PLANINSKI VESTNIK	101957
GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
12
poštnino plačano v gotovim

V	S h B I N A :
OB LETOŠNJEM SRECAN1U PLANINCEV TREH DEŽEL
Ing. Pnvlo Segula............537
GORSKO ZAVETJE
Miha Lipušček	...........538
V	BONATTIJEVEM STEBRU
Slane Belok...............54'
POMLAD V BOSNI
Ing. Milan Ci8lar ...	.....548
CATINACCIO
Matijo Maleiic . ............«8
SKUPINSKI IZLET V BUDIMPEŠTO. VISOKF TATRE IN PRAGO
Dr. Blanko Šolamun............56Z
SE O SKR1VACIH V SOLČAVI
Joia Vrlnik...............546
ALPINIZEM V NASI SOSESCINI
Dr. Viktor Vovk ........
NAS SMUČARSKI POHOD V VRATA
Matjaž Cerne..............
ALI VES KAM?
Marica Skurjanec.............576
PO KUGYJEVIH STOPINJAH V ZAHODNIH JULIJCIH
Janez Brojon ml..............578
OKOLI SENTURSKE GORE
Marl|o Ponlkvar.............581
KAJ NAJ PLANINEC VE O VREMtNU
Dr. Oskar Reya .............582
DRUŠTVENE NOVICE.................. 589
ALPINISTIČNE NOVICE.................595
VARSTVO NARAVE .............
IZ PLANINSKE LITERATURE.........<SK>
OBČNI ZBORI......................602
RAZGLED PO SVETU.............«03
SPOMINSKA SMER -KRI2NAR-SKERL« V DOLGEM
HRBTU..................638
UREDNIKOVO POROČILO NAROČNIKOM IN BRALCEM PLANINSKEGA VESTNIKA.........«>8
NASI OVNA STRAN:
VRNITEV - Foto: Hrvoje Lukotelo
POLZELA
tovarna nogavic proizvaja in nudi tržišču vse vrste kvalitetnih ženskih, moških in otroških nogavic
• Planinski Vestnik- |e glasilo Planinske zveze Slovenije I ljrio|n ga PZS - urejuje ga uredniški odbor. Odgovoru urednik: Stanko Hribar: glavni urednik: Tine Orei. Revijo Izhaja dvanajstkrat na leto. Članke polll|o)te no naslov; Tine Orel. Planinska zveia Slovenije, Ljubljana ' Uprava Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, DvorJakovo 9. p. p. 214, telefon 312-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki ie upoštevajo dva meseco po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska m klišeje izdeluje Tiskarno >Joie Moškrič- v Ljubljoni l Letno naročnina jo N din 24.-, kl jo morete plačati tudi v štirih obrokih (naročnina za Inozemstvo N din 37,- oil 3 USA R) I Tekoči račun revije pri Narodni banki 501-8-5/1 I Spremembo naslova javljajte na Upravo Planinskega Vestnika, pri čemer navedite poieg prejšnjega vedno tudi novi naslov po možnosti s tiskanimi črkami.
Odpovedi med letam ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki lih naročniki iiroče upravi do 1 decembra za prihodnje leto. Rokopisov ne vracomo.
KREDITNA BANKA CELJE
s svojimi poslovnimi enotami sprejema hranilne vloge in jih obrestuje do 8 % Nagradna žrebanja vezanih in mladinskih vlog Vloge sprejemajo tudi vse pošte na področju kreditne banke, Celje
Kreditna banka Celje
planinski vestnik
glasilo planinske zveze Slovenije I. 1967 - il. 12
OB LETOŠNJEM SREČANJU PLANINCEV TREH DE2EL
Srečanje v gorah in po dolinah, skupni podvigi in vzponi v stenah pa na poteh gora Evrope in tujih gorstev, skupno reševanje najrazličnejših nalog in doživljanje čudovite gorske narave so le del širokega spektruma dejavnosti planincev kjerkoli na svetu. Naši planinci kot nosilci zasebne dejavnosti in kot predstavniki organizacije ter planinska društva in zlasti Planinske zveze Slovenije v tem dogajanju že od nekdaj niso bili izjema. V povojnem obdobju ter posebna v zadnjih desetih letih se je pogostnost stikov na vseh ravneh posebno živahno razmahnila. V takem vzdušju smo potem doživeli poleg srečanja I. K. A. R. vrsto srečanj med planinci naše zveze, Korošci in Italijani. Nojbolj pndn, so bil, gorski reševalci, od 1965 dalje pa se vodilni organizatorji planinstva v Furlaniji, na Koroškem in v Sloveniji srečujemo vsako leto v drugi deželi, da bi se pogovorili o delovnih izkušnjah, načrtih in ne nazadnje tudi o povsem vsakdanjih, drobnih človeških zadevicah, ki so pogosto kaj pomembni kamenčki v mozaiku doga-jcinja, kateremu pravimo življenje.
Nedvomno je nalogo organizatorjev takih in podobnih srečanj težka in odgovorna. Iz stik« med številnimi nosilci planinskih misli in dejavnosti naj nastane delovno plodno vzdušje, ki rodi nove, izvirne zamisli, gladi in odstranjuje zapreke v ožjem in širšem delovnem območju ter celo preko narodnostnih in državnih meja. Dvomljivci - kakor vselej -rodi ugibajo in napovedujejo neuspeh, češ, tako srečanje nam ne more dati ničesar posebno novega, težko, da bi celo prešlo okvire prijateljskega pomenkovanja. Dm, da se na zborovanjih ne rode revolucije. Toda kdo jih pričakuje? Mar ni dovolj, do stiski rok. vedri obrazi, gubice nasmeha na mladih licih ter osivelih čelih povedo: Tule se pomenkujejo prijatelji! Ne gre podcenjevati povsem praktične koristi: zmenkov o skupnih akcijah, smučarskih pohodih prek zimskih gora, vzajemni pomoči ob nesrečah, pospeševanju domačega in mednarodnega turizma ter seveda planinstva v obmejnih gorah z obveznimi, čeprav zaenkrat simboličnimi popusti za člane organizacije UlAA. Mnogo pomembnejša v današnjih viharnih dneh pa je iskrena in trdna volja, da tudi planinci treh sosednjih dežel z vedrim in prijateljskim sodelovanjem dajemo svoj delež k utrjevanju.
Tako vsaj smo vsi čutili tisti sobotni večer, ko so predsednik PZS dr. Miha Potočnik ter predstavniki sosednih organizacij v svojih pozdravnih besedah postavili na prvo mesto prav prijateljstvo, razumevanje in sodelovanje. Pozdravom v tem smislu sta se s posebnima poslanicama pridružila deželni glavar Koroške Hans Sima ter beljaški župan Gottfried Timmerer.
Planinski imenitniki so lepo pokozali, kako čudovit most med ljudmi so lahko gore. Nose mejne gore združujejo, na njihovih grebenih in vrheh se srečujemo s Slovenci, Italijani, Korošci in še drugimi gorjanci. Raz njihovih višav se nam odkrivajo pog'edi na doline, polja, mesta in gozdove naših sosedov. To so prijetni trenutki, ko - seveda brez začudenja - ugotavljamo, da je višina zabrisala vse ne važne potankosti, da so si his.ee na Italijanskem, na Koroškem in na naši strani podobne kot krajcar krajcarju m natanko vemo, do lud- med Janezom, Jol.annom in Giovannijem pravzaprav ni nebe-
537
nega pravega razločka. Pehajo in ženejo se za kruhom, zavijajo oc, zo dekleti, si tu in tam kradoma utrgajo planiko in enako podjetno zmagujejo stene naših gara. Kdaj pa kdaj v njih tudi rešujejo in umirajo. P.cklemano podobna so si tale naša življenja. Zakaj le nam jih grene še prismodorije, kakršne zganja tisti pogoltni, pokvarjeni svet. ki dandanes vsepovsod na naši revni Zemlji spet in spet poraja gorjel Marsikdo obupuje nad človeštvom in se mu tudi razmišljanja gornjega kova zde kaj brezplodna, da ne rečem odveč. »Kaj homo mi uboge reve - pore, O čem sploh odločamo v igri tistih nekaj velesil?.. Tako se izprnšujejo, toda tudi brez haska. Morda so node včasih borne, toda tudi rdeči soj Marsa pogosto zbledi, ko si narodi v miru celijo rane in ustvarjajo srečnejši vsakdanji dan. Mi planinci z našo veliko vero v lepoto riaiave, v večne in nespremenljive gore, z vera v tovarištvo v gorah in z množico mladih privržencev lahko mnogo prispevamo k temu, da bi živeli bolj taka življenja, kot si jih zamišljamo in želimo.
Izkušnje in zgodovina nam res ne obljubljajo preveč, toda upanje je nekaj tako žlahtnega, da mu ne smemo obrnit, hrbta. Vsak dan, ki ga preživimo v prijateljstvu in razumevanju, je nova zmaga nad slabim, nov vir sreče, zo prenekalerega izmed nas, za naše svojce In prijatelje.
Ne delamo si utvar nad pomembnostjo in močjo srečanja planincev treh dežel v Ljub-jani in na Vršiču. Teka zgodovine gotovo ne bo preokrenilo. vemo pa vendarle: Mi planinci smo v prizadevanjih za sožitje tvorni in ne čakamo, da bi nam kdorkoli podaril nekaj, kar si sami lahko oblikujemo po srcu in željah ter tako, da je v korist tudi nasi bližnji in daljni okolici.
V tem spoznanju ostaja za nami srečanje treh dežel. Naj živi novo srečanje na Koroškem prihodnje leto!
GORSKO ZAVETJE
Miha Lipušček
So kot šolar in kasneje kot dijak sem se čutil prizadetega, nekako zapostovljenego, ko sem čital kaj o bohinjskih gorah. Pisali so o Bohinjskem jezeru, o domu na Kamni, o Spodnji in Lepi Komni, o Bogatinskem sedlu, bral sem tudi o Bogatinu, Podrti gori, Voglu... O tistem svetu, po katerem sem jaz hodil, ko so klile trave, ko je vzcvital dren, negnoj, ko se je vanj upiralo toplo poletno sonce, ko so ga pre-predale in zagrinjale megle, ko je bil ves mra čen in so ga parale strele, ko sa po njem divjali viharji, ni pisal nihče. Nihče se ni spomnil na svet, ki sem ga opazoval, ko sem nosil koscem vodo v senožet, ko sem nosil pastirjem hrano na planine, ko sem -, ko sem rasel ob njem. Zakaj so mnogi pisali samo Bohinjske gore in ne Bohinjsko — Tolminske. Saj je vendar na naši strani tudi svet, gorski svet z vso divjino in hkrati prepoln gorskega miru.
Zakaj nikomur ni mar za izvir Tolminke, za tiste čudovite zelene ravnice, preprežene s svežimi izvirki. Želel sem, da bi nekdo opisal Tolminko, kot je Gregorčič opisal Sočo, saj sem menil, da ni nič manj lepo, da je po barvi in čistosti dostojna njena hčerka. Divja pa je morda še holj, saj sem njeno divje, polno šumenje tolikokrat poslušal prav do vrhov, več kot tisoč metrov v višino. Nihče ni pisal o gamsih, o pastirjih in lovcih, ki so kraljevali tod okoli. Pač, tudi pisali so o teh krajih. Brž po tistem, ko je izbruhnila prva svetovna vojna, so začeli. Pisali so Slovenci, Avstrijci, Cehi, Slovaki, Mo-ravci, Poljaki, Madžari, Hrvatje, Srbi, ruski ujetniki. ki so se tod borili, se zakopavali v skale, gradili cela naselja in poti. Pisali so Italijani, ko so zamenjali prejšnje in se zakopavali še bolj globoko. Ne vem, kako so pisali. Domnevam, do so bolj preklinjali, saj niso hodili tod okrog zaradi ljubezni. Pripeljali so jih na fronto. Italijane iz najjužnejših krajev — zaradi konspira-cije. Najbrž so bili zelo redki tisti, ki niso preklinjali, ki so svojim domačim pisali, da je zelo lepo tod okoli, ko sonce obsije Rdeči rob, Peske, da bi zelo uživali, če bi se lahko sprehajali med skalami in rušjem brez vojaške suknje. Morda
538
so se čutili celo krive, ker so se zovedoli, da s svojim kopanjem in streljanjem, s svojimi kon-servarni onečaščajo ta svet. Če so imeli količkaj čuta za lepoto gorske narave, za občutke domačinov in drugih, ki so sem zahajali, so morali vedeti, da bi bilo brez njih se mnogo, mnogo lepše.
Kasneje, ko sem doraščal in postajal pametnejši, je prizadetost pojemala. Šel sem mimo izvira Tolminke čez Prehodce k Triglavskim jezerom, skozi Žlebič čez planino Dobrenjščico na Komno, s Krna na Razor planino... Videl sem, da so gore, doline tudi drugod, da je svet večji, kol sem si ga jaz zamišljal in spoznal, Ha je razumljivo, če se več govori, piše o tistih krajih, ki so bližji večjemu številu ljudi in zato tudi bolj obiskovani.
Postal sem clan zelene brotovščinei in s tem se je moj odnos do tega sveta precej spremenil. In hkrati se je odprla nova stran mojega planinstva: hoditi tiho in počasi, ob vsakem vremenu, v vsakem letnem času in ob vsaki uri. Kot lovec ne smeš toliko gledati na vreme. Odpraviti se moraš tudi, če ne kaže najbolje. »Če boš preveč gledal v oblake, zlepa ne boš videl dlake.« In tako sem bil mnogokrat pod vrhom, ko se je nebo obrisalo in bil sem deležen toliko lepega. Prej sem hodil v gore največ poleti. Lov na gamsa pa je najlepši v pozni jeseni in začetku zime; ruševec najraje poje na ostankih pomladnega snega. In toka sem se šele kot lovec bolj seznanil s silovitostjo gorskih snežnih metežev, z jasnino zimskega neba v gorah in z močjo pomladnega sonca na snegu. Ko je nastopila jesen, se je prej zame planinstvo končalo, kot lovcu se mi je pa šele z rumenečim listjem odprla pot v svet lovskih, gorniških, pastirskih stez in samotnih, divjih brezpotij. Če hočeš slišati, videti ruševca, moraš biti aprila, maja, brž po tretji url zjutraj pod vrhom. Moraš se umiriti. Postati moraš del okolja, narave, če hočeš, da te nesluleno ostro ruševčevo oko ne uzre. In tako si prisiljen, da zaživiš z naravo, da prisluškuješ, kdaj bo zaprhutala prva ptica in boječe, negotovo zapela v jutranji mrak, da ugibaš, katera se bo oglasila druga, da poslušaš vse glasnejše, samozavestnejše žvrgolenje, medtem ko črnino noči neopazno zamenjuje sivina mladega jutra z vse močnejšim nadihom modrine na nebu In jutranje zarje, ki se je vžgala na vzhodu. Kot lovcu mi prevelika družba v gorah ni kaj preveč po volji. Ko pa sem poleg tega vedno pogosteje poslušal, bral o modernizaciji, razvrednotenju raznih turistično-planlnskih postojank, nisem bil več nejevoljen, ker »moj gorski svet in moje gorske doline- niso znani in obljudeni. Tu
je še mir. Tu še lahko hodiš ves dan, pa ne srečaš nikogar. Tu še lahko greš po stezi i zavestjo, da tod že mesece ni šel nihče, da ni šel uro, dve pred teboj kdo in prepodil vse, ti pa ne ugledaš ničesar ali pa srečaš nekaj napol udomačenih gamsov, kot so tisti po rezervatih. Hkrati z zadovoljstvom, da tega »gorskega zavetja-. kot ga je krstil Jaka Čop v svoji knjigi, še niso našli, pa je v meni rasla tudi misel, če to zadovoljstvo ne diši morda malo preveč po egoizmu. Je prav, do sem vesel, ker drugi še ne poznajo tistega, kar imam jaz tako rad, kar meni toliko pomeni? In še piof. Uršič je zadnjič zadel v črno, ko je rekel: »Saj tistih, ki berejo Planinski Vestnik, se ni treba bati.« Prav je tako. Če bo več ljudi zahajalo v Polog. Javorco, na Prode, k izviru Tolminke, na Rdeči rob, Prehodce, v Smrečje... bodo ti kraji res zgubili nekaj svoje samotnosti in divjine, zato pa bo tudi več tistih, ki bodo doživljali nekaj podobnega kot jaz. In zato bom imel več prijateljev — resničnih, dobrih prijateljev. Ce bom v gorah nekoliko prikrajšan zato, ker bom nekaj delil z drugimi, bom pa v doli ni poplačan, ker bodo tisti, s katerimi bom delil, tisto »nekaj« prinesli s seboj v dolino in to nas bo družilo. In to je mnogo, saj vendarle več živimo v dolini kot v gorah. Poleg tega ni nujno, da si v gorah prikrajšan, če deliš užitek, zadoščenje nad samotnosljo, mirom, prvobitnostjo gorskega sveta, nad njegovo divjino, mogočnostjo in silovitostjo. Ce imaš ob sebi planince, »tiste, ki berejo Planinski vestnik«, je med njimi lahko kdo, ki je bogatejši kot ti in pri delitvi s takimi obogatiš tudi sam. če takih ni. imaš zadoščenje, da si obogatil druge. Res, pravo gorsko zavetje je ta svet ob Tolminki — porečje njenega gornjega toka. Kakor hitro nad vasjo Zatolmin zaviješ čez Breg, mimo cerkvice sv. Petra, ko kakih 200 m skoraj navpično pod teboj šumi Tolminka v Koritih, imaš občutek, kot bi stopil skozi vrata v drug svet. Zunaj pustiš Tolminsko kotlino, pustiš gospodarske in družbene skrbi, pred seboj pa zagledaš strme konte in police Rdečega roba in prevzame te veselje nad zdravim, pristnim, močnim gomiškim življenjem. IMa drugi strani opazuješ hiše no Lazu — del vasi Zadlaz in Čadrg. — Kot orlovi gnezdi! Od tod je cesta kake 3 km precej drzno speljana po gozdu, največ bukovem. Od Tolmina do konca je je 10 km. Zgradili so jo Avstrijci v začetku prve svetovne vojne, osemindvajsetega leta pa so jo popravili, razširili in deloma na novo naredili Italijani. Preden prideš na planoto, se lahko zamisliš nad življenjem tolminskih hribovcev. Na drugi strani nad prepadi je namreč zaselek Ozidje. Od štirih je sedaj živa le še ena
539
domačija. Do sedaj je bilo tja vse, kar ni moglo po lastnih nogah, treba odnesti in prinesti na hrbtu. V zadnjem času je do tja speljano nekaj, kar naj bi bilo kolovoz. Njive in senožeti tudi niso prepredene s kolovozi — samo steze so, ozke in strme. Ti ljudje so še nedavno plačevali davek od zemljišča.
Brž ko prideš iz gozda, zagledal kakih 100 m nad cesto Zastenarjevo domačijo. Kot kak hotel ali graščina se ti zdi. Hiša in gospodarska poslopja, vse je novo, ker so med vojno Nemci vse požgali. Niti stari ženici niso prizanesli — živa je zgorela v plamenih svojega doma. Včasih je to res bila neka graščina, saj so redili do 42 glav goveje živine. Sedaj je drugače. Po smrti prejšnjega gospodarja so kmetija nekoliko razdelili. Sedanji gospodar se je pa premočno na-vzel naziranja, da s kmetovanjem ni in ne bo dobička. Pustil je vse skupaj in šel. Celo gradili (šrangali) so mu, kot bi vozil »balo«. In ko se je vselil v raztrgano bajto v mestu ter prosil novega soseda, naj mu proda nekaj kvadratnih metrov zemljišča, da si naredi kurnik, mu je le-ta zabrusil: -Prav nič, tudi za dlan ne I Notri jo imaš dovolj!«
Brezobziren odgovor, a vendar so ga kmetje drug drugemu pripovedovali, tako se jim je zdel umesten. Menda je tudi Zastenarju malo pomagal, saj se je spomladi vrnil. Kaj bi r.eki o vsem tem sodil njegov ded, ki je prenašal vinto po senožetih, da je z njo prevzdigoval kamenje in ga valil v grapo — da bi imel več zemlje! Malo naprej, dobre četrt ure od ceste, v pašniku Srednica, tik pred Rdečim robom, na sončni pla-notici, je Javorca. Ne vem, kaj bi napisal o njej, ker mi je vedno težko, ko pomislim nanjo. Pa ne zaradi kake propadajoče kmetije ali česa takega. Res so po drugi svetovni vojni iz dveh gospodarstev Zatolminci naredili pašnik za govedo. a zaradi tega ni Čutiti propadanja. Blek, kmet, ki tod kraljuje, je izrazit predstavnik žilave gorska korenine. Zelo dobro se drži, le ženo bi si moral še najti...
Ne, zaradi gospodarjenja mi ni težko Boli me to, ker moram tolikokrat gledati, kako propada edinstven spomenik iz prve svetovne vojne. Čudovita cerkvica je bila to; spomenik stotinam padlih avstrijskih vojakov. In to propada - propada 7. vso naglico, ker je bila zgrajena iz lesa. Vojski, ki sta se tod bojevali, nista bili naši. nista se bojevali za korist slovenskega naroda, a tolkli sta se tu, v teli krajih, na naših slovenskih tleh. In če že imena, ki so vžgana v stenah cerkvice, ne zaslužijo, da bi spoštovali njihov spomin, smo dolžni spoštovati trpljenje ljudi, ki so ga jim ti boji prizadejali. Ti ljudje so bili
moj oče, mati, sosedje, sorodniki, znanci — Tol-minci so bili. Vas Zatolmin je bila popolnoma porušena — dve, tri hiše so še stale pokonci, a hudo, hudo zrahljane. Takih vasi je bilo mnogo. Spomenik tistim časom zasluži, da bi ga skromno vzdrževali.
Polog je lepa planina, ki je nastala iz nekdanje kmetije. Ob koncu prejšnjega stcle'.ja so jo kupili kmetje iz vasi Žabce od propadlega gospodarja. Tudi tu so spomeniki: ostanki kasarn iz obeh vojn in bunkerji — ogromni, večnadstropni in s stometrskimi rovi vse dol do vode. Po letu 1936, ko so se Italijani začeli širiti v Afriko, so hoteli močneje zavarovali tudi »svoje« meje. Nič jim niso pomagali bunkerji. Ostali so kot mračni, čeprav nedolžni spomeniki, ki jih ni treba vzdrževati. Čim bolj jih prekrije mah, tem lepši bodo. Manj bodo motili žametaste preproge travnatih ravnic.
Lovci navadno parkiramo šele na koncu ceste, tam, kjer se odcepi steza do Pološke jame, ki so jo lani odkrili naši jamarji kot tritisočo. Na drugo stran ad «garaže« se odcepi steza proti vodi in čez na planino Prodi. Vse doslej mi je novodno le kot kak uvod, posebno še, če pridem z avtom. Tu me šele začno prevzemati gore. Treba je hoditi, stopati na kamne, grebsti s stopinjami v grušč, bresti po listju, stopati po travi, sicer nima prave veljave, kar doživljam. Ni še tako dolgo, ko sem šel tod sam. Poslušal sem nezadržno večno šumenje vode. Postal sem in gledal, kako se odbija, kako se peni ob belih, čisto belih skalah. Naletel sem na čisto sveže sledove srnjadi ob leskovem grmu. Najbrž je obirala mačice. Nad Osojnico sta jadrala dva orla. Nekaj sta morala imeti v skalah. Z užitkom sem hodil po rahlem grušču in peščeni zemlji, ki jo je privzdignila in zrahljala nedavna zmrzal. Ir» ko je nedaleč pred inenoj zažvižgal gams. ko je malo postal, se nato pognal v skalovje, pa me spet gledal in zažvižgal, ko je nato izginil za skalami, sem čutil kako izginja iz mene ves nemir, vsa vsakdanja živčnost: Čutil sem. kako se združujem s tem svetom, kako postajam z njim eno. Ko sem prišel na vrh Železja, ko je dahnil vame sveži planinski zrak, kot bi mi hotel reči »tu sil«, sem dojel, zakaj nekateri narodi častijo gore kot božanstvo. Če bi bilo v meni nagnjenje k malikovalstvu, bi pokleknil, zaril prste v zemljo, se s čelom dotaknil tal in dahnil: »Ivoj sem, Zemlja. Vaš sem, Gore!« Nadmorska višina je tu še zelo skromna; le borih 700 m in vendar nihče ne bi mogel trditi, da tu ni gorski svet. Ravninica, kjer izvira Tolminka in kjer je pašnik Podosojnica, je kol dno veli-
540
kegn amfiteatra. Z dna se skoraj v zaprtem krogu dvigajo pobočja brez kakih večjih podov ali drugačnih prehodov 1300—1500 m do vrha tolminskega Kuka, Kserja, Mahavščka, Bogatina, šmohorjo, Peskov in Rdečego roba. Tu si varen pred zunanjim svetom, branijo te vrhovi. Res lahko rečeš, da si v gorskem zavetju. Če si sam. je zatišje skoraj že premočno, vzbuja že občutek tesnobe. Posebno pozimi, ko sneži in je še malo odjuge. Plazovi hrume in bobnijo krog in krog. Ni treba, da sneži. Tudi če se pošteno zlije, je dovolj, da je marsikoga strah. Z vseh grapic in grap začne vreti voda. Postane ti jasno, zakaj je Tolminka h udournik. Spraševal sem se, kako je mogoče, da najdeš po kakem nalivu v grapi ogromno, večtonsko skalo, ki je prej nikjer ni bilo niti slutiti. Ni se prikolalila po strmini. Vidi sc, da jo je prinesla voda.
Odkar sem sam videl, slišal, doživel, kako je s tem, se ne sprašujem več. Bila je dva dni pred tistim, ko je v jeseni I. I960 predrlo in porušilo dva jeza, ki so ju tu zgradili zarndi zadrževanja melišč in naplavin. Prvi je bil visok nekoj nod 3 metre, drugi pa okrog 8. Bili smo v lovski koči na Vrtičih. Lilo je vso noč in ves dan. Ker se ni hotelo zvedriti, smo se pač odpravili. Srajca in hlače sem stlačil v nahrbtnik. Najbrž nisem bil ravno vzoren primerek planinca ali lovca v spodnjicah in gojzericoh, toda misliti je bilo treba na to, da bo kasneje še bolj hladno in da bo kaj suhega oblačila prav prišlo. Že prej nas je skrbelo, kako bomo prišli čez vodo, ker smo slišali iz grap neko čudno klokotanje in bobnenje. Ni nas skrbelo zaman. Iz Gnilic (Gni-licc ali Gniliško grapa sega vse gor pod Peske. Najbrž so ta divji svet tako krstili, ker je tu vse tako rahlo, gnilo - tu se lomi, poka skoraj brez prestanka) se je kar valilo nekaj mlečno-rjavega. Ne bi mogel trditi, da je bilo to voda. Bolj je bilo podobno nekakšni hladni lavi. Za prehod smo izbrali najširše mesto, kajti tu bi maral biti ta tok nojnižji in nojblažji. Kamenje jc tolklo v noge in nas podkopavalo. Enega je že pri prvih metrih skoraj spodneslo. Ne vem, kako bi bilo, če bi se ne držali. Šele po kakih dvajsetih metrih, ko smo lahko zgrabili za veje na drugi strani in smo zopet stopili na trdna tla, smo bili na varnem.
S premroženimi, otrplimi prsti, na po! nag v hladnem jesenskem dežju sem sezuval premočene čevlje in nogavice in stresal iz njih ostri pesek in grušč. Tedaj ni bilo ravno prijetno, v spominu pa je ostalo kot lepo. kar je vredno spomina. Nisem preklinjal in vsi smo bili dobro razpoloženi. Goro doživiš, če te preskuša in preskusi.
V BONATTIJEVEM STEBRU
Stane Belok
24. julija stojiva na peronu chamoniške železniške postaje kot brodclomca no samotnem otoku. Lije kot bi padale z neba vodene štrene. Mikec, moj tovariš na vrvi, gleda mrko v vodeni zastor in podoba je kot, do bo zdaj zdoj krenil domov. Takole vreme je za alpinista prava katastrofa, zlasti še, če ima v načrtu turo velikega formata. Dež v Chamonixu pomeni sneg nad 2500 m ali z drugimi besedami — propadlo turo. »Slab začetek, dober konec,« se skušam tolažiti s starim pregovorom. Ko se prva nevihta umakne zo Argentine, se odpraviva na kratek potep po tem svetovno zanem letovišču. Toda razen nekaj kosmatih obrazov, ki zavzeto zro v izložbe z alpinistično kramo, ni videti kaj prida življenjo po mestnih ulicah. Ko se končno olajšava za nekaj več kot 200 frankov, sva za nekaj kosov dragocene alpinistične opreme bogatejša, obenem pa se je povečala možnost skorbuta v prihodnjih treh tednih, ko bova navezana le na konserve domače proizvodnje. Druga ploha naju nažene nazaj na peron, kjer naju neprizadeto čaka gora prtljage.
V najhujšem nalivu naju dostavi zobato železnica na Montenvers — nekakšno bazno taborišče alpinistov vseh mogočih narodnosti. Francoze najbolj mika najina krama, zlasti pa veliki transportni vreči s napisom -Jugoslav Hymalayan expedition-. Sele ko odkrijejo pod napisom tudi datum 1965, se ne muzajo več.
Ko se čez kako uro vihra unese, na vrat na nos postaviva šotora visoko v pobočju nad monten-verško postajo. Le dva šotora, japonski in nemški ie stojita, sicer pa jc znani alpinistični camping prazen. Prihajava res ob neugodnih razmerah. Z nastopajočo nočjo se vreme izboljša in iz ob-lačja se izvijejo sveže pobeljene konice Chamo-nišklh igel.
Kot začarana strmiva v nastopajočem mraku preko »Ledenega morja« na mogočno granitno ostrico Dru. To je najina velika želja: premagati 1100 m vertikale po slovitem Bonattijevcni stebru. Kar raznaša naju od neučakanosti.
541
Že pred leti je dvema slovenskima navezama uspelo v skrajno neugodnih razmerah preplezati Drujevo zahodno stena. A. Kunaver in M. Drašler sta jo zmogla prva, kmalu za njima pa A. Mah-kota in N. Fajdiga kot druga uspešna nave/a. Tudi sloviti steber ju doživel poizkuse, vendar je vedno odločno rekel NE. Prvi poskus se je končal že v vstopnem kuloarju, pri drugem sta plezalca Mihelič in Gruden prišlo že v zadnjo tretjino stene, ko je gora posegla po svojem najmočnejšem orožju. Sedem dni viharja je onemogočilo vzpon in poizkusu je pomagala sreča, da se je vse srečno končalo. Tudi tretjič je bil vremenski preobrat Drujev zaveznik in steber je ostal nepre-mogan.
In kako bo letos? Apetiti so veliki — steber v Druju naju čaka. Oba poznava goro z njene najslabše strani — goro. ki se hrani z viharjem In vertikalo. Mihec je doživel svoj ognjeni krst ob uspešnem vzponu preko zapadne stene, sam pa sem okusil moč viharjev v reševalni akciji pred dvema letoma. Veva, da nama Dru ne bo podaril niti metra svoje višine. Leta 1956 je uspel slovitemu italijanskemu alpinistu Valtcrju Ronottiju edinstveni podvig: S petimi bivaki je v šestih dneh sam preplezal za-podni steber v Druju. Nova smer se je uvrstila med najtežje v Alpah in svoj sloves obdržala do danes. Tudi ponavljalci so potrebovali več dni, da so steber preplezali. Torej naju čaka težaško delo. Zadnjo besedo bo vsekakor rekla gora in pa — vreme.
Navsezgodaj naju najde kristalno čisto jutro, kako spet s pogledi otipavava Dru. Mrk stoji onstran ledenega morja v jutranji senci. V gornji tretjini stene se sveti poiled. Brez besed se lotiva pripravljanja opreme, Mikec pa kuhanja, kajti tri dni (toliko računava, da bova potrebovala za vzpon in sestop), bova »šla« le na vitergin, C vitamin in Šumijeve »fruktus« bonbone s črnim ribezom. Ko je vsa potrebna plezalska oprema za vzpon pripravljena, stojita pred šotorom dve »kredenci«. Kljub zreducirani hrani in opremi sta dobila nahrbtnika neslutene dimenzije. Se obvestilo za Cica, ki se bo verjetno pojavil jutri, in se odpraviva navzdol proti ledeniku. Toda ne prideva daleč. Pri spodnjem šotoru nama dva Bavarca povesta, da sta pravkar prispela izpod stene, češ da ni dovolj prostora za bivak pod steno in da je vstopni kuloar podoben topovski cevi. Okoliščina, s katero nisva računala. Nekaj dni slabega vremena je pripravilo alpiniste vseh mogočih narodnosti v pravo histerijo, Oba Bavarca, ki sta nekaj dni prej v devetih urah preplezola severno steno Matterhorna, sla se modro umaknila pred »navalom« ljudi iz do-
line in kamenjem iz stene. »Bolje živ osel kot mrtev filozof,- modrujeva tudi midva in preloživa odhod za en dan.
Zvečer je gora podobna novoletni jelki. Povsod se svetijo luči navez, ki bodo bivakirale. Obiskovalce imata severno in zahodna stena, pa tudi Bonattijev steber se je nadel dvoje drobnih kresnic nekje v drugi tretjini svoje višine. Po pripovedovanju obeh Bavarccv oblega steno kar deset navez vseh mogočih narodnosti. Ne manjka niti Japoncev in pravih šerp iz Nepala. Iz vseh vetrov prihajajo alpinisti na preizkušnjo. Hitrost in vreme odločita o uspehu. Dru dovoli vzpon med dvema viharjema, redkokdaj je čas daljši od treh dni. Tu ni mesta za polovičarstvo, treba je zagrabiti, če nočeš, da si vržen iz igre. Zavedava se tega, zato mine noč v nemirnem snu in pričakovanju jutrišnjega dne. 27. VII. Jutro je nekam čemerno in megleno. Ne tako midva. »Danes greva, pa če bo treba čakati v vrsti,« meni Mikec. ko nemudoma ponovi včerajšnje operacije v kuhinji. V presledkih med obroki, ki jih z vso vnemo pripravlja, še zadnjič pregledam opremo. Dejstvo je, da najina oprema ni najboljša. »40 % težjo robo imava kot Francozi.« omenim Mikcu, pa s polnimi usti izmomlja, da se z malo dinamita in dobre volje da narediti marsikaj.
Dinamita sicer nimava, zalo pa toliko več volje, ko se nekaj po poldnevu odpraviva na pot. Nihče naju ne vpraša za vstopnice, ko uporabiva lesene mostiče, ki drže v ledeno jamo — veliko monten-verško atrakcijo. Ko se rešiva gneče pred vhodom, sva končno na ledeniku sama. Visoko nad nama moli Dru svojo granitno konico v megle. Po dveh in pol urah nagle hoje prideva na Rognon — velik skalni otok med ledenikoma, kjer običajno bivakirajo naveze preden vstopijo v steno. Dve nemški navezi že drugi don čakala, da se uleti kamenje v kuloarju, ki ga pražijo naveze, ki so že visoko v steni. Spogledava se. »Fant, en dan sva čakala, več po ne moreva.« Kdo ve. kuj bo z vremenom jutri ali celo čez dva dni. Z namenom, da do noči preplezava kuloar, se nemudoma odpraviva proti vstopu. Na malem Drujcvem ledeniku, ki ga napajajo plazovi iz kuloarja, se naveževa. Čeprav je ura že tri popoldne, upava, da bova še danes bivakirala na terasah pod vznožjem stebra. Žal ostane le pri upanju, kajti potek vzpona ravna gora. Kmalu spoznava, da s silo nc bova veliko dosegla. Ko se vzpenjava po strmem nasipnem stožcu, vidiva, da govorice o padajočem kamenju niso iz trte izvite. Sneg je dobesedno prekrit z gramozom in večjimi granitnimi kladami.
542
Dru I Montenversa. X metto, kjer sta Mihclič in Gruden iokola no rešitev.	Foto S. Belak
T = taborišče rcšovaleev na Flamm«! de Pierre
Vse to je zadnja dva dneva prigrmelo po plaz-nici v kuloarju.
Še preden splezava prvi raztezaj preko krajne poči, zagrmi zgoraj v «topovski cevi». Bliskovit pogled navzgor odkrije nekaj temnih točk, ki se z velikanskimi skoki naglo večajo. Na vrat na nos jo ubereva v desno, stran od vpadnice in iz varne razdalje zadihano gledava, kako se nekaj velikih blokov zapodi navzdol po ledu in ostanejo kot drobni madeži spodaj na ledeniku. »•Stvar je le za dobre živce, ker nastopa tudi smrt,« recitira Mik, medtem ko pleza prvi raz težaj v kuloarju. Hitro nepravim nekaj posnetkov za dokumentacijo, zraven pa si žvižgam »Rumeno podmorni co«, da bi bila zadeva videti bolj domača. Za spremljavo pa nama brenči nad glavama zäpadno kamenje, ki s topimi udarci treska v sneg,
»Svedrovec, lahko greš!« useka Mikčev glas v »Rumeno podmornico«, ki mi je bila potem refren ves čas vzpona. Nemudoma pričnem s tolikanj pričakovanim opravilom. Na stojišču je
tesno. Klini kažejo v levo pod viseči led, zato moram poskusiti na desni. Po nekaj neuspelih poizkusih mi uspe izplezati kočljivo mesto in ?e sva zgoraj v lažjem svetu — toda na milost in nemilost izpostavljena vsemu, kar prileti po kuloarju. Priganjam Mikca in nezaupljivo bolščim navzgor v temačni tobogan, kdaj prileti naslednja pošilka. Pa na srečo oni zgoraj mirujejo in jadrno jo pobereva v skale levega brega ku-loarja.
Teren je strahotno razbit — posledica mogočnega podoro, ko se je leta 1957 podrl v zapadni steni preko 100 m visok granitni stolp in treščil v ku-loar. Sunek so zabeležili celo seizmografi v Parizu.
Naglo plezava navzgor, držeč se čim više v skalah, kajti po ledu v plaznici sc nenehno volijo kamni vseh dimenzij in hitrosti. Že se veseliva dobrega napredovanja, ko opaziva, da se vreme sumljivo slabša. Tik nad nama, v mračnem kuloarju, visi spodnji rob umazane sive inegle. Teren postane težji, iz IV postane V in kmalu ne gre
543
več dolje. Poskušam zabiti klin, pa je skala tako neusmiljeno gladka in za nameček pokrita s po-žledom, prek katerega mezi voda. Morava se približati plaznici, kjer je dovolj lahkega sveta, zato pa preveč padajočega kamenja. Od časa do časa se vsuje drobna sodra. Je mar to že začetek slabega vremena? Kuloar se zoži na dobrih deset metrov, naju pa zagrne gosta megla, ki jo žene veter iz doline. «Skozi to ožino danes ne prideva s celima glavama!« meni Mik in zraven ponovi tisto o živem oslu in mrtvem filozofu. Oba bolščiva v meglo in iščeva primeren prostorček za bivak. No, kaj posebnega v takem svetu ni pričakovati. Kljub temu pa nama uspe s cepini zravnati nekakšno poličko pod navpično granitno ploščo. »Od tule nama je še omogočen umik, če se vreme podre,« meni Mik, »više zgoraj pa si več ali manj mrzel.«
Zabijeva kline in pritrdiva vse, kar misliva odložiti. Noč nastopi zaradi megle prej kot ponavadi. Le od časa do časa še zaškrblja sodra po najlonski vreči. Visoko nad nama se slišijo klici tistih, ki plezajo v steni. Veter prinaša zven kovinskih stremen. Onim zgoraj gre za nohte. Če ne piiplezajo do prostora za bivak, bodo obsojeni vso noč na bingljanje v odprti steni. Nastopa dolga noč, ki jo motijo le kamniti izstrelki, ki krešejo iskre, ko drve v dolino. Oni zgoraj si urejajo bivake — zato taka kanonada. Tesnobni so občutki, ko slišiš prihajati tako pošiljko, pa ne veš, kam je pravzaprav namenjena. Čelada pri takih projektilih pravzaprav ne pomeni mnogo. Noč je požrla megle. Ko se prične veliki voz pogrezati za grebene Rdečih igel, nastopa hladno jutro, ki obeta čudovit dan. Noglo sc pripraviva za odhod, dokler oni zgoraj še mirujejo. Ko načenjam prvi raztezaj v ožino kuloarja, se mi zdi. kot da ležem v mišjo post. Tu se ne bom imel kam umakniti. Nekaj raztežajev je vse mirno, potem pa prileti prva pošiljka. "Dobro jutro, fantje, tam zgoraj, ampak tukaj so vendar ljudje I» Preplezati morava navpičen skalni skok, preko katerege teče droben potočič. Oprimki so poledeneli. Mrzla prha v tako zgodnjih urah pospeši plezanje do zavidljive hitrosti. Medtem prestreže Mikova čelado debel kos ledu, da se lastnik sumljivo zamaje na majhnem stojišču. Čas, ki se je ponoči kar nekako ustavil, sedaj dobesedno drvi. Pod sabo zogledava tri naveze, kako prodirajo kar v »strelcih« po kuloarju, z grebena »kamnitih zubljev« pa se ob vrveh spuščajo Francozi. Očitno bo tudi dones stiska s prostorom v Druju. Dva raztezajo v zelo strmem vodnem ledu terjota vsa pazljivost in vese! sem dveh ledenih klinov, ki ju pridno uporabljam. Končno je konec kuloarja. Še nekaj raztežajev prečiva
