tjuliljaiišlu Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer.
Uredništvo ln upravnlitvo: Kolodvorsko ulico itev. 16. — Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 14. uro. — Rokopt»i ae no vračajo. — Inaeratl: Šortetopna petlt-vrjta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje 80 popust. — Velja za Ljubljano v upravnižtvu: ca oolo leto 8 gld., ra pol leta 8 gld., za četrt lota 1 gld. 00 kr., na me«oe 60 kr., poiiljatev na dom volja me»ečno 9 kr. več. Po poiti velja za oelo   ______________  10	S**«	ta	P°*	*okft	B	**	četrt	leta	2	gld.	60	kr.	in	sa	joden	moseo	86	kr.	_
Štev. 97.
V Ljnbljani v Četrtek, 30. aprila 1885.
Vabilo na naročbo.
rt
•najem 1885 prične se nova naročba na na list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj nar o 6 h '^jif^jrrmemčasu ponove, da .ve pošjljanje ista ne pretrda. Na jbolje .ve to učini po poštni nakaznici, na cegar odstriiek treba prilepiti e naxl°v, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po pošti:	
za colo leto		gld. 10—
i, pol leta		„ «*—
„ četrt leta		„ 2-50
„ en mesec		„ --85
Za I^jubljano:	
za celo leto		gld. 6—
„ pol leta . . . 			» 3—
„ četrt leta		„ 1-50
„ mesec		» ~-50
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.	
Lj ubljana dnč 30. aprila.
Sivolasi Gladstone povzdignil je predvčera-flJHn v spodnji zbornici svoj glas v afganski zadevi. Videti je, kakor bi bil slavni nekedanji govornik zbral vse svoje moči, kajti odločne in čvrste nJegove besede živo spominajo na njegovo mladost. Krepko, kakor nekedaj, razlegal se je po zbornici njegov glas, mladeniški ogenj švigal je iz njegovih besedij in le velika previdnost, s kojo se j’e posluževal izrazov, velika pazljivost, s kojo se je izogibal vsega, kar bi znalo v kočljivi zadevi in v kočljivih razmerah, ki sedaj vladajo, pro-vzročiti napačno tolmačenje njegovih besedij pri-Q’ da Je g°voril izk^en starček, premišljen
diplomat. Več kot v jednem oziru pomenljive so njegove besede, a posebne važnosti so zlasti zaradi tega, ker je prišlo v celej tej zadevi vender do neke jasnosti.
Vse izjave, ki so nam dosedaj, bodi-si od angleške, bodi-si od ruske strani prihajale, bile so tak6 čudno sestavljene, spremljane od toliko dodatkov in opomenj, da je cela zadeva postajala od dn<5 do dnč bolj temna in v gostejo meglo zavita. Delale so se vsakojake kombinacije o tem, kaj da zahteva Rusija, in kaj da želi Anglija.
O	prvi se je uže trdilo, da ji Pendžeh sam ne zadostuje več, da hoče na vsaki način imeti tudi Herat, a od Anglije hoteli so vedeti, da tirja od Rusije na vsaki način zadostenja za napad generala Komarova na Afgance. Iz besedij, ki jih je govoril Gladstone, razvidno je toliko, da se ni šlo ne od jedne strani ne od druge tako daleč, da-si je nevarnost, da pride do vojne, še vedno velika. Sedaj se vč, da traja prepir še vedno le zaradi nesrečnega boja ob reki Kušk, a vč se tudi, da Anglija ni zahtevala naravnost odstra njenja Komarova, ampak da bi ji zadostovalo, ako bi se na mnogo rahljeji način ta stvar uravnala. Razvidno pa je tudi iz Gladstonovih besedij, da mirno sporazumljenje še vedno ni absolutno nemogoče, da je temveč še vedno nekoliko upanja, da se prepreči prelivanje krvi.
To se vč, zavisno je na jedni strani od tega, bode li Rusija pripravljena pričeti novo preiskovanje v zadevi gori omenjenega boja in se bode, ako se pokaže, da se je Komarov prenaglil bil, hotelo dati Angliji zadoščenje, bodi si v še tako mehki obliki. Po tem, kar v tej zadevi piše bero-linska „Kreuzzeitung“, ki je v stvareh, tikajočih
Listek.
Slepi cigan.
Oj, ta čas! kar je dobrega pokvari, kar je 8 abega pa še bolj! Toda zdravi pa tudi. Le srca more čas ozdraviti, vsaj po polnem ne! Ni 0rej ^uda, če je tudi slepi Lajoš umreti moral — Za bolnim srcem, kar je pri ciganih nekaj izred n<J8a, kajti nikakor niso izbirčni.
Slepi Laj°š bil je pa izbirčen, silno izbirčen mično	bi,a všeč- Cillča- &dno in
Lajoš je bil ves d “ °či ni SpUSt’la-nov. Le obraz njegov	mem°	drUg‘h	°'ga
so jih drugi imeli, in pa 1 L?™0 tak° ruJav’kot *»•. kot so jih drugi nosili W raVD° tak°
Kaji pa Se le njegova godba! No gosti vam je pa uže tako znal, da mu ga ni S« ,
dar je prijel za tiste stare gosli na katedh ?e bilo zapisano: Fecit Straduarius 'cremonae. *
0 r? 86 ,mu Pa tudi godilo, slepemu La-jošu; nikdar m vedel, kaj je potreba. Denarja je Prislužil, da bi bil ves svoj komitat lahko obsejal z njim in vender je bil vedno suh. Kaj hočete
se ruskega dvora, navadno zelo dobro poučena, sme se komaj kaj tacega pričakovati. Da bi se generalu Komarovu na kak način pokazalo sedaj od cesarjeve strani nezadovoljstvo, je uže zaradi tega nemogoče, ker ga je car ravno vsled odločnega njegovega postopanja Afgancem nasproti odlikoval. A da bi se na drugi strani Angleži tak6 daleč ponižali, da bi se ravnali po nasvčtu, ki jim ga daje omenjeni časopis, tudi ni mnogo upanja. Po tem nasvetu naj bi se namreč od angleške strani izjavilo, da se je poročilo generala Lums-dena napak razumelo. Da bi se javno menenje na Angleškem z vso silo temu protivilo, je jasno, in javno menenje im& na Angleškem tak6 moč, da se ne sme z njim v protivje staviti nobena vlada.
