna šolska oblastnija na Krajnskim s 1. dnem Listopada 1850 v moč stopila.
Od te dobe se imajo tadaj vsi dopisi, prošnje in druge vloge, ktere od gimnazij, ljudskih in srednjih šol na Krajnskim, ali od olilastnij, oseb in družtev v zadevah teh učilnic izhajajo, tej deželni šolski oblastniji priobčevati.
Protokol za oddajanje vlog te oblastnije je v vradnim poslopju enaciga protokola deželniga poglavarstva.
V Ljubljani 22. Kozoperska 1850.
Št. 2860.
(132.) 3
Razglas
poobl. avstrijanske narodske banke zastran zdaljšanja obroka za zameno starih bankovcov po 1 in 2 gold.
Vodstvo avstrianske narodske banke je sklenilo, po njegovim naznanilu od 18. mal. Travna 1850 postavljene obroke za zameno starejih bankovcov po 1 in 2 gold., še za dva mesca tako podaljšati, de se bodo ti stari bankovci po 1 in 2 gold. pri vsih banknih podružnih denarnicah v kronovinah še do konca Grudna t. 1., in pri banknih kasah na Dunaju še do konca Sušca 1851 zamenjevali in za plačilo jemali.
Ko ta obroka pretečeta, se bo zavoljo zamene starih bankovcov po 1 in 2 gld. neposredno na bankno vodstvo na Dunaju oberniti.
C. k. davkno vodstvo v Ljubljani 18. Kozoperska 1850.
št. 13333. Razglas. (131.) s
Po prodajstvu šolskih bukev v Terstu se morejo pri ondašnjim mestnim magistratu v pridjanini popisu imenovane šolske bukve za slovenske šole za gotove denarje po pristav-Ijeni ceni na drobno kakor na debelo dobiti. To se da po dopisu c. k. teržaškiga deželniga poglavarstva od 13. p. m. št. 5663 s tem pristavkam sploh na znanje, de nej se tisti šolski ogledi ali učeniki, kteri se ne morejo neposredno v Terst oglasiti, pri tem c. k. deželnim poglavarstvu ali pa pri tu-kajšni c. k. vodi ji normalne šole oglasijo, koliko tacili bukev potrebujejo, potem se jim bodo proti odrajtanju cene željene slovenske bukve poslale.
P •
Od c. k. poglavarstva v Ljubljani 14. Kozoperska 1850.
S
vezanih šolskih bukev, ki so naprodaj pri ces. kr. Magistratu mesta Tersta v slovenskim jeziku
Beg. St.
i
2
3
4
5
6
7
8 9
10 11 12
13
14
15
16
17
I M E
Mali katekizem v prašanjih in odgovorih .....
Keršanski katolški nauk za drugo pervinskih šol . . . Berila ali Listi in Evangelji za nedelje in praznike ce-
liga leta, in vse dni svetiga posta ........
Abecedna tabla...............
Tablica slogovanja s tisenskimi čerkami......
Tablica slogovanja s pisemskimi čerkami......
Abecednik za šole na kmetih . .........
Abecednik za šole po mestih..........
Povestice za pervo začetno šolo.........
Berilo za drugi klas malih šol na kmetih......
Vodnikova krajnska pismenost okrajšana za male šole .
Poštevanka ........ ........
Šolske postave za ljudske šole po ces. kralj. Estrajsk.
deržavah . ..........! . . . .
Napeljevanje iz glave poštevati za pervi klas ljudskih šol Napeljevanje v Računstvo za drugi in tretji klas farnih
in glavnih šol........•......
Berilo "o svetkih in nedeljah za dorašeno mladost . . . Zgodbe pisma s. stariga in noviga zakona.....
Število listov
2 5
19
2
3 5
12
4
10 29 28
Velja kr.
2 6
16 1 6 6 2
5
6 12
10
30
v tisku
Leto tiskanja
1816 1846
1846
1850 1846
1846 184 6
1847
1846
1848 1850 1850
št. 1485. Opomin C146-)1
nekdajnim podložnikam c. k. gosposke du-hovskiga zaklada v Zatični.
Po danem ukazu gospoda ministra no-trajnih oprav od 1. decembra 1849 na pod-stavi najvišjiga sklepa v Budvveisu od 523. novembra 1849 in po daljšem najvišjem sklepu od 25. pr. mesca daniga ukaza visokih c. k. ministrov notrajnih oprav, pravosodja in de-narstva od 29. septembra t. 1. je izrečeno, de se morajo do konca leta 1847 narašene zastane odrajtvila, namreč taks, smertnih pisem, laudemij in natorskih (urbarialskih) reči na poti pravice iztirjati.