preko ledišča do skal, kjer se dvigne v nebo granitni »obelisk«. Na polici je postalo tesno. Dve nemški in ena francoska novega si delita mesto z nama. Ker meniva, da sva pač najmanj »doma« v teh skalah, prepustiva mesto Francozoma, Nemci pa gredo mimo, kot da je to samo po sebi umevno. Gredo kar »na juriš«. Sicer so pa že na pogled prav čudni tiči. Z dobršno mero spoštovanja se spoprimem s prvima dvema raztežajema. Malo noju skrbita nahrbtnika, saj sta še sedaj, ko sva ju olajšala za dobršen del plezalske krame, nenavadno zajetna. Zato se žc po dveh raztežajih preseli moj nahrbtnik na tanko pomožno vrv in se bo odslej vozil za lastnikom lepo po zraku. Prej prav divji zagon obeh nemških navez se je že do tretjega raztežaja ustavil, pred četrtim pa smo spet vsi lepo na tesnem na drobni polički. Klinov, ki bi kazali nadaljevanje smeri, ni videti nikjer. Priskočiti mora na pomoč najin, doma tolikokrat prebrani opis, ki ga morava z mnogo mimike prevajati v francoščino in nemščino. Končno le odkrijemo levo za razom navpično zajedo, ki se izgublja nekam pod nebo. Pričakovana navpičnost r.aju ne razočara. V nadaljevanju gledam soplezalca le kot očeladeno glava na temnem ozadju kuloarja, Mik pa se pritožuje, da nimam nobene prave fotogeničnosti, ko me vidi le v podplate in sem in tja v zadnjo plat. Postajava nestrpna, kajti podoba je, da bova ves čas vzpona čakala na stojiščih, da se bodo najini predhodniki spravili naprej. Ves prejšnji zalet jim je izginil in glavni žrtvi bova. kaže. prav midva. Sicer pa počasi se daleč pride. Kuloar pod nami je le še temačna soteska, pogled navzgor pa odkrije le podplate in nahrbtnika obeh Francozov v gladki plošči, potem pa nebo globoko ko ocean. Fotografiram čudovite prizore in v obeh prekipeva energija — sedaj ko sva srečno zapustila brenčeči kotel kuloarja. To je pesem vertikale in zraka, tu se počutiva doma. Lep, prosto preplezljiv raztežaj privede prov na raz. Francoza sta odšla naprej, Nemci pa kar nekaj »čarajo« cele pol ure, preden lahko nadaljujeva. Kdo bi si mislil, da bova celo na taki turi »vozila v koloni«. Na srečo za nami ni nikogar več.
Sledijo raztežaji, kjer govori tehnika. Klini in za-gozde pomagajo preko zajed in plošč na čudovito balkonu podobno polico sredi gladkih plošč. Prostora je za vse dovolj. Francoz zdeluje peč v gladki, povsem navpični plošči, simpatični Mar-seičan pa se nama medtem oddolži za ponujene vetergine s prgiščem lešnikovih jedrc. Časa z o fotografiranje je dovolj, vendar pa se prizori odigravajo le v žlebu ali ptičji perspektivi. Nič ne
544
de, kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri Prid no dopolnjujeva dokumentacijo na barvni CT 18.
Podoba je, da je nadaljevanje pravi problem, vsaj po tem, kako napreduje prvi. Ko sledi oni iz Morseilla prvemu v navezi, ie pri drugi zagozdi »odleti« tako, da se me lotevajo pomisleki, kako bova prišla tu skozi. Ko so tudi Nemci čez, naskočim poč, kot bi zavzemal Bastiljo, pa sem prav razočaran. Sedaj nama je že krepko žal, da sva se šla kavalirja in pustilo, da so šli Nemci naprej. Za kazen čakava celo uro na stojišču in v naslednjem roztežoju ne bo nič bolje. Potem zagrne steno megla. Vsaj ni vroče, kajti čas neznansko hitro teče in sonce že močno žge tudi v ta del stebra. Ko splezam po izpostavljeni luski na njen vrh, še utegnem pogledati navzgor in umakniti glavo, ko me zadene kilogramska plošča v hrbet. Krčevito držim za klin in pred očmi mi plešejo zvezde. »Fant, to pa ni več šala,« mi zakliče Mik spodaj, ko vidi, da še sam stojim. -Achtung I« kliče oni zgoraj. -Nekoliko pozno si se zbudil, fant. ampak srečo imam!« Varovan od zgoraj splezam ostalih deset metrov na prostorno teraso v stebru. Na srečo sem dobil le hud udarec v pleča in je roka samo otrpla. »Lahka bom nadaljeval plezanje,« potolažim nekoliko prestrašenega Nemca, ki je zakrivil spodrsljaj in že gremo dalje. Medtem sta oba Francoza splezala 100 m više, pod njima pa »bingljata« obe nemški navezi. Prizor je prav impozanten, vendar ne za naju, ko morava spel čakati. Sicer pa nama drugega ne preostane, kajti pot je le enosmerna ... Kljub navideznemu počasnemu napredovanju pa kaže pogled navzdol prav vzpodbudno sliko. Obzorje se širi. Že smo v višini grebena kamenitih plamenov — torej v drugi tretjini stene. Pogled navzgor odkriva nadaljevanje stebra, ki se s svojo rdečkasto barvo granitnih plošč zabodci v modro nebo. Mola športna letala krožijo okoli vrhov. Kako različna so merila za dosego ciljal Medtem ko nekdo v udobnem sedežu v nekaj minutah doseže vrh, se drugi več dni muči med nebom in zemljo do visokega cilja. Hvaležna razprava za filozofe, toda midva morava plezati. Slede raztežaji, kjer se počutim kot muha na steklu. Vertikala pači dimenzije, težko je oceniti velikost nekaterih objektov, soj so ogromni granitni bloki ob vznožju stene videli kot drobno kamenje in večnadstropni hoteli spodaj v dolini kot majhne igračke. Nadaljevanje ni moč oceniti, saj za del stene, ki ga ceniva na 80 m, potrebujeva tri in več raztežajev. Slediva zadnji navezi Bavarcev v deloma tehničnem deloma prostem plezanju. 2e se izza grebena
Flammes de Pierre kaže sloviti Walkerjev steber. Bel je od vrha do tal. Na stojišču, ko čokem Mika, kujem načrte za morebitni poskus tom preko, pa me Mik lepo pouči, češ da sem tak »kot človek, ki mu ponudiš prst, pa ti odgrizne roka pri lopatici«. Vem, kom meri. Sc vedna visiva v Druju in do vrha je še daleč. Toda dan se nagiba h koncu, pogled navzgor pa nama jasno kaže, kako neskončno daleč je šo vrh. Dela bo še za vos jutrišnji dan — vštevši čakanje v vrsti. Sedaj gledamo greben kamnitih zubljev že globoko spodaj. Od časa do časa zagrne steno meglo, ki jo nosi rahel severni veter, znamenje, da bo vreme držalo. Bavarci nama kličejo, da so dospeli na teraso, da pa ni dovolj prostora za bivak. Dva raztežaja pod njimi najdeva udobno polico zasuto s sodro
Zaje de in poči
v spodnjem delu stebra	Foto Si Se(ak
545
In snegom zadnjega neurja. Pravo razkošje. Imela bova vodo. to pa pomeni v danih okoliščinah toliko kot komfort. Previdno spraviva ledena zrna v polivinilno vrečko in Mik nemudoma prevzame vlogo kuharja. Da nadomestiva izgubo soli, najprej kocko argo juhe, nato pa pride na vrsto »jurišna« hrana: limonada, pripravljena iz C vitamina in vitergina. Mik privleče skrilo rezervo »tičjo pičo«, ki se sestoji iz suhih sliv. orehov, sladkorja in rozin. Steno zavija noč in megla. Ozračje od časa do časa pretrese zamolklo grmenje, za katero ne veva, ali prinaša nevihto ali pa je samo hrup avionskih motorjev. Vsebina pretežkih nahrbtnikov nama je sedaj prav dobrodošla. Zlezeva v slonove noge in si nade-neva vestone. Pripravljena sva, da čim udobneje pričakava jutro.
Nenavadno naglo so noč umakne prvemu svitu. Mrak je še, ko izbijava varovalne kline in se pripravljava na odhad. Da bi topila sneg, ni več časa, bova pač trpelo žejo — storiva prvo in ne ravno majhno napako. Na prsne zonke obesim vso plezalsko opremo in načnem navpično poč, ki seka ogromno granitno ploščo, vrh katere bivakirajo Bavarci in Francoza. Pozna se nama dobro prespana noč, saj mine manj kot ura, ko sta za nama oba težka raztezajo. Spet je vsa družba zbrana na terasi. Do bi začela danes kot prva, sva malce prepozna, kajti prvi Bavarec že pleza za Francozoma in ne preostane nama drugega kot čakati.
Sonce že razkazuje svoja moč nad ledeniki, ki se blešče, da jemlje vid. Mont Blanc se dviga visoko nad vse okoliške vrhove, greben Chamo-niških igel pa je že pod nami. Lahko si ogledujeva ves sloviti Walkcrjev steber in celotno steno Grandes Jorases. Čas izkoristiva za fotogralijo, Mik pa spet ponuja okoli svojo »tičjo hrano«, ki pa brez tekočine bolj slabo tekne. Na stojišču postane kmalu hladno, kajti sonce še ni prodrlo v ta del stene. Sicer pa se nam po vseh znakih sodeč obeta danes pravi prostor na soncu. Potem ko nahrbtnik in podplati zadnjega Nemca izginajo čez previs, so zapodim v navpično zajedo tudi sam. Dobesedno zapodim, kajti moram se čimprej ogreti, saj sva v ostrem jutranjem hladu med čakanjem kar otrpnila. Prva polovica raztežaja je čudovita proslo preplezljiva poč, izstop pa tvori navpična zajeda z izstopnim previsom. Ko sva 40 m višje, sva ravno dovolj ogreta za nadaljevanje — toda ne boš, bratec! Na stojišču so še vsi štirje Bavarci in še Francoz, tako da nastopa prava stanovanjska stiska. Pogled navzgor odkriva ogromno, kakih 80 metrov visoko rahlo izbočeno granitno steno, ki jo po sredini
deli drobna zareza z lestvico klinov. Nikjer nobenega oprimka ali robu, kjer bi se ustavilo oko. Nedvomno najbolj impozantno in izpostavljeno mesto v steni. Naveze, ki sestopajo po normalni poti, se ustavljajo in opozujejo naše početje. Pogledi z grebena sem v steber morajo biti strahotni. Nestrpna postajava. Zdi se mi, da čas beži z bliskovito naglico, medtem ko stojimo na stojišču in opazujemo preračunane gibe obeh Francozov. Fotoaparati so polno obremenjeni in na koncu že tudi to ni več mikavno. Ogromna Drujeva senca, ki jo meče mogočna gora picko chamoniške doline, se naglo krajša. Ko sonce posije do nas, se temperatura nemudoma dvigne. Sedaj že priganjava in zabavljava, kajti teče že tretja ura, kar čakava na stojišču. Kaj pomeni tri ure brezplodnega čakanja, v steni, kjer vsak vremenski preobrat pomeni problematičen iztek ture, ni treba posebej poudarjati. Ko se končno vrsta le premakne, se »obesim» zadnjemu Nemcu za pete, vendar moram kmalu spet čakati, kajli na stojišču ni prostora niti za enega. Nadaljnje pol uro mine, da lahko nemoteno nadaljujeva. Toda ura je že deset dopoldne. Na stojišču, ki je verjetno daleč najneudobnejše v okolici, visim pripet na treh klinih in sledim Mikovim poveljem, ki pleza za menoj. Nahrbtnik prosto niha na pomočni 50 m vrvi — stena vso prepada do ledenika.
Na stojišču naglo zamenjava varovanje, kajti treba bo pohiteti. Vedno glasneje se oglaša žeja, sončni žarki pa vztrajno krepe svojo moč. Sprva teče poč rahlo v desno, nato pa se požene v enem samem zagonu navpično novzgor za cel raztežaj. Lesene zogozde škripljejo, ko jih hoče sila telesa iztrgati iz špranje. Zaupam le klinom. Pričenja mi zmanjkovati vponk, tako da vpenjam samo vsak peti klin. Vrv je izkoriščena do maksimuma, ko naletim na prvo razčlembo, na kateri je prostora komaj za pol stopala. V stremenih, pripet na gladko ploščo, varujem Mikca, ki gara na žive in mrtve navzgor. Vročina postaja neznosna. Jezik se lepi v ustih in ne pomagajo več ne vitergin ne C vitamin. Raztežaj više na levi senčni strani raza opaziva Nemce. Napredovanje je videti hitrejše in svet lažji. Nihalna prečka kakih deset metrov okoli raza naju privede v dno poči in zajed nad slovito Bonattijevo slreho. Toda tu je pravi kotel. Kot v snu splezava dva raztežaja više v nekoliko lažjem svetu. Za nameček odpove pokorščino še nahrbtnik, ki se zagozdi v poči. Končno sva na udobnem stojišču, kjer si oddahneva. Vode! Za požirek vode bi v tem trenutku dal pol sveto. Toda razen granita in zraka ni tu ničesar. Od
546
nekod se pripodi megla in naju skrije vročemu soncu. Plezanje je postalo prava Kalvarija. V megli plezava raztezaj za razteiajem kot v nekakšni omedlevici, z izsušenimi usti in očmi, ki mrzlično iščejo prgišče snega v skriti razpoki. Nenadoma zagledam na polici bel kupček in svojim očem ne morem verjeti. Sodra, prava sodra! Goltom cela prgišča snega in sodre. Šele čez čas zaslišim zaskrbljene Mihove klice iz meglenega kotla pod sabo. Neverjetno, kaj lahka pomeni človeku droban kupček snega. -SvedrovecI« se še vedno slišijo klici od spodaj. Mik je že nestrpen. Se bolj bi bil, če bi vedel, kaj ga čaka tule. Situacija je rešena, vse se zdi spet preprosto. Ko pride Mikec na stojišče, se prizor s snegom ponovi.
V kratkem presledku, ko ni megle, se pripodi tik ob steni športni avion in spet naglo izgine za razom. »Frajerji,« izusti Mik »že čez četrt ure bodo lahko pili spodaj, v dolini, kar jim bo srce poželelo«.
Z novimi močmi načnem naslednji raztežaj, ki naju privede na ramo že visoko pod vrhom. Po široki palici z nagrmadenimi granitnimi bloki greva do konca, dokler zopet ne zagledam v previsu klinov. Čeprav že slutiva vrh, je po opisu še šest raztežajev V + in To je posebna odlika velikih smeri. Zdi se mi, da Dru prebada nebo in sili v neskončnost. Zopet »bingljava« več kot dva raztežaja, da prideva na naslednjo ramo tik pod vrhom. Še tri raztežajel Zdaj že hitiva. Oblaki se grmadijo in grmenje reaktivnih avio-nov, ki preletavajo na redni pragi masiv Mont Bianca, je sumljivo podobno pravemu grmenju. Tule ne bi za nobeno ceno rad doživel neurja. Ne želim si več razgleda na vrhu, ampak le mrzlično plezam, od klina do zagozde, medtem ko Mikec venomer sprašuje, kako kaže naprej. Dan se nagiba v večer, ko s čudnimi občutki splezam zadnji raztežaj na prostorno teraso i dvema urejenima prostoroma za bivak. Kakih 20 m v desno zagledam stopinje v snegu. Normalno pol na Dru. Konec. Toliko časa sva že čakala ta trenutek, da se nama zdi sedaj vse kar samo po sebi umevno.
Splezam še deset metrov navzgor do zanke za spust. Nad nama je le še deset do petnajst metrov granita, potem le še nebo. Megle se tope. Pod sabo zagledava Bavarce, ki sestopajo. -Lovi jih noč, naju bo še bolj,« meni Mik. Vem, kam meri. Odličen prostor za bivak nekoliko pod nama je zajamčen. Kdo ve, kako bo, če začneva sestopati v neznano. «Bo pa še en bivak na vrhu na račun tistih ur. ki sva jih morala prečakati na stojiščih v steni.« In čc bo jutri vreme še
držalo, bo ostalo nekaj nepozabnih prizorov na filmskem traku. Noči se, ko sestopiva nazaj na gredino. Mikec nemudoma začne topili sneg, sam pa spravljam na kup kovačijo, ki je svoje delo v stebru dobro opravilo. Z izsušenim grlom čakam na prvi požirek. Nad nama je jasna, nenavadno topla zvezdna noč. Daleč za grebeni se na vrhu Aig. du Midi prižge luč v stolpu žičnice. Tudi Dru ima drobno »kresnico« — najin bivak. Morda so jo noši opazili z Montenversa. Izgubljena sva nn vrhu enega od neštetih špikov, pod nama pa je 1100 m vertikale.
Po odlično prespani noči se zbudiva s prvim svitom. Takih bivakov v gorah ne doživiš mnogo. Toda Mont Blanc si je nadel kapo v obliki leča-slcga oblaka. Z zapada plovejo z močnim vetrom črnim ribam podobni oblaki. Oba razumeva opomin, vreme se utegne v najkrajšem času preobrniti. Kdo bi opisoval številne spuste ob vrvi! Veselo sa voziva navzdol ob vrveh in si spotoma ogledujeva meter za metrom, v dveh dneh pri-
Peči v granitnih ploščati
Foto S Belak
547
borjeno višino v stebru. Hlače se smode ob vrveh, štiritisočaki tonejo za nižjimi grebeni. Mikec govori samo še o kompotih. Vročina je strahotna. Oba veva, da današnji dan ne bo minil brez nevihte. Počasi se odpraviva prati ledeniku. Tura je takorekoč končana. Ko se na robu ozre-va nazaj, še ujameva, kako sc v steni utrga ogromna granitna klada — takole nekaj ton — in v velikem loku trešči prav na mesto, kjer sva malo preje zvijala vrvi. Mik samo vzdihne »uf« kot star Indijanec, in že jo pocediva navzdol. Roke si bova stisnila šele v šotoru, 25 ur plezanja, vševši čakanje, je za nama. V^e tegobe so pozabljene. Da sva bila res nekje visoka, pričajo le zdelani prsti, ki jih z muko stisneva v pesi. Gora je bila prizanesljivo.
V	steber sva vpisala slovensko ime.
P. S
V	Bonattljcv steber v Diuju svo vjloplo 27 VII 1967 ob 15. Plerala sto dve uri in bivakiralo laradl zčparincga kamenja In slabegu vremena v kuloarju v vlllnl vstopa v mhodno steno. 28. VII. sva bivakiralo na terasah pod streho In 29, VII. priplezala na vrh. Pletalo Stana Belak in Mikec Drašler, AO ljubljana-rratleo.
POMLAD V BOSNI
(Bjelašnica, Treskavica, Jahorina)
Ing. M i I a n C i g I a r
Kako pestra je naša jugoslovanska domovina in koliko razločkov skriva! Človek lahko dobro pozna le njen manjši del, kajti, če hočeš zares spoznati kak kos naše domovine, se moraš podati na pot peš, brez večje in prehrupne družbe, se med popotovanjem ustavljati in pogovarjati z ljudmi. Le tako je mogoče zores dojeti vse posebnosti narave, pokrajine in ljudi ter morda v sebi še enkrat oživeti kos naše bližnje in dolj-nje preteklosti. Sodobni turisti — modernizirani potniki, seveda doživljajo svet, skozi katerega potujejo po svoje. Ne Irdim, da na svojih poteh ne spoznavajo zanimivosti narave in življenja posameznih dežel, če jim le ni namen potovanja plehka zabava in preganjanje dolgega časa. A pristnost in globina doživetja je na novih in
neznanih poteh v največji meri dana le popotniku z oprtanim nahrbtnikom, ki si neodvisen od spon vsakdanjega, tako teliniziranega življenja, sam išče in izbira svojo lastno pol. V času motoriziranih rek in naglice, ki v nji živimo, so seveda takšni popotniki bolj poredki. Tudi mi Slovenci, ki se štejemo za planinski narod, ne le zaradi naše gorate pokrajine, ampak tudi naše planinske tradicije, svoje nekdanje gorniške navade vedno bolj opuščamo. Morda si ob sicer visokem številu članstva v naših planinskih društvih domišljamo, da temu ni tako. Enkrat ali dvakrat na leto sicer zares oprtamo svoje nahrbtnike in se podamo tja v svet okoli Triglavo, v Kamniške planine, vedno raje pa se odločamo za poti, ki se po njih ravna povprečen državljan od določene stopnje svojega »življenjskega standarda« dalje. To pa so široke aslaltne ceste, kjer so merila za opravljeno pot le prevoženi kilometri in konjske moči, ne pa razgledi z gorskih grebenov, globine odmaknjenih globeli in nešteta skrita doživetja v nepotvorjeni naravi. A hrup sodobnega življenja prihaja tudi v gore vedno više in v do r.edovna tako odmaknjene kraje. Spreminja se celo naše pojmovanje planinstva in naša planinska zavest. Sodoben človek si je v pomanjkanju delovnega in preobilici prostego časa izmislil vrsto nadomestkov, ki naj bi mu ustvarili občutek, da doživlja naravo, a v resnici se ji vedno bolj in bolj odmika. Človeškemu rodu preti, da se bo v samih nadomestkih počasi zadušil. Ali res ne more drugače? Odšel sem v Bosno, ki jo sicer zelo malo poznam. Zares, kot bi se vrnil daleč, daleč nazaj v prejšnje čase. V pičlih nekaj dneh sem doživel toliko tego, da se bom v to našo odmaknjeno deželo s tolikimi nerazodetimi lepotami še in še vračal. Bosna je predvsem zelo gorata, veliko bolj kot Slovenija, gorovja pa neprimerno bolj rozsežna kot pri nas. Takšnega pritiska ljudi v naravo, kot je pri nas, tu še ni čutiti, saj se takoj izgubi v neizčrpnih razsežnostih. Razne turistične »atrakcije-, kot so na primer na Jahorini, so dokaj redke, a pravzaprav jih drugje skoraj ni. Kaže pa, da jih najbrže še nekaj časa ne bo, ker še ni drugih za to potrebnih pogojev, ne v Bosni, ne v širši Jugoslaviji, čeprav žc obstoje nekateri, dejal bi, fantastični načrti, kot je na primer tisti o »rekreacijskem področju Sutjeske«. baje bodočem evropskem Ycllowstonu. A danes me je Bosna navdušila že v prvem hipu. V spletu neštetih grebenov in zavitih dolin, ki mnoge od njih sploh niso prehodne, se človek še lahko približa naravi in jo kot njen drobec doživi v vsej njeni prvobitnosti. Da le ne bi tega pokvarili I
548
Svojo pot sem začel kar na Igmariu, veliki gozdnati planoti v naročju Bjelašnice na jugu Sarajeva. Imel sem tu delovni sestanek, govorili smo že drugi dan, a lepota prvih pomladanskih dni in še posebno zasnežena Bjelašnica me je tako pritegnila, da sem raje opustil poslušanje dolgo-vezrega besedovanja in jo sredi dopoldneva ubral v prvem pomladanskem brstju v meni docela nov in neznan svel sredi prebujajočih sc gozdov, zasneženih grebenov in planot. Igman je nekoliko podoben naši Pokljuki po svoji kotanjasti obliki, po pobočjih, ki se dvigajo iznad planote in pa po smrekovih gozdovih, ki pokrivajo dno skledaste kotline. Menda so prav tu ugotovili dosedaj najnižje temperature v Jugoslaviji. Ob jasnih zimskih nočeh se spusti živo srebro na dnu velikega mrazišča tudi do petinštirideset stopinj pod ničlo, dvesto, tristo metrov proč pa kaže toplomer tudi po dvojset stopinj višje temperature. Velikemu toplotnemu obratu sc je prilagodilo tudi rastje samo, na dnu kotline je drevje zelo skromno In vejnalo ter močno obraslo z lišaji. Malo više pa Je bolj visoko in lepših oblik, vedno več je jelke in bukve, po-
dobno kot je v naših globokih dolinah in vrtačah v naročju Notranjskega Snežnika. Nasploh si je visoki kraški svet zelo podoben. Veliko Polje na Igmonu som kmalu pustil za seboj. Tu je sedež gozdnega posestva sarajevske gozdarske fakultete in pa številne zgradbe, ki služijo za bivanje fakultetnim učiteljem in študentom v času praktičnega pouka in raziskovalnega dela. Iznad smrekovih gozdov se je belilo v dopoldanskem soncu ožarjcuo pobočje Bje-lašr.ice, ki gospoduje nod vsem širnim Igmanom. Belina snega in jasnina neba nad njim človeka premotita, da se mu zdi vrh veliko bližji kot je v resnici. Vendar je z Igmana višinska razlika do vrha dobrih devetsto metrov, preiti je najprej precej širok gozdnat hrbet Radovo šumo, šele potem zraste Bjolašnica zares neposredno pred teboj v vsej svoji beli veličini.
V zgodnjih majskih dneh (1966. I.) je ležal na Igmanu sneg le še po senčnih gozdnih kotanjah, na poti navkreber pa ga je bilo vedno več. Pot je namreč speljana proti vrhu Bjelošnice po Severn!, bolj senčni strani. Sneg pa je bil uležan in se mi ni udiral, tako da sem dokaj hitro
Veliko polje na Igmanu, nod njim Bjelašnica
549
napredoval, morda celo hitreje, kot če bi hodil po kopnem. Dokler nisem prišel do zadnjega drevja, sem sledil zelo obilnim markacijam. Od gozdne meje navzgor pa ni bila kaj izbirati in iskati, saj se jc lik nad menoj prav na samem vrhu Bjelašnice dvigal nad petdeset metrov visok stolp sarajevske radijske in televizijske postaje. Po njem sem kar dobro usmerjal svoje korake v sicer preglednem svetu, drugače pa bi se v precej razpotegnjenemu grebenu težko odločil, kateri vrh je pravi.
Povsod okrog mene je bila tišina pomladanskega dne, takšna kot je ta čas lahko samo v visokih gorah. V rušju se je oglasil neznan ptiček, prhnil je, da se je osul sneg in zamajala osvobojena veja. Ob robu gozda sem srečal imenitnega srnjaka. tam blizu v snegu pa tudi volčje sledi. Gotovo je ob viharnih zimskih dneh danes tako spokojna pot čista drugačna. Takrat bi se drugače oziral okrog sebe.
Še spodnje stopinje v zasneženi strmini in evo me na vrhu. Zamižati sem moral od tolike heline in bleska opoldanskega sonca. Vso dosedanjo pot sem prehodil v skoraj brezvetrni tišini, tako zavetna je bila severna stran Bjelašnice, tu pa so mi naenkrat udarili v obraz siloviti sunki vetra, do bi me, nepripravljenega, z nahrbtnikom vred skoraj podrli po tleh.
O vrhu Bjelašnice je pravzaprav težko govoriti, zaznamovana je sicer višina 2007 metrov, a vse skupaj je bolj podobno prostrani, valoviti in s kotanjami posejani planoti. Na širnem valovitem hrbtu Bjelašnice pa človek ni nikoli sam. Najprej je tu mogočen betonski televizijski stolp in večnadstropna stavba poleg njega. V skalni in zasneženi pokrajini kažeta oba s svojimi belimi, sivimi in toplo rjavimi barvami na modrini temnega neba vprav fantastično podobo; kot bi se nekje na luni pripravljala ogromna raketa, da poleti naprej v vsemirje. V primeri s tem je stara, niti ne majhna meteorološka postojanka, takoj poleg, pravi pritlikavec. Streljaj daleč po grebenu pa imajo svojo opazovalnico tudi vojaki. Bjelašnica je zato obljudena kar vse leto, tudi pozimi, verjetno bolj kot katerikoli kraj na tej višini v naši širši domovini.
Planinci imajo na voljo sobo kar v meteorološki postaji. Bjelašnica je zaradi svoje višine in lege na razvodnici med Jadranskim in Črnim morjem in na meji dveh podnebnih področij, sredozemskega in celinskega, zelo pomembna za opazovanje vremena. Znana pa je predvsem po svojih izredno močnih zimskih severnih vetrovih ter še močnejših viharnih sunkih z juga. Kaže, da pozna tu veter samo ti dve smeri, jenja pa skoraj nikoli. Že pred prvo svetovno vojna so spoznali vred-
nost Bjelašnice za opazovanje in proučevanje vremena, zato so že tedaj postavili tu eno prvih višinskih meteoioloških postaj, ki je bolj ali manj nespremenjena ostala prav do danes. Tedoj se niti na Igman ni dalo priti po cesti, danes pa se lahko pripelješ, seveda če ti ni žal avtomobila, prav na vrh Bjelašnice. Cesta je speljana po južnih, bolj travnatih pobočjih v številnih ključih do televizijskega stolpa, saj je biln zaradi njega tudi zgrajena.
Strahoviti morajo biti tu gori zimski viharji. Posamezni sunki dosežejo hitrost dvesto, dvesta-trideset kilometrov no uro. Ko sem prišel na vrh, jc pihal veter z jakostjo «samo« devetdesetih kilometrov, kar sem mogel kasneje ugotoviti pri meteorologih. Življenje je pozimi za opazovalce vremena gotovo zelo težavno, posebno tedaj ko morajo v viharnih nočeh k svojim napravam. Morda jim je sedaj, ko imajo za sosede tehnike televizijskega oddajnika nekoliko lažje. Kljub temu, da jih loči od njih samo dobrih petdeset metrov, pa včasih pozimi do njih ne morejo. Najbrže še vsi pomnimo nesrečno noč dvanajstih mladih fantov v prvih decembrskih dneh letu 1962, ko so odjenjale njih moči samo sto metrov, a raje še manj, pred meteorološko postojanko, blizu ljudi, ki bi jim lahko rešili življenja, poleg zakurjenih prostorov in toplega čaja. V megli, snegu in viharju jih je Bjelašnica premagala. Sedem od njih jih je tedaj drug za drugim zmrznilo. Nesreča, stvor so obravnavali kasneje celo pred sodiščem, je sicer pokazala na vrsto osebnih slabosti, predvsem voditelja skupine, na premajhno materialno pripravljenost za premagovanje izrednih težav, pa za takšno pot pomanjkljivo opremo, vendar se z Bjelašnico ne bi mogli šaliti tudi bolj izkušeni in bolje opremljeni planinci. Ob tako silovitih naravnih siloh sta človekova kljubovalna domišljavost in samozaupanje kvečjemu smešna. Na nesrečo spominja sedaj spomenik, ki so ga postavili na mestu, do kamor so prišli mladi ploninci. Človek se zgrozi prav ob tem, kako blizu so bili svoji rešitvi, a so se drug za drugim obrnili in se skušali vsak po svoje rešiti z umikom navzdol
Prenočil sem pri meteorologih. Veter z juga, to seveda zveni vse prenežno, je silovito pihal vso noč. Kdo ve, kje so vse nevidne špranje in razpoke. nepritrjene oknice. napete žice. ki vso noč spreminjajo strahovit piš v divji koncert okrog postojanke. Vrste tonov v najbolj fantastičnih lestvicah, zdaj posamič, zdaj vseh hkrati, si slede brez najmanjšega premora. Kljub mnogoterim oknom, skozi njih se tudi podnevi komajda vidi, saj so debela za šest šip, je bilo čutiti piš tudi
550
v sobi. Dobro sem se pokrival in zavijal v številne odeje na bolj ozkem ležišču.
V jutru sem odšel naprej. Anemogral je kazal, du so dosegli ponoči sunki vetra hitrost preko stoštirideset kilometrov, a ob mojem odhodu je bila moč vetra kar nenehno stodeset kilometrov na uro. Dobro sem zadrgnil svoj vetrni jopič in potegnil čez ušesa debelo volneno pokrivalo. Kljub temu, da veter ni bil leden, me je bičal v obraz in me kdaj pa kdaj zanesel tako, da sem se moral kar z obema rokoma krepko oprijeti skalnatih tal. Se nikoli poprej nisem doživel, da bi se z vsemi štirimi moral ob tako sončnem vremenu truditi pri poti navzdol.
Čim nižje pa sem bil, tem bolj se je sila vetra zmanjševalo. Tristo metrov pod vrhom sem bil skoraj že v pravem zatišju. Na mah je postal dan spet prijeten in mogel sem se prvič sproščeno ozreti krog sebe. Odpiral se mi je na vse strani, razen proti zahodu, prostran razgled daleč naokoli. Kdo bi mogel poznati vse te doline in grebene, zdaj blagih oblik, zdaj pa priostrenih, kot so naši alpski vršaci, preveč jih je. Človeka prevzame predvsem ogromna razprostranjenost vsega tega gorskega sveta, ki jo v Sloveniji občutimo v veliko manjši meri. No moji desni je v daljavi Cvrsnica, pa nato nazobčani grebeni Prenja, prav pred menoj pa je Visočica z Džamijo, svojim najvišjim vrhom, v sredini. Za njo začenjajo daleč na obzorju že črnogorski grebeni okrog Durmitorja. Nekoliko bolj levo je cilj moje danošnje poti, mizasti trdnjavi podobna Treska-vica. Njen skrajni zahodni del se dviga pred menoj iznad manj visokih grebenov. Od tod sem mogel natančno videti, kako me bo peljala pot prav do njenega podnožja. Kar navdušen sem postal nad tolikimi možnostmi za prihodnje, kaj vse me lahko lepega še čaka pri izbiri' mojih kasnejših potovanj. Začutil sem, da se pravkar pred menoj prvič odkriva Bosna in mc prepričuje, da se bom k njej še zagotovo vrnil. Pod Bjelašnico sem srečal ljudi, tega dne edine na vsej svoji poli. Čeprav je bil po kotanjah in osojnih legah še sneg, so iz vasi. ki so razpostavljene po južnih pobočjih Bjelašnice, predvsem iz Umoljanov, prignali prav ta dan na pašo svoje ovce. Njih vasice leže pod menoj na položnih terasah med vijugastimi debremi gorske rečice Rakitnice, ki si utira tod svojo pot skozi neprehodno sotesko proti Neretvi. Vasi so muslimanske in se jih sodobni čas skorajda še ni dotaknil. Za skromno življenje si ljudje se vse pridelajo doma. podobno kot so si pridelal. pred petdesetimi, stotimi in več |eti. Pridelajo nekaj žita, več ovac, volne, sira. Tudi obla-
Črno jezero
Foto ing. M. Ciglor
čila nosijo še vsi iz domačega blaga, zlasti še ženske svoje lepo izdelane slikovite noše, Čeprav muslimanke, si v teh predelih niso nikoli pokrivale obraza. Dekleta nosijo na čelu v okras obešen srebrn novec.
Skušal sem začeti z njimi razgovor, a bilo je zainan. Kako rad bi pritisnil na sprožilec, a neki možak me grdo gleda izpod čelo. Mordo sem jim kot popotnik samotar sumljiv, da nimam poštenih namenov. Spet sem poskusil pri mlajši pastirici, jel sem hvaliti njene ovce. obenem pa se zahrbtno pripravljati za posnetek. A kaže, da je kmalu spoznala, kaj bi rad. Krepko me je ozmerjala in pobegnila, jaz pa čimprej naprej, da ne bi morda prišlo še do hujših zopletljajev in zamer. Kdo bi računal na takšne predsodke in navade. Kasneje so mi povedali, da so prav tod okoli ljudje po svoje čudni, a v bistvu dobri do tujcev so v začetku nezaupljivi, do takšnih kot sen jaz. pa seveda še bolj, saj ne vedo, čemu sam hodim tod okoli.
551
Od Lisičje glove (1569 m), kje sem se tako urno poslovil od nezgovornih voščanov, stopam zložno po prijetni grebenski poti zdaj skozi bukove gozdove, zdaj po svetlih pašnikih. Na Hojti sem, grebenu, k veže Bjelašnico s Treskavico In je razvodnica med Jadranskim in Črnim morjem. Lepa je takšna pomladanska pot. Najlepši so pogledi v pravkar ozelenelc globeli, ki se stekajo pod menoj v dolino Rakitnice in črne Rijeke. Seniki po košcnicah me spominjajo že kar na domače kraje. Pot se vije ves ta čas skoraj na isti višini, zato sem hitro napredoval in bil še prej, kot sem računal, p-ed svojim glavnim vzponom tega dne, pred samo Treskavico. Prvi njeni obronki, Ogorjelo Brdo (1949 m) in Barice (2079 m), so stali pred menoj kot skalnat zid. Moja stran je bila še precej v snegu, zato sem si že od spodaj približno ogledal, kako naj bi najlaže prišel navzgor na rob planote. Začrtal sem si jo v mislih skozi nekaj žlebov in po r.ekaj glavah, obraslih z rušjem. Slo pa je potem hitreje in lažje kot sem pričakoval od
daleč. Pot je v kopnem seveda tod enostavna, varno speljana in lepo zaznamovana, sedaj pa jo je bilo treba bolj samostojno poiskati. Kmalu sem stal na samem vrhu Ogorjelega Brda. Znova se mi je odprl širni svet proti vzhodu. Pričakoval sem, da bom izza roba zagledal vrsto skalnih globeli in grebenov, pa je Treskavico na tej strani le visoka planota, s številnimi, a ne tako izrazitimi vrhovi, visokimi blizu dvatisoč metrov, nekaj več ali manj. Svet je podoben onemu med Komno, Triglavskimi jezeri in Velim poljem, samo brez vršacev nad seboj, pa manj gozdnat je. Kotanje si slede druga za drugo, pot zavija zdnj med rušjem, zdaj med razmetanimi skalami, pu se spet spusti v prijazno dolinico z zapuščenim ovčjim stanom. Znajti se v takem, popolnoma neznanem svetu, kjer je bila pot povečini skrila pod snegom, nI bila najenostavnejša stvar. Naše stare specialke v merilu 1 : 100 000 niso kaj prida. Precej mi je bil v pomoč višinomer, ko sem ugotavljal, kje se nahajam, še najbolj pa mi je pomagala sreča,
1 faasa
Zenneiena pobočja Ogorjelega brda
552
tako da sem brez kakih daljših stranpoti in posebnega iskanja ter tavanja izbiral prav tisto smer, ki se je nato pokazola za pravilno. Seveda je v dežju in megli ne bi tako zlahka ubiral, verjetno bi si poprej sploh premislil, da bi v takem nadaljeval svojo pot, četudi s kompasom in karto. Vreme pa mi je bilo k sreči na voljo, čeprav je že kazalo, da takšno ne bo dolgo. Nekaj posehnego je občutek in pa zavest da si v tako prostrani samoti in divjini, kjer ure in ure daleč ni žive duše, popolnoma sam. Ali sodobni človek sploh še pozna takšne počutke? Ali je sploh lahko še sam s sehoj? Kar sem zapustil zjutraj pcstirje pod Bjelašnico. pa skoraj do večera sem bil sam s svojo potjo, z ozelenelim bukovjem, prvimi pomladanskimi ptiči med rušjem. ki se je v soncu zdaj pa zdaj otresalo zimskih snežnih spon in pri tem šumelo s čisto posebnim glasom. Presenetil sem nekajkrat tudi manjše trope gamsov, na blizu smo se dolgo gledali, ncjbrže niso vedeli, kam z menoj v tem času, nato pa so v skokih odvihrali preko zasne-
ženih pobočij v zavetja raztrganih sten in prožili za seboj majhne plaziče in kamenje. Ko sem prešel že nekatero kotanjo in pregazil nekaj snežišč, pri tem sem večkrat pogrešal svoj stari cepin, sem naenkrat presenečen obstal. Nisem pričakoval tega pogleda. Pod menoj se je razgrnilo Črno jezero. V popoldanski senci, sonce se je že nagnilo na zahodno stran, je bilo zares črno. Sive stene, pa bele krpe snega, skoraj črno rušje okrog njega, vse to je ustvarjalo prav poseben barvni vtis, nekako resno odmaknjen, takšen kot ga naredijo na človeka pokrajine daleč na severu, na oni strani polarnega kroga, kjer se snežno pobočja in granitne stene spuščajo prav do temno sivega morja. Spustim se k jezeru. V mirni gladini se kažejo bližnji vrhovi v popoldanski svetlobi. Povsod mir in tišino daleč naokrog. Danes zjutraj sem občutil še takšen vihar in divje bučanje vetra, tu spodaj pri jezeru pa je komaj čutiti kdaj pa kdoj rahlo sapico, ki nežno zavalovi jezersko gladino.
Vrh Bjelašnico
Foto iny. M. Ciglnr
. • -•Sfe h »
553
Do planinskega doma v Kozji Luki, kjer sem se namenil prenočiti, sedaj nisem imel več daleč, zato sem še malo posedal okrog jezera in se ogledoval po okolici. Svet okrog mene je vprav visokogorski, lepota kraja prav nič ne zaostaja za lepoto doline naših Triglavskih jezer. Na drugi strani jezera je že precej kopnin in prvo pomladansko cvetje se je že pokazalo med rjavo, od snega poležano travo. Največ je pomladanskega žafrana pa visakostebeinega jegliča in, kar me je v tej višini najbolj presenetilo, vse polno pasjega zoba in morske čebulice, ki sta pri nas doma v bolj nizko ležečih mešanih, predvsem listnatih gozdovih. Seveda je še prezgodaj, do bi zaživela cvetna odeja v vsej svoji pestrosti, čez dva meseca ali pa še prej, bo podoba okrog jezera čisto drugačna.