Iz vsega tega sledi, kako opasna je še cela zadeva, navzlic zatrjevanju Gladstonovemu, da vojska še ni pred durmi. Grč se sedaj za to, kako daleč more Angleška omejiti še svoje zahteve, ne da bi oškodovala svoje avtoritete, svoje časti. Da bi Rusija na vsak način hotela imeti vojsko, se sicer tudi ne sme trditi. Vojska malo kedaj prinaša dosti dobička, in najmanj sme se tacega pričakovati, ako si stopita nasproti taka nasprotnika, kakor sta Anglija in Rusija. Vojske Rusija ne želi, to je celo gotovo, a ravno tako gotovo pa je tudi, da bi se vojske ne zbala, ako mirnim potem tega ne doseže, kar doseči na vsak način namerava. Rusija hoče imeti v Aziji primerneje meje, imeti želi že nekaj zemlje, ki je sama na sebi morda le malo vredna, ki pa je za Rusijo, bodi-si iz trgovinskih, bodi-si iz strategičnih ozirov dokaj važna. Od teh tirjatev gotovo nikdar odstopila ne bo. Skušala si jih bo pridobiti po mirni poti, a če se ji to ne posreči, bode gotovo tudi pripravljena,
bankovci prilete, pa zopet odletč, da človek sam ne vč kedaj in kako. Kdo le bi jim gnezdo delal ?
Lajošove gosli so bile, kakor mala lekarna, iz katere je Lajoš zdravila jemal za bogatega gospoda Petra Reza, ki je imel dau na dan toliko gostov, kolikor jih je le pod streho moglo.
če je bil gospod Peter Rez otožen, mu je mora) Lajoš zagosti veselo, da srčna bolest gospodarja ni umorila. Drugi dan, ko je bil zopet Židane volje, moral mu je cigan otožne ciganske svirati, sicer bi bil gospod Peter Rez v svoji razposajenosti še strop prebil.
Ta dobri gospod je imel svoje muhe, dobro vino in pa vedno pogrnjeno mizo; vsled tega tudi vedno vse polno požeruhov. Gospod Peter Rez imel je pa še nekaj, še nekaj mnogo več vrednega: ženo!
To vam je bila žena, snažna, priročna, ljubezniva! V celi Erdeljski jej ni bilo enake!
Oči je imela odprte, kakor spomladansko jasno nebo, ustnice pa rudeče, kakor jagode. Pač ni čuda, da je bil gospod Peter Rez časih, kakor blazen ! Srečen mož!
^ Slepi Lajoš je bil dan na dan pri gospodu
I	etru Rezu, naj so ga klicali ali ne. Saj je vedel,
da ga imajo radi. Drugod so gaskoro da na nagih kolenih prosili, in še ni šel, za nobene denarje ne! Dži, d&, res je bila lepa žena gospoda Petra Reza.
Tudi ciganu se srce vname, če pravo solnce vanj svoje žarke vpre.
Kadar gode svojo najlepšo, tisto „ko žrjavi odlet<5“, ki jo je sam zložil in ki jo edino ves svet poslušati hoče — tedaj vam ne gleda nikamor, le v zrak upira svoje motne oči. Tako je godel!
Nobenega ni videl, kakor le svoje gosli in morda še teh ne. In ko je tako godel, prikradla se mu je svitla solza iz očesa in mu je po zagorelem lici zdrknila na gosli, katere so tem bolj žalovale, tem mileje tožile.
Kdor ga je tedaj slišal, kako je godel, moralo mu je skoro srce počiti, tako ga je prijelo. Moški so jokali, in kaj bi ne, saj je moško srce tudi srce, in tiste gosli so pa glasove dajale iz sebe, kakeršni se morda le v nebeški angeljski godbi slišijo.
Dosti, dosti, Lajoš nehaj, sicer bo po meni, kliče mu do solz ginjen gospod Peter Rez, ki je
priboriti si jih z mečem v roki. To vlada ob Temzi tudi dobro vč. In vpraša se le, bode li z lepo privolila v to, da se Rusi polasti zemlje, katero hočejo imeti, ali se bode v bran postavila dalje prodirajočemu sovražniku, da reši vsaj svojo avtoriteto. Kajti, da bi konečno v onih krajih zmagala le Rusija in da bi prej ali slej Anglija morala ondi umakniti se, o tem se pač dvojiti ne da. Mi pa upamo ravno vsled tega, da Anglija boja ne bode poskušala, da bode temveč privolila v to, čemer se izogniti ne da, in da navzlic jednajst milijonov funtov sterlingov, koje je spodnja zbornica staremu Gladstonu jednoglasno dovolila, do krvave in dolgotrajne vojske v Aziji ne bode prišlo. —
Nabergoj.
Pod tem naslovom prinesel je včeraj „Triester Tagblatt" o odličnem rodoljubu in vrlem zastopniku tržaških Slovencev uvoden članek, ki je zanj tako laskav, da si ne moremo kaj, da ne bi iz njega posneli nekoliko stavkov.
Najprej omenja navedeni list, s kakim naporom deluje nasprotna stranka, kakih umazanih sredstev da se poslužuje, kako da se hlini vo-lilcem nasproti, samo da bi izpodkopala pri njih zaupanje do mnogoletnega in izvrstnega jim poslanca in zastopnika.
Garibaldinec Mauroner, gospoda dr. Angeli in Rascovich, najhuji nasprotniki Slovenstva, romajo sedaj od gostilne do gostilne po tržaški okolici in zatrjujejo pri polnih kozarcih, kako jim sreč plamti najgorkeje ljubezni do Slovanstva, kako iskreno da želč do sedaj zatiranemu rodu pripomoči do jednakopravnosti. Kar poprej čestitljivi možje in državniki društva „Progresso“ s silo doseči niso mogli, to upajo doseči sedaj z lažjo, zvijačo in hinavstvom.
Tedne in tedne trudijo se ti novi protektorji slovanskega življa v potu svojega obraza, tedne in tedne pripravljajo se na boj — za res, strašan jim mora biti vojskovodja nasprotnih čet! Poslanec Nabergoj si lahko kaj domišlja na to, da imajo sovražniki tak strah pred njim! „In kaj jim ga dela tako strašnega", vpraša omenjeni časnik, „kaj je krivo, da imajo tak srd nanj? To-je politična njegova značajnost!