De se dolžnikani mnogo z odrajtvili nobeni dotiki stoječih stroškov ne napravi, se tistim, ki so se na taksah, smertnih pismih, laudeiniih ali urbarjalnih odrajtvilih, ali pa na obrestih dednih najemšin ali drugih takih odrajtvilih iz časa do konca oktobra 1847 c. k. gosposki duhovskiga zaklada v Zatični kaj dolžni s tem z dobrim naznani, imenovane zadolžnine nar dalj do tridesetiga novembra t. t. toliko bolj gotovo podpisani oskerbniški vradnii plačati, ker se bodo sicer te zadolžnine na poti tožbe — takse in odrajtvila od smertnih pisem pa brez odloge s postavnimi prisiljenimi sredstvi stirjale.
Oskerbništvo c. k. gosposke duhovske zakla dne grajšine v Zatični 10. novembra 1850.
Št. 134.
Oklic
(i 39.) 2
na nekdajne Fužinske, kakor tudi poprejšne
Štergarjeve in Gandinove podložnike za poplačanje zaostalih dolgov.
Po ukazu c. k. visociga ministerstva od 9. veliciga serpana in 29. kimovca 1850, kteri je v deržavnim zakoniku in vladnim listu CiX. in CXXIX. štev. 326 in 361) oznanjen, je zapovedano, de se imajo vsi grajšinski urbar-ski dolgovi, ki so jih poprejšni podložni noter do konca leta 1847 dolžni ostali, grajši nam poplačati, scer se bojo po pravdni poti izterjali.
De bi se dolžnikani imenovanih davkov s pravdnim terjanjem preveliki stroški (unko stinge) ne prizadjale, kteri bi marsikterimu dolžniku utegnili veči biti, kakor dolg, se da vsim tistim, ki so na urbarju, ali na naturnili davšinah,na lavdemij, na desetinskih najemši-nahj ali na kaki drugi iz podložtva izvirajoči davsini do konca leta 1847 tim grajšinam dolžni ostali, s temoklicam na znanje, de naj te dolgove gotovo do konca tega leta pri podpisanim oskerbništvu odrajtajo, scer bodo ktemu plačilu na pravdni poti primorani. Oskerbništvo Fužinske grajšine, kakor tudi poprejšne Štergarjeviga in Gandinoviga grada.
V Ljubljani 4. listopada 1850.
št. 6491. Kazpis konkurza. C1370 2
V mestu Kamniku je od dveh obstoječih mesasarkih pravic ena za oddati. Kdor se zanjo oglasi ima skazati svoje zaderžanje, potrebno mesarko vednost in dovoljno premoženje, de zamore to obertnijo redno peljati. Prošnje se morajo do 20. novembra pri tukajni vradnii vložiti.
C. k. kantonsko poglavarstvo v Kamniku 29. oktobra 1850.
Št. 2620. Opomin	C* 36.) 2
do poprejšnjih podložnih c. k. kostanjevske grajšine.
Na podlagi nar višjiga sklepa iz Bude-jovice od 23. novembra 1849je bil dan ukaz ministra notranjih oprav od 1. decembra 1849, in po poznjem narvišjem sklepu od 25. pre-tekliga mesca je bilo po ministerstvu notraj-njih oprav, pravice in denarstva 29. septembra tega leta zapovedano, de se imajo dolgovi na davkih, to je na taksah na mertvavšini, na lavdemiih (desetem denarji) in na urbar-skih davkih po potu pravice poravnati in iztirjati.
De se dolžniki večjih iztroškov, kteri bi z zaostalim dolgovam v primeri ne bili, obvarujejo, se tisti, kteri so kostanjevski grašini iz poprejšniga časa do konca oktobra 1847 na taksah, na mertvavšini, na lavdemiih in urbarskih davkih še kaj dolžni, z lepim opomnijo, de naj te stare dolgove naj dalj do 30. novembra tega leta podpisanimi! oskerbništvu tako gotovo poplačajo, kakor bi scer gosposka prisiljena bila, zaostale davkovne dolgove po poti pravice, takse in mertvavšino pa precej po postavni sili pobrati.