Po zložni poti sem nato sestopil do naslednjega, nekoliko večjega in prav tako lepega Velikega jezera pod strminami in stenami najvišjega predela Treskavice, mimo njega pa v Kozjo Luko, z gozdovi obdano dolinico, kjer je od vseh strani žuborelo nebroj živih potočkov. V Kozji Luki je precej velik in kar prijazen planinski dom sarajevskega planinskega društva »Treskavice«. V domu, ki je odprt vse leto in tudi preko zime zasilno oskrbovan, sem bil sprva sam, a že v temi je prišla vanj skupina kakih petdesetih planincev iz Sarajeva. Bila je sobota in kmalu je bilo vse živo. Opazoval sem druščino. Bila je po letih, spolu In zunanjem videzu videti kaj pestra, a moram reči, da kakega vpitja in razgrajanja tudi kasneje ni bilo, pa čeprav so nekateri posedali in se zabavali za mizami v pozne nočne ure, najbolj vztrajni pa prav do belega dne. To je seveda proti priznanim planinskim predpisom, po katerih naj vlada v planinskih kočah in domovih po deseti uri pokoj in počitek, a pri nas je še vse kaj drugače. Ob takšni druščini bi se gotovo okrog desete ure zvečer že vse treslo in majalo ad pijanega vpitja in razgrajanja. Tu pa je vse od mize pa do sob potekalo bolj »diskretno«. Sploh sein žc nekajkrat opazil po kočah in domovih zunaj Slovenije, da so domači obiskovalci bolj mirni in uvidevni do svojih sosedov, bodisi v obcdnici bodisi na skupnih ležiščih. Morda je ta razlika tudi zato, ker hodi tu v gore manj ljudi kat pri nas, a tisti ki hodijo, pridejo povečini zares zaradi gora, ostali pa se jim morajo podrediti. Verjetno je splošna kulturna raven povprečnega bosanskega planinca višja, saj je članov v planinskih društvih razmeroma malo, intelektualci pa so naj-številneje zastopani. Naše povprečje je zato Izmed 60 000 članov planinskih društev bržkone v večjih pogledih na slabšem. Zelo številni naši
planinci iščejo ob sobotah In nedeljah v gorah pogosto le prosto zabavo, kjer ni policijske ure in kjer je voljan oskrbnik sebi v prid in na zadovoljstvo vse vesele družbe marsikdaj zamižati na eno ali pa kar na abe očesi. Tudi menim, do je pri naših bratskih planincih več kolektivnega duha, ne le pri organiziranju planinskih izletov, kar je, denimo, ob pogojih, kakršni so v Bosni, največkrat nujno, ampak tudi v neposrednosti medsebojnih odnosov. Na moč prijazni so bili z menoj kot edinim predstavnikom planincev zunaj njihovih meja. Vsi so hvalili Slovenijo, naše gore, naše planinstvo pa tudi ljudi, da mi je bilo včasih kar nerodno, ko sam vem, da ni vse tako lepo, a po drugi plati je res, da so stvari iz različnih zornih kotov različne. Nedelja me ni razveselila. Dež, plohe in megla. V soboto zvečer je bilo nebo še jasno, zjutraj pc naenkrat takšno razočaranje. V majhnem presledku med dvema nalivoma sem upal. da se sprevedrl In že sem se namenil na najvišji vrh Treskavice, ki se dviga do višine 2008 metrov, na njem pa so pred leti postavili sarajevski planinci inačico našemu Aljaževemu stolpu »Djokin toranj«. A prišel sem le do Velikega jezera, ko me je zagrnila megla, oster piš pa mi je nasul v obraz novega dežja. Le kaj bi iskal človek v skalah in žlebovih v nepoznanem svetu ob takšnem vremenu in vrhu tega še v snegu. Vrnil sem se v dom in preživel nedeljo, kot se pač preživi v prenapolnjeni planinski koči. Naslednji dan pa je bil popotniku bolj naklonjen. Celo sonce je kdaj pa kdaj pokukalo izza oblakov, zato se nisem preveč obotavljal, ampak sem že zjutraj odšel na zadnji del svoje poti, proti Jahorini. Opazoval sem jo že z Bjelašnice. sedaj pa jo bila razpotegnjena pred menoj po vsem severovzhodnem obzorju. I a stran Jahorine je bolj gola, brez večjih gozdov, pobočja so travnata in skalnata, ob njenem vznožju pa so razpostavljene po terasastih planotah številne majhne vasice, njihovi domovi so iz daljave videti kot bele pike.
Po strmi, a precej široki poti sem sestopi oh potoku Hrasnici v dolino; spet me je zajel spomladanski bukov gozd v prvem svetlozelenem brstju. Tik pod Kozjo Luko je imeniten skok nad spodnjim delom doline, preko katerega grmi vsaj sto metrov globoko precejšen slap, deževje prejšnjega dne pa mu je dalo najbrže največ moči. Nekaj lesenih bajt za gozdne delavce, po dolge skladovnice drv kažejo na to, da smo že v predelih, kjer poje žaga in sekira, a tudi gozdovi so vse slabši in slabši, čim niže smo in čim bolj se bližamo vasem. Gozd se spremeni v podivjano grmičevje in ko stopim iz njega, je pred menoj
554
Tu revi
musl imonska vasica Turovi. Slikovito gorsko naselje s svojskimi obl kami lesenih hiš in strmimi, s skodlami pokritimi strehami je kaj zanimivo za oko popotnika, planinca ali turista. Zanimivi pa so tudi njeni prebivalci. Sredi vasi sedi gruča žensk ob studencu, vsaka ;na nekaj opraviti, med seboj pa se glasno pogovarjajo. Ko me zagledajo, na mah umolknejo, skrijejo svoje obraze in se obrnejo proč. Spet poskušam z razgovorom, brez posebnega upanja na uspeh. Seveda ni bilo nič. Morda je bil kriv tudi moj fotografski aparat in moja želja, da bi jih slikal. Človek nehote pomisli, ali je v zavesti preprostih ljudi še danes ohranjena prozna vera, dn si s sliko sočloveka, dobrega ali slabega, lahko prilastiš še njegovo dušo in z njo razpolagaš. Morda pa bi bile žene z menoj bolj prostodušne, če bi bile same, a na tem In onem hišnem pragu sem zagledal tudi kako masko postavo. Moški so bržkone v Bosni predvsem varuhi starih navad. Presenetilo me jc tudi zakrivanje obrazov, saj obstaja pri nas zakon, ki že dvajset let to prepoveduje. Ko sem se sprehodil po vasi. sem zagledal seveda tudi nezakrite obraze, a povečini čudno nagubane in bledikave, gotovo od težavnega življenja in nenehne podrejenosti. Tudi otroci so se mi zdeli bledikavi, bolehni in zanemarjeni. Morda je bil temu kriv blaten in oblačen pomladanski dan po komaj preživeli
dolgi zimi. A vseeno se mi je zdelo, da je za-živelu pred menoj vsaj za hip ona Bosna, kot sem doslej le brol o njej v delih našega Ive Andrlča. To je nujbrže stara Bosna, morda samo ostanek stare Bosne, vendar je to nekaj drugega, kot je Besna v Sarajevu ali celo samo v slabo uro oddaljen em Trnovem. Elektrika je danes tudi že v Turovih, a kaže, da se samo 7 njo ne spremene življenjske navade pa tudi ne težave vsakdanjega življenja.
A gotovo je, da bo čas prinesel spremembe tudi v Bosni, saj se je mnogo tega že spremenilo in se spreminja. Menim, da tudi v odmaknjenih dolinah in vaseh. Tega starega življenja z grenkim priokusom gotovo s časom ne bo več. In čemu bi ga ohranjali? Morda zaradi naše folklore, za domače in tuje turiste, da se bodo ogledovali po Balkanu in turških časih, ki so se ponekod za čuda ohranili pri nas prav do današnjih dni? Ljudje, pokrajina, življenje, vse se spreminja. Da bi vse to ohranili, četudi 1 najboljšimi nameni, je nemogoče, saj je mnogo tega povezanega s težavami in posledicami poprejšnjih težkih časov in irdego človekovega bojo za obstanek. Bo prinesla industrializacija in z njo povezane pridobitve sodobne civilizacije res samo dobre stvari in novosti? Ali bo tako porojeno življenje sploh lahko nadaljevanje poprejšnjega ali z njim neposredno povezano? Člo-
555
vek premišljuje o vsem tem, ko opazuje odmaknjeno bosansko vas. Tu na obrobju našega življenja in dogajanja, kot da tok časa ne gre svojo navadno pot, kot da je zavil na neko slepo in neprava pota.
Menda bi ladi in si domišljamo, da bomo pred sodobnim življenjem in tempom, pred duševno razdvojenostjo sodobnega civiliziranega človeka, pred njegovim tehniziranim in potvorjenim izživljanjem ohranili nekaj starega, arhaičnega in prvobitnega. Morda si pri tem predstavljamo ognje domačih ognjišč, morda zalegle zvoke pi-ščali nad nepreglednimi čredami ovac, morda splet srebrnikov na prsih vaške lepotice. To si želimo mi mestni ljudje, ki sebi v užitek, recimo mu kulturni užitek, iščemo prvobitne pojave narave in življenja. A pri tem vidimo samo eno stran noše naravne in človeške prvobitnosti, ono lepšo, ki pa je napram oni drugi kaj ničeva in v življenju manj pomembna. Ljudje v lurovih si o tem ne belijo svojih glav. premišljujejo le, kako priti do vsakdanjega kruha, kako priti do skromne obleke in kako zagotoviti obstoj in bodočnost svojim otrokom. In ker so v tem somi in se morajo znajti, kakor vedo in znajo, potem seveda ubirajo trenutno najlažja pota. Se tako navdušen konservator se mora zato sprijazniti z dejstvom, da bo mogoče večino tega, kar danes gledajo naše oči, čez čas možno najti samo še v muzejih. Ob tem bo morda komu žal nad izgubljeno preteklostjo, a tem ljudem tu gori gotovo ne, saj na kulturne in filozofske probleme civiliziranega človeka zro s svojih gledišč, od nekdaj oprtih na življenjsko borbo za obstanek. Neprijetne misli mi roje po glavi, ko stopam mimo vaškega pokopališča pod cvetočimi slivami ob potoku Hrasnici vse do njenega izliva v Že-Ijeznico in še naprej skozi nekoliko večje vaško naselje Trnovo. Tu je sedež bolj revne občine. Žaga, občinsko poslopje, cerkev, džamija, trgovina, dve gostilnici, turška in krščanska, morda še kak obrtnik, po sredi slabo asfaltirano eesti-šče, potem je konec Trnovega in njegovih zanimivosti. Stare bajte nenehno razpadajo, a omet odpada tudi na novejšem občinskem poslopju. Trnovo res ni cvetoč kroj, a koliko takšnih občinskih Trnov je še pri nas?
Nekaj kilometrov za Trnovim sem zavil iz doline Željeznice v stransko dolino Črne Rijeke, potoka, ki se steka že s pobočij Jahorine. Pot se vije najprej skozi ozko deber, nato pa se dolina naenkrat bolj odpre. Vse je v pomladonskem cvstju in zelenju. Opus:ošena pobočja z revnim grmičevjem so se odela za hip v spomladansko obleko in z njo skrila svojo nepremagljivo revščino. Čez teden ali dva pa bo ta prazničen
videz izginil in spet bo vse takšno, kot v resnici. A sedaj se v pomladnem dnevu veselje poigrava v dnu doline ob živahnem potoku, vrte se mlinska kolesa starodavnih vodenic. Jahorina je sedaj tik pred menoj. Izbiram pot, ki bi bila po njenih pobočjih najbližja, povprašujem pri tej in oni hiši, a kaže, da ljudje ne poznajo kaj prida sveta zunaj domačega dvorišča. Ko pa sem končno le poslušal nasvet nekega dekleta, sem izbral prav najdaljšo pot skozi gekoliko večje naselje Delijaš. Sicer ml potem ni bilo žal nekoliko daljšega ovinka. V Delijašu so imeli prav ta dan vaški sejem. Kazalo pa je, da je bila udeležba na njem bolj pičla. Le majhna gostilnica ob poti je bila polna. V njej sami starejši možaki z značilnimi muslimanskimi potezami, vsak pa je imel pred seboj svojo džezvico turške kave. Umolknili so, ko sem vstopil in me opazovali ter ocenjevali, kdo sem. Nezaupljivost je kar vidno butnila iz njih. Pred tem so imeli živ pogovor, ki se je čul že daleč ven na cesto, dva nekoliko mlajša moža v usnjenih plaščih, rekel bi, da kaka mešetarja ali prekupčevalca, sta jih nekaj prepričevala, a sedaj ni nihče več govoril. Delal sem prijazen obraz, skušal začeti pogovor, povprašal za nadaljnjo pot, a kratki odgovori ali celo molk so mi dali kratko in jasno vedeti, da njihove dobrodušnosti v kratkem času ne bom mogel spoznati. Zato sem raje spet otovoril svoj nahrbtnik in hajd naprej.
Iz Delijaša zavije pot strmo navzgor proti Zaboj-ski, vasici, ki je pripeta že tik pod vršno pobočja Jahorine. Delijaš je povečini muslimansko vas, v Zabojski pa žive le pravoslavni. To je še posledica nekdanjih turških časov, ko so pravoverni lahko živeli v ugodnejših legah, krščanska raja pa si je ponavad iskala zavetja v bolj odročnih krajih. Pred Zabojsko je na moč zanimivo staro pokopališče, nedvomno še iz srednjeveških časov, o čemer pričajo ogromni, sarkofagom podobni in s skrivnostnimi znamenji okrašeni kamni. Prav verjetno je na njih še kaj bogomilskega duha. Sedaj le molče govore o naši žalostni zgodovini. Nad vosjo dohitim gručo mlajših fantov, tako rr.cd dvanajstim in štirinajstim letom, ki so se odpravili po živino. Kaj kmalu nam je stekel pogovor. Bistre glovice, prvič na svoji poti začutim, da je v življenju odmaknjene Besne tudi nekaj novega. Pripovedujejo mi o šoli, o delu, ki ga doma opravljajo, o življenju v vasi, občudujejo moj fotoaparat, vsakdo je seveda pogledal, kaj se skozenj vidi. pa kompas, višinomer in specialke. Sprašujejo me sami to in ono. A njihovemu znanju o nogometu sploh nisem bil kos, tako da so me spravili kar v zadrego, če
556
sem hotel ohraniti v njih očeh na začetku pridobljeno veljavo. Poznali so menda vse »zvezde«, ki se podijo za žogo, ne le iz bližnjega Sarajeva, ampak tudi naše iz Ljubljane. Se najbolj pa me je presenetilo, ko so mi naštevali imena naših smučarskih prvakov. Prejšnjo zimo so namreč tekmovali na Jahorini. Pa tudi moji sobesedniki že sami smučajo in tudi tekmujejo. Kaže, da si la zvrst športa poleg vsemogočnega nogometa tudi utira pot v te kraje. Do mojega planinskega početja so imeli pravcato spoštovanje, da mi je bilo zares malce nerodno, pa čeprav mi je šlo na smeh. Pri nas nismo koj takega vajeni. Ko se je na poti vedno večji druščini pridružil kak nov sodiug, so mu prejšnji na dolgo in široko razložili kdo da sem, kaj počnem in kaj vse nosim s seboj. Tako smo prišli v prijetnem razpoloženju prav do vrhnjega roba Johorine, kjer se prično širni smrekovi in jelovi gozdovi. Tu smo se poslovili, vriskajoč so šli potem za svojimi kravami, jaz pa sem ostal spet som. Večer je že zagrinjal Jahorino, ko sem prišel do hotelov, smučarskih domov, žičnic in tega, kal sodi zraven. Same Jahorine pa si zaradi pozne ure žal nisem utegnil tega dne kaj prida ogle-
dati. A po pripovedovanju drugih sem si ustvaril do nje kar precejšnje spoštovanje. Vendar sem bil v hotelu, ki sem si ga izbral kar na slepo, ta večer in to noč edini gost. Meni samemu se seveda ni splačalo kuhati in pripravljati večerjo, tako mi je dejal sam upoštevanja vredni upravnik ali celo direktor. Zadovoljiti bi se moral kar z zadnjimi ostanki tega, kar sem še nosil s seboj. Pa se me je dobrodušno usmililo potem sama kuharica in mi velikodušno ocvrlo veliko »kajgano na oko«. Tudi rjuh vsakemu gostu ne gre menjati, tudi to se najbrže ne splača. Zato pa sem zjutraj navsezgodaj z lahkim srcem kar tešč odšel naprej. A kljub temu mora biti Jahorina nadvse lepa in zanimiva. Žal sem videl malo tega. Hotel sem nadaljevali svojo pot po zložnih strminah do kakih dvajset kilometrov oddaljenega Trebeviča in nato navzdol naravnost v Sarajevo, pa mi je vse to spet preprečil ta nestanovitni spomladanski dež. Spet je lilo kot iz škafa, lilo in lilo kar naprej. Kmalu mi je premočilo vetrovko, čutil sem že pravo »notranjo« mokroto, ko me je srečno dohitel tovornjak, zvrhano naložen s hlodi, prijazen šofer pa me je kar sam povabil v kabino. Mesto v
Johorina
557
Sarajevo, pa smo se po vijugasti ccsti pripeljali v Pale. Do Sarajeva je bilo še vedno dvajset kilometrov daleč. Tu sem prvič v življenju zato poskusil z avlostopom. Ta dan so vozili menda v Sarajevo samo avtomobili z rdečimi tablicami. Morda moja mokra zunanjost in kdo pravi, da ne morda prava službena zagnanost onih v avtomobilih, sta bili najbrže krivi temu, da nisem vzbujal potrebnega sočutja. Zato sem počakal na večjo srečo reje kar v obcestni kavarni. Osamljen šofer z bolj starim rekordom Je potem kmalu zares rad sprejel za sopotnico prijetno študentko, ki se je odpravljala v Sarajevo in se mu ponudila za vožnjo, meni pa potem na njeno prigovarjanje ni mogel odreči, čeprav pri tem ni delal nič kaj veselega obraza. V Sarajevu je lilo kar naprej, preostalo popoldne sem piesedel v kavarni, zato je bilo slovo od sicer meni zelo prijaznega in prijetnega mesta tem lažje. Sredi enakomernega ropota železniških koles in tračnic so mi nato vso noč blodile misli nazaj na strmine Bjelašnice. planote Treskale in obronke Jahorine, med zeleno brstje spomladanskih bukev, med zasnežene kotanje in črna jezera. Čutil sem. da sem ponesel s seboj domov za vedno kos pomladi, kos bosanske pomladi.
CATINACCIO
M a t i i ^ Maležič
Skupina Catinaccio (Rosengarten) je po obsegu ena največjih skupin v Dolomitih in leži v njihovem zahodnem delu. Sestavljena je iz številnih podskupin, izmed katerih so gotovo najbolj poznani in najlepši sloviti stolpi Vajolet. Osrednja točka Rosengartna pa je Rosengartenspitze. Glavni greben tega masiva, ki je širok okoli pol, dolg pa kilometer, se vleče od SV proti JZ in povezuje tri vrhove. Najvišji srednji vrh je po širini drugi v vsej skupini (za Kesscl-koglom - 3004 m). Zahodna in severna stena Rosengartenspitze, visoki 150 do 400 m, tvorita z Laurins-Wand (Croda di Re Laurino), ki jima leži nasproti, zaključeno celoto. - Ime Laurin izhaja iz legende, znane v teh krajih. Ta govori o kralju Laurinu, ki je imel prelep vrt z rožami (Rosengarten). Daleč po dolini Vajolet pa je
vidna JV stena, ki s svojo širino (okrog 1 km) in višino 600 m vzbuja zares mogočen vtis. Poleg tega pa je dohod do stene lahek. Zato ni nenavadno, da je v njej vsaj kakih trideset plezalnih smeri In variant vseh težavnostnih stopenj. Precejšnje število smeri je nastalo še v dobi klasičnega alpinizma konec prejšnjega in v začetku lega stoletja. 2c I. 1874 je bila v zahodni steni preplezana smer. ki se uporablja danes za normalni vzpon (ocena II. III). V Rosengartenspitze imajo svoje smeri plezalci, kot so Dülfer, Preuss. Pia/, Delago. Ri«i in še drugi. Pred drugo svetovno vojno so nastale lepe smeri (V. + V in VI). Pa tudi nove ekstremne smeri nastajajo v zadnjem času.
Sedimo pri vstopu (Janez. Vasja in jaz) ter čakamo Bineta, ki se s počasnim korakom grize po melišču za nami. Nismo ravno najboljše volje, eden izmed vzrokov je vreme, ki je prav klavrno. Sicer pa je tako že vse te dni, kar smo v Dolomitih. Če že ne dežuje, se pripravlja na dež ali pa je ta hip prenehalo deževati. 2e dober toden taborimo ob potočku pod stenami, pa smo doživeli en sam sončen dan in le dva dneva brez dežja. - Zares, vzrokov za slabo voljo nam ne manjka.
Bine in Janez sta pripotovala dan pred nama z Vasjo. Tako sva bila po celodnevnem prekladanju najinih številnih vreč in nahrbtnikov iz enega prenapolnjenega vlaka v drugega In končno še iz avtobusa na žičnico prikrajšana za užitke pri iskanju primernega prostora za tabor. Samo prišla sva, hočem reči. pricapljala pod lepim kupom prtljage na ramenih, in postavila šotor ob šumečem potočku pod strmimi stenami. Kar se tiče vode, torej ne bo problemov. In res jih ni bilo: padala nam je kar izpod neba, tako da je stari šotor sploh ni mogel zadržati. Pri vseh šivih je uhajala noter.
Že ob prihodu se nama je pogled ustavil na jugovzhodni steni Catinaccia (Rosengartenspitze, 2981 m), ki se je črno rumena in mogočna vzpenjala nedaleč vstran. Bine in Janez pa sta nama pokazala razglednico, na kateri so bile vrisane smeri. Prav po sredi trikotne stene se je vlekla bela črta, za katero je na drugi strani pisalo: Via Steger — direttissima, Po tednu slabega vremena, sestopov v dežju ter preganjanju dolgega časa v zamočenih šotorih smo že skoraj obupali in odšli. Od te namere nas je nepričakovano odvrnil dan lepega vremena, Po vzponih, s katerih se za spremembo nismo vrnili tik pred dežjem ali v dežju, smo se odločili prihodnji dan poskusiti v omenjeni smeri, če bo vreme seveda.
558
Vzhodno Stenn Cntinoccio (»81 m). I - Heppergerjevo, 2 - Vogler, 3 - Stege.jcvo,	Foto ing. M. Ciglar
4 — Devejeva smer
Morda je bilo ravno njeno ime krivo, do smo si jo vsi želeli. V opisu smo piebrali: čOO m, VI, 9 ur. Zalo zvečer tokrat nismo igrali taroka, temveč smo raje odšli spat.
Ob pol petih zjutraj, ko sent pomolil glavo skozi na pol odprto lino šotora, je bila zunaj odbijajoča siva megla, iz katere je zoprno pršilo. V mislih sem se že odpovedal dircttissimi in spet zaspal. Ob šestih me je zbudil Vasja čepeč pri vhodu, medtem ko je zunaj veselo sijalo sonce. »Gremo plezat!« Presneto, menda bo res treba iti, jaz pa sem za danes že opustil misel na vsako plezanje. Padlo je še nekaj ne ravno izbranih izrazov na rovaš vremena. V sosednjem šotoru so dogodki potekali podobno. Janez je pričel metati nahrbtnik in kovačijo iz šotora, kmalu nato pa sc je prikazal še sam. Nenavadno, doslej je vedno vstajal zadnji, Vasja je tudi že pričel tlačiti v nahrbtnik najino opremo. Sam sem se spravil kuhati obilen zajtrk, ki naj zaleže za ves dan. Tudi Bine se je pripravljal. Medtem ko smo pospravljali odlične sarme ■ ri na zaseki ocvrta jajca, smo občudovali razbite vrhove Coro-nell, ki so se svetili v jutranjem soncu. Prav-
zaprav jih niti nismo preveč občudovali, čeprav so bili vredni vse pozornosti. Bolj so nas mikale nenavadne megle, ki so silile izza njih. Končno smo le zavezali šotore in se obloženi odpravili čez travnato pobočje proti poti, na kateri šc ni bilo turistov, ki sicer romajo po njej v skoraj nepretrgani vrsti pod stolpe Vaiolet. Počasi smo zavili po ožji stezi pod jugovzhodno steno Calinaccia. Pot je zelo lepa. Vzpenja se med velikimi bolvani in po mehkih travah. Na nasprotni strani doline se vzpenjajo stebri in grape Larseca, za nas zares nenavadnih oblik. Vendar nam vse to ni šlo k srcu. Molče smo se počasi vzpenjali ter gledali predse v nahrbtnik prijatelja ali pa v tla. No. je že tu. trema namreč. V želodcu sem premagoval nenavadne občutke. Ne hi mogel trditi, da so bili po sarmi ali jajcih. Nebo se je počasi pooblačilo ali vsaj megle so bile krive, da je kazalo še kar slabo. Nihče ni nič rekel, a vseeno smo rinili naprej, čeprav ne najbolj navdušeno. Na travnatem gričku smo se ustavili in si s pomočjo razglednice ogledovali smer. Razen izstopa nam je bilo Šc vse kolikor toliko jasno. Tudi ko sva si z
559
Vasjo dan poprej ogledovala izstop (vsaj na razglednici je tam narisan) iz Voglerjeve smeri, nisva ničesar pametnega videla. Ne da bi kaj novega ugotovili, smo se odpravili do vstopa (razglednica je tako trdila).
Tako, Bine je tudi žc pri nas. Vreme je zelo klavrno, vsaj nam se zdi. V zraku visi vprašanje, ali se v takem vremenu in tako pozno (osem je že) sploh splača vstopiti. Vsak nekaj mrmra sam zase, na koncu pa smo le vsi tiho. Lepo. Pa dajmol Začnem razvijati vrv. Vasja pa meče kovačijo iz nahrbtnika. S seboj imava tudi fotoaparat z barvnim filmom pa še rezervni film. Bine in Janez sta tudi že razvila vrv in pripravila železje. Mečemo novec, kdo bo plezal prvi. Žreb je naklonjen nama z Vasjo. Naveževa se in Vasja prične raztežaj po lažjem svetu. Po sliki gre smer šc raztežaj po skrotju na nekakšen stebriček, nato pa levo v zajedo. Prečnica v zajedo je videl nenavadna ali bolje, tam sploh nič ni videti. Zato raje splezam levo navzdol kakega pol raztežaja in pristanem na polički. Nad njo se začenja dolga, mestoma pretrgana zajeda, po kateri v spodnji polovici stene poteka smer. Varovalni klin na polici priča, da smer poteka tukaj, in Vasja, ki je medtem prišel za menoj, ga takoj uporabi. Prvikrat danes robantiva nad razglednico (stvar se bo ponovila še enkrot — pri izstopu seveda).
Pričnem prvi raztežaj šestice. Gre mi odlično (vsaj zdi se mi tako). K vragu vsa trema! Razpoloženje se mi skokoma dviga. Pridem do majhnega a dobrega stojišča, Vasja mi sledi, odloži nahrbtnik in pleza mimo mene navzgor. Izgine za previsom. Vrv mi enakomerno teče skozi roke, sem pa tja zaslišim tlesk vponke, vrv obstane, steče hitreje in spet enakomerno polzi: tudi Vasji gre dobro od rok. Skozi oblake in megle posije sonce. Občudujem divje oblike Larseca, pa mi razgled zakrije Janez, ki je že za nama. Prov nemilo me stlači v kot in že se gneteva na majhnem stojišču zamotana v vrvi. Toda ne za dolgo, Vasja me pokliče s seboj. Pričnem se vzpenjati v razkoraku pa navpičnem kotu. V steni tiči nekaj solidnih klinov, vmes pa jc treba zlesti prosto. Oprimki in stopi so majhni a izvrstni: uživaška plezarija. Kmalu sem pri Vasjl, nekje spodaj pa že slišim Bineta, ki se je pričel vzpenjati. Po brezuspešnem poskušanju navzgor čez krušljivo previsno stopnjo nadaljujem levo, cdkrijem klin in po nerodni prečnici dosežem rahlo previsno zajedo.
Ko pogledam navzdol, se spomnim na aparat. Pogled mi seže prav do vstopa. Pod seboj vidim Vasjo na polički, sonce je spet pokukalo skozi
megle, skratka, kar lačen sem fotografiranja. Pa še rezervni film imava s seboj. Ampak kje je fotoaparat? Poln grdih slutenj zakličem Vasji. če ga ima on v nahrbtniku. Kje pa! Ko sem se spodaj navezoval, sem ga odložil in ga pozabil pobrati. Iz kože bi skočil. Malo pred odhodom v Dolomite mi je neka piijazno duša ukradla fotoaparat. Vasja mi je nato sočutno obljubil, da bom lahko poslikal kak film z njegovim. Ko pa sva ga vzela s seboj na prvo turo in napravila prvi posnetek, se je mrha pokvaril. Bine nama je nato posodil svojo rezervno rusko škatlo iz bakelita (ki pa se je kar dobro izkazala), zdaj pa leži spodaj pri vstopu. Občudujem okolico. Slike bi bile čudovite. To sem skozi ves vzpon ugotavljal, medtem ko je Bine navdušeno pritiskal, kar je še bolj kurilo mojo jezo. Za tolažbo mi je na vrhu obljubil, da mi bo poklonil kak diapozitiv. Jeza me pa drži še danes. Polcgujem se v klinih in na majhnih oprimkih, na najbolj previsnem delu moram celo vpeti streme. Ko sem čez. sledi še kakih deset metrov prostega plezanja. Trenje me malo ovira, a pod suho prstjo odkrijem debre oprimke, kar kasneje spravi v smeh Vasjo. Prst in znoj sta mi na obrazu napravila, ne da bi se tega zavedal, zabavno masko. Kmalu sem na stojišču, kar izpričuje lepo število klinov zabitih na območju enega kvadratnega metra. Usedem se na šop trave, ki je moker kot goba, ker nanj kaplja voda iz mokre previsne poči nad menoj, noge pa uprem na nasprotno stran zajede. Hlače imam seveda čisto premočene, kar pa stoično prenašam, saj nimam druge izbire. V tolažbo mi je soliden va rovalni klin. Ko mi Vasja sledi, ga med varovanjem opazujem in premišljujem o odličnih diapozitivih, ki bi jih lahko napravil. Vasja pri meni odloži nahrbtnik, ga obesi v klin in prične z naslednjim raztežajem. Dobro napreduje. Ko izgine za robom, mi vrvi hitro polzita skozi roke. Pod sabo slišim Bineta in Janeza. Nad previsnim delom se prikaže roka, za njo pa še vse ostalo. Janez je kmalu pri meni in že se stiskava no pičlo odmerjenem stojišču.
Nekaj više najdem dva specialčka, zvezana z odlično perlonsko vrvico — sled spuščanja neke naveze. Le kdo je bil v stiski in je pustil tako dragocene reči v steni? Spravim vrvico in kar z roko izrujem oba klina. Pri Vasji pustim nahrbtnik ter po nerodni prečnici pod streho in po razčlenjenem svetu nad njo pridem do dobrega stojišča. Tu si ogledujeva, kaj vse sva danes v steni našla: kram-vanadijevo vponko, tri spe-Cialčke in precej vrvic — seveda ne konopljenih. Lepa navada, puščati take stvari v steni, nama
560
dvema zelo ugaja. Skupaj z najdbami prejšnjih dni sva si že kar lepo izpopolnilo opremo. Po naslednjem raztežaju sva pod navpično, na enem mestu previsno krušljivo zajedo. V njej tiči nekaj klinov, vendar se v glavnem pleza prosto. Dolgo se zadržujem v čudni prečnici, ki teče pod zajedo. Skala se drobi pod prsti In moje predstave o nekrušljivih Dolomitih so močno načete. S trudom odkrijem nekaj krušljivih oprimkov za prste. Nič ne pomaga, vpeti moram majavi klin, čeprav vem, da me bo zaradi tega kasneje oviralo trenje. Končno sem pod zajedo. Mokra je v spodnjih nekaj metrih in kar poprijeti je treba, da pridem do klina. Ozrem se navzdol. Poleg Vasje sta na stojišču ie tudi Janez in Bine. Kaj, tako dolgo se že obiram? Malo više moram vpeti streme, nakar je koncc s klini. Neverjetno, kako dolg je lahko raztežaj. Ko zagozden v zajedi ob veliki luski, vpet v dober klin, vlečem vrvi in so krušljivi oprimki za menoj, si moram priznati, da sem se upehal. Vasja se mara z nahrbtnikom pošteno potiti za mano. Janez mu sledi in kmalu za tem, ko mi Vasja da nahrbtnik, preči po luski iz zajede ter izgine za robom navzgor, se že prerivava na ozkem stojišču. Kot na vseh stojiščih, kjer sva se danes stiskala, mu tudi tukaj povem, da Ima čelado postrani. Nenavadna je ta njegova čelada, nikakor mu noče obstati na glavi pokonci, ne morem si kaj, da ga nc bi dražil. Kako je s to stvarjo? Pravi, da ima ob straneh ventilatorčka. Levi da je pokvarjen in zato noče biti pravega ravnotežja.
Vasja medtem prevrže vrvi okoli roba in preči na drugo stran. Ko mu sledim, me vrvi vlečejo iz stene. Kar zoprno. Na stojišču malo počakava in razpravljava, zakaj Vasja ni varoval pri klinu na vrhu stebra, od koder me ne bi vlekel iz stene. Medtem sta Janez in Bine za nama. Hitro si sledijo raztežaji po bolj razčlenjenem svetu m že smo v vrhnjem delu stene. Tam, kjer kaže razglednica, da je treba iti, je popolnoma gladka navpična plošča, dolga vsaj poldrug raztežaj, če ne dva. Tudi od blizu je videti neprehodra (s svedrovci bi seveda šlo). Lepa ploha ne preveč izbranih izrazov se ponovno vsuje iz naših ust na račun razglednice in tistega, ki je vrisal smer. Najbrž se mu prečnici v zgornjem delu nista zdeli v skladu z imenom smeri, pa jo je popravil (to, da je spodaj dodol eno. ni čisto v skladu s tem sumom). Začnem iskati bolj desno in pod prislonjenim stebričkom odkrijem klin. Splezam na stebriček, kjer zmanjka vrvi, pa tudi vaio-valni klin tiči v steni. Ostali pridejo za menoj. Ocenimo, da smo še kakih pet raztežajev pod robom stene. Sedimo na stebričku, robkamo slad-
kor v kockah in pijemo vodo, ki smo ja nosili s seboj. Ugotovimo, da so to skoro lepi trije Kogli drug vrh drugega. Izpostavljenost in trikotna oblika stene res spominjata na Kogel, le gredine ni. No, čisto brez nje tudi ne gre: v sredini stene je pas bolj razčlenjene in polož-nejše skale.
Vasja išče, kje gre smer. Stena jc tu pokončna, izpostavljenost nenavadna, oprimki pa čudoviti. Šotora spodaj ob potočku sto videti prav smešno majhna. Vosja pride po nekaj metrih do klina, nato pa po dvajsetmetrski prečnici v desno na poličko, kjer odkrije nov klin. Kar dobro mu gre. Nadaljujem iz poličke poševno proti levi navzgor proti trem klinom. Uživam. Toda z užitki je kmalu pri kraju, v roko me prime krč, takoj nato pa še v drugo. Lepa reč. čim skrčim roko, začutim vozel v podloktl in držim se zelo težko. Pri klinu malo počakam in se noto nekako primotovilim preko čudovite prečnice no poličko. Ves čas s stegnjenimi rokami seveda. Plezanje bi bilo tu sicer čudovito lepo. Ko pa se mi še odlomi oprimek in se s težavo obdržim, si želim samo čimprej iz stene. Malo višje napravim stojišče. Vasja pleza naprej do klina in preko luske do naslednjega klina. Ves čas z zavidanjem poslušam njegove navdušene klice o lepi plezariji, oprimkih, čudoviti luski in podobno. Ugotovi, da bo imel premolo vrvi za prečnico in izgine za robom. Zdaj sem na vrsti jaz. Malo navzgor, nato v prečnici iščem redkih oprimkov in že sem pri Vasji. ki sedi v skrotju na robu stene. Počakava Bineta in Janeza. Slednjemu še zadnjič z resnim obrazom povem, da ima čelado postrani. Po krušljivem in položnem razu se nato vsi hkrati vzpenjamo na vrh.
Tu sledi obvezno slikanje. Spet sem prijazne volje zaradi pozabljenega fotoaparata. V poznem soncu občudujemo vrhove, ki nam jih megle odkrivajo in ponovno zakrivajo. Vpišemo se v knjigo, pospravimo našo ropotijo in zvijemo vrvi. Po že znanem normalnem pristopu sestopimo na Posso Santner in pod stolpi Vaiolet v tabor. Jaz seveda še ne. V mraku se moram vzpenjati pod steno po aparat. Sprva sem nejevoljen, nato pa se premislim. Prelepo pot, zo katero zjutraj nismo imeli časa. prehodim tokrat počasi in občudujem velike bolvane, ki so videti v ugašajoči svetlobi še bolj nenavadnih oblik. Skozi megle mežikajo zvezde. Bolj slutim kot vidim steno, ki se mi zdi še višja kot v soncu. Spodaj se nekje prižge drobna lučka, za njo še ena. Tam so prijatelji, ob sveči obujajo spomine na pretekli dan. Skušam urediti vtise, pa ne gre. Zdi se mi, da je bolj prav tako. Poln sem čustev. Tistih lepih, ki
561
jih ne morem kar tako opisati, ki pa človeka včasih povsem napolnijo, da ni prostora za ničesar drugega.
V temi pridem da šotorov, kjer me Vasja pričaka s polnim loncem limonade. Kuhamo, po večerji pa v najinem šotoru igramo tarok pozno v noč. Bine pa. ki karte kategorična zavrača, spi spanje pravičnega pri sosedovih. Končno sveča ugasne in le šum vode še moti nočni mir.
Stegujeva smer v JV stent Catinaccia (VI). višina 600 ir, čas plezanja 9 ar.
Plezali B. avgusta 1M7. navezi Janez Gradišar (AAO) -Dine Mlač (AO L; matica) in Vasjo Doberlet (AAOJ -Matija Dale»!« (AO Lj.-matka).
Plezali smo toroj šllije v dveh navezah In nc trije, kar po se Iz sestavka najbrž ne da dobro razbrati.
SKUPINSKI IZLET V BUDIMPEŠTO, VISOKE TATRE IN PRAGO
Dr. Branko Šalamun
Maribor, 20. 8. 1966 zjutraj.
Pivi se nam je predstavil vodnik Mirko, v novem mercedcsovem avtobusu, po mikrofonu, kmalu po odhodu iz Ljubljane, ko smo se držali rezervirano — kolikor se nismo poznali od prej. Ljubljančani so najbrže stari znanci. Sam poznam Mirka, pa planinski, Janeza, po medicinski, in sina Andraža, po družinski liniji. Andraž ne pozna nikogar, razen mene. V naslednjih dneh bova spoznala štirideset novih sopotnikov. Smo pisana družba. Še preden je vstopila v 2alcu prva Štajerka, Ljerka, nas je ogrel Mirko z naslednjim poročilom:
Zbral smo se iz desetih planinskih društev. Naša povprečna starost znaša 39,08 leta, po avtoritativnem Mirkovem mnenju smo torej v najboljših letih. Najmlajši je petnajstletni Jure, ne Jurčck, najstarejši, mariborski inženir, se bliža sedemdesetim in se vrača v Brno med rojake iz mladosti. Največ je prosvetnih delavcev. To je prav, naj se le izobražujejo.
Trije pravniki so si razdelili svoje funkcije tako, da bo vodnik Mirko tožilec, Igor branilec, sodnik Milan pa sednik za vse sporne zadeve, ki jih bodo reševali sporazumno po planinsko.
Od zdravstvenega kadra ne bo posebne zdravstvene koristi. Docent Jar.ez se razume na kožo in bo dober le za žulje in opekline. Magistra Nada ni mislila na zdravila, ko se je podala na turistično — planinsko potovanje. Morda jc vzela s seboj zdravila za moža zobozdravnica? Pediater bo prišel na vrsto — če bo — čez devet mesecev. Dva študenta držita ravnotežje dvema upokojencema. Štirje zakonski pari In trije očetje s potomci pa bi naj držali ravnotežje nepreštetim podjetnim fantom in veselim dekletom. Srečno pot!
Pešta. 21. 8. 1966
Včeraj smo se kopali v soncu in v Blatnem jezeru, nekje med Fonyödom in Szäntadom, ugaslim ognjenikom onstran Balatonu nasproti. Sinoči smo poslišali v Budimu, v gostišču Howös-vögy (Tiha dolina) odlično cigansko muziko in sledili šalanim in ognjevito pristnim plesalkam in plesalcem i očmi.
»Vaš temperament je vulkanski« sem rekel profesorici, ki je obiskovala ljudsko šolo v Somboru. govorila srbski in nas prizadevno seznanjala z madžarsko prestolnico in njeno preteklostjo. »Prav imate. Takšna je vsa naša zgodovina.« Ni nam je razsvetlil ognjemet s spomenika osvoboditve, z vrha Gelertovega hriba, imenovanega po enem od mnogih narodnih svetnikov. Bil je bleščeč odsev službene parade in družbeni praznik 20. avgusta, rojstnega dne ustave, razglašene - zanimivo: ELJEN AUGUSTUS 20 - na godovni dan Svetega Štefana, prvega kralja iz dinastije Arpadovičev.
£