„Na3 parlament šteje mnogo članov, kateri ga na duhu, vednosti in zgovornosti presegajo, a niti jednega ne, kateri bi ga presegal, kar se tiče neomadeževanosti njegovega političnega značaja. Nabergoj je pravo utelešenje politične zvestobe do načel one čiste politične kreposti, one nedotakljive politične poštenosti, katera nikdar ne omahuje, nikdar ne paktira, nikdar ne kompromitira. On ni poklican, da bi kot vojvoda vodil boj stranke, a kot
bil sicer danes izredno dobre volje. Srce se mu je v sladkem hrepenenji in nepopisljivi slasti čudovito krčilo.
Tudi njegova žena je jokala. In žena sicer ie joka, kadar je sama.
—	Zadosti je, slišiš, ne maram več!
Zastonj mu velevaš. Ne sliši te, ker Lajoš sedaj Bploh nikogar ne sliši. Duša njegova tava nekje gori med oblaki.
Le prsti se mu gibljejo in pa jedno oko se mu napenja. Drugo je zaprto za večne čase — mrtvo za vedno. Zaradi tega pravijo mu tudi „slepi Lajoš."
Petrova žena je vstala in šla venkaj. čemu bi tudi ljudem kazala, da joka.
Komaj pa da so se duri za njo zaprle, vtih-nil je tudi Lajoš.
Gosli je odložil. Tja v praznoto je zrl, kakor bi poslušal. Morda se mu pesem, ki jo je ravnokar izgodel, vrača na vetra perutih, spremljana od solnčnih žarkov.
Dvigne se brez besede in gosli pod pazduho stisne.
Spustili so ga, saj so uže dosti jokali. Še pomoril jih bo 8 to žalostno pesnijo, s pesnijo
vojak se je boril, nesebično v svesti si dolžnostij in zvesto. Mandat, katerega so mu izročili njegovi volilci, zastopal je zvesto in popolno in pošteno. V njegovi vesti ni bilo prostora, kakor v mnogokateri drugi, za zatrjevanja, po katerih zastopa mandat samo „gospodarstveno“ ter ga more „politično“ vtakniti v žep. On ima politično prepričanje in zastopal je; je srčno, zvesto in ne-omahljivo.
Z razvito zastavo in brez naličnika podal se je v boj in svital in neomadeževan po oportunizmu, kateri ostruplja politično življenje, prinaša iz njega svoj ščit. Mož navadnih nadarjenostij in nenališpanih krepostij, je Nabergoj pravi in popolni reprezentant onega prebivalstva, katero ga je poslalo v državni zbor. Bil je vedno pošten tolmač njegovega političnega mišljenja, njegove zvestobe do države in cesarja, pravi tolmač njegovih želja, nadej in njegovih teženj.
In to prebivalstvo naj bi ga zatajilo? Naj bi se pustilo premotiti po mamljivih besedah onih, kateri tega moža napadajo, ker sovražijo narod, katerega zastopa, ker zaničujejo politična načela, katera živijo v srci tega prebivalstva in katera je njegov poslanec tako zvesto in neomahljivo priznaval? V tem ko se o okoličanskem prebivalstvu kaj takega misli, pričakuje se od njega sramotno in pogubno dejanje, za katero pa ga morejo smatrati sposobnim njegovi sovražniki, a prav gotovo je dovršiti ni sposobno.
Ne, prav gotovo ni tega sposobno. O tem dvojiti, reklo bi se, okoličansko prebivalstvo sramotiti. Prebivalstvo ne bode poslalo v državni zbor nobenega druzega poslanca nego Nabergoja, sebi v čast in svojim sovražnikom na kljub."
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Nj. veličanstvo cesar daroval je mnogim pravoslavnim cerkvam v Bosni bogato in krasno cerkveno opravo. Vsi ti darovi, katerih vrednost znaša nad 20000 gld., poslali bo se uže z Dunaja v Bosno.
Angleški list „ Times" govori v daljšem članku o minoli zakonodavski dobi avstrijskega državnega zbora; v članku tem se poudarja, da je zistem grofa Taaffeja zdaj potreba za Avstrijo. To je zistem, kateri obstoji v poštenem in pravičnem sporazumljenji raznih nasprotnih strank. Glede na osebne lastnosti grofa Taaffeja, na njegovo zmožnost in taktnost ne more biti govora
o	zatiranji nemškega elementa, kakor se trdi od nasprotne strani.
O	volit vene m gibanji v Štajerski poroča „Siidst. Post", da je malo upanja, da se v velikem posestvu sklene kompromis, če ima od
slepega Lajoša, ker se človeku do smrti milo
stori, poslušajočemu jo.
Slepi Lajoš je šel venkaj na travnik, kjer se je ob jarku vsedel, noge je pa vanj pomolil. Gosli ležale se poleg njega.
V	daljavo je gledal, v zlato solnčno daljavo,
v duhtečo spomlad, in pa travo je pulil z roko.
—	Oh, ko bi ne bil cigan, ko bi se bil porodil za imenitnega gospoda?!
Nikdar si ni še noben cigan kaj takega želel, toda kaj more on zato, če mu je pa »nekdo" tako silno všeč ...
Zdela se mu je, kakor šmarijnica, iz raja semkaj presajena; kakor žareča roža, katere oči so se mu zdele godba, ki ga je navdajala s slajšimi občutki, kakor so bili oni, ki jih je sam vzbujal s svojo pesnijo, s pesnijo slepega Lajoša.
Segel je po goslih.
Tihotno šumljal je vetrič po drevji in gr-movji, katero se mu je počasi, prav počasi priklanjalo, smehljalo in božalo ga.
Vetrič poigraval se je z njegovimi kodri, cvetlice pošiljale so mu skrivnostne, duhteče zdihe, in to so bile tiste male poljske cvetlice, ki so tolikrat poslušale divne glasove njegovih goslij.
I	(Konec prih.)
neke strani izvrševan vpliv še moč, pokazati se. Liberalci napenjajo vse žile, da s pomočjo „schul-vereinovih" agentov odvzemo mandate nemškim konservativcem. Za Slovence ostane stari račun. Želeti bi bilo le, da bi se v Mariboru postavil kandidat, kajti tudi tu je mnogo konservativcev in samo mladi Maribor obsenčila je nemštva modrost. V Celji bi morda konservativen kandidat celo zmagal, kajti staroavstrijska mesta v Južnem Štajerji ne čutijo nikakega hrepenenja po Be-rolinu.