C. k. oskerbništvo v Kostanjevci 24. oktobra 1850.
št. 8547.	Razglas.	C*2«.) 3
Jera Maček, 24 let stara, delavka na železnici, je po mertvaškim listu od 30. vel. Serpana 1849 v Zagorici v bivšim Loš kim kantonu na Štajerskim za kolero uinerla. Ker gre za preskerbljenje nedostarnige, od nje zapušeniga otroka, pa se ne ve, od kod je bila, ktero žlahto in kakošno premoženje je imela, se pozove vsaki, kteri o tem kaj naznaniti ve, to ali tu sini ali pa svoji gosposki vediti dati.
V Celji 10 Kozaperska 1850.
C. k. okrajni glavar
Schmelzer, 1. r.
št. 4773.
Oznanilo.
(142.) 2
Po prišlem dopisu kr. pruske mejne poštne vradnije iz Emericha na c. k. viši vodstvo komunikacie, se od strani niederlanske poštne naprave za pisma, ki so vNiederlandio rekomandirane, tirja, de so z križnim zavit-kam in petero pečatov dobro zaperte.
To se tistim dopisnikam naznani, kterim bi se znalo primeriti, v Niederlandio rekoman dirane pisma pošiljati, de se bodo vedili po tem ravnati.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 10. novembra 1850.
Vernouille, s. r.
Št. 4258.
Oznanilo.
(141.) 2
S 15. novembram se bo v Mengšu, ki pri cesti, ki v Kamnik pelje, leži, do naprave po sebne c. k. poštne ekspedicie, pismonabirav-nica, in sicer pri hiši gospoda kupca in posestnika Jovana Stareta razpostavila, v ktero se zamorejo nerekomandirane pisma v vse kraje avstrijanske deržave in v tiste zunajne dežele v ktere ni treba pisem frankirati, potem v deržave nemško-avsrijanske poštne zveze metati. Imenovani gosp. Stare je tudi pravico dobil, pisemske marke prodajati. Pisma v nabirav-niso veržene bodo po poštnem potu, ki med Ljubljano in Kamnikam hodi vsak dan na vse kraje odpravljene, in morajo toraj, ker pot skoz Mengeš zjutraj ob petih in popoldne ob štirih gre, naj dalj do teh ur v nabiravnico veržene biti. Ker je gosp. prodajavec pisemskih mark tudi izročenje nerekoniandiranih pisem prevzel, se bodo tudi od zgorej imenovane dobe iz Ljubljane kakor tudi iz Mengša koj njemu jih izročiti, poslali.
Bekomandirane pisma in poštne poslatve se bodo za zdaj še poštni ekspedicii v Kamnik pošiljale, ktera bo vendar recepise in preglede takih poslatev gospodu Slaretu poslala, de jih bo zadevajočim izročil, de bodo zamogli poslednji glede prejembe potrebno sami presker-beti.
S tem, de se ta naprava sploh naznani, se od pisem, ki se med Mengšem in poštnima vradnijama v Ljubljani in Kamniku in njih iz ročivnimi okrajnimi soseskami odrajtajo, opomne, de se za enojne, t. j. za pisma, ki nimajo čez en lot iz Mengša v Ljubljano in njega iz-ročivnih okrajnih nasproti marke za 3 krajcarje za pisma iz Mengša v Kamnik in njega izro-čivnih okrajev in nasproti pa marka 2 kraje za vsaki lot pisemske teže porabi, ker je Mengš še v izročivnem okraju Kamenske poštne ekspedicie, in de mora zavolj tega pismenina za vse druge pisma po daljavi milj od poštne ekspedicie rajtati.
Zaznamek pošt z daljavi od Kamnika se pri imenovani poštni ekspedicii in pri gospodu Staretu dobi.
C. k. poštno vodstvo. V Ljubljani 12. oktobra 1850.
Hoff/natm I. r.
Daljavo med Podkorenam in Terbižem je z eno pošto odmerjena in čas za pot je 2 uri odločen.
Kar se s tem sploh na znanje da. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 24. septembra 1850.
Št. 4435.
O z n a n i 1 o.
(126.) 3
Glede prejembe zapečatenih, z denarji ali drugimi vrednosti obteženih poštnih poslatev je ministerstvo kupčije, obertnije in javnih stavb z visokim razpisani od 27. julija 1850 štev. 3517/C. sledeče naredbe storilo.