//innv / / i i i > v * <•
//i Ii\\\\ r / I I I 1 > \ V
SPRCHY SPRCH
c
562
Od vsega, kar smo včeraj in danes videli in slišali, nam brni po glavah: Najmlajšo svetnica Margareta, posestnica otoka toplih vrelcev med Budimom in Pešto, je bila rojena v Trogiru. Hu-njadi Janoš in Sibinjanim Janko sta dva priimka in dve imeni istega junaka. Na trgu Herojev je ostal Leninov spomenik, poleg podstavka, na katerem je stal Stalin do 1956. Kardinal Mindzenti živi že deset let v ameriški ambasadi, med parlamentom ob Donavi, grajenim od 1880 do 1896, v tistem razdobju avstro-ogrske monarhije, ko v Budimpešti niso vedeii kam i denarjem, in med moderno palačo CK, v kateri predseduje sekretar Janös Kadar. Eljen augustus 20!
Kežmarska chata, 24. 8. 1966
Slovaški carinik, ki jc poizvedoval ali dežuje tudi v Jugoslaviji, je napovedal za Tatre »sueho a teplo: v chate« — in še topleje: v hotelu. Njegova napoved drži, na vse zgodaj znova rosi. Vremenu navkljub smo zidane volje.
»Ta prvi dan« smo obredli greben apnenčastih Belanskih Tater in se vrnili skozi Skalnata vrata pod granitni Kozji in Jagnječji in pod Jastrebov vrh.
V	tatranskeiri narodnem parku (TANAP), največjem naravnem rezervatu v Evropi,1 strogo upoštevajo strogo obvezna navodila in predpise. Z njimi me je prepričljivo seznanil devetletni Peter Kolinač, oskrbnikov najstarejši sin, ko sva jo mahnila mimo jezer k sosedovim v Brnčalovo choto, vabit k predvajanju bar/nega filma o tatranskem rastlinskem in živalskem svetu.
V	mraku poznega večera so zasledile Petrove mlade, kot oglje črne oči dve temni postavi na granitnem produ, preko katerega ne teče nobena markirana pot.
Drago bosta plačala »pokuto«2 za svoj prestopek, če ju bodo zasledili TANAPCI.3 Prvič je njuno tavanje življenjsko neverno, zaradi kamnitih plazov. Drugič se na produ hitro zaide. Tretjič plašita zaščitene »svište a kamziky«.4 četrtič ju lahko napade medved. In petič in sploh je hoja po »neznačkovanych cestach zakazana«.5 Je mar pod Triglavom dovoljeno trgoti rože? — je vzkliknil Peter v rastočem vznemirjenju in zamahnil z roko po zraku nad navadno zvončnico, ne da bi se je bil dotaknil.
1	Zaščiteno, strokovno upravljano področje tatranskega norodnogn parka javicmn 70 C00 ha v slovaški in 21 0C0 hektarov v poljski republiki.
2	Globo.
3	Poklicni ali prostovoljni voruhi TANAPA in njegovega naravnega bogastva.
4	Svizce in qomie.
s Netnorkirunili poteh prepovedanu.
Keimaiska Chata (1612 m). V ozadju Bnlanskč Tatry
Ko nas je vodil poljski przodovnik4 inženir Woj-ciecii istega dne po neeksponironem grebenu Belanskih Tater, nas je discipliniral mimogrede in skoraj brez besed. Nismo sc razhajali in nismo prehitevali, nismo zastajali in nismo prečkali serpentin (»Ne skracujte chodniky!«).' Nihče ni vpil in nihče ni trgal rož, ki so zaščitene prav vse in ne le najbolj znamenite, ki so domo edinole v Tatrah in v polarnem krogu.
Zvečer so fantje v koči ubrano zapeli, po slovensko in po slovaško, z lepimi dekleti, prakti-kantkami iz gostinske šole v Košicah. Najmlajše je zamikalo, da bi pomoževali v medslovanski tekmi s slivovko in z vodko. Pet minut pred dvaindvajseto je električna luč trikrat pomežiknila in točno ob dvaindvajsetih je ugasnila, v sklodu z napisom na hodniku: »Dakujeme že nerušite nočny klud.«6
V tistih dneh je pisala Melita Vovkova z Bleda: V londonskem Hyde parku mečejo tudi Jugoslovani
' Vodnik.
7	Nc prečkajte sc-pe.ntin!
8	Zahvaljujem se vam, da ne kalite ročnega miru.
563
2ičnico na Lomnlcky Štit (2432 m)
papir v košare za odpadke. Na Bledu mečejo tudi Angleži papir po tleh.
Hotel ob Popradskem jezeru, 26. 8. 1966
Konec deževnega avgusta in sredi Tater, kjer že brez napovedi najraje dežuje, je sinočni naliv poživil slehernega med nami takole: V rarem jutru smo sestopili po pravljično lepih pobočjih in ob gorskih potokih med smrekami v leseno Javorino na slovaško-poljskl meji, v dežju. Videli smo Morsko malo oko, eno najlepših jezer ne le poljskih Tater, pod Vršaci in pod kopami oblakov, v dežju. Po mokrem asfaltu nas je varno vozil tenorist Vlado iz svetovljanskega Zakopanega v Javorino in naprej skazi folklorni Zdiar na severu in okoli tatranske verige na jug skozi letoviško Loinnico in sindikalni Smokovec in zdraviliške Hage do Škrbskega jezera, zgodovinsko in literarno revnega in vendar Bledu podobnega. Znamenito in čudovito stezo med Štrbskim in Popradskim plesom smo prehodili nevedni, v temi in v dežju in se končno — prepustili pomirjujočemu objemu vroče vode, varno spravljeni ra napisi: Sprchy.
Predali smo se razkošni in bajni, poživljajoči in pomlajujoči sprostitvi, po vseh nadlogah in naporih ne le tistega dne.
Praga, 1. 9. 1966
Naslednjega dne je bil svet za nas lepši in življenje radostno. Gora sicer nismo prevračali, še zavzeli jih nismo — le na spominskem cintorinu' onstran jezera in pod granitno steno smo odprli oči za žive, kakor slovanski velikonočni pirhi vesele barve, tiste bar/e (na črnih pokopaliških križih), ki so nas razveselile na domočih lesenih hišah v Ždiaru tokrat, ko je posijalo nanj prijazno sonce.
Naslednjega dne smo zavzeli črne Ryse (2500 m), prekrite s pravkar zapadlo, deviško in snežno belo odejo.
Naslednjega dne smo doživeli ob najvišjem in najglobljem, Hyncovem jezeru dan, kakršnih je celo v Tatrah po hudih nevihtah malo. Svež in jasen, kristalno čist in prosojen in skoraj nepozaben.
Znojmo, 3. 9. 1966
Iz Češkega Roja mi bo ostal v spominu sinov nemir pred vzponom na nedolžno steno, s šolskimi, v vulkanski peščenjak izsekanimi stopinjami, pred očmi udeležencev izleta.
' V letih 1936-1940 je zasnoval prosti slikar in obcievalec lotet edinstveno spominsko pokopališče la iitve planin, mrtvim v spomin, živini v opomin.
564
Iz gostoljubne, zlate Prage s starim sokolskim domom in z modernim ogrevanim kopališčem ob Vltavi, od črnega piva pri Flecku (»Dej Buh štesti — 1499.-) do laterne magike, od strahovske knjižnice do zgodovinskih oken za defenestracije na Hradčanih, tiste pred tridesetletno vojno in tiste Lorentanski cerkvi naproti, v 1948, bom upošteval sinovo priporočilo iz Divadla hudbi, kjer sva poslušela predavanje »Kaj veste o beatlesih?« in opazovala kulturna in glasbeno šolano mlado publiko: »Glej, oče. da se ne boš navdušil preveč za modo, ki je pase!-«
Ljubljana, 4. 9. 1966
Če smo bili ob odhodu rezervirani nekoliko preveč, smo bili ob vrnitvi distancirani malce premalo, na primer tik za mejo pri Šentilju. Po pojasnilu, da smo planinci, ni vstopil carinik v avtobus, kakor da ne bi bili zamenjali »šuštovcev« in kave in slivovke za češki kristal in za nahrbtnike in za gumijaste blazine — ali kakor do tega ne šteje več za prekršek. Ali no primer v
mariborski Slaviji, zarodi muškatnega silvanca, popitega na dušek in na zdravje in zaradi srečne vrnitve v domovino, po 600 km dolgi vožnji iz Znojma.
Zelenica, nedelja, 2. 10. 1966
Zbrali smo se vnovič, vsi razen službeno zadržanega Cirila iz Vrtojbe in šoferja Vlada. Dvignili smo se da gorenjske kosodrevine (slovaški izraz za ruševje), v jeseni, ko rumenijo macesni in rdijo jerebike. Na Češkem jih zasajajo ob novih avtostradah.
Pod modrim nebom in belimi stenami Karavank smo si rekli: Na Koroško poglejmo! V Ziljsko dolino, ko bo štehvanje, in v Celovec, kjer še imamo šolo, ki velja, in gare, glej, ki so visoke kakor prej.
Popradsko jezero
565
ŠE O SKRIVACIH V SOLČAVI
Joža Vršnik
Ob spisu o »rezenterjih« (PV 1966 stran 519) se je morda kdo zamislil, čemu so se llihtengorji (vojni obvezniki) umikali vojaški službi, čemu so dezerterji (vojni obvezniki — begunci) uhajali od vojakov in zakaj so se obaji skrivali v Solčavi. No ta vprašanja bi rad odgovoril tako, kakor sem v mladih letih slišal pripovedovati stare ljudi.
Prvi odgovor na zadnje vprašanje. Solčava je imela za tiste čase dokaj dobre zveze s Koroško, spadala je ped Štajersko, s katero jo je vezala le struga Savinje in ob njej borna steza. Ta pa je bila spomladi, ko je po gorah kopnel sneg, ob jesenskem deževju in poleti ob vsakem večjem deževju, neprehodna. Od koroške strani za skrivače ni bilo nevarno, razen I. 1852. Takrat so Korošci hoteli naloviti solčavskih fantov in jih namesto svojih poslati v avstrijski »mi-liter«. To pa se jim ni obneslo, a to je zgodba posebej opisana. Od štajerske strani je pa skrivače in Solčavo varovalo gorovje, Savinja in še dobro organizirana obveščcvolna služba. Solčavo je bila takrat kakor majhna republika. Težko dostopna, ljudje v Solčavi pa dobri, gostoljubni in za človeka v potrebi požrtvovalni. Kdor ni bil pošten, je v Solčovi kmalu izpiskal, kogar so pa sprejeli za svojega, temu pa so bili v pomoč v vsaki sili.
Po pripovedovanju starih ljudi nekdaj v Avstriji rok vojaške službe ni bil nič določen. Ne morem trditi, da je to točno, pripovedovali pa so tako, Ko so mladega človeka dobili v vojaško službo, so go držali v službi, dokler je bil zmožen službo opravljati. To pa je lahko trajalo tudi do štirideset let. če ga ni prej rešila invalidnost ali smrt. Ko so onemoglega soldata odpustili z nekaj goldinarji odpravnine, ki je morda zadostovalo za nakup lajne, se je pač napotil v svoj rojstni kraj. Tu pa ni našel več svojih ljudi. Po tolikih letih je komaj še koga poznal, bil je tujec v domačem kraju. Za delo je bil nesposoben, njegovi že daljni sorodniki se niso čutili dolžni, da ga vzdržujejo, velikokrat tudi riso bili tega zmožni. Siromaku ni ostalo drugega ko palica
v roki in pot pod nogami. Pri dobrih ljudeh je moral prositi za hrano in prenočišče. Za to se jim pa oddolžil s pripovedovanjem novic in vojaških doživljajev. Med te pa je vpletel tudi to, da je vrag rekel: »Vse hudo na svetu sem že doživel, pa vse drugo bi se upal doživeti še enkrat, rekrut biti pa nikoli več.« In takih popotnikov je bilo veliko.
Pripovedovali so tudi o kaznih, ki so bile vojaku zmeraj na razpolago. Že kar »špange držat«, je bila dovolj hudo zadeva. Obsojenec je moral sesti na tla, dali noge in roke navzkriž, pa so mu z verigo priklenili levo roko v zapetsju k desni nogi v gležnju, desno roko k levi nogi in to tesno skup zategnili tako, da so mu prsti na rokah kmalu postali višnjevi. Tako sključen je moral presedeti določen čas. Ce se je hotel količkaj premakniti, se je prevrnil na stron, kar je njegove muke še povečalo.
Se hujša kazen je bila privezovanje. Obsojencu so rake za hrbtom privezali navzkriž in ga privezali k zaponki v zidu. Pri tem so mu roke pritegnili tako visoko, da je mogel stati samo na prstih. Ce je omedlel in se zgrudil, ga je paznik moral spustiti na tla in ga spraviti k zavesti, nato pa spet privezati, dokler ni kazni prestal. Včasih so tako privezanega pozabili, potem pa so našli mrtvega. Dve uri privezan ni ostal živ nobeden. Tudi tepli so jih s palicami. Slečen do golega se je moral obsojenec nagnili čez stol. Krepak vojak jo bil določen za to, da mu jih je nadeval določeno število. Ce je bil do obsojenca le nekolika preveč obziren, se je moral še on sleči in nagniti čez stol. Zato je raje udarjal na silo, kakor da bi jih bil še sam deležen. Drugi vojaki so morali to mučenje gledati, da se je vsak dobro premislil, preden ga je koj polomil. Sto udarcev s palico je pomenilo »gvišno smrt«. Kolikor sem mogel videti iz knjig, so cesarico Marijo Terezijo imeli za veliko vladarico. Vojaki in preprosti ljudje je pa niso ohranili v dobrem spominu. Še zdaj pravijo slabemu vozniku furman Marije Terezije. Prav tako slabemu delavcu in obrtniku, kateremu se delo včasih posreči, včasih skazi. Pripovedovali so, do je ona vpeljala pri vojakih kazen s šibami. Baje se je dala tepsti s slamnato bilko. Kolikor udarcev zdrži ženska s slamo, je rekla, toliko jih lahko zdrži moški s šibo. To kazen so izvršili tako, da se je toliko vojakov, na kolikor udarcev je bil obsojenec obsojen, postavilo v dve vrsti obrnjeni druga proti drugi v potrebni razdalji. Med vrstama je moral teči obsojenec. Vsak vojak ga je moral udariti s šibo. Ce ga je kateri zamudil ali premalo udaril, se je moral še on sleči, zato o usmiljenju ni bilo govora. Cim nagleje je obsojenec tekel, hujši so
566
bili udarci. Robanov pastir Tomaž Prelesnik, rojen I. 1848, je pripovedoval, da je se poznal nekega Foltana, ki je »gaso tekel», kakor so to kazen imenovali. Od takrat se je Foltanu glava tresla tako, da ga je bilo mučno gledati, s kakšno težavo je prinesel žlico v usta, za delo pa je bil popolnoma nesposoben. Tako so pripovedovali stari odslovljeni vojaki. Drugi so to verjeli in pripovedovali naprej, morda so tudi nekoliko pretiravali, mislim pa, da vsega gorja, ki ga je moral prebaviti nekdanji vojak v tolikih letih, nihče ni mogel zajeti v svoja pripovedovanja. Kar pa so pripovedovali, je bilo dovolj, da je marsikak vojni obveznik raje odšel v Solčavo kakor v vojaško službo za vse življenje.
Ko so določili rok vojaške službe na dvojset let, to za vojake še ni pomenilo bistvenega zbolj-
šanja. Ko so rok službe skrajšali na dvanajst let, je skrivaštvo začelo upadati. Nekako v tem času se je odprla tudi pot v Ameriko, kamor se je umaknil marsikdo, ki mu komis ni dišal. Razumljivo je, da so bili Solčava in Solčavani zaradi skrivačcv pri takratni oblasti slabo zapisani. Tudi takratni nemški časopisi so Solčavo opisovali kot kraj, ki je tujcu težko dostopen, še težje pa se je iz njega živ vrniti. Resnica pa je bila taka: Kdor je tvegal obisk v Solčavo, se je kar vsak srečno vrnil, potem pa je hvalil dobroto in gostoljubnost Solčuvanov. Kdaj je umrl zadnji skrivač Paličnikov Gregor, ni natanko znano, to pa je gotovo, da je še I. 1877 zibal mojo mater vpričo žandarjev. Nekako takrat se je zaključevalo zanimivo, po premalo raziskano in opisano poglavje solčavske zgodovine.
100 SMERI VI. STOPNJF, poleg tega pa še vrsto zimskih vzponov je od I. 1948 do I. 1957 preplezal Hermann Buhl. V spomin na desetletnico njegove smrti na Cogollsi omenimo nejbolj znane Začel je v Karwendlu, Wettersteinu in W ider Kaiserju. Tu je žc I. 1948 pozimi kot prvi prepletal najbolj znane, najtežje smeri: Severni raz Lalidererspitze, direktno v južni steni Schüsselkarspitze, vzhodno steno Fleischbanka, zapadno steno Moukspitze, mnoge od teh sam. 2e I. 1948 je imel za seboj severno steno Grand Charmoz (prva ponovitev direktne smeri). Naslednje leto je plezal v Dolomitih med drugim Eisensteckenovo smer v zapadni steni Rotwanda in južni steber Marmolade, v Mt. Blancu južni steber Aiguille Noire, severno steno Aiguille Blanche in greben Peuterey. L. 1950 je ponovil Sollederjevo smer v Civetti, prvi pozimi prišel čez jugo-zapadno smer v Marmoladi, preplezal severno steno Zapadne Cine, Slosserjevo smer v južni steni Tofane, zapadno steno Cime Canali, kjer je ubral pot po poči, po njem imenovani. V Mt. Blancu je kot prvi v enem vzponu prečil vse Aiguilles de Chamonix in preplezal severno steno Druja in Pointe Walker v Grandes Jorasses. L. 1951 je bil v severni steni Triglava (Takrat je predaval v Ljubljani in v Celju. Prišel je med nas kot najskromnejši človek.), v Bernskih Alpah preplezal severno steno Aletschhcrna In severovzhodni steber Finsteraarhorna, Sentinelle Rouge v Brenvi in severno steno Dent d'He-renso. L. 1552 opravi sedmo ponovitev severne stene Eigerja, prvi kol samohodec pride čez severovzhodno steno Piz Badile, čez vzhodni steber Tofane di Rozes kot četrti, kot prvi sam čez zapadno steno Cime d'Ambiez, čez vzhodno steno Zinal - Rothoma in spet sam čez slovito južno zajedo v Schüsselkarspitze.
L. 1953 je prvi pozimi sam preplezal vzhodno steno Watzmonna in prečil la Meije, sam spet vzhodno steno Fleischbanka (Aschenbrennerjevo in Dulfcrjevo smer). Sam pride na vrh Nanga Parbata (8125 m) v Karakorumu.
L. 1954 spleza v Dolomitih in Berchtesgadenskih Alpah sam nekaj najtežjih smeri. L. 1955 nadaljuje to v Wilderkaiserju, v Mt. Blancu pa kot deseti ponovi vzhodno steno Grand Capucina in južno steno Dent du Geant. Naslednje leto ga najdemo v Doch-steinu, največ pa v Mt. Blancu. Tu kot šesti ponovi zapadno steno v Druju, sam zmore Gervasuttijev ozebnik v Mt. Blanc du Tacul, sam Contaminovo smer v vzhodni steni Aiguille Moine, sam Rebuffatovo smer v južni steni Aiguille du Midi, sam preči Grepon in sam gor in dol prepleza Aiguille du Pelerin, vse sam in prvi.
L. 1957 je bil drugič v Himalaji in dosegel Broad Peak (8057 m). Ni ga alpinista, ki bi imel tak plezalski dnevnik, kot ga ima Hermann Buhl. A našteli smo komaj tretjino smeri, ki jih je preplezal.
5 67
ALPINIZEM V NAŠI SOSEŠČINI
(Ob srečanju planincev treh dežel) Dr. Viktor Vovk
Lepo, velike hvale vredno historiografično je to delo, pomembno in zanimivo tudi za nas, slovenske planince, ker nam razlaga furlanski, nam sosedni gorski svet. Avtor Spezzotti, predsednik videmske sekcije CAI, doktor matematičnih znanosti, industrijalec, široko razgledan alpinist, plo-dovit alpinističen pisatelj, pesnik, v društvenem in družbenem življenju furlanskega planinstva neprekosljiv organizator, ta velezoslužni mož si je bil naložil težko opravilo, ko se je lotil iskanja, zbiranja in razčiščanja ogromnega gradiva za sestavo knjige, ki obravnava zgodovino alpinizma v Furlaniji. Delo mu je povsem uspelo. Knjiga je izšla v dveh delih. O prvem je naša revija že poročala (196-1, str. 417-419), drugi del nam razgrinja dejanja in dogodke, predstavlja enciklopedično zbirko osebnosti furlanskega alpinističnega sveta iz let 1900-1964. Veliko se lahko človek nouči iz skrbno sestavljene, zajetne Spez-zottijeve knjige, ki jo bo predvsem planinec alpinist z živim zanimanjem prebiral. Prvo poglavje ima naslov: Nasproti modernemu alpinizmu. Leta 1900 je umrl Giovanni Morirelli, čist in tipičen znanstvenik, mož obsežne kulture, alpinist velikega formata, ustanovitelj furlanskega planinskega društva, Societa Alpina Friulana, SAT, ki ga je 30 let zgledno vodil in dvema generacijama vcepljal navdušenje in ljubezen do dela. Njegov sin Olinto, kakor oče sloveč učenjak, mu je sledil kot predsednik takrat že močne furlanske planinske organizacije, ki ji je 25 let, do smrti leta 1926, z vztrajnim delom, z veliko ljubeznijo načeloval. Najožji njegovi sodelavci so bili Federico Cantarutti, Ing. Luigi Pitacco, Emilio Picco, Arturo Ferrucci, prva dva ne dolgo, ker sta že leta 1907 ali 1908 umrla. Cantarutti je v planinstvu deloval že z očetom Marinellijem, imeli so ju za dušo furlanske planinske organizacije, bil je urednik društvenih glasil »Cronaca« in »In
G. B. Spezzotti: L'Alpinismo in Friuü e In Societä Alpiro Friulnno, Seziono di Udine del C. A. I.. Videm - Ud ne. 1965. 364 strani. 44 slik.
Alto«, na splošno ploden pisec in pisatelj, upoštevan jamar, govornik in predavatelj, priden so-trudnik pri sestavljanju prvih treh knjig ugledne zbirke »Guida del Friuli«. Hoditi v gore - tako je učil - je moralno, duševno in kulturno dejstvo. Kakor so bili po prepričanju Giovannija Mari-nellija osnovni elementi planinstva ugodje, znanje. zdravje in značaj, je Cantarutti dosledno ponavljal: Znanost je z alpinizmom neobhodno povezana.
Luigi Pitacco je bil neutruden odkrivalec številnih vrhov na Furlanskem in v sosedni gorski pokrajini Cadore. Z vnemo je študiral probleme alpskega gospodarstva, posebno karnijskih planin (malghe), Leta 1876 je po vrsti drugi, od Italijanov prvi prišel na Coglians (Grohrnann že leta 1865), naslednje leto je tretji med vsemi, od Italijanov pa prvi dospel na vrh Cianevate -Kellerspitz, ki ga je bil leta 1862 osvojil Mojsiso-witz in leta 1865 obiskal Grohrnann. Leta 1880 je lazil Pitacco v gorovju Cridola. a ni dosegel njegovega vzhodnega vrha (2580 m), ki ga je štiri leta kasneje osvojil Kugy. Od Tržačanov so na začetku stoletja uspešno delovali v furlanskih gorah N. Cozzi, A. Zanutti in G. Cepich, znani z imenom »squadra volonte triestina« — tržaška leteča obhodnica. V Dolomitih si je lovorik pridobival Antonio Berti, v Cadoru so pridno plezali mladi iz hiše Fanton.
V sami Furlaniji je doraščal novi rod. Kar kmalu so bili na glasu po svojih alpinističnih delih Giuseppe De Gasperi, Giuseppe Feruglio, Leonida d' Agostlni, Sergio Petz. Seveda, tudi tile niso še dosegli sijajnih uspehov kakega Pavla Prussa ali Hansa Dülferja, svojih nemških vrstnikov. Toda tu so še plašili z debatami o nepotrebni in nevarni akrobaciji, drznejšim podvigom so odrekali smisel, sleherno globljo vrednost, estetično, etično ali duhovno. Šele okoli leta 1910 se pojavijo Riccardo Spinottl, Alessandro del Torso, Giuseppe Morassutti, Giuseppe Urbanis. Del Torso je eden od pionirjev Iz vrste italijanskih plezalcev »šeste stopnje«, Urbanisa štejejo za prvega Furlana resničnega plezalca. Opravil je mnogo prvenstvenih vzponov, leta 190? so šli prvi Furloni s smučmi v gore, na Kanin so bili namenjeni, pa jih je vreme zavrnilo, tako da niso prišli niti do koče Tam za Belo pečjo (Rifugio Ca n in).
Prvi furlanski alpinist po času je bil Giovanni Hocke (1848-1903). Oblezel je nešteto dotlej povsem neznanih krajev, prehodil nikoli utrujen stotero gorskih vrhov, pristopil na mnoge kot prvi. Njegovo ime je v zgodovini alpinizma vezano na Poliški Spik, za katerega so se leta in
568
leta med alpinisti bili hudi boji. V prvi vrsti teh bojevnikov je stal Hocke. Izjalovilo se mu je več pogumnih poskusov. A leta 1877 je prvi stopil na teme oboževane gore Beljačan Findenegg in samo 13 dni za njim je njen vrh dosegel Hocke, v sladki nadeji, da je on prvi.,. Spczzottijeva knjiga našteva in opisuje še dejanja drugih furlanskih gornikov od začetka stoletja pa do izbruha prve svetovne vojne (Carlo Kechler, Giovanni Nallino i. dr.). Leta 1904 je umrl, komaj 24 let star, sredi plodnega dela in poln neizvedljivih načrtov Leonida d'Agostini. Zmerom ga je gnalo v neznano, v neprehojeno in nepohojeno. Opravil je bil veliko prvenstvenih vzponov, štejejo ga za vodnika nove furlanske alpinistične generacije, ki je bila v cvetu na prelomu stoletja in se udejstvovala še nekaj kasnejših let. Njihov cilj: Odkrivanje in raziskovanje gara v čisto alpinističnem duhu. Takrat so bile Clautanske Alpe, v skrivnostni samoti in tihoti fentastični svet ostrih vrhov, stebrov, kerov in stolpov v razvodju med Tilmentom in Piavo, še dokaj deviško območje, resnična nikogaršnja zemlja. Prav tisti čas so Avstrijci in Nemci začeli ondod metodično prodirati, Steinitzer, Patera, v. Glanvell, v. Saar, Hübel i. dr. D'Agostini je mladino klical na delo: ..Treba so je podvizati z odkrivanjem in proučevanjem naših gora, ako nočemo prvenstva v pristopih in v študiju še naprej prepuščati tujcem!« Kakor ga opisujejo, spominja D'Agostini v marsičem na našega Kle-menta Juga.
V prvi vrsti furlanskega alpinizma je še vedno stal Arturo Ferrucci, najvidnejši in tipični njegov predstavnik, zares čudovita, edinstvena osebnost. Zmerom je bil prvi v Clautanskih Alpah, za njih odkrivanje in opisovanje si je prislužil neprecenljivih zaslug. Prav v tistem pogorju se je vneto udejstvoval Cesare Mdntica, silni Furlan, Berti ga je v počastitev imenoval »drugega odkrivalca gorske skupine Monfalconi«. Pa njem je ime za-dobila Punta Mantica, precej težka gora z ostrim grebenom v tisti gorski skupini. Prvi je bil Mantica, ki je dosegel njen vrh. Celih 25 let za njegovim pristopom je prečudno gora samevala v svojim odmaknjenem svetu. Šele leta 1930 je nanjo dospela, in scer po južni steni, naša odlična naveza Marko Debelakova, Deržaj in Černivec (PV 1962, str. 245; 1966. str. 374). Pristop slovenske naveze na Punta Mantica je bil po vrsti drugi, a prvi po južni steni. Prvi član SAF, ki je padel v gorah, je bil Giuseppe De Gasperi, še dandnnes med furlanskimi planinci na moč češčena osebnost. Opravil je mnogo prvenstvenih v prigorju Karnijskih Alp.
Bil je poln ognja za gore, po večini samohodec, velika dejanja pa je naredil tudi v družbi svojih vrstnikov, zlasti mu je bil zvest prijatelj in zanesljiv spremljevalec no gorskih pohodih prof. Giuseppe Feruglio, kakor on slovit alpinist, geolog, geograf, hidrolog, eden izmed najmarljivejših in najvnetejših v študiju Furlanskih Alp, planinski pisatelj, avtor lepe knjige »Guida del Cadore» (I. 1910), urednik revije »In Alto«. Neznansko veliko gora sta De Gasperi in Feruglio preplezala, največ takih, ki tiste čase še znanih imen niso imele. Spezzottijeva knjiga posveča mladima alpinistoma daljše poglavje, kjer so podrobno opisani njuni številni vzponi, navajajo se številne dogodivščine, ki sta jih pogumna gornika doživela v gorah. Umrla pa sta oba v mladih letih. Guiseppe De Gasperi se je smrtno ponesrečil leta 1907 na ledeniku Giazzer v Civetti, komaj ?4 let star. Giuseppe Feruglio je imel 36 let, ko je umrl v vojaški bolnici med prvo svetovno vojno.
V	prijateljski trojici plezalcev iz prvih let stoletja je stal poleg obeh imenovanih še Sergio Petz, njun vrstnik in zgleden tovariš na skupnih, tudi velikih gorskih podvigih. Petz še danes živi, pozna ga pisec teh vrst, je 84 let star, visok, postaven, zdrav in močan. Ves je v ognju, kadar nanese beseda na njegove gore.
V	spomin na Giuseppo De Gasperija in njegovih dveh v vojni padlih bratov je leta 1925 otvorila takratna tumeška podružnica CAI, imenovana »la Carnica«, velik planinski dom v osrčju enega izmed najlepših gorstev, v Pesarinskih (Sappad-skih) Dolomitih, v vznožju visokega Clap Grande in njegovih belih, stenastih sosedov. Postojanka, Kifugio Fratelli De Gasperi, je bila nekaj dni pred koncem zadnje vojne požgana, a so jo po vojni na novo zgradili in je lepa, prostorna hiša, ena od najbolj obiskanih v vseh Karnijskih Alpah.
Tedaj je videmski SAF predsedoval Olinto Mori nelli. Leta 1910 so po njegovi spodbudi dali društveni reviji »In Alto« podnaslov: znastvena alpinistična revija. Kajti njemu sta bila znanost, kultura nad vse. V svojem delu je stalno poudarjal potrebo za dvig gospodarske in kulturne stopnje furlanskega gorskega prebivalstva. Ob izvolitvi za predsednika leta 1901 je razvijal svoje misli in rozkladal svoj program: I loja v gore, je govoril, je potrebna, a moramo jo imeti samo v pcmoč za strogo znanstveno delo. Nešteti in neskončni študiji se planincem nudijo v hoji po gorah. Na vsak korak naletimo na poseben, poglobljenega opazovanja vreden fenomen. Moj poziv planincem na delo bo mogoče kogc odvrnil cd planinstva ali od našega društva, a na
569
drugi strani bo v veliki meri pripomogel k večjemu zaletu In živahnejši spodbudi za delo njih, ki ljubijo napredek v omiki domačega prebivalstva.
Marinellijeve stroge nazore obdelava Spezzotti kritično v obširnih, zelo zanimivih izvajanjih. Na^ vaja določene primere iz življenja klasičnih alpinistov, kakor so bili E. Zsigmandy, G. Winkler, G. E. Lammer, A. F. Mummery, E. Rey. - Na občnem zboru leta 1906 je Marinelli govoril: »Ne moremo si predstavljati planinskega društva samih članov planincev, kakor ne geografskega samih članov geografov. Taka društva bi bila nemogoča ne le v provincial,em mestu, ampak tudi v večjih centrih Italije. Zato je pravilno načelo, ki vlada v SAr": eni naj plezajo po visokih in najvišjih gorah, drugi krožijo po nižjih hribih, toda tem in onim so povsem enakovredni tisti, ki so se zato včlanili v društvo, da lahko prihajajo v njegovo čitalnico ali knjižnico čitat in študirat.« A na zborovanju leta 1907 je Marinelli med drugim poveličeval spomin na Giuseppa De Gosperija. Takole je govoril: »Srečna dežela, ki ima tako mladino! Samo v teh mladih, kakršen je bil De Gusperi, je sila, na katero se ob vsaki prigodi domovina lahko odkrito zanese. Oni so, ki sestavljajo moč in vrednost vsakega naroda. Mi smo zmerom učili, da je planinstva več ko preprost šport, da je visoka šola za vzgojo, za znanost in kulturo. De Gasperi se je držal teh naukov in načel, gotovo je v sanjah spoznaval, da mu bo za planine vredno umreti.« K besedam predsednika Marinellija nadaljuje Spezzotti svojo kritiko njegove ideologije. De Ga-spri, piše, je bil samo alpinist, njegovi vzponi so bili pristna subjektivna dejanja, obvladoval ga je čist moralni hedonizem. a strah, tesnoba pred vsakim uspehom, sta bila neprisiljeno prizadevanje njegovega avanturističnega duha. Za Olintom Marinellijem je bil leta 1926 izvoljen za predsednika furlanskega planinskega društva SAF prof. Pier Silverio Leicht, docent na bolonj-ski univerzi, slovit pravnik, zgodovinar, književnik, politik (senator), O svojem velikem predniku je po izvolitvi takole govoril: »Njegov program je izražal najpopolnejše ravnovesje med športnim duhom (spirito sportivo) ter pomenom in cilji kulture (fini di cultura). V vsem so mu bila naravoslovna raziskovanja poglavitna stvar. Zanj bi veljalo geslo: Knjiga in cepin.«
Prvi Furlan, ki se je v gorah smrtno ponesrečil, prva žrtev alpinizma na Furlanskem, je bil Vittorio Tessitori, mlad alpinski oficir. Z vodnikom Osval-dom Pesamosca sta nenavezana delala zimsko turo (v decembru 1914) na Zabuš. grebenasto
goro med Strmo pečjo in Poliškim Špikom. Na sestopu na severno stran mu je malo pod vrhom spodrsnilo na gladkem ledu, ne da bi mu bil mogel vodnik pomagali. Kasneje je od kapi zadet umrl v dotlej še nepreplezani severni steni Divje Koze Riccardo Spinotti, po rodu Karnjel. Težko steno je plezal, ko mu je že bilo 55 let. Bil je star član SAF, izvrsten alpinist, učitelj nove alpinistične generacije, mojster v navduševanju mladine. o njem ima ime Sentiero Spinotti, znamenita, v živo skalo vsekana steza v gorovju Co-glians.
Obsežno poglavje posveča avtor dogodkom iz vojnih let 1915-1917. Podrobno navaja sestav obeh vojska na tej in na oni strani mejni Ii gora. 2ivo nam opisuje njuno gibanje, napredovanje in umikanje po položajih, po hribih in dolinah, vsaj po imenih znanih nam vsem. Kakor v filmu se ram ob napeto pisanem besedilu prikazuje grozotno majanje fronte v Kaninskem pogorju, po Čuklji, Črnelskih Vršičih. Velikem vrhu - Rom-bonu, Možnici ter sem dol po Bovškem in Tolminskem. Dramatično je obdelana tragedija velikega umika jeseni 1917, ko je tudi več ko sto-tisoč Furlanov zapustilo domove, vse imetje, da so se rešili na jug, ponejveč v Toskano, čim bliže Florenci. Tu, kjer je na univerzi služboval predsednik Societä Alpina Friulana prof. Olinto Marinelli, je bil zdaj njen zasilni sedež. O bogve kakšnem delovanju furlanske alpinistične organizacije v tisti dobi seveda ni moči govoriti, vendar je tudi tedaj vsaj enkrat i/šla društvena revija »II Alta«, ki jo je sestavil večno delavni Arturo Ferrucci. Po končani vojni so kmalu začeli z delom doma. ali /manjkalo jim je v času avstrijske okupacije (avstrijska vojska je zasedla Videm 28. 10. 1917) pohištvo, doma niso več našli velike, dragocene knjižnice, za življenje in zgodovino društva pomembnih slik, velike zbirke zemljevidov. geoloških kart, znanstvenih instrumentov, alpinističnega orodja. Nekaj vsega tega so kakšno leto kasneje dobili po raznih kotih v Postojni ... (Leta 1926 je društvena knjižnica že spet imela 11 000 knjig, 4290 periodik, 1404 geo-topografičnih kart.)
Med vojno so bile skoro popolnoma uničene koče Marinelli (Cogliäns, zgrajena 1901), Neveja (zidana stavba iz I. 1909), Kanin (Tam pod Belo pečjo). Te poslednje niso obnovili, pač pa so I. 1934 zgradili više gori, pod Prevalo, kraj ledenika, lepo novo postojanko Rifugio Gilberti, v spomin na leta prej v gorah padlega odličnega alpinista Gilbertijo, ki o njem še pride beseda. Koče so bile tedaj opustošene, a je od kraja za nekaj let šlo tudi brez njih. Oživela je navada
570
nedeljskega taborjenja. Izkušeni planinci so vodili v gore mladino. Taki izleti, ki so trajali tudi po več dni, so imeli velik pomen za pridobivanje mladine in za njeno alpinistična vzgojo. Oživele so otroške kolonije, šolske in posebne »dijaške« karavane, eno ali večdnevni pohodi srednješolske mladine v gore pod vodstvom društvenih funkcionarjev in profesorjev v raznih vedah strokovnjakov. L. 1930 sta se v SAT ustanovila delavski in dijaški krožek, za člane delavce in dijake z znižano članarino. Zanimivo je, da sta so takrat ločili društvena knjižnica in čitalnica na eno ter sekcija kot taka na diugo stran. Vsaka od obeh je poslej imela posebej svojo upravo, svoje račune in svoje članstvo. Dve leti pozneje so se začeli na koči Rifugio De Gasperi uriti v strmem alpinizmu, »Scuola d'Alpinismo di roccia». Na občnem zboru v Reziji I. 1905 je bil ustanovljen društveni odsek »Pro montibus et silvis«, za gore in gozdove, s temle programom: pogozdovanje goličav, urejevanje gorskih plonin. pospeševanje planinskega gospodarstva, zaščita koristnih ptic, umno ribogojstvo v gorskih potokih, ustanavljanje drevesnic in planinskih vrtov, varovanje rastlinja ter planinskega cvetja, propaganda, pisanje, predavanja, kongresi o pomenu gozdov in planin. Na spodbudo SAF so prirejali v osnovnih šolah t. Im. Testa degli Alberi, praznik dreves. Tako so šolski otroci imeli izlet na Hlumin (ali Humin, Monte Glemine), kjer so posadili veliko število dreves, ki so dobro pognala. Imeli so tudi jamarski in hidrološki odsek, obema je načeloval prof. Francesco Musoni, geograf in znameniti pedagog. V botaniki je zaslovel Luigi Gortani. samouk, specialist cvetličar. Napisal je dve knjigi »Flora friulana con speciale riguardo alia Carnia« (furlanska flora s posebnim ozirom na Karnijo, Videm, 1905-06). Za svoje botanične študije je prehodil več ko 150 gora. Luigi Gortani se je pridno ukvarjal tudi s študijem karnijskih narečij in karnijske folklore. Pisal je v revijo »Pagine friulane«, za jezikoslovca je zanimiv njegov spis »Idioma e dialetti« (jezik in narečja) v knjigi ••Guido della Carnia«. Se večje ime si je pridobil njegov lani umrli sin prof. Michele Gortani, botanik tudi on, znanstvenik velike veljave. Že I. 1924 je Michele Gortani predlagal ustanovitev naravoslovnega muzeja. Idejo so kmalu uresničili po iniciativi in s sodelovanjem SAF. Tu je obstajal ..Comitate seientifico«, znanstveni odbor, ki mu je bil Gortani predsednik. Po I. 1930 so take znanstvene odbore oli odseke že imele vse večje sekcije ali podsekcije po Furlanskem. Prof. Gortani je uredil zelo pomembno literarno znanstveno delo ••Gulda della Carnia e del Canal
del Ferro«. V zajetni knjigi, ki je izšla I. 1925, sta povzeti v glavnem vsebini prejšnjih dveh publikacij, »La Guida del Canal del Ferro« (1894) in »Guida della Carnia« (1898. 2. izdaja 1906). V prvem delu nove knjige so od strokovnjakov napisana poglavja o podnebju, favni in flori, o jezikih in narečjih, zlasti so tam objavljeni zanimivi podatki o Beneški Sloveniji in o Reziji spod peresa Ivana Trinka, ki jih je dopolnil celo s kratko rezijansko slovnico, in izčrpno bibliografijo o Reziji in Beneški Sloveniji. Obširno so v knjigi sestavljena poglavja o folklori (šege in navade ljudstva s posameznih območij), o umetnosti, gospodarstvu, šolstvu in izobrazbi. Drugi del knjige zajema na široko pisane potopise. Malo pred izbruhom prve svetovne vojne je SAF izdala v svoji imenitni knjižili zbirki »Gulda del Friuli« svoja četrto knjigo »Guida delle Prealpi Giulie«, vodnik po prigorju Julijskih Alp. Knjiga, ki obsega 800 strani in jo je uredil Olinto Mo-rinelli, posamezna poglavja pa so napisoli najvidnejši furlanski alpinisti in znanstveniki, je tudi za nas izredno zanimiva. V prvem, znanstvenem delu, so med drugim obdelane jezikovne razmere. Tudi tu so zanimivi prispevki Ivana Trinka v poglavjih j naslovi: Slovenci in Furlani, o naselitvi Slovencev, število obeh etničnih skupin, do kod so v zgodovini segali Slovenci, slovensko in furlansko imenoslovje, o raznih narečnih skupinah Slovencev, tradicije, legende, šege in navade Slovencev itd. Knjiga je iz I. 1912, odstavki so pisani brez šovinizma, ki se danes tu oli tam, v tej ali oni meri tudi v planinskih krogih pojavlja. Krajevna imena iz Beneške Slovenije in Rezije se glasijo tudi po slovensko, za posamezna kraje je izrecno omejeno, da so njihovi prebivalci Slovenci. 2al, za premnoge od njih bi se danes ne moglo več reči, da so slovenski. L. 1930 je v knjižni zbirki »Guida del Friuli« izšla že 5. knjiga: »Gorizia con le vallate dell' Isonzo e del Vipacco«, Gorica s Posočjem In Vipavo. Uredil jo je prof. Gortani, a tudi pri tem delu so sodelovali vsak s svojim poglavjem znanstveniki strokovnjaki. Za nas so iz te knjige posebno zanimivi potopisi, ki so po stvari skrbno in obširno obdelani. Za območja, ki so po zadnji vojni pripadla Sloveniji, mi sami šc nimamo, bi rekel, tako temeljitega dela. Skoda da so topo-nimi docela skaženi. Ni razumeti, zakaj še naprej vlačijo za naše kraje nemška imena kakor Wo-chein (Bohinj). Althammer (Stara Fužina), ali si celo izmišljajo povsem nova kakor Priserchi (za Pri cerkvi v Trenti) ter sto in sto drugih takih ali podobnih.
571