V	Koroški razpisane so nove volitve za državni zbor, in sicer za kmetske občine dnč 2. junija, za mesta in trge dnč 5. junija, za trgovinsko zbornico dne 6. junija in za veleposestvo dnč 8. junija.
Iz Koroške se poroča, da je mnogo upanja, da se vsaj jeden mandat odvzame levičarjem. Tudi tu so se uže naveličali levičarskega humbuga.
Tuje dežele.
Iz Niša se poroča, da bode skupščina trajala še dva tedna. V slednji seji rešila je skupščin9 zakon o ustanovitvi pokojninskega zaklada za učiteljske udove in sirote. — Kralj Milan sprejema vsak dan deputacije iz raznih krajev srbskega kraljestva.
Iz Švedijese poroča: Vsled rusko-angleškega razpora vlada tukaj vznemirjenje in povsodi čuje se glas, da se je treba pripraviti za vojsko med Rusijo in Anglijo. Razne vojne ladije so se uže priredile za službo, in v slednjih dneh vršile so se večkrat seje državnega svčta. Narodna straža na otoku Gothland dobila je uže povelje, da mor« biti vsak čas pripravljena, in čuje se, da se bod® mobilizovalo kmalu vse vojaštvo. Tudi v Dansk' vršijo se vsled napetosti med Rusijo in Anglti0 obširne vojne priprave. Sklicale so se uže pomožu0 čete za naše trdnjave ob morji. Pomorsko upra-viteljstvo se pridno giblje. Ministerski svdt je dovolil pomorskemu ministru, da sme porabiti za oskrb mornarice 749 000 kron, za dopolnitev po-trebščin za mornarico 158 850 kron in še dalnje svote za pomorske potrebščine.
Iz Simle se z dne 25. t. m. poroča: V Indiji se oboroževanje za vojsko nadaljuje, če Rusija zasede Herat, poslala bode Indija najbrže jedno divizijo v Kandahar, druge čete pa bode prihranila za operacije na drugih krajih. Po sem došli*1 poročilih poslala je ruska vlada v teku prejšnji* meseca 10 000 mož od Bakua čez Kaspiško j0Zer°' Izmed teh se je GOOO m6ž izkrcalo v Čikislarju in 4000 mož v Krasnovodsku. 2000 mož pa se je poslalo od Turkestana v Merv. Merv je afgan-ski meji najbližje ležeča točka, kjer je zdaj postavljena znatna ruska vojna moč. Prej štela je garnizija tega kraja samo 4000 mož.
Razne vesti.
— (Indijski princ na Dunaj i.) Zadnjo do1 vzdržaval so je na Dunaji indijski princ Šums and Dola. On jo sedaj v najboljih letih in razpolaga C°z veliko premoženje. O tem priča tudi veliko njegovo spremstvo, v kojom se nahajajo tudi nekateri Anglo^1, Jeden teh je njegov zasebni tajnik. Popolen nasl°v princovjo: Nabob princ Šums and Dola. Zapusti jo užo prod nekolikimi meseci svojo domovino, 1*°^ popotovati za zabavo po Evropi tor obiskati vsa V0®* evropejska mosta. Na Dunaji bil bi rad ostal časa, a nemiri na afganski meji krivi so, da bode iD°r, Evropo projo zapustiti, nego jo mislil. Odpoljal se J® vslod toga užo po žoloznici v Benetke, kjer čaka 11 ^ in na njogovo spremstvo ladija, da ga popeljo v ^° Indijo nazaj.
— (Kolora na Italijanskem.) Kakor sof^ roča iz Eima, prinosol jo ondotni časopis „Refof|®®' ^ novico, da jo v provinciji Bergamo pričela so _ kolera. Telegrafična poročila v toj zadovi jo vlada Pl0^ povodala. Najbrž zgodilo so jo to na podlagi vC^° Italiji veljavno postavo, vsled kojo so brzojavka P ^ čila o nalezljivih boleznih omojena. Vondor 80
da, da so jo kolora ros zopet pokazala. Lansko ko jo ta bolezen po vsoiu Laškom razsajala, obo0	,
3 a nji v provinciji Bergamo, ki mori kacih 50
dratnih milj, le malo ljudij. Ta provincija moji' na se-vorni strani z južno Tirolsko, vendor nevarnost, da bi so bolezen zanesla v našo dežole, ravno ni velika, ker je na toj strani med obema državama toliko kakor nič prometa. Upati je tudi, da kolera no bode več nastopila s tako silo, kakor lani. Naloga italijanski vladi pa bode, da bolezni, ako so je res pokazala, no za^ kriva, ampak da vestna in natančna poročila daje med svet, da bodo sosedne države vedle, pri čem da so in kaj jim je zoper razširjeranje bolezni ukreniti.
—	(Trtna uš na Francoskem) naredila je užo velikansko škodo, kakor poročajo najnoveji podatki. Izmed 2 415 986 ha. vinogradov v južnem delu republike, pokončanih je bilo 1. oktobra 1882 nič manj nego 763 799 ha. po polnom. Eazen teh je uže 642 978 ha. oškodovanih tako, da je trtna uš pusto1 šila uže v 1 406 777 ha., tedaj v več kakor polovici vseh francoskih vinogradov. Na pet milijard ceni se škoda, in Irancoska mora sedaj za 500 milijonov frankov vina in druzih pijač od drugod vvažati. Vender se uže povzdiguje upanje na boljo prihodnjost, ker so vinogradi varujojo ter zopet nasajajo, in je uže 20 OOo ha. z amerikanskimi trtami z dobrim vspehom oživljenih.	 i
Domače stvari.
(Diplomo častnega občanstva) občino Giosupljo, prav krasno izdelano, izročila je danes gospodu deželnemu predsodniku baronu Wi n k 1 e r j u občinska deputacija, sčstoječa iz gg. župana Frana oščaka in svetovalcev Ljudovika Pourja in Josipa Okorna.
(Gr°f Holionwart) izrekel so je pred ratkim odločno, da je pripravljen prevzeti še na daljo na Kranjskem mandat državnoga poslanca. Tako jo ohranjen desnici sprotni, skušeni vodja, katori uživa užo ob jednom veljavo pri vsej dosnici, pri vladi in pri kroni.