1) S premembo §§. 10, 11, 12, 28,29, 416 reda vožnje poštne od 6. julija 1838 se dovoli, denarne pošelitve vsake sorte zapečatene na pošto prinesti.
Na tako vižo na pošto prinešene poslatve morajo:
a)	po predpisu zavarovane, in
b)	paj
Št. 4756.
Oznanilo.
(HO.) 2
De dopisave iz Krajnske Doline hitreje na Dunaj in Štajarsko pridejo, je od 12. novembra t. 1. med Podkorenam in Terbižem vsakdanska ježna pošta napravljena, in bo stala v zajem-nosti dunajsko-ljubljansko, potem med Ljubljano in Beljakam obstoječimi poštnimi zvezami.
/Sla bo iz
Podkorena zjutraj ob 6y2. Šla bo iz
Terbiža zvečer ob 4.
Peršla bo v
Terbiž zjutraj ob 8'/„. Prišla bo v
Podkoren zvečer ob 6.
papirne dnarne poslatve v pismih znotraj in zvunaj naj manj z dvema pečatama za-perti biti, križni zavitki morajo štir pečate imeti, in osti, ki skupej pridejo za poštni pečat prosti ostati. *c) Kar zadene sorto dnarja in sfcupštetvo
raznih zneskov na napisu se mora še za
naprej po predpisanih odločbah goditi.
2)	Kdor zapečateno dnarno poslatev na pošto da, dobi nadavni recepis, v kterem je naznanjena vrednost z zaznamkam „po sporočilu". Ravno to se tudi na napis pristavi.
3)	Pošta se zaveže pri takih poslatvih samo zato, de jih bo na pravo mesto v nepo-škodvani zunajni obliki oddala, z nekokvarje-nimi pečati in v polni teži, brez de bi dobra stala za napovedano vrednost. Ako prejemnik najde, ko pismo prejme, de je kak pečat poškodvan, zamore tirjati, de pošta, od ktere je pismo prejel, poslatvo zvaga, jo raz-pečati in denarje prešteje. Ako se najde, de kaj manjka, je c. k. avstrijanska poštna naprava zavezana takrat škodo poverniti, če se je v nje obkraju pripetila. Ako pa prejemnik poslatev brez zaderžka vzame, ni zavezana poštna naprava k nobeni povračbi. Ako se cela poslatev zgubi, se odškodovanje po občnih določbah zgodi namreč v tisti meri, kakor je bila vrednost naznanjena.
4)	Tisti, ki raji dajo denarje, ko jih na pošto dajo, pri njej prešteti, zamorejo to tirjati in stem se zagotoviti, de bo poštna naprava po dozdanjih odločbah dobra stala za celi znesek. Tega so izjeti: poslatve j avnih gosposk in vradnij, ki se morajo brez izjeme po predpisu zapečatiti in na pošto prinesti.
5)	Pri listkih deržavniga zaklada in družili papirnih denarjih, ki obresti donašajo, se sme, ako se vodpertem pismu na pošto prinesejo, le njih znesek neglede na obresti, ktere donašajo, na napis naznanovati.
6)	Razne denarne poslatve (§. 12. reda vožnje pošte) potem poslatve vsake sorte dragih papirjev, ki se ne rabijo javno za denarje, se morajo brez izjeme zapečatene na pošto dati.
7)	Na vsako poslatev, zapečateno na pošto dano, v kteri so denarji ali druge vrednosti, se pritisne poštni pečat.
8)	Poštnim služabnikam ni treba zraven biti, ko prejemnik take poslatve odpre, na kterih je zapisano „po sporočenju", razun ako se najde, de je zunajna oblika ali kak pečat poškodovan.
Kar se po ukazu visokiga generalniga vodstva za koinunikacio od 2. t. m. št. 8087/p sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 13. oktobra 1850.
Vernouille 1. r.
Št. 4522. Oznanilo.	3
Do zdaj je pot iz Bleda v Rodolco vsak dan dvakrat šel, pozimi bo pa na dan le enkrat hodil, namreč vsakdan bo ob 9 zjutraj iz Rleda v Radolco pot nastopil, iz Radolce se pa koj spet verni!, ko bo poslatve izročil in prejel in opoldne spet v Bled prišel. Mesca aprila bo začel pot spet vsak dan dvakrat hoditi, kakor se je do zdaj godilo.
Kar se s tem sploh na znanje da. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 20. oktobra 1850.
Vernoille.