Bilo je tedaj znanstveno in slovstveno delovanje v planinski organizaciji SAF dosti načrtno in intenzivno. Ni moči seveda na tem mestu še vec o njem pisati, kakor ga Spezzottijeva knjiga z brezprimerno natančnostjo, a tudi z veliko ljubeznijo obravnava. Le to bi bilo še omeniti, da so furlanski planinci sila veliko pisali po revijah, časopisih in občasnih publikacijah. Ob tem pa se človek vpraša, koliko je članov štelo loko delavno planinsko društvo. V letih 1900 do začetka vojne 1915 jc SAF štelo povprečno po 320 članov na leto. L. 1927. ko se je spet vključila v CAI, je imela 735 članov, od tega 450 vpisanih pri Videmski centrali, ostali so bili včlanjeni pri njenih podsekcijah v Tumeču (la Carnica) in Osoppu. Zmerom je bila večina članov v društvu zaradi njegove knjižnice in čitalnice. Takih, ki so se včlanili kot plezalci, gorniki, planinci ali alpinisti, njih je bila vedno le manjšina, kvečjemu 100 v letu 1927. A tudi od teh jih je mnogo lazilo okoli z beležnico, skicirko in pisalom v žepu. Razen videmsko SAF s svojima pododsekoma je šc četvero furlanskih sekcij CAI: Gorica, Humin, Možac in Pordenone. Spezzottijeva knjiga ima kaj raznovrstno vsebino. Objavljen je seznam furl, planincev, ki so se smrtno ponesrečili v gorah, dalje seznam članov SAF, ki so padli na bojiščih v zadnji vojni. Piše obilo o sodelovanju vojske, zlasti njenih oficirjev s SAF. Pogumen alpinist je bil Furlan Marco Tessari, oficir major, ki je vodil svojih 200 al-pincev na Poliški Spik po t. im. via dei caccia-tori italiani. 32 ur vzpenjanja po črnih grlih in kaminih, z mitraljezi čez ramena in spredaj s fanfaro, z bivakom v vznožju Severnega stebra in veseljem, ko so prišli na vrh. Pozimi I. 1940 je delal z vojaki visokogorsko turo, na sestopu ga je zasul plaz in je tako še mlad končal svoje življenje. Zelo so se v furl, alpinizmu udejstvovall še drugi oficirji, kakor polkovnik Alvio Deila Bianca, pa Luigi Zacchi, po kolerem ima ime planinska koča pod Visoko Ponco, Se jako mlad je v severovzhodni steni Bele peči padel Giovanni Cantonl, odličen plezalec novega sloga. V Pesarinskih Dolomitih je veliko novega odkril neutrudni gornik in planinski pisatc-lj Regolo Corbellini iz Tu-meča, predstavnik karnijske skupine furlanskih alpinistov. Mcž je že v letih, pa še ni odložil ne cepina ne peresa. Znani so še po svojih pomembnih dejanjih v gorah avtor knjige, ki je v besedi, dr. Spezzotti. Giuseppe Alessio. Scapini, brata Franz, G. Granzotto, Zunardi Landi. Močno je v furlanskih planinskih krogih upoštevana Valda Driussi. imenovana »la mamma della SAF«, mamica furlanskega planinskega društva. V mla-
dih letih je opravila veliko gorskih vzponov, tudi prvenstvenih, tudi zelo težavnih. Zdaj jc že mnogo let blagojničarka SAF, izvrstna organizatorja. Skupaj z umetnikom slikarjem Mitrijem iz Vidma vodita mladino vsako nedal'o in praznik v gore. Do vznožij s stalno naročenim avtohusom, po končani vožnji veselo v strmine, Poleti in pozimi, vsako nedeljo, že mnogo let tako. Zmerom v gore, to je njihovo geslo. Letne skupščine SAF so načeloma zunaj Vidma, vsako leto drugod, večidel po planinskih kočah, po gorah, tudi po visokih vrhovih. Zborovali so že na vrhu Clap Grande v Pesarinskih Dolomitih, kar poštena, ne za vsakogar zmogljiva tura.
V dobi mod obema vojnama se je v furlanskem alpinizmu bleščalo dvozvezdje Celso Gilberti in dr. Oscar Soravito. Le-ta še živi, je ves pri moči, alpinist akademik, marljivo pleza ln piše. Letos je bil izvoljen za predsednika SAF. Dr. Soravito je preplezal veliko prvenstvenih, a nevenljive so njegove zasluge za odkritje številnih smeri v gorovju Grauzaria nad dolino Avpa, kjer se silni alpinist počuti doma. Napisal je o leni gorovju lepo monografijo -La Creta Grauzaria«, Udine, Tipografia Pio Ciussi, 1951. 109 strani. Našim alpinistom bi bilo priporočati, da gredo tudi v Grauzario kdaj poskušat svoje moči. Tiste čudovite gore so nam blizu, soboto zvečer prideš do nove koče Rifugio Grauzaria (poldrugo uro hoda od kroja na cesti, kjer si ostavii svoj avto), tu prenočiš, a v nedeljo preplezaš eno ali drugo od številnih smeri in se popoldne zdrav in vesel vračaš v Ljubljano.
Pred vsemi viden je bil tukaj Celso Gilberti. V letih 1925-1930 odpirajo avstrijske in nemške naveze dobo »šeste stopnje«, -skrajno težavnih«, plezajo s polnim zaletom, njihovo moralno geslo: »Povsod prideš skozi!« Solleder s svojo direttis-simo severozapadno v Civetti je spočetnik novega alpinističnega veka. S tehniko, z metodo, s tipično germansko mrzlobo se lotevajo Solleder-jevi nasledniki velikih skalnatih sten, tisoč in več metrov obupnih navpičnic, kruto zahrbtnih stebrov, zaprtih previsov, najneverjetnejših plač in streh. Italijanskega imena tu še ne najdemo. Dolomiti so bili polje udejstvovanja in zmag samo za vztrajne Bavarce in Tirolce. A kmalu se pojavijo Emilio Comici, brata Dimai, Attilio Tissi. od Furlar.ov Gelso Gilberti. Le-ta se ni nič obo-tovljal, poskusi v navezi Sollederjevo - in uspe. »Tudi v gorah, pravi Spezzotti, je mogoče pridobiti si slavo.«
Celso Gilberti se je že s 15. letom včlanil v SAF, imel je 16 let, ko je plezal prvenstveno v Pesarinskih Dolomitih, drugod še dve prvenstveni VI.
572
stopnje, opravil je še več ko 70 ponovitev velikih vzponov od Mont Bianca pa sem do Mangarta in Triglava, odkril 46 novih potov v raznih gorovjih, bil je čudovit »prvi« v navezah, a od Furlanov je prvi delol izjemne plezarije, take i umetnimi pripomočki. Emilio Comici je rekel o njem: »Pravi kavalir gora, resnično najčistejši in nnjskromnejši, kar sem jih poznal, velik plezalec, med najboljšimi, in kdo ve, ako ne najboljši.« Avtor Spezzotti je bil zraven I. 1928 v Ovčji vasi, ko sta se Celso Gilberti, takrat 18 let star, in Renzo Granzotto vrnila s Poliškega Špika, kjer sta bila naredila tamkajšnjo »severno«. Kugyju je bil predstavljen Gilberti, poln navdušenja, ves kipeč od sile in od luči svoje zorne mladosti. Kugyjeve roke, že tresoče se, so počivale na Gilbertijevih ramenih, njegove oči so se nebeško svetile, ko je mladima prišepetal; »Da, lepo, zelo lepo, oba moja droga. Me veseli, čestitam vama. loda priporočam se, pamet, sinka moja, življenje, življenje!« Šest let po tistem je Celso Gilberti padel v vzhodni steni Paganella na Tridentin-skem. Granzotto je izgubil življenje v bitki na grški fronti, le malo čez 30 let star. Ni jih bilo veliko po številu pri osrednjem planinskem društvu v Furlaniji, a biii so vsi na mestu, čisti gorniki kakor znameniti, že slavni učenjaki, Da, učenjaki znanstveniki vseh panog. 7a Leichtom je bil do vojne predsednik SAP prof. Ardito Desio, alpinist akademik, geolog, raziskovalec, znan po svojih alpin, dejanjih in po številnih spisih. Po vojni je društvu 3 leta predsedoval prof. Michele Gortani, o katerem je že bil govor. Za Gortanijem so izvolili dr. Spez-zottija, avtorja knjige, ki je tu v besedi. Spezzotti je vzorno vodil SAF celih 19 let, do letos, ko je časti in bremena predal dr. Oscarju Soravitu. Spezzcttiju gre posebno priznanje za njegovo velikodušnost, izkupiček iz obeh delov svoje »Zgodovine furlanskega alpinizma« je naklonil društvu za ureditev in spopolnitev njegove velike in slavne knjižnice.
Šc nekoliko o ostalih furlanskih sekcijah CAI. Za goriško poroča rajnki prof. Emilio Mulitsch, marljiv društveni delavec. Individualni goriški alpinizem, piše, ima v davnini pomembne vire. Omeniti je treba duhovnika Valentina Staniča (tiskano je Stanig), ki je že 29. 7. 1800 opravljal barometrska opazovanja na vrhu Velikega Kleka. Stanič, piše Mullitsch dalje, ugleden učenjak, je bil I. 1803 na Triglavu (v resnici I. 1808) in v nedognanem času na Clapsavonu v Karniji na Prestreljeniku (Mulič piše M. Poroto), na Svinjaku in na Mangartu. Goriški Furlani so pozno prišli do svoje planinske organizacije. V Trstu je bila
že I. 1883 ustanovljena »Societä degli alpinisti triestini«, društvo tržaških planincev, s 73 člani. Njim se je od kraja pridružilo 25 članov Go-ričanov. Malo zatem so Tržačani zborovali v Gorici ter je tu bila ustanovljena goriška sekcija tržaškega društva. Zborovanje je bilo v takrat znani iredentistični »Associazione Gimnastica«, veliko kosilo pa so imeli, piše Mulič, v hotelu "Pri zlatem angelu«, močno zastraženem od avstr. policije. Po kosilu je bil skupen izlet na trnovski Mrzavec (zapisan Monte Frigido). Kmalu potem, goriška sekcija je že štela 40 članov, so si Go-ričani na rednem občnem zboru izvolili njen odbor: dr. G. Battigi, Giuseppe Mulič, C. D. Lu-zenberger. (Battigi je po domače Botič, na Goriškem pogosten priimek.) In piše ob tem prof. Mulič: Že po imenih se vidi, da so bili večidel goreči iredentisti (ardenti irredentisti). L. 1885 je bilo zborovanje v Pazinu. Planinskemu društvu so doli novo ime: Societa Alpina delle Giulie, ki za tržaško sekcijo CAI še danes veljo. Odbor je štel 15 članov, 7 za Trst, 4 za Gorico ter 4 za Istro. Dve leti kasneje so zborovali spet v Gorici, navzoč je bil goriški župan dr. Maurovich, kar je znatno prispevalo k slavnostnemu razpoloženju. Ta zborovanja so sploh uprizarjali z velikim pompom. (Tudi kasnejši goriški župan dr. Giorgio Bambič se je dosledno udeleževal zborovanj italijanskih ali furlanskih planincev.) Po slovesnem obedu so šli na izlete, na Mangart, na Kanin, večina so se pognali na trnovski Modrasovec. Pravi pionir goriškega alpinizma iz italijanskih oz. furlanskih krogov je bil I. 1906 umrli Anton Sep-penhofer. Po njem je bila imenovana I. 1924 zgrajena planinska koča pri Kriških jezerih, uničena med zadnjo vojno. Goričani so bili tako kakor Tržačani v tesnih stikih s planinskimi organizacijami v Italiji. Na njihova zborovanja ali prireditve so pošiljali svoje zastopnike. Tako je bil I. 1899 v Torinu mednaroden alpinističen teden, ki ga je pripravila torinska sekcija CAI. Že tja so Goričani iz furl. plan. odseka poslali svoje zastopstvo, ki sta ga vodila poročevalec prof. Emilio Mulitsch in njegova žena. V Muli-čevem poročilu je omenjena neznatna družbica nemških ali nemškutarskih planincev iz Gorice, bilo jih je komaj kaj več kakor za dobro gostilniško omizje, so se pa nazivali Deutsche und österreichischer Alpenverein, Sektion Görz. L. 1894 so si postavili »Koninhütte«, kočo na Kaninu, ki je stala tam, kjer imamo zdaj Dom Petra Skalarja. Goriška Sektion pa ni imela dolgega življenja. Vendar ji Mulič posveča dobre in drobne podatke, a ne da bi privoščil besedo Henriku Tumi ali nadškofijskemu tajniku Ksa-
573
verju Setničarju, ki sta bila oba člana goriške sezione in tiste čase poleg Kngyja najboljša alpinista na Primorskem. Sele dr. Giuseppe Zollia, Mullčev naslednik v funkciji predsednika goriške sekcije CAI, piše dostojno tudi o obeh slovenskih alpinistih, ko o Setničarju lepo pripoveduje, da je bil gornik prvega reda, samohodec, ne-prekosljiv pešak. Bil je 54-krat na Triglavu, v vsakem letnem času, tudi v najostrejši zimi. Največkrat čisto sam.
L. 1911 je bil v Societä Alpina delle Giulie ustanovljen univerzitetni odsek, deljen na dve skupini, eno s sedežem v Trstu, drugo v Gorici. Muličevo poročilo navaja imena alpinistov visokošolcev; Bras, Kumar, Milost, Suligoj, Massig, Machnitsch-Machini, Camisig-Camisi, dr. Bresca, Paolo Resen, Covacig, Cobol. Sankali so se ob nedeljah na tedaj slavnem bohinjskem sankališču, ki je tukaj zapisano Wochein. Nekaj dni pred izbruhom prve svet. vojne je imela SAF svoj občni zbor na Neveji. Udeležilo se ga je 28 Furlanov iz Gorice, ki so videmskemu plan. društvu za nevejsko kočo darovali lepo sliko "Veličastne Škrlatiške skupine». Ob izročanju slike so bili ognjeviti govori, prof. Mullitsch je naglašal potrebo po bratski slogi, ki mora večno trajati med furlanskimi planinci.
V dobi med obema vojnama, ko se je goriška plan. enota žc vključila v CAI kot njegova posebna sekcija, ji je več let predsedoval ugledni goriški alpinist in plan. pisatelj dr. Giuseppe Zollia, ki slovi med drugim kot eden izmed najboljših poznavalcev Julijskih Alp. Nekaj časa so izdajali društveno glasilo, zaznamovali gorska pota, si ustanovili smuški odsek, pevski zbor. Dr. Zollia je očiten prijatelj Slovencev, zahaja z njimi v gore. ima med slovenskimi planinci številne prijatelje, je strpen v svojem plodnem pisanju v stvareh imenoslovja. Zollia je izdatno sodeloval pri sestavi že navedene knjige »Gorica s Posočjem in Vipavo«. Izvrstno so tukaj obdelani njegovi potopisi po Kobariškem, po Bovškem do Predela, dolenja in srednja dolina Idrijce. L. 1925 so Goričani otvorili smuško kočo »Rifugio Sciatori« v Mali Lažni sredi Trnovskega gozda. Kasneje so jo preimenovali, bila je Rifugio Ezio Campini, po podpolkovniku Campiniju, ki se je mnogo trudil za vzgojo smuških kadrov. L. 1954 je bil pri goriški sekciji CAI ustanovljen smuški odsek, ki se pa ni obnesel. Pač pa je bilo že takrat med društveniki nekaj odličnih turnih smučarjev, ki so opravili velike zimske ture v Dolomitih. v Karnijskih, Julijskih, pa tudi v Centralnih Alpah In še dalje po gorovjih vse tja do Monte Viso v Piemontu. Pred par leti so Goričani na
južni strani Poliškega Špika, pod Brdi, napravili t. im. Pipanovo lestev, Scala Agostino Pipan, v spomin na planinca Pipana, ki se je bil nekaj prej tamkaj smrtno ponesrečil. Iz prve svet. vojne se je ohranila železna lestev, a je bila že hudo majava, čeprav jo je ta ali oni vso do nove naprave tvegal. Zdaj je predsednik goriške sekcije CAI tudi nam Slovencem znani dr. Mario Lonzar, alpinist-akademik, pobudnik in neutrudni propagator »Julijske planinske zveze«, ki jo sestavljajo planinci in alpinisti sosednih dežel Furlonije-Julijske Benečije, Slovenije in Koroške. Zveza je že imela dvoje kongresov, prvi je bil predlanskim v Beljaku, drugi lani v Vidmu, tretji bo letos v Ljubljani.
O sekciji Pordenone poroča v Spezzottijevi knjigi zdravnik dr. Tullia Trevisan, zaslužen alpinist in pisatelj iz Pordenona. Nima kaj veliko članov ta sekcija, po zadnjih podatkih 391 rednih ter 237 družinskih (sociaggregati), vendar je med naj-delavnejšiml v vsem CAI. Njeno delovanje je osredotočeno na domače gorstvo Cavallo — Col Nudo, na vse prigorje Karnijskih Alp, Alpi ali Prealpi Clautone, Dolomiti d'Oltre Piave, ali kakor se še drugače imenuje tisto čudovito pogorje med Piavo in Tilmentom. Tam stoji mogočni Pramaggiore ter se v Spezzottijevi knjigi čita dr. Trevisanovo poročilo: »Nimamo natančnejših podatkov o prvenstvenem vzponu na Pramaggiore, Zdi se, da gre zasluga za osvojitev te gore Valentinu Staniču (a Valentino Stanig). rojenemu v Kanalu ob Soči leto 1774 ter umrlem v Gorici leta 1847, prvemu pristopniku na Bivero in Clapsavon ter na Veliki Klek. Kaže, da je Stanič prišel na Pramaggiore v prvih letih prejšnjega stoletja.«
Potem se v Spezzottijevi knjigi naštevajo osebnosti iz pordenonskega planinstva ali alpinizma. Prof. Vittorio Cesa De Marchi je po gorah sledil Avstrijcu Pateri, leta 1925 je napisal monografijo o Cavallovi skupini, to delo je bilo prvo objavljeno o tistem pogorju v italijanskem jeziku. Veliko je De Marchi objavljal ludi o Julijskih Alpah, predvsem o Poliškem Špiku, dosti je sodeloval pri sestavljanju znanih vodičev »Guido dei Monti d'ltalia«.
Po prvi svetovni vojni je bil mod najvidnejšimi pordenonskimi alpinisti Piero Tajariol. Ustanovil je v Pordenonu »La Famiglia Alpina«, planinsko družino, ondi prvo planinsko društvo. Prva točka društvenih pravil se je glasila: Razen športa sta nam namen in cilj spoznavanje in študij naših gora. In dalje pravila: Sedež društva za redne občne zbore je ali Pian Cavallo (tiste čase pre-
574
cej težko dostopen) ali Cansiglio (znana sosedna visoka planota). Kjer koli drugod storjeni sklepi bi bili neveljavni. Izključen bo član. ki se ni v letu udeležil brez opravičila vsaj treh društvenih tur. (Te ture pa so bile tudi dolge in naporne, kakor Etna, Ortles, Pelmo, Antelao.) Precej strog je bil statut pordenonske »planinske družine«. Ta skupina pa se je že leta 1925 vključila v CAI kot redna sekcija Pordenone. Tisti čas so pordenonski planinci dobili od družine Policrcti v dar bajto v planini Pian Cavallo, ki so jo preuredili in je, čeprav zelo revna, dobro služila planincem in alpinistom vse do zadnje vojne, ko so jo Nemci požgali. Zdaj pa stoje tam že nove stavbe, veliki planinski dom »Rifugio Piancavallo« in številne druge tujskoprometne naprave. Prizadevni Porde-nonci so si pred nekaj leti zgradili še drugo, zelo lično planinsko kočo v prekrasnem predelu Clnu-tanskih Alp, ob jezercu Meluzzo, zraven siromašne istoimenske planine, v koncu romantične doline Cimoliana. Ime ji je »Rifugio Pordenone« in velja za najugodnejše izhodišče v vrhove Clau-tanskih Alp, kakor Cima dei Preti, Pramaggiore, Vacalizza, Monfalconi, Spalti di Toro. Samo dve uri in pol je od koče do fantastičnega Campanil di Val Montanaia. Najznamenitejši pordenonski alpinisti od leta 1925 dalje so bili akademik Raffaele Carlesso, Giusto Gervasutti, Renzo Gran-zotto, Arrigo Tallon, Francesco Maddalena, Pino Salice, Marchi Alfonso in Antonio. Ta poslednji je padel skupaj z Granzottom leta 1941 na grški fronti. V spomin nanju so planinci iz Pordenona leta 1963 postavili stalen bivak »Bivacco fisso Granzotto-Marchi« v čudovitem gorskem kotu, v koncu doline Monfalcon di Forni. Carlesso je bil plezalec prvega reda, preplezal je nešteto sten, med temi južno Torre Trieste in severozapadno Torre Valgrande, ki ju še danes štejejo med najtežje v Dolomitih. Med sodobnimi Pordenonci pleza, smuča, slika in pridno piše ter v društvu neutrudno dela dr. Lando Bellavits. Za konec dve besedi o huminski in možački sekciji (Gemona del Friuli, Moggio Udinese). Majhni sta po številu členstva, ti dve furlanski, 100 ozir. 75 rednih članov, večidel delavcev. Duša humin-skega društva je bil Guerrino Cropiz, ki je napravil v raznih gorstvih mnogo vzponov v navezi s slavnim, silnim piemontskim olpinistom Pierom Giglione. Huminci so si pred 20. leti postavili lepo planinsko postojanko na Malem Karmčmu (Monte Quarnän). Možačka sekcija pa je nedavno odprla prikupno planinsko kočo, Rifugio Grouzaria, pod navpičnimi stenami in stolpi pogorja Grauzarin. Koča, čeprav od obcestne go-
stilne v slabih dveh urah in lahko dostopna, stoji v resnično veličastnem alpskem svetu. Na koncu knjige so podrobni podatki in poučna pojasnila v obliki sistematično razporejenih, po ustreznih znamenjih v besedilu oštevilčenih opomb. Sledi obširna, skrbno zbrana in po snoveh zelo pregledna alpinistična bibliografija Dalje so v zgoščenem slogu podani, po letih razvrščeni podatki o delovanju posameznih društev, sistematično zložena preglednica o tem, kaj so imeli zboiovanj, sej in sestankov, tur in izletov, uspehov in neuspehov, kaj se je v letu napisalo ali natiskalo, kaj so napravili koč, steza in zavarovanj, kaj je bilo tu in tam rekreacijskega delovanja (attivitä ricreativa). Ima pa beseda »rekreacija« pri njih drugačen pomen, so ž njo mišljeni društvena predavanja, predvajanja filmov, poročila o izišli alpinistični literaturi, di-skusijski večeri i. pod.
Ob kratkem, Spezzottijeva knjiga je vzorno sestavljeno. po vsebini popolno historiografsko delo. Gresta avtorju zasluga in čast.
NAŠ SMUČARSKI POHOD V VRATA
Matjaž Gerne
Čeprav so poletne počitnice že daleč za nami, mi žilica vendarle ne da miru, da bi vam ne opisal ene izmed mojih prigod. Bilo je takole: Nekega junijskega dne mi je v glavo šinila misel, da bi šel smučat. Kar vleklo me je na sneg. Zbral sem še tri tovariše. Nakupili smo vse potrebno: hrano, špirit in ostale drobnarije naše bodoče bivališče — šotor — pa sem imel sam. V četrtek popoldne smo se odpravili. Ko sem si hotel oprtati nahrbtnik, sem moral poklekniti, kajti dve odeji, zračna blazina, obleka, ostala krama in hrana, na vrhu še dvojček z gumiranim dnom — vse to niso bile mačje solze. Ko sem se oddahnil, misleč, da že ravno stojim, se je zgodilo. «Mačje solze« so me vrgle po tleh, nahrbtnik bi me bil skoraj pomečkal. Ko sem se ves polomljen izkobacal izpod njega, sein ga čez čas le premagal, si otovoril še smuči in se napotil k Dušanu. — V Vrata nas bo peljal njegov oče.
575
Ko sem položil svoj nahrbtnik v prtljažnik, se je ubogi »1100« kar usedel. Kmalu sta prišla tudi ostala dva člana »odprave« — Franci in Tomislav. Prvi je navdušena izjavil, da je vremenska napoved odlična: »V alpskem svetu sončnol« Vsi smo si veselo meli roke. Ne vem, kaj bi se zgodilo dan kasneje z meteorologom, če bi zašel v našo družbo. Odpeljali smo se čez Jesenice mimo Mojstrane in Peričniko. Ko smo prispeli, se mi je oko najprej spočilo na mogočnem apnenčastem oprsju Triglava, a takoj nato mi je ušel pogled proti Luknji. Ko sem pogledal tja, me je stresla, a šc vedno sem imel upanje. Luknja — stara in najboljša napovedovalka, je bila v megli, sploh je ni bilo videti. To prav gotovo ni bilo dobro znamenje. S Francijem sva hitela po poti ob potoku, da še do noči postaviva našo platneno streho. V glavi pa sva premetavala temačne misli in žvečila gumi. Sproti sva izbirala okolje za naš dom. No bi bilo prav in dobro, postaviti ga tik ob snežišču, ponoči bi bilo preveč mraz, in tudi ne predaleč, ker bi bilo treba po nepotrebnem pešačiti. Tam, kjer se pot cepi v stezo za na Luknjo in hiti druga čez potok, na Triglav, sva zavila v pritlikavo grmičje, Našla sva lep, za-vetrn prostor za velikansko skalo, ki se je kdo ve kdaj odtrgala od stene.
Ko je bil šotor postavljen, je bila že trda tema. Tudi »kuhinja« pod previsom je bila že pripravljena — za lo je poskrbela narava. Ko sta »pri-tovorilo- še Dušan in Tomislav, smo povečerjall in se spravili v šotor.
Jutro ni obetalo nič dobrega. Nad nami so se podili oblaki in Luknje še vedno ni bilo videti. Eno uro smo bili na snegu, ko se je ulilo in je deževalo vse popoldne. Naslednjega dne smo vstali z novim upanjem. Moja kino-kamera je venomer brnela in goltala posnetke, kajti ta izlet je bilo treba ovekovečiti. Zopet smo smučali, vendar zapet samo kako uro. Narava jc zopet pokazala, da je močnejša od nas. Ulilo se je, da se je severna stena kaj kmalu spremenila v množico slapov.
Nismo imeli sreče. Dva sta izgubila potrpljenje, dva sva trdovratno ostala. Zvečer sva poslušala vremensko napoved: »Deževalo bo.« Sprevidela sva, da nima pomena upirati sc, kajti tudi v šotoru je nastalo pravo jezerce. Zatorej svo zjutraj podrla šotor. Imel sem tak tovor, da sem bil podoben kameli. Ko sva prišla do Aljaževega doma, sva bila premočena do kože. Počakala sva na avtobus, za nameček pa sem v vlaku še pozabil pelerino, prijatelj pa pulover. Tako se je končalo. In še stara mama dema: »Ježeš Morija!« Apčihl Na zdravje!
ALI VEŠ KAM?
Marica Škurjanec
Poletni dopoldan na visoki, skoraj docela ravni planoti: kar čudno jc pomisliti, da nekje globoko, skoraj na vznožju smrekovih gozdov, izvira gorsko reka, ki so jo tolikokrat opevoli pesniki in jo imenovali »bistra hči planin«. Planinci, katerih avtomobili so zadovoljno dremali v senci, so po obilni malici obsedeli v koči, s čašami ledeno mrzlega piva pred sabo, otroci so kupovali razglednice in značke ter sitnarili pri materah, ki so stopicale bose, s čevlji v rokah, proti potoku, da se pridružijo vrstnicam, ki so že razprostrle okrog sebe frotirke z »dobrim jutrom«, si nataknile velika sončna očala, se na debelo mazale s kremo in oljem ter začenjale tisti blaženi pogovor: Veste, jaz pa sem kupila... Pomislite, kaj je naredila moja punca ... Midva z možem pa ...
Glasni, živi klepet, ko nihče nikogar ne posluša, ker je pač tako prijetno govoriti, je dvignil Ano. Oblečena v oguljene hlače in svoje nezadovolj-svo, s peresom in beležko v žepu, se je oddaljila od pačivajočih. Skušala se je druščini prilagoditi, pa ni šlo. Saj je dovolj težko že v mestu vedno prijazno prikimavati. Ko je stopala po cesti, ji je oči slepil prah, avtomobili so švigali mimo nje in včasih je kdo pomahal. Na bližnjem štoru so imeli štirje možaki, oblečeni v gosposko gorjansko nošo, svoj piknik. Otepali so klobase, se debelo pridušall in kilavo vriskali. Iz bleščečega tranzistorja pa se je zvijala poskočna vižo: Kdor le more, naj gre v gore . ..
»Gospodična, pridite k nam, pijte, no, saj smo v hribih!« No, spet eni. ki se gredo Slovenca v irhastih hlačah in jim srca bijejo v ritmu polke In valčka, je pomislila Ana ter se ob macesnu z zgovorno markacjo odcepila od ceste ter zavila proti srebrno sinjemu prisojnemu vrhu, ki se je raztapljal v oblakih.
Z novo močjo je zakljuvalo v njej razočaranje. Tudi drugi jih doživljajo, zakaj jaz ne bi mogla vzdržati?
Nenavadno dolgo lahko kljubuješ, ko sc nenadoma zaveš: Ne zmorem! ljudje pa ti nalepijo
576
etiketo s psovko. Tokrat, ko je najhuje in potrebuješ pomoč, ko ne moreš biti več nekakšen Rdeči križ za vse tuje težave, ti pove kdo mrzlo, brezobzirno resnico, ki te pobije k tlom. Borovci so začeli izginjati. Stezica se je uporno vzpenjala, pa izginila v odkrušeni skali. Treba je bilo preplezati praznino in že je stala Ana pred tablo z opozorilom: Plezalna pot — samo za izkušene planince. Tudi v življenju bi morala biti kdaj pa kdaj taka svarila. Ali bi se pred njimi obrnili? Ono se ni.
Že se je z desnico krčevito oprijela stene nad prepadom, se oklenila gobastega izrastka skale ter se zavihtela na druga stran. Polna bolečine in krčevite upornosti se je prilepila na kamniti zid, z ustnicami se je dotaknila sivega, mrzlega telesa gore, začutila lužnati okus, jo otipavala z radovednimi prsti, se vlekla z naporom navzgor, kremplji gore pa so jo grabili, da se je zatikala obleka in čutila je, kako se te/a, ki jo je nosila v sebi, staplja s tem naporom in premagovanjem v eno samo trmo.
Preplezala je del nevarne poti in čakalo jo je presenečenje — širok, ploščat kamen, ki so ga izlizali hudourniki. Sedla je nanj in se previdno ozrla navzdol, na prelaz. Oznojeni lasje, ki so silili v oči. so jo pekli kot drobci stekla. Sunkovito je dihala in si no ledeni skali skušala ohladiti razparano dlan.
Po svojih ožganih ramenih, ki so jo nekoliko manj skelela, je zaznala, da ni več sonca, Ovlla jo je gosta megla, od severa so se volili debeli oblaki. Počasi je otipavala kamen za kamnom, preden se je premaknila. Zamajal jo je prvi sunek vetra. Po trebuhu se je privlekla do ozkega strmega žleba, kjer klinov ni bilo videti, ko so jo prebičale kaplje, tako nenadne in debele kot nekoč v otroških poletjih, ko jo je nevihta presenetila med rogovilami višnje. Takrat se je bila vsa premočena zatekla v mračno, toplo kuhinjo, se stisnila k staremu lončenemu štedilniku, kjer je tiho prasketalo. Sedaj tistega štedilnika ni več, višnjo, ki jo je preklal pomladanski vihar, so posekali, in kje so ljudje, ki so se z mano sušili v kuhinji? Stara mati, ki je zlagala premočeno perilo, invalid Zunko s pipo v ustih, oče, ki se je pomaknil bliže k oknu, da bi videl brati časnik .,. Nikogar več ni!
Pravzaprav sem od vseh ostala samo še jaz! Zasmejala se je temu nesmislu. Koraki v žlebu so bili usekani za moškega. Moški stopajo v življenju z daljšimi in odločnejšimi koraki. Sovražim! je na ves glas zavpila v vihar, a slišati je bilo, kakor da bi zašepetala.
Zamolklo grmenje se je naglo približevalo. Čutila je, da so ji v zraku, ki je bil nabit z elektriko, vstajali dolgi lasje, ki pa so jih takoj spet potlačili deževni curki.
»Sovražim,- je zavpila in takoj se je nekje v notranjosti posmehnila temu kriku. Dež ji je izpiral kri, ki je tekla od premraženlh, ranjenih rok. Obleka jo je stiskala kot železo, posebno jopič, ki se ji je zagrizel v vrat. Med kapljami, ki so curkoma lile po obrazu, je čutila tudi nemočne pekoče solze.
Poskusila se je ozreti: Prav takrat se je razgrnila zavesa sivine in odprl se je pogled na prelaz, na kristalno belo cesto, po kateri so enakomerno drseli zadovoljni avtomobili kot gosenice po listju. Vsa planota se je kopala v soncu. Naslednji korak jc bil najnapornejši; dva izruvana klina sta žvenketala ob steno. Stopila si je na nogo, znova in znova otipavala mokra kamenje, da se je neskončno počasi privlekla na gladko vzbočeno vzpetino. Zglajeni rdečkasti kamen je bil ves prevlečen s sluzasto mokroto. Premikala se je po kolenih in čutila, da je na obodu velikanskega valja, ki se vztrajno vrti in jo počasi spušča navzdol. Hotela je krikniti, pa ni bilo komu. Kakor tolikokrat v snu: Bojiš se, padaš, pa vendar veš, da se ti ne bo nič zgodilo... Ustaviti se bo treba! Kamen! Doseči tisti kameni Ko se ga je oklenila, je začutila, da se tudi ta premika. Zdrsnila je komaj opazno, vendar je vedela, da se lahko že naslednji hip sproži plaz, ki bo zgrabil tudi njo.
Zateči se mora na ozek pas prodo! Skok v desno je zadoščal, da je njen kamen začel padati, pridružili so se mu še drugi, dolgo in grozeče grmenje je naznanjalo, kaj se je zgodilo. Ranjene dlani, ki jih je zagrebla v pesek, so neznosno skelele. Naprej, previdno, samo da pride do Okna, ki je prehod na drugo stran. Pustite nade vse, ki ste vstopili! Zovedala se je, da vpije na glas verze iz Božanske komedije, Dante, Vergil!
V hipu je spoznala, da se sedaj bari za to, kar se jI je prej zdelo nesmiselno in nepotrebno; za življenje.
Oblake so razvejali bliski in rasli iz skal kot čudovite srebrne rože. Sedaj bo prišlo! Ta upor je neumen. Kaj ko bi se spustila? Mogoče pa so le samo sanje? Ko bo padla, se bo prebudila na postelji in se smejala svoji grozi... Tam v garah je tvoj grob... Nesmisel! Bolečina ne laže; bledem. Ne smem se spustiti, pa naj me zadene strela, naj... Za koga se mučiš? Kaj komu pomeniš? Izjava nekega profesorja: Zelo
577
povprečna, brez energije. Na zasliševanju pa ga jc prav ona rešila. Potem je še vendar nekaj v meni ...
V	službi resnično delaš. To pa ni zasluga, saj si plačana, tako pravijo. In če se trudiš do smrti, vse to ni nič. Biti moraš sposoben. Ves upor je zaman, če te v očeh ljudi, s katerimi delaš, umažojo. Vsi želijo tvojo smrt.
Zadnji mesec je samo zato hodila po trgovinah, ker prijazno pozdravljajo dober dan in rečejo želite prosim in hvala lepa ...
V	predmestju je božala pse In mačke, da so se ji dobrikali. Prijaznost, kupljena z drobižem. Prijatelji? Družinski prijatelj Kranjčič, ki je pred vojno ob nedeljah prihajal na kosilo in potem so se slikali pred hišo in pili jabolčnik na vrtu. Dišalo je po osutih vrtnicah. Očetu je vedno pisal, mod vojno pa go je izdnl. Očeta so ubili v taborišču, prijatelj pa ima dobro službo, hišo, jabolčnik in otroke, ki jih ob nedeljah slika na vrtu, kjer diši po vrtnicah . ..
Ne morem več! Krčevito je drhtela in hlastno hI i— pala. Le malo se je še zavedala in vse življenje so prepravljale krivice.
Ko sem imela putka, ki je vedno hodila zo mano, so mi jo ubili, ker sem jo imela rada ... Kako dobro bo, ko se ne bom mogla več držati. Nič več nc bo bolelo!
V	mokrih cunjah se je vlekla navzgor, navzgor. Vijoličasti oblaki so se na sila trgali. Okno se je zameglilo, skozenj je silovito pihalo. Tipalke sončnih žarkov pa so že tajale sluzasto vlago. Obležala je na vrhu, se stisnila v mokro kotlinico in božala skalo. Ko se je predramilo, je še vedno sijalo sonce. Vstala je in si s krvavimi rokami zastrla oči. Odprle so se tri doline, skoraj da je razločila majhne hišice, mimo katerih se je pletla vijugasto cesla, obsijana s svetlobo. Nenadoma se je zasmejala na ves glas. Stala je na najvišjem vrhu in vse bolečine so postale neznatne in smešne.
Pred nami je leto 1968. v katerem se bomo spominjali 75-letnlce ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Proslavimo ga s poživitvijo planinstva v vseh dejavnostih!
PO KUGYJEVIH STOPINJAH V ZAHODNIH JULIJCIH
(Kygyjeva smer v Poliškem Špiku 2753 m) Janez Brojan ml.
Vso pomlad in polovico poletja sva se s Frenkom Salbergerjcm pripravljala za odpravo v Zahodne Julijce. Vedela sva, da greva z odpravo okoli prvega avgusta na pot. Prebirala sva knjige, gledala zemljevide ter med drugimi prebrala tudi knjigo »Pet mož gradi pot«. V tej knjigi opisuje pisec glavni vrh Zahodnih Julijcev, Montaž, Špik nad Policami,
Tabor smo si uredili v prelepi dolini Zajzeri. Nad nami se je mogočno bohotila severna stena Poli-škega Špika. V tej steni je svetovno znana Kugy-jeva smer. Zvečer smo se domenili, da gresta dve navezi v to smer. V prvi navezi smo bili Frenk, Viki Uhan in jaz, v drugi pu Jane Novak in Matjaž Zavcer iz Ljubljane
»Vstanite, mrhe, saj je ura že štiri prež« zavpije naš vodja Uroš Zupančič. Steza je zavila desna v breg. Kmalu pridemo do bivaka Stuparich (1587 m). Od tu pa je še nekaj skokov do pod-plazišča. Tu je Kugyjev studenček. Kugy je tu rad počival. Že smo na centralnem snežišču. la nas vod! v steno. Ker je bil sneg trd, mi pa brez derez, smo si s cepinom vsekavali stopinje. Strmina je bila vedno večja. Kmalu smo prišli do ogromne razpoke in zagledali v steni kline. Smer je bila včasih nadelana, sedaj pa je v njej le malo klinov in še te so pobili snežni plazovi. Spustili smo se v dno razpoke, se navezali in vstopili v steno. Hitro smo premagali skoraj navpične police in po dveh urah plezanja smo že na več kot pol pati. Vikijeva kamera in najin fotoaparat sta v pogonu. Kmalu pridemo pod zelo značilno prečko, koder tudi Kugy ni mogel naprej. Tudi to smo premagali. Prišli smo na greben. Po grebenu smo so hitro kobacali in po pol ure prišli na vrh.
Na vrhu je precej velik zvon. Vsak, ki doseže vrh, potegne zanj. Po nekaj minutah jo primaha na vrh tudi Uroš. Povedal nam je, da so estali malo niže pri bivaku Suringar (2400 m). Spustili smo se k njim in se z njimi vrnili v dolino.
578
GIOVANNI SEGANTINI se je rodil 1858 v kraju Arc, na severnem bregu Logo di Garda. S sedmimi leti je moral po smrti svoje matere v Milan k polsestri, ki ga je mnogo puščola samega. Slonel je pri oknu in gledal oblake, ki so mu pomenili prostor in prostost. Nekega dne je zbežal iz mesta in iskal pot proti Franciji. Izčrpanega so našli kmetje in ga popeljali nazaj v Milan. Zelo zgodaj je pokazal slikarski talent in zlahka dovršil študij na akademiji v Breri. Začel je slikati naravo, portrete in prizore, v katerih je prišlo do izraza njegovo nagnjenje k razmišljanju in resnobi. -Umetnost mora kazati pot k novim mislim,« to je bilo geslo mladega Segontinija, ki ga je ponavljal v tej ali drugi obliki v svojih pismih in spisih, »čopič drsi po platnu in uboga notranje vzgibe. Odkriva, kako trepeta roka, v kateri sc izražajo vse vibracije živcev. Oživlja predmete, živali in ljudi. V najbolj intimnih podrobnostih se izraža oblika, življenje, svetloba. V umetniku plamti sveti, ogenj umetnosti in ga drži v ustvarjalni napetosti. Vročična strast, ki se ga polasti pri ustvarjanju, se odraža na gledalcu, v katerem vzbuja isto doživetje.« V tej Izpovedi je ključ Segantinijeve umetnosti, ki ja je skoraj v celoti posvetil goram. »Umetnost, ki gledalca ne pretrese, nima pravice do obstoja,« je kasneje dodal.
Zelo mlad je šel iz Milona v Brianzo in tu slikal pastirje, kmete, ovce, krave, studence in vodnjake. Pošten in preprost je živel naravno, zdravo vaško življenje. Ne da bi bil spoznal Milleta, precej starejšega normandijskega slikarja, se mu je približal s svojo priradno preprostostjo, s katero je upodabljal kmeta pri delu ali pri molitvi. Millet je v »Ave Mariji« naslikal kmečki par pri molitvi na njivi, Segantini pa je v podobi z enakim naslovom upodobil pastirja, ki ob Ave Mariji s čolnom vozi ovce v sončni zahod. Pastirjeva žena z otrokom sedi v čolnu. V njej je slikar izrazil materino ljubezen s posebnim čarom.
Potem je šel v gore z ženo in otrokom, na sever, v Berghell, v Engadin, preko sedla Julier v Oberhalbstein in nato osem let bival v Savogni.iu od I. 1886 do I. 1894. Da bi gore čim bolj doživel, se je pogorjanil. Studirai je svetlobo v pokrajini, zelenino gorskih trav, sinjino neba, sončni sij ob različnih dnevnih urah in letnih dobah. »Moja umetnost se je rodila v veličastni resnosti gora in se tu razvila k višjim oblikam. Moji predniki so bili gorjanci, duh alpske pokrajine je ostol v meni, me vsega prevzel in se pokazal na mojih platnih«, je zapisal. Iz Savognina je na konjičku odhajal na bližnje in daljne p ar.šarije in na vrhove, da bi na višinah doživel čisto vedrino nad gorami. Bil je gotovo prvi slikar, ki je poleti in pozimi bival v višini 2500 m in tam ustvarjal. »Tu sem lahko drznejo pogledal proti sončnim žarkom, ki jih imam rad in ki bi jih rad ?ajel v podobo. Tu sem se lahko poglabljal v naravo, v njene najbolj žive oblike, v njene najprvobitnejše barve.« Prišel je da svoje lastne tehnike, sorodne impresionistični. Z njo je hotel na platno prenašati čiste tone. Njegove barvne ploskve se ne prelivajo, marveč so ločene med seboj, da so videti kot vezenina. Ohranile so ves svoj sijaj do današnjega dne. Ob novem letu 1890 je Segantini zapisal: »Nojbolj imam rad some, za soncem pomlod, za njo pa studence, ki v Alpah vro iz skal. svetli ket kristal, in žubore po žilah zemlje kakor kri po naših žilah... V gorah je slikal kmete, kako vardevajo živino, obdelujejo zemljo in pospravljajo pridelke, mlade kmetice pri studencih, ovce in krave v stajah in na paši. Izogibal pa se je epiki, ki ga je v Milanu in Brianzu še mikala. Ljudje na njegovih slikah so kakor rastline in živali, samo zgolj bitja v naravi. Njegove slike sa presenečale z josnino svojih bar/ In z resnim odnosom do narave. Kmalu so slavile zmogo na razstavah. Slava gorskega slikarja Segontinija se je nenavadno naglo razširila. Njegove slike so v ljudeh obujale željo po doživljonju gora, željo, od blizu videti to sončno luč, ta čisti zrak.