— (Vojaštvo.) Pri povišanji meseca maja bili so povišani v domačem pešpolku baron Kulin št. 17: Stotnika 2. reda Matej Krt in Jožef Kavčič za stotnika
1.	leda. Nadporočnik Matej Prašnikar za stotnika
teda. Poročnika Franc Tišina in Henrik Griin-za nadporočnika. Pri slovenskem pešpolku kralj lian Št. 97: Nadporočnik Albert Braun o za stot-mka 2. vr8te; poročnika Karel Cudorman in Miroslav Eckhard za nadporočnika; kadet Maks K r a m o r za poročnika ter jo ob enem prestavljen k 98. pešpolku. Pri saniteti: Poročnik Ivan Bab še k za nadporočnika. V vojaškom zdravniško-častniškem oru: Štabni nadzdravnik 2. reda, dr. Franc Stava, Stabnega nadzdravnika 1. reda. Pri vojaškem založništvu živeža: Oskrbnik Anton Nagel za nadoskrbuika m je ob enem prestavljen v Zagreb. Pri c. kr. deželnem orozmštvu (žandarjih) poročnik Teodor Pi rine er
redništ?;.10611'^	d6ŽeInem °r0Ž“iŠk- -P°-
— (»Slovenec" jo prinosel v svojem si nočne m listu pro ti o dgo vo r) na naš predvčerajšnji članek o zadevah dolenjske železnice, a boljo
i	bil storil, da bi bil tudi s tom svojim govorom Ja ostal. Pravi nam sicor „Slovenec«, da je hotel 8no stvar lo nepristransko (!) pojasniti, mod
zat* k° S !em’	v	ro^ »Slovonskega Naroda"
rc,kil, lo prouubro pokazal,	kam pes	taco	moli.	Ovreči
®ogcl niti jednega naših	stavkov,	uiti	so ni	spustil
^izpodbijanje toga, kar smo mu povedali; saj smo <^°*ia,zali krivico z njegovimi lastnimi bosedami. A W V°U0C ^°.na501 dlako v	jajcu in	misli, da	zaradi
drugi^eTdiU^kakg V°ljati'	M* Sm°	S°	Uamrefi m0d
Prizadevanji 'naših* d° »Slovonec“ I)isati> da P° stroški za dolenjski!Tih poslancev bodo &lavni svetu g. prof <, oleznico zadeli državo, po nadelo kranistn '• J°ta pa bi zadoli vsi stroSki »Slovp.,Qn« ’ OZlroma Prebivalstvo dotičnih okrajov.
Sod’ •	• Dam od^ovarja> da ste v našom stavku bo-
1CI »v^i stroški “ odveč, in da je »Slovonec" le ‘s U in izrekel, da po Šukljetovem nasvetu bi zadoli °žolo kranjsko, oziroma prebivalstvo dotičnih okrajov, samo glavni stioški. A »Slovenec" jo zdbil, da je v 'ojem članku, na katerega smo mi odgovorili, malo Pjojo pisal tako: »Ko bi mogli delati po rocoptu, ** Sa priporoča prof. Šukljo, imeli bi bili dolenjsko
železnico uže davno, in bi ne bilo treba čakati še le njegovega posredovanja, ker nobena vlada ne bi ljudem branila, delati železnico, ako jo hočejo delati na svoje stroške“ —to je brez državne podpore, torej samo na stroške udeležencev. „Slovenčev" izgovor, da on ni rekel, da bi po Šukljetovem nasvetu zadeli deželo kranjsko vsi stroški, temveč le glavni stroški dolenjske železnice, je tedaj prazen. Sicer naj nam „Slovenec" povč, ko daj in kje je gosp. Šuklje zahteval ali nasvetoval, da bi morala dežela kranjska prevzeti tudi le glavne stroške omenjene železnice? Pričakujemo odgovora. Za zdaj si usojamo „Slovenca11 le opozarjati na prislovico: Si tacuisses, philosophus mansisses!
—	(„Slovenski Narod", najstarojši slovenski dnevnik, ki nikoli ne laže, nikoli ne p s u j e ,) ki misli torej, da ima pravico, drugo učiti, kaj je resnica in kaj je laž, zagnal se je v predvčerajšnji svoji številki s prirojeno mu olikanostjo vnovič zoper našega nekdanjega urednika, prof. Šukljeta, s tem, da ga je naravnost imenoval — lažnjivca. Naj .nam naši častiti čitatelji ne zamerijo, da odgovarjamo na to „Narodu", in da pri tej priliki pridemo zopet na dolenjsko železnico. Znano je, da je g. Šuklje dnd 2. aprila t. 1. pisal mod drugim v naš list, dajo bil nekoliko dni preje kot deželni poslanec pri gosp. ministerskem predsedniku, da se je ž njim pogovarjal o raznih stvareh, mu popisal bedo dolenjskih krajev ter »priporočal preuzvišenemu gospodu dolenjsko železnico". Znano je tudi, da so bili pri tem visokem gospodu tri ali štiri tedne pozneje v poslednji zadevi naši državni poslanci z g. Kušarjem in g. M u rn i k o m vred. Čitali smo nekaj po časnikih, kako je deputacija — avtentičnega njenega poročila nemarno — priporočala gosp. ministerskemu predsedniku omenjeno železnico, in čitali smo tudi, da jo gosp. grof Margheri, državni poslanec dolenjskih most in tigov, pri gosp. minist. prodsedniku prof. Šukljeta — zatožil, češ, da so je ta mož prodrznil pripovedovati v »Ljubi j. Listu , »kako je — to besede stavi grofu Margheriju „Slovenec" v usta — potrkal pri gosp. minist. predsedniku, pri kupčijskom ministru in glavnem direktorju Czediku, in da je iz teh razgovorov kar naravnost poročal (namroč Šuklje), da so jo zastonj nadejati, da nam bodo država sama na svoje s tr oš k o delala dolenjsko želoznico." To jo zares strašna predrznost in pregreha Šukljetova, zaradi katere jo grof Margheri v svojem srcu tako živo čutil potrebo, tožiti Šukljeta, da bi namroč s tem zagovarjal želoznico! Nam so zdi, da bi bila »Slovenec" in »Slovenski Narod" ne gosp. Šukljetu in nam, temuč gosp. Margheriju samemu bolj ustregla, ako no bi bila to stvar obesila na svoj veliki zvon.