Iz Savognina se je Segantini preselil v Malojo, v deželo jezer in gora. Njegove gorske pokrajine vse bolj predstavljajo kvintesenco norave in življenja, svet, v katerem se razpleta človekova usoda, kjer bije ura življenja in smrti. Presenetljivo oživlja majhne stvari: tkivo mahovja in lišojev, kozjo kožo, ovčjo volno, strukturo gorskega drevesa, trdoto pečine. Z mešanico barvnih tonov in svetlobe jemlje predmetom težo tvornosti in jih dviga v umetniško nadlvarnost. Da bi se oddolžil Engadinu, je želel ustvarili njegovo panoramo od St. Moritza do Silsa in Maloje. Panorama naj bi bila razstavljena
579
na svetovni razstavi v Parizu I. 1900. Ni mu šlo od rok. Ustvaril jc lo triptih. «2ivljenje, Narava, Smrt,- Slike je odkupila ustonova Gottfriede Kellerja, Nikolaus Hartmonn pa je v St. Moritzu zgradil Segantinijev muzej, v katerem je zbral te in mnoge druge Segantinijevc slike.
Prva podoba »Nastanek oli življenje« predstavlja jesensko atmoslero. Sonce zahaja. 2ena z otrokom sedi pod borovcem, vse naokoli zelenina pašnikov in modro jezerce. V ozadju rožnate gore v sveži svetlobi. Večerna elegija. Slika ..Bivanje ali Narava« prikazuje polnost življenja v naravi. Moški in ženska gresta z živino po stezi. V daljavi se vleče veriga gora na zlatem nebu, k! vse žari v barvah sančr.ega zahoda: v rožnati sinji, oranžni, žolti in modri svetlobi. Te barve so Seganlinijeva moč. Toda naravo umira, sneg leži več mesecev, po doleh in po bregeh in razpenja mrtvaški prt. To je že tretja podoba -Smrt«. V mlodem jutru visi nad gorami gost, težak oblak. Mlado dekle peljejo s planine v krsti. Te slike ni dovršil. Jeseni I. 1899 je moral odložiti svoj čudežni čopič. Segantini je bil eden od prvih slikarjev, ki so odkrili zimsko gorsko pokrajino. Ni pa slikal snega, ki bi se bleščal v soncu, raje je imel mračni sneg pod zamrenjenim nebom, nemi sneg, siv, rjavkast, v katerem zamirajo glasovi in nas opominja na smrt. V večerni uri se kmetica vrača v vas s sanmi, ki pod težo drv drse po sanincu. Luči se prižigajo v oknih, v mraku lega na pokrajino mrzla sivina. Mrliče pokopavajo v zmrznjeno zemljo in jih objokujejo, dolina pa počiva nema in ledeno pod snegom. Zimska pokrajina postaja pustinja.
Glede na miselnost dobe je bil Segantini blizu simbolizma, ki mu je narava le mate-rializacija ideje v prostoru, času in usodi. Simbolistom ni bilo do posnemanja narave, hoteli so jo le razložiti z oblikami simbolične umetnosti. Barva in svetloba sta za te slikarje tudi duhovno sredstvo, ne samo tehnično. V miselnem svetu samotnega človeka, kakršen je bil Segantini, je smrt igrala veliko vlogo, čeprav je vse svoje antene razpenjal življenju in luci nasproti. Narava je sreča materinstva, rodovitnosti. Segantinijev,-simbolične osebe, ki to ponazarjajo, rastejo iz zemlje, so v svoji čutni navzočnosti anonimne osebnosti, polne resnice o življenju. V gorah ne doživljamo globlje le svetlobe in zraka, marveč z njima tudi življenje In njegovo skrivnost. To naziranje je vedlo Segan-tinija v alegorično upodabljanje gorske narave.
Ustvaril je mit o Engadinu, mit o soncu, o sreči v višavah. Milijoni ljudi so prišli v Engndin zaradi njegovih slik. Vanje je položil tone, ki so odmevali v srcih ljudi od Pariza do New Yorka. Bil je velik slikar, bil pa je tudi človek velikega duha, ki je odkrival najgloblje skrivnosti iz življenja narave. Za razširjanje ljubezni do gara v vseh letnih časih ne pomeni dosti manj kot v svojem času Rousseau ali Goethe. Lahko rečemo, da je razumel potrebe svojega časa in zato pokazal pot k napredku v slikarstvu in v odnosu do narave.
LETALSKA REŠEVALNA SLUŽBA pomeni v gorski reševalni službi pravo prelomnico. Letalo omogoča hitrost, ta pa največkrat odloča o življenju in smrti. Letalo je prevzelo naporni prenos na plečih, na ramenih ali saneh, je približalo zdravniško pomoč in operacijsko mizo, večkrat pa poceni tudi stroške, čeprav so letalske ure drage. Seveda je trajalo nekaj časa, preden je letalska reševalna služba dobila današnjo opremo in današnjo letalsko tehniko. L. 1921 je Durafour z aparatom gaudron pristal na 4000 m visokem Dome du Goüter, I. 1928 se je Lusser spustil na Jungfraujochu (3475 in) s klemmom, Udet pa na Plateau du Trient (3200 m). Največ zaslug za napredek letalstva v gorah pa ima Hermann Geiger, ki je začel z odmetavanjem tovorov, predvsem drv in drugih materialov, ki prenesejo padec z višine 30 do 40 m. Podpirala ga je waliska sekcija SAC. Geiger se je s temi poleti mnogo naučil, predvsem pa je videl, kaj z letalom v gorah lahko tvega. Imel je vedno več naročnikov, najemale so ga tudi največje gradbene firme, ki so prevzemale gradnjo dolinskih zapor.
Preden je Geiger začel s pristajanjem na snegu, je šel na visoka gorska smučišča in in ledenike — peš, da bi tako od blizu spoznal, kam se bo spuščal. Zanimale so ga tudi svetlobne razmere.
580
10. maja 1952 jo spet štartal iz Sittena na piper super cubu, ki jc imel namesto koles smuči. V višini 4000 m nad Lötschentalom se je začel spuščati: -Odvzel sem plin, vključil zaviranje, se dotaknil snega na nagibu 5" in ustavil. Motor se je umiril, po tudi jaz sem se oddahnil.«
Potem je šlo naglo od rok. Geiger je poskrbel za celo vrsto pristajališč. Izbiral je vse bolj majhna, ožja, krajšo in bolj strma. Njegovo »letališče« na Dent Blanche ima 35° do 40" nogiba in je komaj 35 m široko. Tudi pri Startu je poskrbel za vedno novo možnosti. V gorah je štartal vedno navzdol, ne glede na smer vetra (ne po klasičnem načelu, ki terja štart proti vetru). Z letalom je prenašal tovore, iskal divjačino, oskrboval delavce, zometene vasi, divjačino. Same od sebe so se vrinile reševalne naloge. Danes se ob vsaki nesreči reševalna služba vpraša, ali je možno reševanje iz zraka. Ce že letalo ne more neposredno poseči v reševanje, pa lahko hitro prenese reševalno opremo in reševalce, nato pa iz stene rešenega plezalca odnese v bolnico. Posebna vlogo ima pri reševanju helikopter, ki v marsičem dopolnjuje to, kar zmore avion. Nemški vojaški helikopter sikorsky je rešil ponesrečence iz srede stene Wettersteina in ga bo nemška reševalna služba za reševanje v bodoče uporabljala. SRFW (Švicarska letalska reševalna služba) je od I. 1960 do I. 1966 naštela 64b1 reševalnih poletov, pri čemer je rešila iz stiske 1579 ponesrečencev in bolnikov. Alarmna koordinacijska postaja, ki jo vodi Fritz Bühler, je posebno ob zimskih vikendih tako rekoč stalno v akciji, piloti pa so dan in noč v pripravnem stanju. Imajo jih 67.
OKOLI ŠENTURŠKE GORE
Marija Ponikvar
Pustna nedeljo.
Don, ki smo ga namenili za sankanje na Senturškl
gori. Res, le kdo bi presedel lep zimski dan
doma. ko pa je v naravi tako lepo?
Jutro je bilo jasno, precej hladno in v roke, nos
in brodo jc ščipal mraz. A kdo bi se menil za
to, saj ga bodo kmalu pregnali topli sončni
žarki.
S prvim avtobusom sem se odpeljala v Kranj. Pogovor o tem, kako bo in kam bomo šli, nas je tako zamolil, da bi kmalu pozobila izstopiti. Kranj je bil še ves tih in miren, le tu pa tam so mir motile zapoznele maškare, ki so so vračale s pustnih zabav. Minute na avtobusni postaji so tekle počasi, a šc počasneje so se zbirali navdušeni sankači. Polotil se me je strah, kaj če nas bo premalo in ali bomo sploh šli. Ze sem premišljevala, kam pojdem, če ta izlet odpade. No, tik pred odhodom avtobusa so prišli šc sli i jo s smučmi in sankemi na ramah. Noši obrazi so sc raztegnili v zadovoljen nasmeh. Seveda vseh, ki so bili namenjeni na ta izlet, ni bilo. Gotovo
so pozabili, da jc ravno pustna nedelja in jih je ta stari slovenski običaj spravil s tira. Z manjšo zamudo je pripeljal avtobus, ki vozi v Cerklje. Vstopili smo. Zabrnel jc motor avtobusa in nas popeljal po cesti Staneta Žagarja čez Kokro, ki je globoko pod nami mimo tekla po skalnati strugi. 2e tu se nam jc odpil lep pogled na naše ljubljence — gore. Kar v vencu so stale pred nami: Križna gora, Tolsti vrh, Stor-žič, Mali Grintavec, Zaplata, Kočna, Grinlavec in še vrsta drugih. Vsi pozlačeni od jutranjih sončnih žarkov so nas pozdravljali in vabili. Toda ni bilo veliko časa za občudovanje in premišljevanje. 2e se je pokazal vzravnan zvonik sredi Cerkelj. Zavore so pritisnile na kolesa in izstopili smo. Tu nas je pričakala naša smučarka Milica. Vsa nasmejana je stala ob cesti s smučmi v rokah. Pa tudi na svojo obljubo ni pozabila. Preskrbela je kur dvoje sani za tiste, ki smo bili brez njih. lep pozdrav, nekaj šaljivih besed in že smo stopali po cesti proti žičnici pod Krvav-ccm. Kmalu smo zavili na desno po novi cesti proti Senturški gori. Pot nas je vodila skozi gozd, ki je bil že oropan snežne beline. Kar čudno nas je bilo videti, ko smo nosili s seboj sani in smuči. Pod nami pa je ostalo Cerkljansko polje, pokrito s snežno odejo. Sem in tja je bilo prepreženo z ravnimi in vijugastimi črtami — cestami in potmi, ki povezujejo tihe in mirne vasi. Ob robu ravnine so se stiskale vasi Poženk, Pšata in še vrsta
581
drugih. Med pogovorom In ogledovanjem okolice še sami nismo vedeli, kdaj so nas dosegli sončni žarki in kdaj je minila pol drugo uro dolga pot. Pred nami so se pokazala prva poslopja vasice, ki so jo obdajale raztrgane zaplate snega. Vodja našega izleta Roman nas je popeljal v lepo urejeno gostišče, kjer smo se oddahnili in si s čajem pogasili žejo. Po krajšem počitku in izdatni malici smo zapustili ta kraj oddiha in odšli na tako težko pričakovano uživanje na snegu in saneh. Se nekaj časa po poti proti sosednji vasici in bili srno na kraju, ki nam je nudil primeren prostor za sankanje. Toda jojl Malo je manjkalo pa bi bili prikrajšani za ta užitek. Miloš se je s preveliko koraj/o spustil po strmem bregu v dolino. Hitra vožnja se je končala s strašnim podceni. Vsem je zastal dih. Miloš je obležal ob saneh z okrvavljeno glavo. Pri tem nesrečnem začetku se je izkazal Roman, član GRS, ki se je s hitrimi koraki spustil do ponesrečenca, ki je medtem že vstal. Na srečo le ni bilo tako hudo, kot je bilo videti le nekaj odrgnin po obrazu in rokah je bilo. To je bil dober opomin vsem ostalim, da se niliče več ni skušal spuščati v to dolinico. Poiskali smo si manj strm teren in tu res ni manjkalo užitka za smučarje in sankače. Toplo sonce je nudilo dovolj prijetnosti tudi ljubiteljem sončenja, ki so se kot martinčki spravili ob skladovnico drv in se izročili sončnim žarkom. Tako sva nam dve uri prehitro minili, kajti urni kazalec ni poznal usmiljenja, hitel je In hitel kot za stavo in že se je pomikal čez poldne. To pa je bil čas. določen za kosilo. Težko smo se poslovili s snežne poljane in odšli proti gostišču, kjer nas je čakalo kosilo. Še malo smo posedeli in že jc bil tu čos za povratek v dolino.
KAJ NAJ PLANINEC VE O VREMENU
Dr. Oskar R e y a
Vreme ugotavljamo z merjenjem njegovih štirih prvin. To so: zračni pritisk, temperatura zraka, vodni hlapi v zraku in veter.
Zračni pritisk. Tega merimo z barometrom. Barometer je v bistvu steklena cev, približno 1 meter dolga, zgoraj zavarjena, spodaj pa stoji v posodici z živim srebrom. Ako cev napolnimo z živim
srebrom in vtaknemo njen odprti del v posodico, ne bo vse živo srebro izteklo iz cevi, ampak ga bo ostalo približno še 76 cm. Zunanji zračni pritisk, ki pritiska na površino živega srebra v posodici in teža živosrebrnega stebra v cevi si držita ravnotežje. 5 tem smo že izmerili zračni pritisk, Ako znaša prerez cevi 1 kvadratni centimeter, višina 76 cm, specifična teža živega srebra 13,6 gramov, znoša teža živega srebra 76X13,6 = = 1033 gramov na kvadratni cm. Tej teži pravimo 1 atmosfera. Navadno pa izrazimo pritisk le z višino živega srebra v milimetrih. Normalni zračni pritisk nad morsko površino znoša 760 milimetrov.
V vsakdanjem življenju so bolj v robi kovinski barometri ali aneroidi. V bistvu je to kovinska škatlica, iz katere je izčrpan zrak. Da bi je zračni pritisk ne zmečkal, je na gornjem delu pritrjena elastična vzmet, ki deluje proti zračnemu pritisku. Ta vzmet in zračni pritisk si držita ravnotežje. Nihanje pritiska in vzmeti se preko vzvoda prenese na kazalec, ki se vrti ob merilni skali. Ta nam takoj pove pritisk v milimetrih. Pri vsakem čitanju moramo s prstom narahlo potrkati na aneroid, da skoči kazalec na pravo mesto, S tem odpravimo trenje, ki vlada med kazalcem in elastično vzmetjo.
Zračni pritisk z višino pada in sicer tako, da v začetku precej hitro, v višjih višinah pa počasneje. Tik nad morjem pada pritisk nekako za 1 mm na 10 m vzpona, v višini 1000 m pa se moramo dvig-tini že za 12 m, pri 3000 m za 15 m, pri 5000 m za 20 m. Zrak je spodaj zaradi pritiska zgornjih plasti stisnjen in gost. Čim više se vzpnemo, tem bolj je zrak razredčen. Nekako v višini 5500 mm imamo že polovico atmosfere pod seboj. V tej višini znaša pritisk lc še polovico od 760 mm, to je samo še 380 mm. Računi pokažejo, da pade pritisk na eno stotinko milimetra, to je na komaj še izmerljivo vrednost, v višini približno 100 km. Tu se začenja že brezzračni vesoljski prostor. Za planinca je važno, da ve, kako pade pritisk t višino. Imamo priprave, višinomere. ki jih nosimo kakor ure s seboj. Povedo nam takoj, v kateri višini se nahajamo. Njihova točnost gre samo do razlike 10 m.
Sedaj smo v dobi, ko so začeli tudi Slovenci zahajati v gore, ki sežejo tudi nad 7000 m, to je v Himalajo in ameriške Ande. Pri vzponu v te višine mora planinec nositi s seboj v posebnih steklenicah na hrbtu plin kisik, da ga vdihuje, ker ga je v razredčenem zraku premalo. 2e v višinah nad 3000 m občutijo planinci zaradi pomanjkanja kisika gorsko bolezen, ki se pojavlja predvsem kot velika utrujenost, močan glavobol
582
in v želodčnih motnjah. Ce dalj časa živimo v visokih višinah, se razredčenemu zraku privadimo, se aklimatiziramo. Poveča se število rdečih krvnih telesc, da telo preko njih sprejme več kisika.
Temperatura zraka. Temperaturo zraka merimo s termometrom. To je ozka steklena cevčica, ki vsebuje živo srebro. Stebriček srebra se pod vplivom menjavanja temperature širi in krči. Ob srebru je merila skala. Po Celziju pomeni 0C C (nič stopinj Celzija) ledišče, 100,JC vrelišče vode. Temperature pod 0° C zaznamujemo z znakom minus (—), na primer — 1Qr C pomeni 10 stopinj pod ničlo.
Ko gredo sončni žarki skozi zrak, se zrak pri tem ne segreje. To se dogaja kakor pri šipi. Sončni žarki gredo sko/i šipo in segrevajo predmete za šipo, šipa sama pa se ne segreje. Ko padejo sončni žarki na zemeljsko površino, se ta prične segrevati. Od zemlje se nato segreva zrak, ki se z njo dotika. Zrak se razširi in postane lažji in se dvigne nad svojo okolico. Na njegovo mesto priteče zrak iz okolice in s tem se isto dogodi. Tako nastanejo vzponski in «pustni toki, ki nosijo toplejši zrak navzgor in hladnejši navzdol. Tako dobimo tudi v višinah višjo temperaturo zraka. Če postavimo termometer na sonce, se bo segreval kakor zemeljsko površje. Zato ne pokaže temperature zraka, ki ga obdaja, ampak svojo lastno temperaturo. Če hočemo pravilno izmeriti temperaturo zraka, moramo termometer postaviti v senco, da se toplotno stanje med termometrom in zrakom zenači. Dobro izmerimo temperaturo zraka, če termometer vrtimo nekaj časa v zraku. Tako se njegova masa naglo prilagodi temperaturi zraka in jo pravilno izmeri. Takozvane temperature »na soncu« ne pomenijo nič.
Vendar ozračje le vpliva na moč sončnih žarkov. Znano je, da je sončna svetloba sestavljena iz več barv, ki postanejo vidno v spektru. Najbolj naravni spekter je lepa mavrica. Tu se vrste barve od zunanjega roba proti notranjemu sledeče: rdeča, rumena, zelena, plava in vijoličasta. Vmes je med posameznimi barvami še mnogo prehodov. Poleg teh vidnih žarkov so onstran vijoličaste barve še nevidni ultravijoličasti ali ultravioletni žarki in tostran rdeče barve še nevidni infrardeči žarki,
Pravijo, da je svetloba valovanje. Pri vsakem valovanju imajo valovi neko dolžino, to je razdalja od enega vrha vola do drugega. Dolžina svetlobnih valov je silno majhna in ne doseže niti tisočinko milimetra ali 1 mikron. Dolžina violet-nih valov znaša komaj 0,4, rdečih 0.8 mikrona. Kljub majhni razliki govorimo o kratkih in dolgih
svetlobnih valovih. Se krajši so ultravioletni valovi z 0,? mikrona. Najdaljši so infrardeči žarki i okroglo 1 mikronom.
Za planinca je to zelo važno vedeti, ker si s tem znanjem lahko razloži marsikateri pojav v višjih višinah. Tako na primer je dobro vedeti, da se sončna svetloba na zračnih delcih odbija in raz-pršuje in sicer se tem bolj razpršuje, čim krajši so valovi. Iz tega sledi, da se najbolj odbijajo ultravioličosti. vijoličasti in plavi žarki. En del teh žarkov se odbije nazaj v vesolje in je za zemljo izgubljen. Drugi del pu se po večkratnem odboju na zračnih delcih le prebije da zemeljske površine, Ti večkrat odbiti in razpršeni kratkovalovni žarki povzroče, da dobimo vtis, kot da je nebo plavo. Čim više se vzpenjamo v planinah, tem bolj temnoplavo postaja nebo. V še večjih višinah, kamor planinec ne seže več, je nebo violetno, zunaj atmosfere, kamor dospejo samo še kozmonavti, je nebo popolnoma črno. Tu se nimajo sončni žarki na ničemer odbijati. Svetloba, ki pride do nas kot sončni žarek, se imenuje razpršena ali difuzna svetlobo. Difuzna svetloba je tista, ki pride do nas, ko sonca še ni na obzorju, dalje svetloba v senci in svetloba pri oblačnem nebu.
Najbolj prodirno moč skozi atmosfero imajo dolgovalovni žarki, to je rumeni, rdeči in infrardeči žarki. Sončna obla nizko nad obzorjem je rdeča, ker pridejo do našega očesa le še rdeči žarki. Se bolj se to vidi, ako morajo sončni žarki skozi tenko plast megle. Ko je sonce še ali pod obzorjem, je nebo rdeče ožarjeno. Skozi debelo plast zraka pride samo še rdeča svetloba. Tako nastaja lepa jutranja in večerna zarja in prav tako prekrasno žarenje vrhov (das Alpenglühen). Na snežičih se sončna svetloba zelo močno odbija in to predvsem njen kratkovalovni del, do 70 "/o> Zato moramo nositi temne naočnike in imeti glavo zaščiteno. Drugače bi ultravioletni in violetni žarki preveč obsevali glavo, prodrli do možgan, kar bi lahko imelo za posledico sončarico ali možgansko kap. Prav zaradi večjega izobilja ultravioletnih žarkov v višinah, tu gori naša koža hitreje počrni. Moramo pa biti previdni, da bi ne dobili sončnih opeklin. Zato se mažemo z različnimi mažami, ker svetla in bleščeča se površina odbija ultravioletne žarke. Omenimo naj še samo prodirno moč infrardečih žarkov, ki ne prodirajo samo skozi goste plasti atmosfere ampak tudi skozi oblake. Posrečilo se je že fotografirati gorske vrhove zavile v oblake s filmi, ki so občutljivi za infrardeče žarke. Važen je naklonskl kot, pod katerim padejo sončni žarki na zemeljsko površje. Čim bolj strmo
583
padajo žarki, tem bolj segrevajo zemljo. Navečjo moč imajo žarki, ako padajo na zemljo pod pravim kolom (90°). To se dogaja v tropičnih krajih, ko stoji sonce navpično nad glavo, to je v zenitu. Pa tudi pri nas padajo sončni žarki pod pravim kotom, če je teren nagnjen proti jugu. Na južnih pobočjih izgine sneg prej kot v ravninah. Od naklonskega kota sončnih žarkov je vsa zemeljska obla razdeljena v tri klimatske pasove: v ekvato-rialno-tropični pas, kjer sonce sije ob določenih dneh iz zenita, v zmerni topli pas, to so naši kraji, in v polarni pas, kjer žarki zelo poševno padajo na zemeljsko površino. Omenili smo, da nastanejo zaradi segrevanja zemeljski tal vzponski toki. Ko se zrak vzpenja v višine, pride pod manjši zračni pritisk in se zato razširi. Ne do bi globlje razpravljali, si zapomnimo. da se zrak pri širjenju ohlaja, ne da bi oddal toploto. Nasprotno se zrak pri spuščanju stisne in zato segreje, ne da bi prejel toploto. To mehanično segrevanje in ohlojanje imenujemo adiabatno, kar pomeni, da zrak spreminja svojo temperaturo, ne da bi toplota šla ven ali noter. Izraz adiabaten bomo še večkrat rabili. Ugotovljeno je, da se zrak za 100 m vzpona ohladi ločno za 1°C in se pri spustu prav za toliko segreje.
Vodni hlapi v zraku. V zraku se stalno nahajajo vodni hlapi v nevidnem stanju. Vodni hlapi sodelujejo pri celokupnem zračnem pritisku in jih je 1—3 % od vsega zraka. S tem smo že povedali, da merimo tudi pritisk vodnih hlapov z milimetri. To je absolutna vlaga. Računi pokažejo, da je število izraženo v milimetrih zelo blizu teži vodnih hlapov v 1 kub. metru ziaka. Ako znaša na primer pritisk vodnih hlapov 10 mm. smemo reči, du je v 1 kub. metru 10 gramov vode v obliki hlapov. Zrak more pri določeni temperaturi vsebovat: samo neko največjo možno množino vodnih hlapov. Ce iz kateregakoli vzroka pade temperatura zraka, se pričnejo vodni hlapi zgoščevati v vidne kopljice, ki sestavljajo meglo ali oblak. Pri tleh nastane rosa. Zato imenujemo tisto temperaturo, pri kateri je zrak z vodnimi hlapi nasičen, ro-sišee. če pa zrak ni nasičen, povemo v procentih {»/„), koliko od maksimalne možne vlage vsebuje. To je relativna vlaga. 50 3/0 relativne vlage pomeni, da vsebuje zrak samo polovico možne vlnge.
Važno jc vedeti, da so vodni hlapi lažji od popolnoma suhega zruka. Ako se suhemu zraku primešajo vodni hlapi, izrinejo ti nekaj zračnih delcev proč in vlažni zrak je lažji od suhega. Zapomnimo si: mrzel in suh zrak, ki prihaja iznad kontinentov je težak. Topel in vlažen zrak, ki pri-
haja iznad morij, pa je lahek. Iz tega vzroka se menja zračni pritisk. Ko preplavijo pokrajino južni toplovlažnl vetrovi, se zračni pritisk manjša, barometer pada. Če pridejo suhi in mrzli kontinentalni vetrovi, sc pritisk veča, barometer raste. Kadar se vodni hlapi zaradi ohlajanja zraka pri tleh zgoste, nastane rosa. Zgoščevanje pri temperaturi pad O5 nam da slano. Tik nad zemljo nastaja megla. Pri vzpenjanju se zrak adiabatno (I) ohlaja in nastanejo oblaki. Iz katerih pada dež, pri 0C C pa sneg in toča.
Veter. Veter je gibanje zraka. Zrak se pretaka vedno iz območja visokega zračnega pritiska v območje nizkega pritiska. Smer vetra je tista, iz katere piha veter. Severni veter piha iz severne, južni iz južne smeri, morski z morja, kopni s kopnega, gorski z gora, dolinski iz doline. Moč vetra izražamo s hitrostjo v metrih na sekundo ali preračunano v km na uro. Tako piha severovzhodni veter, ki je znan kot burja in ki se s Krasa vrže z vso težo na morje, saj je mrzel in suh, s hitrostjo celo nad 100 km na uro. Ne da bi se bolj podrobno spuščali v splošno vetrovno kroženje atmosfere, ki se razteza preko vse zemeljske oble, si zapomnimo, da leži Evropa med dvema predeloma visokega zračnega pritiska. Eden je nad polarnimi kraji, drugi nad severno Afriko, točneje nad Azorskimi otoki v Atlantiku. Prvega imenujemo polarni maksimum, drugega azorski maksimum zračnega pritiska. Veter piha od polarnega moksima proti jugu in od Azorov proti severu. Nekje v srednjih geografskih širinah se ta dva sistema vetrov srečata. Vsako gibanje je zaradi vrtenja zemlje okoli svoje osi podvržena odklonu na desno na severni he-misferi in na levo na južni hemisferi. Nas zanima severna hemisfera, to je odklon na desno, lužni vetrovi se odklanjajo na desno, to je proti vzhodu, severni vetrovi pa se odklanjajo proti zahodu. Med njima nastaja nekaka praznina, ker se obe zračni masi druga drugi izogibata. Ta praznina pa začne zapet privlačevati oba sistema vetrov in tako začnejo krožiti vetrovi okoli te praznine, v bistvu okoli centra nizkega pritiska, kot nekak vrtinec v nasprotnem smislu urnih kazalcev. To kroženje je lepo razvidno na vremenskih kartah, ki jih od časa do časa objavlja tudi časopis »Delo«. To je področje visokega pritiska označeno s črko V (Vis-ok), področje nizkega pritiska s črko N (Niz ek).
Vrtincu, okol katerega krožijo vetrovi, pravimo tudi ciklon. Prednji del ciklona je sestavljen ad južnega toplovlažnega zraka, zadnji del pa od severnega mrzlega in suhega zraka. V gornjem
584
delu atmosfere kroži nad srednjimi in polarnimi Širinami stalno zahodni veter. Pod vplivom tega višinskega vetra se ciklon giblje od zahoda proti vzhodu, nekako tako, kakor se gibljejo vrtinci v vodi v smeri toka reke.
Kadur se iznad Atlantskega oceana, kjer cikloni najraje nastajajo, bliža proti Evropi ciklon, nas zajame najprej njegov topli sektor, lo jc topli in vlažni južni in jugozahodni veter. Ta situacija je silno važna za prihod slabega vremena.
Slabo vreme. Prihod slabega vremena naznanja torej splošna otoplitev ozračja, zlasti v zimski polovici leta. Pozimi in spomladi se sneg topi in postane »južen«. Barometer prične padati, ker je zrak lažji. Visoko na nebu se pojavijo beli in tenki oblaki, imenovani, »ovčice«, ker so videti kakor čreda belih ovac. Tem oblakom pravima znanstveno »cirrusi«. V višinah že piha jug, čeprav imamo morda pri tleh še lepo vreme. Ako jc luna na nebu, se okrog nje nap'avi zaradi lomljenja svetlobnih žarkov na oblačnih kristalih krog. Čim večji je krog, tem prej prispe slabo vreme.
Na grebenih in vrhovih se pojavijo oblaki, »kape«. Pri tem pojavu se moramo dlje ustaviti. Ko piha zrak, recimo, iznad Jadranskega morja proti Alpam, se mora ob njih vznožju dvigati. Pri tem se adiabatno ohlaja. V neki višini, ki je še pod vrhom, se zrak ohlnd' do rosišča in vodni hlapi se prično zgoščevati. Na južnem pobočju je nastal oblak ali »kapa». Iz tega oblaka lahko že dežuje. Triko nenavadna utajena ali latentna toplota, ki je vzdrževala vodo v plinskem stanju, pride sedaj zraku v dobro. Ko nasičeni zrak doseže vrh in se začne spuščati po severnem pobočju navzdol, se začne stikati in adiabatno segrevati. Na dno severne doline dospe južni zrak bolj suh, saj je izločil na južni strani vodo kot dež, in še bolj topel, ker je dobil utajeno toploto zgoščenih vodnih hlapov, Takemu vetru, ki je z juga prekoračil grebene in prispe kot suh in topel v severne doline, pravimo z nemškim izrazom »Föhn- (fen). Zelo dobro registrira fen meteorološki aparat higragraf, ki beleži relotivno vlogo. V fenu relativna vloga nenadno pade. Bistvo higrografa so ženski lasje, ki se v suhem zraku skrčijo, v vlažnem pa zdaljšajo. lo gibanje las se po vzvodih prenese na kazalec, ki piše na vrtečem se papirju. Enako je sestavljena tudi znana vremenska hišica z možem in ženo. Las ali tudi struna iz organske snovi se pri vlažnem vremenu podaljša in preko vzvoda spusti ženo z dežnikom ven iz hišice. Pri lepem vremenu pa se struna skrči, potegne ženo nazaj in v nasprotni
smeri pride mož s palico ven, kar je znamenje, da gre v lepem vremenu na sprehod.
Lepo vreme. Rekli smo, da ciklon potuje proti vzhodu. Iz toplega območju ciklona pridemo nenadno v njegov mrzli del. Ta prehod je zelo značilen. Veter se naglo preobrne. Od jugozahoda se preko zahoda, severozahodu in severa obrne na severozahod ali celo na vzhod. Barometer najprej naglo skoči in se potem polagoma dviga. Termogrof pa kaže oster padec temperature. Dež ponehuje, oblaki odhajajo proti vzhodu in kmalu se nebo zjasni.
Od polarnega moksima visokega pritiska se je cn del mrzle in suhe zračne mase ločil in priplaval v naše kraje. Dobili smo sicer jasno, todo mrzlo vreme. Ako ta severna zračna masa dalj časa ostane, se pri jasnih nočeh zrak zelo ohladi in dobimo temperature globoko pod 0° C, tudi — 20° C ali -30° C.
V poletnem času se more azorski visoki pritisk raztegniti nad vso Fvrapo. Tako dobimo jasno in zelo toplo puščavsko vreme, ki nam prinese visoke temperature, tudi nad -f-3QU C. Za planinca je važno vedeti, kaj se dogaja v planinah ob lepem vremenu. Recimo, da imamo polarni zimske primer. Pri jasnih nočeh se zrak ob pobočjih močno ohlaja in se spušča kot težji v doline. V dolini se še bolj ohlodi, lahko do rosišča, in vodni hlopi se zgostijo v dolinsko meglo, ki pa je debela le par 100 metrov. Planinec občuduje prekrasno megleno morje. Zlasti jc lepo nad Bohinjem, kjer jezero s svojo vlogo tudi prispeva k tvorbi megle. V takih primerili se zgadi, da je temperatura zraka spodaj dokaj nižja kot zgoraj. Dobili smo takozvani temperaturni obrat ali inverzijo. Navadno temperatura zraka z višino pada, približno za 0,5C C na vsakih 100 metrov vzpona. Tu ne smemo zamenjavati ta padec temperature z adiabatnim ohlajanjem, ko se zrak sam vzpenja z višine.
Recimo, da imamo drug primer: Lepo poletno vreme ob visokem pritisku, ki ga je prinesel azorski maksimum. Ko prične sonce zgodaj zjutraj obsevali vzhodna pobočja, so začne zrak tik pobočja segrevati, dobi vzgon in se dvigne ob pobočju navzgor. Dobili smo dolinski veter, ki mu pravimo tudi pobočni vzgornik. Ker se zrak z dviganjem ohlaja, lahko pride v neki višini do zgoščevanja vodnih hlapov. Vrhovi se zavijejo v tenke oblake, ki morejo trajati ves dan. Kdor hoče imeti ob lepem vremenu lep razgled, se mora podati zgodaj zjutraj na vrh ali pa tik pred večerom, ko dolinski veter že ponehuje. Znan je pobočni vzgornik na južnem pobočju Karavank,
585
kl ga jadralci z aerodroma v Lescah zelo pridno izkoriščajo. Zanimivo je pri tem, da se morejo dvigniti le do one višine, do katere seže pobočni vzgornik.
Proti večeru dolinski pobočni veter poneha in zrak se prične ohlajati. Zopet se kot gorski veter vali v dolino, kjer lahko pride do tvorbe meglenega morja. Vendar ni ta pojav poleti tako izrazit kakor pozimi. Redno izmenjavanje dnevnega dolinskega vetra in nočnega gorskega vetra je vedno znamenje lepega vremena. Ker je ob lepem vremenu zjutraj zrak v planinah precej hladen, velja pravilo: Ako spiš v kakem stanu ali bivaku in te zjutraj ne zebe, ne bo tisti dan lepo.
Nevihte v planinah. V poletnem času vsebuje južni toplovlažni zrak zelo mnogo vodnih hlapov. Merjenja so pokazala, da znaša absolutna vloga tudi do 20 g na kub. meter. To se ne zdi mnogo, vendar če pomislimo, da znaša absolutna vlaga v ekvatorialnih krajih največ 25 g, je 20 g že precej. Ko se zrak segreva in se na južnih pobočjih vzpenja, pride do tvorbe ogromnih grmad-nih oblakov, ki jim pravimo kumulo-nimbi. Spodaj so temnosive barve, zgoraj pa beli, kar pomeni, da je gornji del oblakov sestavljen iz ledenih snežnih kristalov.
Ker se zgoščuje mnogo hlapov, dobi oblak mnogo utajene toplote, ki se je med zgoščevanjem sprostila. Ta toplota daje ohloku vzgon, da se njegovi posamezni deli z močnim mešanjem dvigajo navzgor. To mešanje se da prav lepo opazovati, ako dalj časa motrimo oblak. Iz takega kumu-lonimba navadno prav močno dežuje. Pa nc samo to, tudi bliski švigajo in močno grmi. Zaradi močnega mešanja in trenja med oblačnimi kapljicami odnosno snežnimi kristali in zrakom nastane torna elektrika, ki naelektri oblak. Spodnji del oblaka jo pozitivno naelektren, ker so zemeljska tla negotivna. Ako nastane velika napetost nad zemlja in ablokom, nekaj milijonov voltov, se oblak v obliki strele ali bliska rozelektri. Strela najraje udari v špičaste predmete, v vrhove dreves, v zvonike, v vogale hišnih slemen, pa tudi v vrhove gora. V planinah segajo od vseh dreves najvišje macesni. Premnoga debla so okleščena od strel, tako da štrle le kot suhe Veje v zrak. Strela vnetljive predmete, kot skednje, kozolce, senene kope lahko vžge. Pred strelo se zavarujemo s kovinskim strelovodom, po katerem električna iskiu šine v vlažna zemljo. Mnogi planinci so že doživeli naelektrenje ob nevihtah. Ako se podamo v oblaku, recimo na Triglav, bomo ves čas slišali šibko razelektrevanje med oblačnimi kapljicami ali snežinkami in že-
leznimi klini na grebenu. Slišimo nekako trrrrrr — trrrrrr — trrrrrr. Pa tudi mi sami smo naelektreni. Podobno trkanje se čuti tudi na naših laseh, ako smo gologlavi in na obrvih. Na obrvih čutimo, kakor da bi nas žgečkala kaka muha. Ako imamo s seboj cepin in obrnemo spodnjo konico navzgor, slišimo iz konice enako trkanje. Dokler smo v oblaku, ni nevarnosti, da bi nas zadela strela, ker se razelektrenje vrši nepretrgoma in se ne nabere mnogo napetosti. Čc pa je oblak kakih 50—100 m nad rami, tedoj nepretrganega razelektrenja ni, vzpostavi se med vrhom in spodnjim delom oblaka močna napetost, tako da lahko udari strela. Zato ne imejmo nikoli cepina s konico navzgor ali derez novezanih zadaj na nahrbtniku. Najbolje je, če vse železne predmete odložimo. Se bolj pametno je, da ne hodimo v takem vremenu na vrhove. Dognano je, da strela raje udari v smreko kot v bukev. Bukev ima pokončno stoječe veje in curlja po njih v dežju voda do debla in po deblu navzdol v zemljo. Ta potoček je nekak strelovod, ker je vodo dober prevodnik elektrike. Smreko pa ima poševno navzdol moleče veje. V dežju os'.ane deblo suho. Ako udari strela v vrh smreke, nima prevodnika, po katerem bi šimla v zemljo, ampak deblo razkolje, da pride do notranje vlage, po kateri šine v zemljo. Ko šine blisk ali strela skozi zrak, se ta tako segreje na stičnem mestu, du zažari. Pii tem se močno razširi. Ker pa to r.e traja dolgo, se zopet naglo ohlodi in stisne. To povzroči valovanje zraka, kar slišimo kot grom.
Sneg, plazovi in ledeniki. Visoko v planinah skoraj vse leto sneži. Na Mont Blancu v višini nad 4000 m vedno samo sneži. Ako sneži pri nizkih temperaturah pod —10° C, je sneg droben, lahek in pravimo, da je suh. Takemu snegu pravimo pršič. Ako se na kakem pobočju nabere dosti pršiča, lahko zdrkne navzdol kot pršni ploz (Staublawine). Takemu nakopičenemu snegu pravijo Francozi »serac«. Ko drči serak navzdol, se sneg stiska in iztiska iz sebe zrak, kar more povzročiti toko močan puh, da lahko človeka odpihne.
Sneg, ki pade pri temperaturi tam blizu 01-C, je moker in težak. Zaradi svoje teže je moker sneg bolj nevaren zo plazove kot pršič. Zato si zapomnimo: Kadar močno sneži, ne hodimo po strmih pobočjih.
Ob vsakem sneženju se nabere na starem snegu nova plast snega. Tako se snežna odeja veča in lahko doseže kot na primer na Triglavskem ledeniku nad 5 metrov. Spomladi, ko zapiha len,
586
sneg kopni. Skozi prvo plast snega curlja voda do spodnje zmrznjene plasti in teče počasi na mejni ploskvi obeh plasti navzdol. Gornja plast se zato ne drži več dobro spodnje in zdrkne kot kložasti plaz navzdol. Ako taka kloža (Schneebrett) ni velika, ni nevarna. Če pa se raztegne na večje pobočje, lahko postane kložasti plaz tudi usoden.
Zelo nevarni so talni plazovi, ki nastanejo pozno spomladi, ko začne v planinah zopet deževati. Voda, ki pade na sneg, prodre skozi njega do ial in curlja pod vso debelino snega navzdol. Zalo se zruši ves sneg in ruši vse pred seboj, kar zajame. Tako se je zgodilo, da je sneg z vsega pobočja Jalovca zdrknil navzdol proli Tamarju. K sreči ni dosegel koče. Drugod v Alpah, kjer so višji vrhovi, so talni plazovi zasuli že cele vasi. Trdemu snegu, po katerem lahko hodimo, ne da bi se nam vdrlo, pravimo sren. Ako otopi sonce sren. postane površina zrnata ali kašasta. Takemu spomladanskemu snegu pravimo z nemškim izrazom firn. Ako se v meglenem vremenu izločajo podhlajene vodne kapljice v obliki ledenih kristalov na površino snega, tako nekako kakor ivje na drevesih, nastane na snegu srei, ki je za smuko zelo ugoden. Pogoj za nastanek ivja in sreža so meglene kapljice, ki imajo temperaturo pod 0° C, pa so še vendar v tekočem stanju. Pravimo, da so podhlajene.
Večkrat opazimo v planinah, da je površina snega rdeča. To pride od tega, ker so južni vetrovi prinesli iz Sahare v Afriki rdeč pesek, ki jc nato skupno s snegom padel v naših krajih. Kjer se po zimi nagrmadijo visoke plasti snega, pritiskajo gornje plasti s tako silo na spodnje, da se prične spodnji sneg topiti tudi pri temperaturi pod 0° C. Znano je, da se more sneg in led raztopiti samo s pritiskom. Vse snežišče se
začne zaradi tako raztopljenega snega pomikati navzdol. Ko nižje spodaj pritisk popusti, spodnja voda zopet zmrzne in to v čist, kompakten led. Tako nastajajo ledeniki, ki se vsak dan za nekoj centimetrov pomaknejo navzdol. V poletnem času so vidne ledeniške razpoke, ki so tudi do 100 m globoke. Naš Triglavski ledenik je majhen in ima majhne razpoke. V Himalaji pa so ledeniki dolgi do 100 km in debeli do 200 m. Na ledenik pade ob straneh kamenje, ki ga vleče s seboj, lako nastanejo na obeh straneh ledenika kupi kamenja, ki jim pravimo morene. Tudi na Triglavskem ledeniku imamo majhne morene. Na koncu ledenika se nabira visok kup kamenja kot čelna morena. V ledeniški ali gla-cialni dobi, pred tolikimi milijoni let, so po oto-pitvi iedu nastale take čelne morene, da so za njimi nastala cela jezera. Vsa alpska jezera so ledeniškega porekla.
Ledeniki imajo svojo posebno klimo. Zrak je nad njimi vlažen in pride zelo rado do tvorbe meglenega morja. V poletnem času je nad ledenikom zrak toplo-vlažen, nekako soparen, ki jo za hojo zelo neprijeten. Močno se potimo, kar povzroča tudi nekoko mrzlico (Gletscherfiber). K temu pripomorejo tudi na ledu odbiti sončni žarki, kl povzročajo opekline na ustnicah (Gletscherbrand). Hoja po snežiščih in ledenikih je prav zaradi obilice ultravioletnih žarkov zelo neprijetna.
Sklep. Poznavanje vremenskih razmer v planinah ni samo zanimivo, ampak tudi zelo koristno, ker si s takim znanjem omogočimo ne samo lepih izletov, ampak tudi preprečimo nesreče, ki preže v planinah na vsakem koraku na nič hudega slutečega planinca.
V Planinskem Vestniku 19Ö8 bomo objavljali dokumente naših planinskih društev iz prvega desetletja SPD (faksimile najstarejših aktov, dopisov, zapisnikov, vpisnih knjig, fotografij ipd.) in fotografije naših najstarejših planinskih postojank (od I. 1894 do I. 1914). Uredništvo naproša društvene propagandists da nam to gradivo oskrbe.
587
4?
JCJ&M«.
TUt X
9