Na besede Marghorijeve bi bil po »Slovenčevem" poročilu odgovoril g. minist. predsednik, „da se pač spomina, da je bil g. prof. Šuklje enkrat pri njem v neki osebni zadevi, toda zaradi dolenjske železnice da ž njim Šuklje ni govoril nobeno besedice, mogočo, da je govoril o njej s kom drugim." Ali so to g. minist. predsednika natančne besede, za to naj odgovarja »Slovenec" s »Slovenskim Narodom", njegovim soporočevalcem vred; stenografov ni bilo pri avdijenci, in kedo no v<5, da s tom, da so le jedna beseda doda, ali
pa lo jodna izpusti, lahko dobi stvar vso drugo obličje. Pa donimo tudi, da je g. minist. predsednik zares ravno tako odgovoril, kakor poroča »Slovenec", smemo po pravici pra-šati, ali bi bilo čuda, ako bi so gosp, minist. predsednik, ki občuje dan za dnevom s tolikimi osebami, ki jih mora toliko preslišati, ki ima toliko važnih reči po glavi, bosed o dolenjski žoleznici, ki jih j0 g. šukije vpletel v svoj precej obširni govor z gosp. minist. predsednikom, po treh ali štirih tednih več ne spominal, če prav bi jih morda ne bil preslišal, kar je tudi mogoče. Saj ni sicer prof. Šuklje niti z jedno be-sodo omenil, da mu jo S■ minist. predsednik v za-
dovi dolenjsko železnice kaj odgovoril, ali mu colo ____
kar jo lo grof Margheri iztuhtal on rekel, »da so jo zastonj nadojati, da nam bodo država sama na svojo stroške dolala dolenjsko železnico." Te besodo je izrokol na Šukljotovo opazko o dolenjski železnici lo gospod kupčijski minister, katori jih je odločno ponovil tudi doputaciji kranjskih poslancov.
Po vsem tom propuščamo zopet občinstvu sodbo, je li opravičena gori omonjona psovka, s katero pita
blagodušni »Slovenski Narod" profesorja Šukljeta, misle, da je s tem Šuklje »do smrti ranjen" in (po »Narodu") v »moralično brezdno" pahnen. Revež nima nobenega druzega orožja, da bi ž njim Šukljeta pobijal, mora mu biti dobro tudi tako orožje!
— (Duhovenske spremembe v ljubljanski škofiji.) Prestavljeni so sledeči gg. duhovni pomočniki: Gregorij Šlibar v Mošnje, Josip S amide v Kočevsko Reko, Fran Rozman v Št. Rupert, Janez Mazgon v Bohinjsko Bistrico in dr. Josip Lesar v Višnjo Goro.
— (Vojaški župnik g. Nikolaj Zitz) premeščen je iz Zadra v Gradec.
— (Pomlad.) V Lattermannovem drevoredu in v „Zvezdi“ se kaže prvo cvetje na divjih kostanjih. — Tudi kolulaji: ali vuga (Goldamsel), ki ima uže kakih pet^zaporedoma v ljubljanski »Zvezdi" svoje gnezdo, oglasil se je včeraj prvič s svojim prelepim petjem, tak6 da postoji marsikateri sprehajalec ter posluša redkega ptiča, ki sredi mestnega šuma tako glasno oznanja, da »vesela pomlad se zbudila je spet!"
— (Potres) čutili so v Senožečah dne 28ega t. m. zjutraj ob 3. uri. Bila sta dva precej močna sunka.
— (Zabavni vlaki med Trstom, Gorico in Korminom) se v nedeljo 3. maja zopet začno in bodo vozili do jeseni. Iz Trsta odide zabavni vlak vsako nedeljo in vsak praznik ob 2. uri 15 minut po-poludne.
— (Ljudsko gibanje v Trstu.) Koliko ljudij se je rodilo in koliko jih je umrlo v Trstu meseca marcija t. 1., to je sedaj razglasil magistrat. Rodilo se jih jo 408, in sicer 208 dečkov in 200 deklic. Dvojčkov je bilo 5 porodov. Mrtvih se je rodilo 32. Umrlo jih je 385, in sicer 198 možkih in 187 ženskih. Izmed teh je bilo 182 otrok do 10 let. Drugi so bili pa od 10 lot počenši do 90. Poročilo se jih je pa zadnji mesec 21 parov.
Iz seje mestnega odbora ljubljanskega.
V	Ljubljani dn6 28. aprila.
Danes zvečer imel je mestni odbor ob 6. uri redno javno sejo. Predsedoval je župan Grasselli; navzoč-nih bilo je 17 mostnih odbornikov. Overovateljema zapisnika bila sta imenovana mestna odbornika dr. vitez Bleiweis Trsteniški in Škrbinec.
I. Župan naznanja, da je došel od c. l;r. deželnega predsedništva dopis, da se za državni zbor razpisujejo nove volitve. Tri članove volitvene komisijo izvolil bode novo sestavljeni mestni odbor.
Društvo »Narodni dom" izreka zahvalo, da je mestna občina pri loteriji dobljene dobitke darovala društvu nazaj, da jih uporabi pri bazarji za »Narodni dom".
II. Mest. odb. dr. Dolenec poroča v imenu personalnega odseka o izvršenih letošnjih dopolnilnih volitvah v mestni odbor. — Volitve se potrdijo.
Podžupan Petričič predlaga, naj se izstopivšim mestnim odbornikom izreče zahvala za njih delovanje v mestnem odboru. — Se zgodi.
III. Mest. odb. G o gola poroča v imenu šolskega odseka o prošnji šolskega sluge Štepana Benčine za pripoznanje nagrade zaradi posla pri obrtni šoli in o prošnji šolskega sluge Franca Boleta za povišanje plače.
—	Obema se prošnja usliši.
Podžupan Petričič poroča v imenu finančnega odseka o odloku c. kr. finančnega ministerstva glede povrnitve opominarin za nepravočasno plačane davke ter predlaga: 1.) Odlok c. kr. finančnega ministerstva se vzame v znanje; 2.) mestnemu magistratu se naroča, da so gledč povrnitve opominarin sporazumi s c. kr. finančnim ravnateljstvom — Predloga so vsprej-meta.