' i ± 5: f f »tf


✓ -
r-
t V


	C	U
f	r	
rt	> >	i / ■
	v	y<- \
H

fit
i ^
fit
c/
r ti: *
£
5 s
fr rii J
r
t* S
i----> t'-
-pr-
h
—■■ L >


v fe
t Ste* ■
a«;
£ »t. «

- 4
r»

/ifo
v.
0. , r
If " i

* T-
it
3
K«.
'/< G'
- /f - lic
V	v i	r T. <"
/'-Mcz,: -r ' -A» 4 £'/u>{«' -
/U	'T ' ""
c f ni
c<
/C '

i>
x
a
m-/« C*«-!'.
I '
V	^ «	l/'	v	V _	^-	W
«Ä*- $«</ f tiik öl- .. f^'/1®^*^ ^ riit-nC, j o^e« 'ViT t^ <*i<r" /.' 4i"i't
1	^ -7
%
m
w

kfa
t
•, i««"
h

r S
1 n
	I ^
s/	; /J • V— ■
	
	
yf	
	IvŽ.
	
«tc -	
	
f ff	/^A t"
K t	4 fcT.-v*
p.	■ rt
l/te-»—	
f	
I f	
* P? 4	
Opombo h kompoziciji. - Komponist Je besedilo pesnike Jožo Vovko nnSel v nov, spom.nsk, knj.g. zo leto 1947 tedoj obnovljene plonlr.sk« Wo nc Koroviu. ir sicer ovgirstn Utoga leto. ko je torte) . družino, sopropo, «.ono p.on.nte Moro Molrortič in dvema ot-okomo prebil 12 bolj deževnih dni. - Pesem je bilo takrat zložena za moški kvartet in no mestu zapela In zapisana v spominski knjigi. Takšna je bila tudi objavljena v Planinskem Vestmku st. 12. leto 195«. V prireditvi lis dva closova s klavirsko spremljavo Je bilu izvedena I960 spomladi pa družabnem večeru KPD Slovenski dom v Zagrebu. "	D( Ff Ropotec
588
DRUŠTVENE NOVICE
DR. MILKO HRASOVEC - 80-LETNIK
Mad tistimi, ki jih |e PZS v zadnjih dveh desetletjih odlikovala z zlato zncčko. je gotovo cdon najvidnejših planinskih aktivistov dr. Milko Hrašo-vec, dolgoletni odbornik In načelnik nekdanje Savinjske podružnice SPD. Lolas Je dopo'ril 60 let in živi pil dobrem zdravju v Celju. Odvetniški poklic, ki se mu je posvetil pred pul stoletjem in več, še danes opravlja. Zaslužki planinski organizator se je rodil I. 163/ v Slovenj Gradcu, odkoder se je kmalu po rojstvu prese'il v savinjsko metropolo, v Celje. Študiral Je v Celju. Gradcu in v Prag i, po opravljeni odvetniški praksi pri svojem očetu dr. Juriju Hrošovcu po je postal odvetnik. Med drugo svetovno vojno go je zadela usoda večire slovenskih inte iyentov na Štajerskem Bil je zaprt, izgnan in konFInlran. Od mladih not) je Imel rod gorski svet, Za SPD je delal že kot dijak. Markiral je pota pa prelepem zasavskem svetu, po Mrzlici, Kumu, Lisci. Gozdriku, po Velikem Knzjnku, po Smohorju. po Gori Oljk; in Kozjaku. Bil je od mladih nog aktiven člnn celjskega odseka Savinjske podružnico SPD. k! je tedaj svoj sedež imela še v Mozirju. Ko se je savinjska podružnica I, 1926 preselila v Celje, je bil za pokaj n i ni sodnikom Tillerjem izvoljen za njenega načelnika In ostal v tem svojstvu vse da I. 1945 Bil je torej tretji vodnik celjskc planinske organizacije.
Pod njegovim vodstvom se je savinjska podružnica gospodarsko utrdila. Nakupilo je zemljišča na Golteh, v Logarski dolini, pod Grmado In na Okrešlju, kjer je orgonizirula prvi narodni park v naših goroh. Zemljišče je merilo blizu 5C0 ha in ga je podružnica kupila od ljubljanske škofije. Mnogo je bilo storjenega na Golteh. Povečana je bila Mozlrska koča, narejena dovozna pot preko Kope. po-gozdena je bila Kapa, narejen! pa so že bili načrti za vodovod s Planice In za elektrifikacijo. Frisctiuufov dom |e dobil vodovod ln depandanso, Kocbekov dom nn Korošici pa je bil povečan in oskrbljen t vodovodom. Lustria elektrarno je dobil planinski dom v logarski dolini, 1/9 rn rad domom. Savinjska podružnicu se je v desetletju pred drugo svetovna vojno utrdita z živahnim delovanjem, med drugim tudi s prirejanjem planinskih taborov, z oskrbovanjem planinskih poti. z novo Kopinškovo potjo po severovzhodnem grebenu na Ojstrica, propagando, s tečaji za oskrbnike in strež-
no osebje, s pospeševanjem tujskegu prometa, postala je eno najuglednejših društev v savinjski ceželi. Znana je bila tudi po dohro oskrbovanih kočah in populumih oskrbnikih. Dr. Milko Hrnšove.? je bil iniciativen, skrben vodja odbora delavne podružnice SrD. Vztrajen, požrtvovalen, poln erergije, je vsako leto prehodil po večkrat ves gorski svet svoje podružnice ln skrbel, da je delo potekalo v redu. P7S je v njem odlikuvalo odličnega ndhornika, ki je bil dulj časa podpredsednik SPD. torej v orguniza-cijsken vodstvu slovenskega planinstvu ter s le.u priznala njegove zasluge za postavitev lidriih temel|ev planinske orgonizacije v Suvinjskl dolini. Dr. Milko Hrašovec se je uvrstil tudi mec satrudnike Planinskega Ves'.niku. Popisal je v prvih letih po prvi svetovni vojni svoje Izlete na Kepo. na Pece n v jugovzhodne Albanske Alpe, ko pc je prijel zu odbornlške dolžnosti, Je še vedno noše! čas za spis -Na gore. na gore-, za »Dom na Korošici-, za zapis o planinskem kongresu v Skopju In za uvodno besedo v celjsko številko PV 1940. Na planinstvo je mislil tudi v grenkobah kun-finacije in napisal -potopis slovenskega pregnancu- (Na Jastreboc, PV 1944).
K 00-letnici jo dr. Hrašovcu čestitala tudi PZS In mu po uredniku PV poslala v spomin bronasto plaketo.
T. O
JANKO Fl LI «0-LETNIK
?<5. 10. 1907 je bil v številni družini pri Aharr.etu v Tolminu, pri knjigovezu In malem kmetu, rojen Janka Fili. Oglejmo si rjegovo življenjsko pot in njegove zasluge za planinstvo. 1. svetovno vojno je kot otrok pieživel v begunstvu no Koroškem v Vrbi ob Vrbskcm jezeru, kjer je imel očetov stric Franc Fili posestvo In vilo, k jo je pozneje dobil predsednik plebiscitne komisije od koroške vlade za nagrado. ker je delal v korist Nemcev. Fo zlomu soške fronte pri Kobaridu se Je družino vrnila domov v Tolmin, kjer je nai Janko obiskoval slovensko osnovno in meščansko šolo. Nn mladega fanta so vplivale politične spremembe tistega časa, zlasti zasorihn Primorske pa Italijanih. 7e v teh letih se je zavedel svoje slovenske narodnosti in ostal trden Slovenec v vseh poznejših preizkušnjah. Ker je bila družina številno, se je moral ozret po delu, po poklicu. Na delo je odšel
v Celovec k očetovemu stricu, ki je kot ndseljenec iz Tolmina v Celovcu uspel in s« od kleparja povzpel do največjega trgovra z železnino. Tu je poleg dela v trgovini obiskoval Janko trgovsko šolo, si prldab I potrebno znanje in se izpopolnil v nemškerr» jeziku. Lahko bi ostal v Avstriji, todo 7 domom je bil v stalni zvozi, 7oto jo kot vojaški obveznik odslužil rodni rok v Rimu =n se izpopolnil tudi v /nanju italijanskega jezika. Po odslužitvi vojaškega roka je dobil dovoljenje. du se vrno na delo v Avstrijo, toda odločil je njogov nacionalni čut.
V	Italiji se je pojavljal fašizem, ob volitvah 1923. leta jc prl?lo ce!o v Tolminu do nasilja in streljanja slovenskih volllcev, v Celovcu pa so vneto vabi i v prikrite nemške vojaške organizacijo. 7orcdi vsega teyc je odSel v Jugosiavljo v Celje, kjer je najprej delal kot trgovski pomočnik v trgovini Jos>pa Jagodica A let, nato pa odprl samostojno trgovinieo na Dečkovem trgu in tu delal vse do aprila 1941.
V	Celju se je zlasti tiveljevil kot aktivni odbornik v emigrantski organizaciji Soči in pri Sokolu. Tam Je med primorskimi rojaki spoznal tudi svojo življenjsko družico Vero, doma iz Bar-kovelj pri Trslu. Razpad Jugoslavije gu je zajci v primorskem bataljonu v Kar lovcu. Nemci so gn I? Celja izgnali, vendar mu je uspelo z družino pr t: v Ljubljano, kjer je preživel okupacijo. Kot zaveden Slovenec se je takoj spočetka vključil v OF. Ni čudno, da je bil takoj po končuni vojni poklican v Koper, kjer ;e prevzel organizacijo trgovine in preskrbe v coni B v okraju Koper, kosneje pa zn
589
DRUŠTVENE NOVICE
istrsko okrožje pod jugcslovon sko vn loško uprovo. V Kopru je ostal do leto 1953. ko so ga s?el nabile gore in domačija v Tolmin. Zaposlil se je nojprel pil Groiistu na Mostu no Soči, nato pa je prevzel 1957. leto prodajni oddelek v tovarni cementa v Anhovem in postal nazadnje komercialni direktor do leto 1966, ko je stopil v pokoj.
Tak Je zunanji okvir njegovega življenja. 2e v mladosti se Je nuvodil vestna in vztrajno delotl ln skrbno izkoristiti čas in deinrna sredstva. Od mladih nog je filatelist, že 40 let pa nočrtno zbira znamke in in»a nekatere lepe zbirke. V Kopru je bil med usta noviteiji kluha filatelistov in član ko misije zn izdajanje znamk pri vojni upravi S TT. Predvsem po je lanko hili planinec. Planinsko Izkaznico Ima od leta 1923. od posoškega planinskega društva. V Celovcu nI bilo časa za planinstvo, spet pa Sa je našel v Celju, ko ni minilo ncdeiju brez planinskega Izleta. Iz Celja je oblezel vse gore takratna Slovenije. Po vojni ga najdemo v Kopru med ustanovitelji PD Koper, po vrnitvi v Tolmin pa se je vključil v PD Tolmin in že lota 1935 postal njegov predsednik In tudi ostal do leta 1965. V tem času jc bila zgrajena koča na planini Razor, urejeni odnosi s sosedn|lml društvi in z zvezo. Nato je bil Izhra.n za predsednika meddruštvenega a<ibura primorskih planinskih društev, kjer je še danes. Za svojc delo pri planinstvu je prejel zlato jugoslovansko značko ir srebrni slovenski planinski zrak. Naj omenim sc eno njegovo delovno področje. Aktiven je tudi na političnem polju. Za ljudskega odbornika jc bil Izvoljen že v Kopru in postal član izvršnega odbora istrskega okrožnega ljudskega odbora, k|er Jc prevzel resor poverjenika za trgovino in preskrbo. Za vestno delo jo bil odlikovan z redom zuslug za narnd lil. stopnje. Tudi v Tolminu je bi! sedaj že drugič Izvoljen za občinskega odbornika in je podpredsednik občinske skupščine. Povsod, k;er Jc deluvol in deluje, ga poznajo kot vestnega in lerreljitega deluvca. Njegova posebna ljubezen do planinstvo se vidi tudi v tem, do mu Jc uspelo zbrati vse Planinske Vest-nlkc. ki se lepo vezani bieslijo v njegovi knjižnici v Inpcm domu sredi skrbno negovanega vrta. Za 60-letnico mu Selimo, da bi slovensko transverzalno pot. na kateri mu manjka le nekaj žigov, prehodil v celoti in oslal planinski organizaciji zvest še dolga leta.
Hlnko Ufšič
STO 2ENSK NA TRIGLAVU
Prvo nedeljo v septembru je Triglav drugič doživel pohod »Sto žensk na Triglovu-, ki go ja pripravil TT, po-pulorna Tedenska Iribuna. katere, glavni urednik je tov. Zoran Jerln. zr.an slovenski juvnost- tudi po svojih himalajskih polih in kot avtor knjige o ncpalskih himalajskih vrhovih. V uredništvu TT dela ie več let tudi Anta Mahkota. kl si je v zadnjih desetih letih s svojimi vzponi duma In pa svetu pridobil sloves najuspešnejšega našega alpinista, s svojo planinsko p u bi; eis ti ko pa skušal dati planinstvu in plezalstvu vidnejše mesto v naši kulturni javnosti. Redakcija, ki se ponaša s takima oscbnoslima. je zlahka prišla ra misel, da bi na Triglav vodila rašo dorrnčo -musovko«, množični pohod, kakršna so uvedli v sovjetskem alpinizmu, pa vendar ne pn vsem take. TT je Izbralo za cilj Triglav, gotovo najbolj zaželeni planinski cilj naših ljudi, naših najširših slojev.
Ze prvi razpis v 1. 1966 je pokazal, kako prav jc zadela, letos pa sn prl-ave narasle daleč nad vsoko pričakovanja. saj je moralo vodstvo izbirati med 800 prijovljenimi. Ta številka je pomembna, značilna In poučna ludi za našo planinsko organizacijo, saj nom pove. kako globoka je vko-eni-ajena v noših ljudeh želja po vzponih no vrhe, a posebej na Triglav, pove pa tudi, da je pluninska organizacijo dolžno prirejati zahtevnejše izlete, ped vodstvom Izkušenih planincev, seveda v manjši meri ln skromnejših oblikuh. kakor pa je to storila redakeijo TT I -Sto žensk ra Triglavu« jo bila v resnici sijajno izvedeno prireditev. Prišle so Iz vseh krojev Slovenije in združile v -Triglavskem kraljestvu- vso našo ožjo domovino, ki ji je Triglav mitični in sodobni simbol- V Bohinju jih jc v petek zvečer pozdravil glavni urednik TT. vodjo pohoda. In jih seznanil s svojimi soaeiavcl v redukciji RaVavčcvo, žerdirom, Juričem. Fornez-ziiem, Znldaršičem, ter z gručo naših plezalcev, ki so prevzeli vodstvo In varstvo na tistih delih prelepe poti t Rudnega polju preko Velega polja In Planike, na kalerih pride prav moralna opora, ni pa odveč materialna v obliki vrvi, če vzumeš - s seboj celo vrsto čostilk očaka Triglava, ki so našle v TT pohodu v svojem življenju prvo priložnost, da se mu poklonijo. V soboto so udeleženke brez omembo vrednih težav prispele na Planiko, ki je to pot pod svojo prijazno streho sprejela vseh 146 gostov, kolikor je
ženska ekspedicijo z vsemi spremije-valci vred stala. Vieme se je dobro držalo, dežja je bilo komaj za dobro srajco, a to šele takrat, ko so zadnja desetine ie zmagovole mell pod kočo. V nedeljo je bilo vreme naročeno. Ob desetih dopoldne je bilo okoli Aljaževega stolpa te? ?00 ljudi, lorej re dosti manj, kolikor sa jih sploh lahko razpostavi na temenu in po plečetih vseh treh grebenov, ki visoki prestol boga Triglava podpirajo s severne, vzhodna in južne strani. Pisana družbo - vsa Slovenija po svojih zastopnicah je tu I Korošci, Nemci, Italljariil Lepo je, in daleč se vidi, ra sicer do kroja sveta, a vendar dovolj, da se noužijeta oko In sicc. Gora je pošteno origarona, trud je za nami, v žile pa se toči veselje nad uspehom, zadovoljstvo, olajšanje, sreča, da smo. da »Ivimo. Dva kratko nagovora -dolgih lrigluv ne bi prenesel sta pospremila drugi TT pohod -Sto žensk na Triglav-: V imenu P7S ja udeleženkam čestital urednik PV T. Orel. v imenu redakcije TT pa Zarun Jerin. Nato žigosanje, vpisno knjiga, ki jo je na vrh Triglava -postojil- TT, razglednice, podpisovunje. razgledovanje, in minili sta dve uri. kot bi jih potegnil k sebi nagli krivec, ki se jc to pat skrival za steno. Nastopiti jc bilo Ireba pot navzdol, se posloviti od predsednika PD Gorje, Kllnnrja, ki je vsa lete po vojni zvist skrbnik t« lepe postojanke, In sc po isti puli vrniti ra Rudno polja. Nič ni bilo čudno, če je pot stopila v noge. prav je tako, da nns vsaj dvu, tri dni opominja na vsa lepote, ki smo si jih raz nje ogledali in jih na njej doživeli.
Stemnilo se ie rad jczciom, ko je lov. Jerin rozdeljeval diplome, fotografije in ponatise Hocquetove podobe -Ter-glova». ki je nastala pred 190 leti in se z urednico Olgo Ratej ob slrani v imenu TT poslovil od vseh udeleženk pohoda in njegovih -asistentov-. Bil je ganljiv razhod. Triglav nas je za hip združil in vtisnil ta hip v naša srce za vselej. In že nas je dolžnost razgnala na vse strani.	, ~
CEHI SE ZANIMAIO ZA ČEŠKO KOČO
Konec avgusta t. I. je PZS prejela pošto iz Moravske Ostrave. Tamkajšnji šelezničarskl planinski klub je spro-seval, ali Češka koča še eksistiro, ali še sloji, keko dela In oli so še ohranjene spominske in vpisne knjige In
590
DRUŠTVENE NOVICE
fotografije od I. 1900 do I. 1918. Ostravskim železničarjem smo postregli r odgovorom, kolikor smo mogli. Češka koča provzaprov letos že pra-zrtuje visok jubilej, soj so Jo zočell graditi I. 1897.
Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno I. 1893, je I. 1897 dobilo tudi svojo češko podružnico. Ustanovili so Jo v Pragi junija 1897. Prvi odborniki so bili prof. dr. K. Chodounsky, dr. Bohuslav fronta, dr. Stanislav Pre cliensky, di. J. čern-ak, dr. O. Lcxo, dr. Viklur Dvorsky. Imela je v krutkeru bCO članov. L. 1912 je svoje delovanje s slovenskih gora razširila no "slovanske« pokrajine ob Jadranskem morju. Češka podružnica SPD je I 1903 zgradila še kočo v Korltnlei pod Mangr-tom in je mnogo storilo ?a propacan-do naših planin in tudi za narodno prebujo na Jezerskem in v Trenti, izdulu I. 1398 kuj go »Slovenske Alpy«, I. 1VJ0 «Savinjske Alpy-, I. 1902 -Julijske Alpy-, ob svoji desetletnici I. 190? knjigo »Ze slovanskych hör«, I. 1910 »Slovinske Alpy a Primori«, I. 1911 »More Adriaticke« in vrsto členkov v rnrnlh revijah, predvsem v reviji »Alp-sky Vestnlk«. Češki planinci so o no-ših gorah napisali tudi več znanstvenih ruzpruv in knjig ter nekaj leposlovnih del o nubih goiuh (Gabriela Preissova. Marija Gebuueruva. Jaru-slav Ncumor).
Po prvi svetovni vojni jc Češka podružnico SPD nehala obstajati. Število čeških obiskovalcev v slovenskih planinskih kočah je Juseylo vsako leto od I. 1924 do I. 1939 več sto do tisoč. Tofeg dr. Kugyja n dr. Henrika Tume so tudi vodilni Češki alpinisti zaslužni za napredek slovenskega planinstvo. O tem so pisali po vojni Fvgen lov-šn v knjigi »Triglav In njegova sose ščlna-, LJubljana 1944, dr. Vladimir Murko -Čehi in naše planine* PV 1953, Tine Orel »Se ertu sulčovsku Vpisno knjiga«, PV 1963. Tine Orel. -Zapisek o Gorogronskem«, PV 1963. Žal. Češka koča ni ohranila spominkov. mikavnih za bratske planinske stike med Čehi in Slovenci. Današnji oskrbnik Andrej Kornfčar, ki vestno upravlja to kočo že lepo vrsto let, ml jo 15. X. t. I. zatrdil, da niso ohranjene niti vpisne niti spominske knjige in nobena od fotografiji ki so prikazovale češko-slovenske planinske družbe na Češki koči. Sicer pa je vsa koča en sam soainenik po zunanji podobi in notranji opremi ter ureditvi. Častitljivi kmečki stoli in mizo pomnijo še čase, ko se je dr. Chodounsky, ljubitelj tegn prelepega kotička slovenske zemlje, napajal in prhal z
vodo iz studenca, ki pilteka iz Zgornjih Ravni. 2iva priča tistih Časov. Košarjeva Borba z Jezerskega, staro 80 let, je bila nedovr.o no koči in je tu obujola spomine, ko je kot desetleten dekllč tovorilo na Ravni to, kar šc danes zdravo zaškrlplje, če se utru,eni »turist« pretrdo seserie. Trdna ButLkj je uo pravici ugotovila, da jn znašala sem gor trdno, trpežno blago.
T. O.
DOM NA HOMU (608 m)
17. sept. t. I je PD Zabukovica odprla Dom no Homu, ki go je imenovala po svojem najstarejšem in najbolj požrtvovalnem članu Drogu Ocvirku. Dom ni dograjen, doslej razpolago z vežo in dvema gostinskima sobama, imel pu bo še štiri sobe z 9 Dosteljcmi in skupno ležišče za 12 oseb. Za zdaj obretuje samo ob sobotah In nedeljah Kot oskrbniki dežu-rajo odborniki.
Dum je lahko dostopen. Z avtom si izletn k pumuga do Griž, tu zavije pod klancem ru levo (asfalt) in parkira pri Zahomšku, oukoder jc do dorro dvajset minut hoje v hrib. Nojveč zaslug za Dom na Komu Imajo odborniki Ladislav Miklavc, Poldka Mikiavc, Edvard Oblak in Mara Ocvirk. SPD jim je za delo izročila dlplume, prav laku pu se je tudi društvo zahvalilo nekaterim sodelavcem. PD Zabukovica je bilo ustanovljeno pred 17 leti. Pridno je prirejalo izlete, med drugim tudi na Triglav, na katerega se Je povzpel tudi 75-letnl Drago
Ocvirk. Zanj Ima društvo skromen planinski domek na lepem razglednem Homu. S tem je uresničilo želja, ki so jo gojili zubukovški planinci od ustanovitve društvo. Gradnjo je podprla občino in nekatera podjetju, mnogo po je v domu prostovoljnega dela društvenih članov, če dom imenujejo po Dragu Ocvirku, hočejo s tem imenom pokazati mlojšlm planincem, kaka globoko je ukoreninjena planinska misel v prebivalstvu Zabu-kovice in njene okolice, član nadzor nega odbora tov. Fran Kovač jc v svojem čustvenem govoru ab otvoritvi doma dejal:
»Pomlajeni in sveži smo se vračali v dolino, na delovno mesto in v nas semih se je znova porodilo prepričanje, do ni boljšega zdravila no svetu, kot so vrhovi hribov in gora, od planinskih vonjav prepojeni zrak In to zlato planinsko sonce. Da, vse to jn resnično zdravje za noše delovne ljudi in prav tega hI se morali mnogi v večji meri zavedati. Čn hI bilo temu tuko in prav bi bilo, dn bi se, potem pluninske postojanke nc bi postajale hoteli, nočni buri in podobno, kar se žal vse pogosteje pojavlja. Upam in prepričan sem. da bo ta naš skromni domek zares služil svojemu namenu, tistemu planinskemu vzdušju, ki si ga planinci iz vsega srca želimo.m
2e'irno. da bi se te besede uresničevale In da bi dom zares služil napredku planinstva in s tem tudi kulturnemu in športnemu napredku Zabu-kovice in njenih delovnih ljudi.
T. O.
Dom na Homu
591
DRUŠTVENE NOVICE
V QPOM30 JANEZU HODNIKU
Vsi. ki smo ga poznali, vemo, do go n« bomo V3Č srečali, ne ea holvnjskih polih po dolini ne po or'h, ki teko do bohlr'sk'h go'i^v N«"gavo zlata srce je za tn'o nekje po*J Kvmorco.