Po rešenem dnevnem redu poprijel je besedo gospod župan Grasselli ter omenjal, da jo danes mestni odbor slednjikrat zbran v tej sestavi. Z današnjo sejo potečo tudi njegovo triletno poslovanje kot župan, a v kratki tej dobi doletola ga je čast, da se je za njegovega županovanja obhajala 6001etnica združenja Kranjske s Habsburško dinastijo, in Nj. veličanstvo cesar sam blagovolil jo tedaj počastiti Kranjsko, in posebej mesto ljubljansko. (Mestni odborniki vzdignojo se s sedežev ter kličejo burno »živio" in »slava".) Na
dalje omenja gospod župan delovanje mestnega odbora, katero je bilo, če ne sijajno, vender pohlevno plodo-nosno; mestno zastopstvo storilo je vse, kar je moglo storiti za blagor glavnega mesta. Mnogo dobrega seje storilo, in gotovo se bode na tem potu tudi še nadaljevalo, da-si se ima mestna občina boriti z velikimi bremeni. Konečno zahvali se gospod župan mestnim odbornikom za njih prijazno, neumorno in nesebično sodelovanje.
Mest. odb. dr. Zarnik zahvali se gospodu županu Grasselliju v imenu mestnega odbora za njegovo požrtvovalno delovanje za blagor mestne občino. — Mestni odbor odobravalno pritrdi tem besedam.
Na to se javna seja sklene.
Št. V. prinaša te spise:
1.) J. Cimperman: Osžhlo cvetje. Sonetje. — 2.) Svojmir: V grobu. Pesem. — 3.) Dr. Fr. Detela: V6hki grof. Zgodovinski roman. (Dalje.) — 4.) J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 22. Pod hruško. — 5.) Pla-vica: Tebi! Pesem. — 6.) Tinea: Lepi trenutki. Pesem. — 7.) —1—: Predpust. Pesem. — 8.) L. Podgornikova: Glasbena vzgoja v Slovencih.   9.) Fr. Wiesthaler: Slavni
Slovenci. I. Dr. Jakob Zupan. — 10.) J. Stritar: Pogovori. III. — 11.) Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje.) —
12.) Književna poročila: II. Dr. K. Stre-kelj: Slovenska slovnica za srednje šole. (Dalje.) III. Fr. W. Jezičnik. —
13.) D. Fajgelj: Nove muzikalije.—
14.) Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Pogled na cerkveno književnost slovensko 1.1884. (Dalje.) — Stolni dekan Jurij Vole f. — »Matica Slovenska*. — Slike v deželnem muzeji »Rudolphinum*. — »Pisateljsko podporno društvo*. — Razne novice.
_______________________— Novi grobovi. — Srbska književnost. — ..Ljubljanski Zvon“ izhaja v mesečnih po 4 tiskovne pole velike osmerke obsežnih zvezkih, ter stoji za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/'
Dunaj, 30. aprila. „Wiener Zeitung" objavlja zakon o kongrui, ter zakon o zastavljavnicah.
London, 30. aprila. „ Standard" hoče vedeti, da angleška vlada smatra rusko osvojitev Maru-šaka kot odločno kršenje pogodbe z dn£ 17. mar-cija; zahtevala je od ruske vlade pojasnila.
„Times" poročajo, da je z angleškim predlogom gledč preiskavanja boja dne 30. marcija združena ponudba, naj se afganska meja dejanjsko uravna v zmislu ruske zahteve, se vč da z neodpustljivim pogojem, da Rusija s pogodbo brezpogojno jamči, da nikakor ne bode poskušala, polastiti se Herata.
Budimpešta, 29. aprila. Danes o polunoči nastala je v tovarni za spodij na Soroksanski cesti eksplozija bencina. Dva delavca bila sta hudo ranjena. Ogenj, kateri je vsled eksplozije nastal,
so kmalu pogasili.
Zagreb, 29. aprila. V saboru govoril je danes poslanec Hinkovič v zel<5 ostrih besedah ter se ni nič zmenil za opominovanja predsednikova; zaradi tega stavil se je predlog, naj se Hinkovid izključi za štirideset sej.
Wieabaden, 29. aprila. „Rheinischer Cu-rier“ poroča:	Ekspedicija afriških potovalcev
Bohma in Reichardta se je ponesrečila. Bohm je mrtev, Reichard se je rešil ter prišel v Zanzibar.
London, 29. aprila. Ruska vlada je zapovedala, naj se takoj mobilizuje južna armada, vsled česar bode takoj na razpolaganje 200 000 m6ž. Zaukazala se je tudi deloma mobilizacija ostale
ruske armade.
London, 29. aprila. Depeša od Lumsdena iz Tirpula z dn6 25. aprila omenja, da so Rusi pred kratkim zaseli Merušak.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 30. aprila.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih........................ 78 85
,	,	»	»	srebru............................. /9-<SU
Zlata renta...............................................
5% avstr, renta................................................‘
Delnice n&rodne banke.........................................°o0‘~
Kreditne delnice.......................................... 277'30
London 10 lir sterling...................................126' 60
20 frankovec............................................. 9'99
Cekini c. kr............................................. 6'90
100 drž. mark............................................ 61‘95
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiijoi.
Dne 28. aprila.
Pri Maliči: pl. Peritzhof, zasebnik, s soprogo, iz Monako-vega. — Friedlander, konc. pevec, iz Berolina. — Muhr, Fleischmann, trgovca, in Gellner, fabrikant, z Dunaja. — Geržin, provisor, iz Banje Loke. — Goldscheider, trg. potov., iz Jagerndorfa.
Pri Slonu: Fischel, Heumayer, Sonnenschein in Bollag, trg. potov., z Dunaja. — Rosenberg, trg. potov., in Hof-bauer, zasebnik, s soprogo, iz Gradca. — Dussizza, trgovec, iz Trsta.
Pri Avstr, carji: Rihar, zasebnik, iz Logatca.
Umrli so:
Dnč 28. aprila. Josip Kozin, hišni posestnik, 36 1., Poljske ulice št. 11, jetika.
D n 6 29. aprila. Josipina Rus, hči izdelovalca dežnikov, 14 mes., Hrenove ulice št. 8, kašelj.
V civilni b61nici:
Dn6 2 7. aprila. Josip Juvan, delavec, 441., prenesen umirajoč.
D n e 28. aprila. Fran Vavpotič, delavec, 28 1., meningitis.
Tržne cene.
V Ljubljani 29. aprila.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 87 kr., domače 6 gld. 83 kr.; rež 5gld. 36 kr.; ječmen 5gld. 36 kr.; oves 3 gld. 57 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-šica 5 gld. 85 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 21 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 60 kr., svinjsko 68 kr., drobniško po 38 kr, — Piške po 50 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld.
— kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
I	_	j	Stanje	i
c j	Cas	|	baro-	!	Tcmpo-
£§ j opazovanja | motra | ratura  I	i	v ram !
Vetrovi
Mo- ! Nebo j krina j ! v mm
•E 1 7. zjutraj ; 730'49 2. pop. i 728'49 9. zvečer j 728'49
I
11-4 | zpd. sl. i jasno ! 22-7 j jvzh. sl. ; d. js. ]
12-2 vzh. sl. 1	>
I I
0-00
dež
Spretni agenti
s izvrstnimi priporočili iščejo se za razpečavanje nccega novo patentovanega, jako potrebnega predmeta za pisarne proti visoki proviziji. — Ponudbe pod šifro «Shannontus» pošiljajo naj se upravništvu tega lista.	(74)	2—1
Opiraje se na zaupanje
koje uživa naš «Pain-Expeller» več nego 15 let, si smemo pač usojati, tudi iste vabiti, da ga poskusijo, kojim slednji ni še znan. Temu staremu osvedočenemu domačemu zdravilu nasproti je nepotrebna vsaka reklama, ker priporoča se sam, kakor bo pokazal poskus. Rabi pa ta «Pain-Ex-peller* za drgnenje zoper protin in revmatizem. Cena jedni steklenici 40 kr. in 70 kr.; prodaja se skoro v vseh lekarnah. — Zaradi ponarejanja zahteva naj se vselej „Rlohterjev Anker-Pain-Expeller“ ter ne sprejemlje nobena druga sorta. — F. Ad. Richter in drug., Dunaj. Glavna zaloga v lekarni «pri zlatem levu», Praga, Nikolajev trg št. 7.	(26)	6—5
Velikanske izgube, katere so zadele veliko londonsko tovarno za železne meblje, Godoridge Brothers and Comp., pri najnovejšem padcu glasgovske banke, so isto tako silno omajale, da je sklenila, tovarno zapreti ter velikansko zalogo, zlasti pri vseh izložbah s zlatimi kolajnami odlikovanih mebljev za četrti del pod tovarniško ceno po polnem razprodati. Prodajam torej pri meni od gori omenjene hiše v zalogi se nahaja-
Postelje so skoro tu narisani slične.
joče čudalepe 400 železne postelje za odraščene (nedosežna krasota za vsako stanovanje in sobo) po ba-jeviti, tii še nečuveni smešni ceni, komad le po 8 gld. (prejšnja cena 30 gld. 50 kr.) Izvršujem tudi posamezna naročila, dokler zadostuje zaloga, v vedno izbornih in brezhibnih izvodih takoj proti vpošiljatvi gotovine.
F. Bug^nyi
zaloga strojev, Dunaj, Landstrasse, Krieglergasse.
Zlasti spomladi in poleti se železnim posteljam, ker za vse slučaje vedno podajejo varnost zoper mr-čese in nesnažnost, dalje nepokončljivo vztrajejo in se mog6 lehko skupaj skladati, dšje prednost pred lesenimi.	(21)	10—7
Zavratnikov
vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, je
največja zaloga in najceneje nakupovanje
pri	(59)	2
J. G. Hamann-u
Umestni trg:_
Or« IlirscS*
dobro znani specijalni zdravnik za slfllitlko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem nav6du	(58)	2
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni soala in v mehurji, polucije, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popoludne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Marijinceljske kapljice
za želodec
izborno učinkujoče sredstvo pri vseh želodečnlh boleznih
prave prodajeti v ljub’ Ijani le lekarni gosP'
G. Piccoli-ja na Dunajski cesti in Josip S v o b o d e na Prešli'" novem trgu; v Kranj*-lekarničar K. Savi) i k j v Kameniku: Ie*?r ničar J. Močni k; v Ajdovščini :	lekarničar
Mih. Guglielmo; v ‘
Novem Atestu: lekar-ničarja: Dom. Rizzoli in Jos. Bergmann; v Gorioi: lekarničar Anton Lebdn; v Sežani: lekarničar F. Ričel; v Radovljici: lekarničar A. Roblek; v Črnomlji:	lekarničar	Ivan
Blažek; v Colji: lekrnč. J. Kupferschmied; v Škofji Loki: lekarničar C. Fabiani,
ledna steklenica z rabilnim navčdom velja 35 kr<
Razpošiljavno osredje:	(73)	52-2
Lekarna «pri angelju varuhu», C. Brady, Kro-meriž (Kremsier).
Bolezni živcev.
Kaj so živoi?
Živci so pravi posredovalci vsakeršnega Čut-stva; vsi vnanji utisi občutijo in posredujejo se s pomočjo živcev. Kakor raznovrstni so uzroki, tak6 raznovrstni so pojavi živčnih bolezni* Najprve skrčujejo se živci, dalje se pojavi splošno hujšanje in onemoglost, možka slabost, (impotenca) in ponočne polucije, slab spo-min, bledo obličje, vdrte, z modrimi krožki zaznamovane oči, žalostno duševno stanje, ne-zaspanost, trganje po glavi, bolečine v križi hrbtišči, histerični krči, zabasanje, bojazen brez uzroka, ogibanje vesele družbe, ženske bolesti, slabotno stanje, pomanjkanje krvi, revmatične in protinske bolečine, tresenje na rokal' in nogah itd.	(67)	5—	*
Vse gori navedene živčne bolezn* nobeno drugo v zdravilstvu znano zdravilo tako zanesljivo in korenito ozdravlja nego
dr. Wrunova Peruin-štupa
narejena iz poruvanskih zelišč. Za neškodljiv8 se garantujo.
Jedna Skat ulj a s podrobnim P°' pisom vred velja 1 gld. 80 kr. "^8 Zaloga v Ljubljani pri g. E. Birschit*'“’ Generalni agent na Dunaji: Al. Gis«'1 diplom, lekar, II., Kaiser-Josef-Strasse
Tiskata in zaldgata Ig- v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v I^jubljani.