k sebi so ga vzele gorske moči dne 9. okl. 1966, stareyu komaj 64 let. Pokopali smo yu v Bohinjski Srednji vasi na slaroslavno pokopaiisče sv. Martinu. Tu se je okrog njegove go mild zbrala množica njegovih prijateljev in znancev. Od njega so je poslovil predsednik PZS dr. Miha Potočnik In slovll njegovo delo. ki je v čost bohinjski deželici. Bil je vodnik, o«krhnik, čuvaj v TRINAP, popravljal iri vzdrževal j« pola in bil do zadnjega tujnik postaje GRS v Star' Fužini. (Ni čuda. da so njegov odhod zabeležili skoro vsi doma«1 In nekateri zagrebški listi). No grobu so od njegu v imenu boze GRS Jesenice je mu I i s ovo tov. Uro* Zupančiči Mirko Ce-ki!n v Imenu GKS, tov. Tine Arh po v Imenu rodne Stare Fužine, sosednjih Srenjanov in obeh bohinjskih dolin. Ko je grobarjeva lopata oprovilo svoje delo. smo zočeli še bolj misliti, kdo je sklenil v nedrih bohinjske, zemlje snovati svoj večni sen. Janez je bil možak, kakršen ostane v spominu. Če ga ne srečni, kjer je bil ponavadi manjka nrkaj bistvenega. Živel je s svojimi gorami, s planinstvom in z ljudmi, ki ne morejo živeti re brez prvega ne brez drugega. Bil je velik oskrbnik tistega kova, kakrsneca smo si zadnja desetletja večkrat zaman želeli. Bil je natančen, vesten in skrben tajnik srenjonskego društva, pomembne pionirske celice, saj se v nfej prepletajo vsi vsebinski elementi planinstva in njegovega gospocarskegc pomena. Delo za društvo ga je še tesneje združevalo s krajem, kjer mu je tekla zibe ka imenitnega rodu. Njegov brat Tine je kot slikar edinstven likovni bard bohinjskega gorskega sveta, ki je razumel in dojel prabit-nost njegovih oblik, življenja, ljudi, Jlvoll, svetlobe in sence. Janez ni bil umetnik, bil pa je živa pocJabo naravnega življenja, preprost. resen in vesel, barvit v svojem zasebnem izrazu, slikovit v svojem človeškem bistvu, mikaven m nepogrešljiv del resnice o gorjanskem življenju, zato pa tudi za planinca-turista vreden srečanja, vreden prisrčne misli. Pil Je gorski reševalec sam po sebi ir je to dolžnost pojmoval kot nekaj neizogibnega. Ni znal biti drugačen kot pogumen, umen in požrtvovalen, močan duh, ki nI imel priložnosti, da se do kraja razvije In preizkusi horizonte svojih sil.
N čudu. če so za obletnico smrti 8. akt. 1967 bohinjski planinci odkrili Janezu Hodniku ploščo tam, kjer je sklenil svojo življenjsko pot in potegnil črto pod vsoto vseh skrivnosti,
doseženih In nedoseženih ciljev. Ta dan se je zbralo na Kornurči čez 100 planincev, domačinov in gostov. Občuteno norica ko je pokojnemu Janezu govori i lov. Lovro Strgcr, reševalec postaje GRS v Stari Fužini, počastila pa sta ga tudi tov. Ivo Morsel v imenu PD Ljubljano-matlra (saj je bil Janez oskrbnik koče pri Sedmerih jezerih), v Imenu PZS pa tov. Zalokar Iz Jesenic. Veliko j:h miluje — da povemo pa bohinjsko — zu Junezom. Bila jc 'Ctos lepa jeseri, bogutu kukur zlepa ne. Izzu njenih čarov ram je lebdel Janezov obraz in se stapljal s Komarčo in njenimi mogočnimi sosedi v en sam obraz skrivnostnega gorskega duha, ki rom neprenehoma žer.e korak na strme vrhe. Kot tok bo Jlvel z nami da konca dni In obujal v nas moči, da bomo n,egove dobre lastnosti skušuli positemuti in jih pre-iHJŠuti iz ruda v rod.	_ _
TCRD NAND SEIDL - Decembra bo minilo 25 let, odkar je umrl Ferdinand Seidl, ki ga Štejemo za zadnjega slo venskega pollhlstorja. F. Seidl se je rodil 10. 3. 1856 v Novem mestu. Kljub diplomi na univerzi je bil sprva učitelj, ki pa je kmalu nastopil v javnosti s poljudnimi članki, kas'ieje uu luci z razpravami z različnih področij naravoslovja,
Njegova dela, predvsem s področja meteorologije in klimotologije, »Klima Kranjske« iz leta 1902 itd., so ?a vedno lemeljna dela vsemu nadalj-nemu študiju vremena no Slovenskem. To je bila prva ohrieleva meteoroloških podatkov. Naslednja Lemeljna študija pa je bila razpruvu o dinar-skogorekem fenu.
Po smrti Fr. Erjavca je zasedel mesto no goriški realki in se pričel ukvarjati tudi z zgradbo nase zemlje, s proučevanjem kamenin in njihov h medsebojnih orlnasov. Posebej so ca k študiju geologije vzpodbudili predvsem potresi, temeljil učitelj po mu je bil znani dunajski geclog Fr. Ko^smat. Kaj kmoiu je samostojno obdelal ledeno dobu na Tolminskem, prispeval je geološki opis GorISke ild. Krono njegove geološke dejavnosti je razprava o Slatenskl plašči iz leta 1929. Po znanem potresu lelu 1895 je obogatil naSo strokovno litereturo z več tehtnimi razpravami, v katerih je zhral številne podulke o potresih na Kranjskem in Goriškem.
Po upokojitvi prav tako ni miroval. Po povratku v Novo meslo je pisa' o geologiji okolice Novega mesta, o potresih v Krški kotlini in v Beli krajini.
592
DRUŠTVENE NOVICE
Ponujenega mesta rn ljubljanski univerzi siccr nI sprejel, nadvse rad po je sodeloval pri raz.skavah na Dolenj skem. Tudi kol botaniko ga poznamo prirodosiovci in po prispevkih iz sko-roj vseh vej naravoslovja. Povsod išče vzroke dogajanj. Na na-rnvo gleda dinamično. To je očitno predvsem v rnrpravl o Kamniških ali Savinjskih Aipnh, »katerih gorska gmoto takorekoč pred nnSIml očmi raste iz zemeljskega naročja«, kot je zapisal njegov prijatelj P. Grošelj. Prav isto opazujemo tudi v njegovih potresnih Študijah, ki v njih išče povezave med potresi in zgradbo pokrajine.
Vsa njegova dela se odlikujejo po živahnem in razumljivem stlld z ostrim čutom za lepoto domačega Jezika, v čemer bi nam bil lahko še dandanes svetol vzor. Kamn ške Alpe so čitajo kot geološka čitanka. Rastlinstvo naših Alp pa je pisana slike »življenju gorskih trat, gozdov in pečin-. Za svoje delo je bil večkrat odlikovan. Zu častnega člana ga je sprejelo tudi Slovensko prirodoslovno društvo. Veliko in obširno je hl!o njegovo delo. ki ga je opravljal poleg poklicne službe. Odkod je črpal to neizmerno energijo? Poleg vsega dela Je bil na vseh službenih mestih tudi eden najbolj vestnih meteoroloških opazovalcev.
Skromno, a stvnrno je sam označil svoje življenjsko geslo k Rastlinstvu naših Alp;
Spoznavaj svojo domovino,
da jo prisrcneje vzljubiš I
Naj bi njegov vzgled znova dvigal
mladi rod k idealom resnice in lepota!
dn
OBISK PD RADEČE POD PECO
Naš odborn'k tov. Marjan Lipovšek je organiziral izlet na Peco. On se namreč turn dobro spozna, ker si je izbral v Cini svojo družico M co, zvesto planinko,
Med udeleženci je bil tudi znani planinec <n planinski humorist tov. Ciril Adama, bivši šef postaje iz Zidunegu mosta. Družbo je bila ze!o pisana. V Črno smo se pripeljali okrog 8 ure In se »srečali«« z medvedom, ki je nekoč gospodaril po teh gozdovih, a je sedaj nagačen v duplini sredi trga. Po okrepčilu nas je šoler potegnil še 1 km po testi, nakar srno se natovorili in sli po zasneženi puli proti Mihovemu domu (900 m).
Molo pred 11. uro smo nadaljevali pot proti tovorni flčnlci. Snega je pa
bilo vedro več. Tov. Marjan nam namreč ni povedal, koliko snega je pa poti na Peco. Ko smo si olajšali hrbte in Je Jlčnlca potegnila naš tovor, smo pa začeli riniti po zelo strmi poti navzgor.
Naj povem, da je planinski dom zelo udoben, z 2 sobama, lastno električno napeljavo, ki jo daje tudi bližnji gra-ničarski karavli. Dili smo dobro postrežem. Za tem so nekateri odšli do Matjaževe dupline, nekako 15 min. hoda. Eden Irmed noših pa se je skušal povzpet proti Mall Peci, pa je pudel v žamete ter se je kmalu vrnil in napisal po snegu »Nazaj v kočo«. Naslednji dan srno se po kosilu odpravili po isti poti v dolino. V Mežici nos je obsijalo toplo sonce, da smo lepo videli zasneženi vrh Male in oba vrha Velike Pece. Med potjo smo se v Ravnah zapeljali še v Kotlje, rojstni kraj Pre* hovega Voranca. Pri Preva-Ijah nam je tov. Steblov.nik pokazol Malgajev spomenik Izza bojev I. 191B—19 na Koroškem. Nemci se ga niso upali v 2. svet. vojni poškodovati, ker so Malguju spoštovali kot junaka-herojo.
Sklep izleta je bil, da se jeseni zopet vrnemo In res zlezemo na lepo Peco. ki nudi vsakemu ljubitelju narave krasen razgled po koroških gorah od Uršlje pa da Vel. Obira, do Dobrača in še v visoke vrhove avstrijskih Alp.
Skočir
IZ KRONIKE PZS IN PD
Komisija za alpinizem je v času od 23. 6. do 9. 7. 19Ö7 orguniziiala Za Akom alpinistični tabor. Vodil ga je tov. Nlko Tancar, udeležilo pa se yu je 60 alpinistov. 2al sta se v tem taboru pripetili dve nesreči, ena od teli s smrtnim izidom. Dne 24. 6. t. I. sta pri plezanju v sv. stebru Široke peči padlo ulpinista Endrej Fenc in Iztok Polonc ter pri tem dobilo teJJe poškodbe, dne 2. 7. t. I, pa sta so pri ple?anj u v direktn 5'not 1 Široke poči smrtno ponesrečila alpinista PD Kranj tov. Uro! Skerlj in Tomo Križnar. Dne 24. in 21 6. t I. se je vršil nu Vojskern tabor mladih planincev (n tabornikov 5 področja Primorske. Udeležilo se ga je okrog 50 mladih planincev.
Dne 25. 6. se je v planinski koči na Rašici se&lol ljubljanski MDO PD. Od 18 v ta MDO TD vključenih društev so se udeležili sestanka le predstavniki 7 društev.
Mladinski odsek PD Ruše je dne 1. in 2. 7. v okviru praznovanja Dneva
borca organlrlral uspel II. tradicionalni Pohorski memorial po poteh I. pohorskemu bataljona.
Dne 2. /. je PD Irbovlje orgoniziralo Dan Mrzlice z množičnim izletom na Mrzlico, hkrati pa je proslavilo tudi svol 55-letni jubilej. PZS slu zastopale tov. Bučer In Lavrič. ki tla društvu izročila riplono s pohvalo, nekuleriin zuslužnim člnnnrr pa častne znake, s katerimi jih jc odlikovala naša letošnja skupščina.
Dne 3. /. je predsednik P7S tov. dr. Potočnik v družbi še nekaterih društvenih funkcionarjev obiskal predsednike Mestnega sveto in u" seznanil s planinsko problematiko. Nekaj dni prej jc v Isti zadevi obiskal ludi predsednike občinskih skupše n Šiška, Moste, Vič in Bežigrad. P-ediadnik Mestnega sveta kot predsedniki navedenih občinsk.h skupščin so pokazali za naše problen e veiiko rammevanje In obljubili pomoč.
Dno 7. 7. sta se tov. Bučer In Orel udeležila posveta o turizmu in gradnjah na Veliki planini, ki ga je v gostišču Zeleni rob na Veliki planini sklical Svet komunalnega zavoda Velika planina v Kamniku. Dne 7. 7. se je v Julovčevem Ozeb-niku smrtno ponesrečil 25-letnl Jokov Lasič iz Splita.
Dan kasnefe je na snežnem plazu na poti Kačno-Grintavec zdrsnila 30-letna Marija Skrnbec iz Ribnice in podlegla poškodbam.
Dne 9. 7. je predsednik PZS tov. dr. Potočnik odkril obnovljeno Pernhor-tovo panoramo z vrha Triglava, ki jo je ob stoletnici nastanka te panororre P7S ponovno namestila v Aljaževem stnlpu no vrhu Triglavu. Ta dun je PD Postojna na Nanosu pros avilo 20-ietnieo svojega obstoju in izvedlo otvoritev reste na Nanos, prevozno zo vsa motorno vozila. Na povabilo Federacija alpinizma ZSSR. ki je 50-letnico ahsto|a SZ proslavila tudi z vzponom na 7134 m visoki P<k Lenina v Pumiru, ja dne 1«. 7. odpotovale iz Ljubljane v to eno največjih velegorij na svetu 7-članska alpinistična odprava. Odpravo je vodil naš predsednik tov. dr. Potočnik, čluni odprave pa so brli tov. Sondi Blazina, Ante Mahkota, Pavle Dni-trov, hrane Ekar, Peter Sčet nin in Burbka Lipovšek Sčerinln. Razdeljeni v tri naveze so prodirali proti vrhu od vzhoaa do zahoda. Po severovzhodnem grebenu sta prišla na vrh Pik Lenina tov. Blaž na in Dimitrov ter po Isti smeri tudi sestopila v tabor. Ostali dve navezi sto se odločili za dolgi zahodni greben, ki se kilometre daleč
593
DRUŠTVENE NOVICE
vzpenja prek šesltisočoka Razdelnaja (6184 m) vse do vrha. Naveza Sčetlnln je sestopila v tabor po severovzhod nem grebenu, Mahkota in Fkar pa sta prečilo vzhodni greben do sedla Kry-lenko (58C0 rn), odkoder sta sestopila po severni steni v tabar. Uspehi noših alpinistov sodijo med najboljše letošnje dosežka v Pamiru ler nam zagotavljajo uspešno deto tudi v bodočin odpravah. Tu odprava je tudi ena najcenejših, kar jih je doslej organizirala komisija za odprave v tuja gorstva, saj pride na posameznika pn nepopolnih podotklh komaj 400 000 S din. PD Črna na Koroškem je dne 16. 7. otvorllo novo ccsto na Srmekovec. Dne 20. 7. je tov. ing. Bonovec v odsotnosti tov. predsednika dr. Potočnika obiskal pionirski tabor Sutjeska v Podslenicah v Kočevskem Rcgj, kjer so letovali pionirji iz vseh republik. Tabor je v okviru drugih proslav organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije ob ?5-letnlcl Zveze pionirjev in 25-letnlce bnrbr na Sutjeski. Dne 22. 7. je KU Črna oficielno odprla svojo planinsko kočo na Puogur-skem.
Dne 23. 7. je PD Ravne na Koroškem ob 15-letnem društvenem jubileju razvilo druStvonl prapor. Prireditev Je Iz vedlo v postojanki na Naravsklh ledinah. S strani PZS se je proslave udeležil tov. Svetlič. kl je v Imenu PZS poklon i društvu spominski Irak in diplomo s pohvalo.
Z odločbo predsednika Izvršnega sveta SRS z dne 13. 7. t. I. je bil predsednik PZS tov. dr. Potočnik Imenovan za člana komisije IS za turizem. Mladinsko komisija je tudi letos izvedla v Vratih zelo uspal letni del tečaja za mladinske vodnike in tabor za mlade planince. V prvi izmeni je bilo 70 mladincev, med njimi 2 ov-slrijska gosta, v drugi izmeni pa 106 mlcdincev, med njimf 3 Angleži In 6 Avstr jcev, ki so se tečaja udeležili na povabilo mladinske komisija na oazi zamenjave. Angleži so se te dni še posebej pismeno zahvalili za prijetno vzdušje in izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju. Prva izmena tečaja in tabora se je vršila od 25. 7. do 3. 8., druga izmena pa od 15. 8. do 24 8. Komisija za GRS je v času od 77 7. do 30. 7. organizirala na Erjavčevi koči tridnevni zvezni letni tečaj za inštruktorje GRS. Udeležencev je bilo okrog 20.
Komisija za alpinizem je v času od 29. 7. do 9. 8. organizirala ledeniški tabor pod Grossglocknerjem. Taboru se je udeležilo ?0 udeležencev, vodil ga je tov. Nlko Tancar.
Dne 30. 7. je PZS v sodelovanju s PD Tržič in še nekuterimi drugimi društvi ter grariiČarji organizirola delovno akcijo za obnovo poti Zelenica—Stol. Naloga je bila zadovoljivo opravljena. Dne 13. in 14. 8. je SPD Gorica izvedlo izlet na Pohorje. Udeležilo se ga je 50 slovenskih planincev. PD Obrtnik Ljubljana je v nedeljo 10. 9. neuradno odprlo uvtoinobilsko cesto do svoje postojanke na Govejku. Isti dan je sekcija avstrijskega Alpen-vereina v Celovcu odprlo zavarovano pot po severni steni Sto'a do Celovške koče. Na otvoritev je bil povabljen tudi predsednik dr. M. Potočnik. Zaradi njegove odsotnost pa se jc udeležil otvoritve tov. ing. Segula. Dne 16. 9. je prispelo v Logarsko dolino 15 članov fatoodseko avstrijskega Alpenvereino na Dunaju, ki bo nato obiskali še Korošico in Okrešelj.
Istega dne oz. 17. 9. je PD Kamnik proslavilo na Kokrskem sedlu 70-let-nico obstoja Cojzove koče. Mladinski odsek PD Postojna je organiziral 24. 9. na Nanosu orientacijsko tekmovanje zu Vojkov pokal. V času od 24. do 30. 9. se je vršil v Trentu (Italija) XVI. mednarodni festival planinskih filmov. Udeležil se ga Jp tov. Ing. Borovec. Dne 24. 9. so italijanski gerski reševalci proslavili 15-letni jubilej italijanske gorske reševalne službe. Povabljena je bila tudi nosa GRS In se je proslave v njenem Imenu udeležil tov. ing. Segula.
Dne 30. 9. in 1. 10. je bila v Pontreslni v Švici konferenca mednarodne komisije zo GRS- Konferenca je v komisijah za plazove, za medicirska vprašanja, za opremo in letalsko reševalno službo obdelala problematiko ter na našo pobudo tudi vprašanje brezplačnega reševanja naših ponesrečencev v tujih gorah. Konference so se udeležili člani te mednarodne komisije in podkomisij lov. Bine Ven-gust, ing. Puvle Segula, dr. Andrej Robič in Merjen Salberger. Dne 6. 7. in 8. 10. je Delavsko zbornica iz Snlzhurga organizirala v Ka-prunu v Avstriji za avstrijsko gorsko reševalna službo konferenco o varnosti v gorah. Obravnavali so socialno problematika nesreč v gorah (preventivo, sredstva za preprečevanje, vlogo oblasti in zakonodaje), smučanje v gorah kot poseben Izvir nesreč (plazovi, trčenja no smučarskih stezah), in podobno. Na povabilo organizatorje se je konference ude ežil tov. ing. Segula, ki je nastopil z referatom o zakonu o žiČnicch.
PSJ je priredil planinsko orientacijsko tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije,
7.	In 8. 10. na področju planine Oso-gova v Makedoniji. Tekmovanje oz. organizacija tega tekmovanja je bila poverjena PZ Makedonije.
Dne 7. 10. je v Španiji zasedol Izvršni odbor UIAA, ki se ga je po sklepu PSJ udeležil tov. dr. Potočnik. Dne 21. 10. se je vršil v Innshrucku v Avstriji sestanek komisije za varnost moterlola, ki deluje v okviru UIAA. Sestanka se je udeležil član te komisije tov. dr. ing. Avčin. PD Platak na Rijeki je povabilo 5 naših ekip na planinsko orientacijsko tekmovanje za Trofej Platak. k: je bilo
8,	10. nc Platku.
Avstrijska planinska organizacija D e Naturfreunde* ne more razumeti, da P7S ne prfstanr na rcciprociteto s to organizacijo glede članskih ugodnosti. Pri tem se sklicuje na dogovor o re-ciprocitet. ki yo je že sklenila s PSU. in je njegovo fotokopijo priložila svojemu pismu. 2eli, da PZS ponovno o tem razpravlja, hkrati pa izraža tudi željo, da bi omogočili njenim predstavnikom, ki se bodo udeležili src čanja treh dežel, razgovor s predsednikom PSJ.
Upravni odbor PD Lisca Videm-Krško, je mimo PZS semovoljno odstopil ka pelo z zemljiščem na Lisci v stalno uporobo župnijskemu uradu v Kazbaru. Zvezo je o tem obvestila skupščina občine laško, ki se ni strinjala s tem sklepom društva, in pred'agalo, da PZS kot lastnica teh nepremičnin ne dovoli pienosa uprave in uporabe kapele in zemljišča nc ta župnijski urad. Na zahtevo PZS je nato PD Lisca svoj sklep preklicalo !n ga dne 13. t. m. pismeno sporočilo župnijskeu u uradu. Hkrati mu Je svetovalo, da naj se v bodoče v tej zadevi obrača na PZS, kot lastnico teh nepremičnin. V času počitnic Jc izšel vodnik Trialov v nemškem in angleškem jeziku, ki je zlesti v tujini žel veliko priznanja. Zal pa naša društva nimajo dovolj posluha za prodajo te broSure in s tem za propogando. V marsikateri naših koč te brošure nI mogoče dobili (Vodnikov dom, Planika itd.). Nekaj izvodov Je bila prodanih tudi za devize. Tudi v tekočem letu je komisija za inozemske stke posredovala velikemu številu posameznih planincev in skupin v tujini (Angliji, HoI and i ji, Avstriji. Nemčiji. Italiji, Švici in CSSR) informacije o na^lh gorah, rezervacije, itinererje ftd S čehoslo-vaškimi planinci Je komisija v avguslu izmenjala skupino 35 naših planincev, ki so si ogledali lepote Češkega raja.
594
ALPINISTIČNE NOVICE
Krkonoš in Visokih Toter. 2ol se je tega l7leto udeležilo premajhno število pravih plnnlnecv. V delu jo novo pot Prchodnvel Lepo špičje—Sedmera jezera, ki bo pred vidoma v leni n es.eej gotova. Delali so tudi na poti Kanja sedlu— Bovški Grin-tavec. vendar ne dovršili. Nn pobudo Člnno UO tov. ing. Ma-russiga Jr. Skupnost cestnih podjetij brezplačno izdelala lično orientacijsko tablo z vizirjem, ki bo tc dni nameščena na šjpci na Vršiču, labia je odlično izdelana i i nerjavečega jekla. PZS je prejela tudi v dur material, iz koterega bo možno izdelcl- še ero toko toblo. Vrednost tega darila rnosa okrog 300 000 S din. Gospodarska komisija jc oskrhcln planinske postojanke s predpisanimi hišnimi redi in ceniki, člani komisije in nadzornega odbora pa so izvršili okrog 12 pregledov planinskih postojank. Gospodarski referent sam je še posebej pregledal 24 pionirskih postojank.
Komisija za upravljcnjc triglavskega narodnega purka je v sodelovanju s PZS založila zelo kvalitetne barvne razglednice z 12 motivi lega parka. Noklada je znašala 60 000 komadov, od katerih je bilo okrog 45 000 komu-dov l?rcfenlh društvom v komisijsko prodajo.
Zemljevidov Bohinjske in Fužinske planine, kt jih je pripravila propagandna komisija in znaša njihova naklada 10 000 izvodov, je bilo doslej prodanih okrog 2400 kom.
Viba Mm namerava zn turistične namene posneti serijo kratkih barvnih filmov za RTV. med njimi tudi plezanje v triglavski severni steni. Podjetje prosi za naše sodelovanje. Situacija se Je bistveno l7boljšola pri PD Impol Slovenska Bistrica, kl mu je uspelo, da je poravnalo vso svoje uuigove v znesku 2 400 000 S din. Prikopalo se je tudi že do lastnih obratnih sredstev. Društvo izjavlja, da bo takoj pričelo z rednim planinskim delom, čim bo zbranih se nekaj sredstev tudi 7a poravnavo zaostalih obveznosti do PZS. Občnega 7bora doslej niso hoteli sklicati, knr so hoteli prej sanirali društvo. Društvo jc res žc dvignilo število članstva.
NOVICA IZ PD RADEČE
Letos smo v Loki povečali število planincev na dostojno višino. Od prejšnjih 32 članov, mladincev in pionirjev se je število povzpelo na 53. En p'a-rlnec po se je naročil na Plan. vest-
nik. Da se je število tako dvignilo, je pripomogla koča no Prehodavcih, ki jo oskrbuje PD Radeče, in želja, da bi se planinci Iz Loke skupno povzpeli
IZREDNI PRISPEVKI ZA PLANINSKI VESTNIK od V. 1967. do 1. XI. 1967
Prispevali so: Po N din 5.—
Dr. špicar Bojan, Ljubljana. Javornik Rafel, Vrhnika. Veber Olga, Roh. Bistrica, Slrmole Tone. Mirna nä Dol. Crnlgoj Morjnn, Ajdovščina. Rejec Slnv-ku. Branik, Klinar Avgust. Jesenice, Vrhovec Jurij, 7agreh. Skupaj N din 40.-
Po N din 6.-
Ing. Jan. bleiweis, Sršen Slavko. Škroba Kravos Vlado, Bizjak Kristina, vsi Ljubljana, Vršnik Jože, Solčava, Dobliek Prane Loqcr Tore, Vrhovni Jožica, Jože, Braslovče, Vi lovec Filip, Celje, Drame Vikto', Poljčcne, Vesel Franc, Vir. Skoruik M ha, Rimske Top!., Zaje Ljudmilo, Kranj, Mlinar Jurij, Zreče, Vuluril Milan. Ruduovljicu, Čelarin Dolores, Ajdovščino, Telcer Franc, Prevalje.
Skupaj N din 108.-Po N din 10-
Vondro D-ogao, Žemljic Joško, Mihel-čič Iran, dr. Tcplna Edi, dr. Tone Ravnikar, prof. Drago Ulaga, Leveč Tone, Vsi Ljubljana, Čebela Darinka, Vrh polje, Žolnir Miro, Velenje. Kampuš Maiija, Padplat, ign. Mar-tnnk Jo?e, Ljubljana. Skupaj N din 110.-
Po N din 16.-
Dr. Maček Štefan, IJnbljana, Grebla-her Božo, Maribor, Dalint LajoŠ. Bučka Topola Kuruzovlč Rntko, Beograd, Deželak Jože, Koper. Skupaj N din 60.-
Po N din 26.-
Inslč Dulon, Ljubljana, Planinsko društvo Radlje. Baligoč Mirko, Beltinci, Klojčnlk Frone, Kranj, ir.g. Drofenik. Maribor. Zupančič Mitja, Radomlje N din 30.-. GradISar Marija, Ljubljena N din 20.-. Skupaj N din 1B0,-
Dr. Miho Potočnik N din 31,60, prof. Kambič Mirko N din 50.- dr. Vadnal Alojz N din 36.- vsi Ljubljana. Skupaj N din 137,80
N din 250.-
Sušteršič Frone, Ljubljuriu, Piužukova ulica.
Honorarje so odstopili:
Vnlrnt Vider, Solčava N din 40.-, dr. Franc Srckar, Ljubljana N din 60.—. Skupaj N din 100.-
Prlspevkl od 1. V. 1967 do 1. XII. 1967
znušujo skupu, N din 1005,80,
ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE V MAKEDONIJI
Pad pokroviteljstvom predsednika Izvršnega odbora SR Makedonije tov. Nikole Minčevu, je bilo dno 7. In 8. oktobra I. I, V. planinsko orientacijsko entccijsku tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije no planini Osogova (Ponikva-Koče n s ko).
Izvršni adbor PSJ je poveril organizacijo lego tekmovanja Planinski zvezi Makedonije, ki ga je ob vnetem sodelovanju in pomoči vseh organov Skupščine občine Kočane opravila"v splošno zadovoljstvo.
Tekmovalna steza je bila dolga 38 do 4*0 km. imela je 10 kontrolnih točk in je popolnoma ustrezala pravilniku o oogojih za to tekmovanje. Tekmovanja so se udeležile vse republike In to: SR Bosno in Hercegovina 3 ekipe, SR Črna gora 1 ekipo, SR Hrvatska 3 ekipe, SR Makedonija 3 ekipe, SR Slovenija 3 ckine, SR Srbija 3 ekipe, skupaj 16 ekip. Ekipe so se razvrstile lukule: 1, PD -Zlato-vrv- iz Prilepa, 2. PSD -Geolog- iz Beograda, 3. PSD -Čelik- iz Smede-reva, 4. PSD -Javorok« iz Nikšiča, 5. I Pf> »Johorina« iz Sarajevo, 6. II PD nJahorlnn« Iz Sarajeva, 7 I PD »Ponikva« 17 Kočenn, 8. PD »Zagreb« iz Zagreba. 9. PD »Velehlt« Iz 7ngreba. 10. PD -Sljeme« iz Zagreba, 11. PD -Ruše- iz Ruš. 12. PSD »Pabeda« iz Beograda, 13. PD »Ljubljana-inatica« iz Ljubljane, 14. II PD -Ponikva- iz Kučana, 15. -Kranj- iz Kranja, 16. PD -Klekovoča« iz Prijedora. Ekipa PD »Zlatovrv» iz Prilepa je torej prvak za I. 1967, nojboljšo republiška zveza na tem tekmovanju po PSS Srbija.
Zastopnik pokrovitelja prvenstva tov. Bojram Golja, predsednik Komisije za telesno kulturo Izvršnega odboru SR Makedonije, je izročil zmagoviti ekipi pozlačeni pokol kot darilo pokrovitelja, podpredsednika PSI generalmajor Glu-hak Milivoje, predsednik PS Makedonije tov. Strašo Hristov In predsednik OS Kočane tov. Stoja n Trendov pn so zmagoviti ekipi in drugim ekipam izročili nagrade PSJ, SOFK, Mukedonije, PS Makedonije in OS Kočana. Gostitelji PS Makedonije. SO Kočcne in prebivalstvo Kočan in okolice so poskrbeli za lep sprejem v Skopju in Kočanoh in prijetno bivonje na lep planini Osogovo.
Od 16 ekip, ki so startale, jih je na cilj prišlo 15. To dokuzuje, du so plani nci-tekmova ki dosegli velik napredek v branju kart, orientaciji in giba-
595
ALPINISTIČNE NOVICE
nju na terenu in v nuder.ju prve pomoči. Vsi tekmovalci so se na tekmovanju vedli požrtvovalno in tovariško.
Poročilo tajništva PSJ
Op. ur.: Naš zastopnk v tekmovanju tov. SohllS ho nnplsnl o svojih vtisih v Makedoniji posebno poročilo in opredelil svoje stališče do orientacijskih tekem,
ALPINISTIČNI TABOR V ZAPADNIH JULIJCIH
Septembra t. I. je alpinistična komisija priredila tečaj blizu Pellannijevega zavetišča nad Zojzero v Zcpadnih Julijcih v višini 1CC4 m. Tečaj je trajal 6 dni. Tečajniki so v tem času preplezali naslednje plezalne smeri:
14.	9. Bož č-Zakrajsek Fulle-Srečnik Zrrc-jev greben v Montaiu, III -f-, IV.
15.	9. Kovačič-Gros-Boiič Srečko prvenstveno smer v Nabojsu, IV—, IV—. Zakrajšek-Fulle-Povše kamine v Devicah, II +. III.
16.	9. Ri pnlk-Trnkoczy, Klcmenčič-Legiša prvenstveno smer v sev. zap. steni No-bojsa, V. II +, III.
Afmar Kofler Zmajev greben v Montaiu IM IV.
17.	9. Gros-KovaČic, Strošek-Rupnik prvenstveno smer. V sev. zap. steni Vel. Nabojsa, III, mestoma — V. Kaver-Trnkaczy y kamine v Devicah.
II +, III.
18.	9. Alman-Kofler, Srečnik-Povše smer v sev. steni Montaža, IV +, V. huile-Božič poizkus prvenstvene v Mon-tuŽu (2uge). u ker je tehnično zadeva nepomembna, je bila zamisel opuščena. Rupnik-Kaver Zmajev greben v Montaiu, m ;. iv.
Trnköczy Kovač ič Strošek raz v severni steni Viša, III + , IV (bivak).
19.	9. Ažmcn-Kofler, fiille-Božič v smer v Devicah.
Smrečnlk- Skerblnek ro7 v sev steni Viša, III I . IV.
Po'eg trga so bile opravljene nas ednje
ture:
11.	V. Ruonik-Trnkoczy: AttTo Gregn koča.
Lecji?a-Kovnčič Rupnik-Trnkoczy; tuigi Pellorlni.
12.	9. K e nenčič-Kodre: Višarje.
Rupn k-Legiša-KovačIČ: kočo Mazzeni, bivak Stiiparlč, kočn Attilio Grega.
13.	9. Rupnik-Trnkoczy-Kovacic-Klemen-čič-Legišu-Skerbinek: po via normale no vrh Mnntaia, v višini 25CQ m umik zaradi 3C cm snega, pofledl In megle.
14.	9. Rupnlk: Mleregnot in greben Due Piizi.
Leglša: Višarje.
15.	9. vrhovi Lovcev do Višarij: Trnköczy, Rjprik.
Legisa, Kodre, Klemenčič: Due Pizzi. Pioer, bivak Bernedi.
16.	9. Dr. Valič: tabor-Pellarini-Mie-zegnot—tubor,
19. 9. Kaver, Rupnik: vrh Montaža. Skupno je b lo opravljena v zelo slahlh vremenskih pogojih 45 vzponov in 10 pohoduv. Tri smeri so prvenstvene. Tečajniki, po številu 19, niso Imeli sreče t vremenom. V višini 1700 m je obležal pivi sneg. nagajale so poletne zmrzali.
MLADI PLANINCI SO TABORILI
Težak zrak. nasičen s plini iz topilnice svinca, je ležal po dolini Mef« julijskega dne. Na grudi Je legolo dušeče ozračje.
Pred spomenikom na trgu se Je zhrnln skupina mlodircev in mladink oprtanih z nahrbtniki, odejoml In drugimi predmeti. K spomeniku zmage so položili venec v znamenje hvaležnosti vsem, ki so v borbi la svobodo dali življenje.
Mladi planinci iz Črne
596
ALPINISTIČNE NOVICE
Pot je vodila cb potoku in gozd je mlade planince vzel v svo.e okrilje. Prostrana jasa in na njej postavljene platnene hišice so sprejele svoje nove stanovalce. V sončnem dnevu je za-plapolala zastava In 73 članov jo je pozdravilo, saj jim predstavlja simbol gora in mladostne sreče. Razmestitev, urejanje» Šotorov, razdelitev na »vode«, imenovane po na?lh gorah in planinskem cvetju, vse jc dala čutiti, da je tu drulinu, ki zna ceniti življenje v naravi.
Tek ikoii gozd, skoki čez ovira, vse to je pognalo kri »kozi žile. V urah u črti ja je tekla beseda u noradrio osva bodilni borbi rasih ljudi, o zgodovinskem razvoju Mežiške doline, o gorskem cvetju In njegovem pomenu, o prvi pomoči ob nezgodah in še polno drugih zanimivih opisov. Res, dnevi so bili po svoje naporni. Pota k Črnem u jezeru, na Belo peč, na Smrckovec In še druga so dala 120 km prehojenih gorskih poti. Urjenje v streljanju, odkrivanje sovražn;h taborišč, vuje v raznih spretnostih so potekale po progrumu in v zadovoljstvo vseh. ki so tuborili. V večerih, ko je zogorcl taborni ogenj, Je v t!5 no zazvenela pesem o partizanski horbl. Mladina Je zapela koroške narodne pesmi in v vseh je bilo živa zavesi svobodnih ljudi, ki jim je življenje v planinah veselje in srečo.
Ivan Herzog
ALPINISTIČNI TABOR PD KOZJAK V KRMI
Po dobri proučitvi terena so se odločili alpinisti Knzjoka za tabor v Zgornji Krmi, oziroma na 1Č05 m visoki planot', imenovani Polje, do katera drži triurna pot po divji naravi od Kavi narskega doma v Kirni. Čudovito gorsko plonuto obkrožajo Tošc, Veliki in Mali Drašk! vrh ter Vi-ševnik z južne in Vernar z mpadne strani, proti severu pa se razteguje Rjavina in Triglavsko pogorje, ki skriva v svojih nedrih Stoničevo kočo in Kredarico. Med Tošcem in Vernurjern ležeča Bohinjska vratca tvorijo naravni prehod do Vodnikove koče. Na vprašanje, zckaj so si alpinisti Kozjaka zbrali rovno ta skriti planinski kotiček za svoj to bor in se tako oddaljili od trcdicionalnih Vrat kot najmočnejše baze zo plezalne vzpone, ni težko odgovoriti. Vrata so sorazmerno udoben kraj za taborjenje. Dostop ni lezok, pa tudi kača za razvedrilo, ki je dobro oskrbovana z vsom potrebnim.
je končno v neposredni bližini. Zgornjo Krma pu je oddaljena, in planina Polje še bolj. Trebu je piecej volje in napora, da se prenese vsu potrebna oprema — šotori, vrvi in ostali plezalni pripomočki, - pa še vsa hrana za udeležence tabora na višino preko 16C0 m po dokaj strmi, docela planinski pot:. Planinci sa tu odvisni izključno le od surnih sebe. Namen tabora je bil tudi, du se čim več ljudi seznani s tem prelepiti gorskim območjem, do se miadi planinci novudijo nn skupno streho pod šotori, do skupno prenašajo nevšečnosti vremeno, se ra-dujejo ob tabornem ognju, da dobe pravilen pojem In predstavo o alpinizmu, ptuv tako pa tudi zdravo predstavo o -navudnih« planincih. Z eno besedo; takšni tabori oddaljeni od koč n teije dosegljivi — so namenjeni privajanju ljudi nu življenje v naravi.
Ogled ii> izbor terena je izvršil znani mariborski alpinist Den lo Skerbinek, ki je bil tudi vodja toburu. Porrnulni pričete* tabora jc bil 26. cv-guslu. Pripravljenih je bilo 9 šotorov. Kljub močnemu nalivu so tega dne p.-ot večeru prišli v labor Še začetniki: Bajce, Koren in Kranjčičeva. Naslednjega dne. tj. 27. 8. so v nezanesljivem vmerenu prispeli v tabor: na-čeln k AO Kozjak tov. Kojc. pripravniki Reis, Dvorak, Wagner, ter začetnika Klasmc in Germ, ki so bili zaradi prenosa osebne in še bolj tehnične opreme in lirune precej utrujeni. Dcsi je b;lo najavljenih več avstrijskih alpin stov, je prispel v tabor en sam In sicer Ferdo KovaČic, član ÖTK .z Železne Kaple.
Kljub objektivnim težavam zaradi utrujenosti in slabih vremenskih razmer je bi.a še ta dan Izvriera krajša razgledna tura preko Bohinjskih vrate k Vodnikovi kači proti Rudnemu In Ve-lernu polju. Na večernem sestanku so razpravljali o režimu v taboru in o turah za naslednji dan. Tov. Kranjčičeva je odšla domov. 28. 8. je bilo 5 navez že na poti v stene.
Plezali so:
Kojc-Gerrn: smer Juvan-Sazonov v Malem Draškem vrhu. II, III. Dvaršok-Kla-sinc isto. Škerbinek-Dajde: Lasičevo smer v Velikem Draškem vrhu. III. Ko-vačIč-Rels: Isto. Wagner-Koren: smer Herlec Korfran III, IV. Med posameznimi člani navez Je bilo mnogo popolnih zučetmkov, ki so pristopali k stenam s preveliko ihto in s premalo previdnosti, kljub temu pa so vse nuveze preplezale smeri v re-
lativno kratkem času in sorazmerno dobro.
Alpinisti ne bi bili alpinisti in planinci, če ne bi po krajšem počitku zakurili ognja, za katerega so pripravili kurjrvo neplezalskl udeleženci tabora. Zelo gosta megla In nlčknj dobrega obetajoče vreme je 29. 8. preprečilo karkoli resnegu in je bil ta can uporabljen za preskrba s hrano, saj je začelo primanjkovati celo kruha. Popoldne je odšla skupina udeležencev taboro do Vodnikove koče n v planSarljo na Velem polju po mleko in skuta.
Veliko presenečenje je skupina doživela ob prihodu v tabor, kei so med njero odsotnostjo uredili ljubek alpirelum s tem, ca so skromno planinsko cvetko In ob njej postavljeno koničosto skalo, na kateri je gorela sveča, ogradili s kamenjem. Zelo preprosto in skromne, toda polna prisrčnosti in topline, polno srčne kulture mladih planinccv in alpinistov.
Medlem je prispel v tabor tudi Meden, ki je seznanil navzoče i nesrečo Gsel-mona. ki se je dan poprej ponesrečil v skalaški smeri severne Triglavske stene In bil nato prepeljan v jeseniško bolnišnico. To je bil povod za oreda-vanje o nevarnostih v gorah, ki je ob obvestilu o nesreči in ob tabornem ognju izzvenela In učinkovalo drugače kot v predavalnici in se verjetno nn vzočim tudi bolj vtisnilo v spomin.
30.	8. so plezali:
Mecen-Korcn Bajdr: Herlee-Kooranova srner v Velikem Draškem vrhu. III, IV. Dvoršak-Germ; isto. Razen tega sta no-študirani in realizirani 2 prvenstveni smeri, in sicer: Wagner-Reis: tako imenovana -pripravniška smer- v Velikem Draškem vrhu, IV, V. V Skerbinck Kojc: Smer za Stolpom v Velikem Draškem vrhu. Ill, IV, - V. V poznem dopoldnevu sta prišla v tabor še Dolinšek in Rojs, k: sta šla pa kratkem predahu v steno. Za plezanje sta izbrala levi steber med Molim in Velikim Draškim vrhom; težavnostno stopnja IV je po njunem mnenju prenizko ocenjena. Naveza «;a Izstopale v primernem času in skupno sestopale, le naveza Dolinšek-Kojs je bila zaradi pomanjkanja časa in bližajoče se nevihte prisiljena bivakirali ca. 100 m pod izstopom. Dolinšek starejši je opravil lepo turo ir Krme na Lipanco ter mimo OkrogleJi, Viievni-ka in Draških vrhov do Vodnikove koče, kjer je prenočeval.
31.	avgusta sta plezali navezi: Wagner-Reis prvo ponovitev smeri za stolpom v Velikem Draškem vrhu, Sker-binek-Meden smer v trapezu. Medtem
59 7
VARSTVO NARAVE
sc je vreme zelo poslabšajo in je pričelo deževati. Zato sta bili obe navez* prisiljeni k vrnitvi po nekaj raz tezajih. Da ne bi čas neizkoriščeno propadel, so se udeleženci tabora cde-ležili predavanja o vozlih, uporabnih v alpinizmu. Vremenska napoved za 1. september nI obetulu zbu jsanjo, kljub temu pa se je naveza Meden-Reis odpravilo na prvo ponovitev smer. za stolpom, ki jo je po dveh nalivih in močni sodri tudi uspešno opravila. Tubor je bil končan.
7 o k I j u č e k :
Vseli udeležencev v taboru je bilo Iti. od teh 5 planincev, od preostalih alpinistov pa 4 takšni, ki so uspešno ab-solvirall alpinistično solo in so orvrč stopili v steno, 2 pripravnika, ki irrata za seboj že nekaj vzponov. 4 stareJSI pripravniki, ki so tk pred registracijo za clone in 3 členi. Slobe vremenske razmer* so onemogočile več plezolnih vzponov, ki jih je bilo kljub vsemu skupno 23, od tega 4 prvenstveni In 2 pivi ponovitvi. Brez dvoma jc tabor uspel in se ga bodo udcieženci rodi spominjali, soj jim jc nudil sicer krotko pa vendor prijetno in svobodno življenje v prosti
na,avl-	Jasna Princ
MEDNARODNI STIKI ALPINISTIČNEGA ODSEKA PD KOZJAK MARIBOR
Clnni alpinističnega odseka PD Kozjak Maribor so na enem izrred svojih rod nlh tedenskih sestankov v letošnji pomladi sprožili zamsel o «sodelovanju med svojim mcticnin društvom in plu-ninskimi društvi v sosednji Avstriji, med planinci Mariborn in Gradca. Frvi korok je predstavljal pismeni kontakt med AO PD Kozjak Maribor in avstrijskim Alpenvereinom — deželno sekcijo za Stojersko s sedežem v Gradcu. V načrtu je bilo srečenje mladih planincev Štajerske z obeh strani meja v maju t. I., do koterego pa zaradi objektivnih vzrokov nI prišlo. Nato je prišlo do chiskn zastopnikov AO PD Kozjak Mnribor graški sekciji Alpenverelrn dne 10. 7. 1967. Numen obiska jc bila vzpostavitev tesnejših stikov na področju vodniških in alpinističnih šol In tečajev. Kazgovori so potekali v prijateljskem vzdušju.
Obenem so zastopniki našega odseka obiskali tudi planlnsko-turistično društvo Ncturfreunde, deželno vodstvo za Štajersko v Grodcu, kjer so bili sprejeti z velikim zanimanjem in veseljem, dasi so bili nenapovedani.
Zainteresiranost vodstva Naturfreunde je rozvidna tudi Iz tega, da so zaprosili za čimprejšnji sestanek, do katerega jn prišlo dne 25. 7. "i967 v planinskem domu "Kozjak« na Tujzlovem vrh j nad Mariborom. Na tem sestanku so bili sprejeti tudi sklepi o nadaljnjem sodelovanju« in sicer:
—	o zamenjavi učnih programov, grn-diva in izkušenj ?a vodniške tečaje in alpinistične šole ter o izmenjavi inštruktorjev In slušateljev za iste;
—	o povabilu in udeležbi Avstrijcev na Kobanski noči na Tujzlovem vrhu 12. fi. 1967:
—	o udeležbi člunov Naturfreunda na plezalnem tuburu AO PD Kozjak Maribor v Krmi;
—	o njihovi udeležbi oh zaključku alpinistične sezone ne Peci v oktobru mesecu ;
—	o udeležbi članov PD Kozjak Maribor na slovesnosti Nnturfreunde 24. 9. 1967;
—	o čimprejšnjem sestanku alpinistov PD Kozjak z referenti zu alpinizem or-ganizac;je Naturfreunde;
—	o organiziranju predavanj o avstrijskih gorstvih, spremljanih z diapozitivi;
—	o sodelovanju Avstrijcev na spomladanskem orientacijskem tekmovanju, ki gu prireja vsako lelo mladinski odsek PD Kozjak Maribor:
—	o zboru planinskih društev Maribora zaradi dogovora o sodelovunju z avstrijskimi planinci; to prevzame PD Kozjak Maribor, du se sodelovanje razširi tudi na diuga planinsko društva. PD Kczjak Muribor in Noturfreunde sta sklenila okvirni sporazum o popustu v domu -Kozjak- na Tujzlovem vrhu za člune Naturfreunda, za katere veljajo
ste cene kot za člane PD, kar velja tudi za člene PD Kozjak v kočah, ki so lost Noturfrriinda. Avstrijci so izrazili željo, da sklenejo luk sporazum tudi ostola planinska društva no Štajerskem.
Razen tega se tudi naši planinci za letna članarino 70 avstr. šilingov lahko včlanijo v to društvo. Mordo bo tudi to sodelovanje nn pod ročju planinstva doprineslo vsoj delček k tesnejšemu sodelovanju med narodi in s tem tudi svoj deprinos k nii'U
VREME NA KREDARICI
V	LETOŠNJEM SEPTEMBRU (1967)
Letošnji september Je bil moker in topel.
Srednja mesečna temperatura letošnjega septembra je znašala na Kredarici 4.32. Bila je za 0,3a nad nov prečkom obdobja 1954-64. Najbolj toplo je bilo na Kredarici dne 26. sept. 6/, ko je znašala maksimalna temperatura 16°. Letošnji septembe'-ski temperaturni maksimum je bil zo 1.53 nad absolutnim temperaturam maksimom obdobja 1954—64. Najbolj mrzel dan je bM 12. sept. 1967. Ta dan se živo srebra v termometru ni dvignilo nad lediiče. To so v meteorologiji tk. im. »ledeni dnevi«. Najnižja temperaturo mcscca pa je bilo zabeležena 13. sept. 19Č7. Znašala je 5°. Absolutnega septembrskega minima zadnjih desetih let. ki znaša — 10°, ni dosegla.
V	splošnem je bila najhladnejša srednja (druga) dekada v letošnjem septembru. Vse negulivne temperature zrako so bile zabeležene med 11. in 17. septembrom.
Primerjava podatkov o letošnjih temperaturnih razmerah na Kredarici, s po-
datki oz. povprečki obdobja 1954—64 nam pokože, da je bilo letos septembra nn Kredarici nekoliko topleje, kot je navadno za to rresec.
V	septembru je (»a Kredaric večkrat tudi snežilo, vendor je snežna odeja ležala le dvakrat po dva dnevo. Njena največja debelina je merila komej 6 cm (12. in 13. sept.). Sicer pa Je bilo zabeleženih kar 16 dni s padavinami, kar je znetno nod povprečkom (9.5). Skupno je podlo 252 mm moče, kur je zo 47 mm ali 23 % nad 10-letnim povprečkom. Največja dnevno višina padavin jc bila izmerjeno 5. septembra. Znošola je <50,7 mm.
Iz podatkov o padavinah povzemamo, oa je bilo septembra na Kredarici moče na pretek.
Srednjo mesečna oblačnost jc znašulu 6.5 Bila je za 1,1 nad desetletnim povprečkom. Jasnih dni je bilo somo 5. medtem ko jih po statističnih pregledih pričakujemo 6. Oblačnih pa je bilo 13 dni, medtem ko je v septembru na Kredarici povprečno 8 takih dni. Hellograf je registriral 122 ur sončnega sija oli 32 a/o možnega trajanja.
V	septembru jn bilo zabeleženih Ijdi 6 neviht.
598
VARSTVO NARAVE
Temperaturne rozmere, kakršne so vladale» v mesecu septembru no Kreduiici, iiramo v Ijubljonl, Mariboru, Celju m Postojni v novembru, v Ajdovščini v decembru, v Kopru pn šele v januarju.
V LETOŠNJEM OKTOBRU (1967)
Letošnji oktober je bil topel in suh. Srednja mesečna temperatura je znu-šula na Kredarici 3,8". Bila je zu 3,6° nad povpreekom obdobja 19M do 1964. Sicer so bile v oktobru temperature po vsej Sloveniji 7elo viseke in temu ustrezno so bili veliki tudi odkloni od normalnih vrednosti, vendor je bil odklon na Kredarici največji. Najvišji temperaturni povpreček oktobra je znušul v navedenem obriabju komaj 1,6°. Torej je bil letošnji okrnber najtoplejši v letih, od kur imamo nn Kredarici meteorološka opazovanja. Kljub tako visokemu mesečnemu po-vprečku temperature ni bil presežen temperaturni maksimum oktobra, ki je v obdobju 1954-64 znešal 11.9°. Letošnji s r mu je re!o približal. Znašal je 11,8° dne oktobra. Celotni odstop temperature na pozitivna strun se pozna tudi pri mesečnem temperaturnem minima, Ta je bil zabeležen dne 19. oktobra, 7na5al je
-	9.2". Najnižji doslej znani oktobrski minimum temperature pa Je ?no?ol
-	12,8°.
Kakor iz opisane primeijuve oktobrskih temperatur s povprečki obdobja 1954-1964 razberemo, je b lo letos no Kredarici — tako kot tudi v septembru — znatno topleje, kot je zo tu mesec navodno.
V oktobru prevladujejo ra Kredarici žc snežne padavine. V sedmih padavinskih dneh Je petkrat snežilo. Snežna odeja jc ležala 6 dni (povprečno leži 11 dni, njena dnbellno je narasla na dvujset centimetrov. Skupno je padlo na Krcdnrlcl v oktobru 144 mm padavin ali 72% od normalne vrednosti, Nujvečja dnevna višina padavin je bilu izmerjeno dne 5. oktobra. Znašala je 73 mm, kar Je več kot polovica celotne mesečne množine padavin.
Iz novedenih podatkov o padavinskih razmerah sklepamo, da jc v letošnjem oktobru padlo na Kredarici mnngo premalo padavin. Če se množina padovin, zlasti snežnih ne bo znatno povečalo, potem bo ledeniku slabu predla. Srednja mesečna oblačnost je znašala Ä.4. Bila je za 0,7 pod desetletnim povpreekom. Znto je bilo tudi števila ur sončnega sija, kljub krajšemu dne-
vu, višje kot v minulem septembru. Hellograf je registriral 190 ur s sončnim sijem ali 6ö % možnega trajanja sončnega obsevanju. V oktobru so zabeležili nu Kredarici štiri nevihte.
Temperaturne razmere, kakršne so via dala lerns oktobra na Kredarici, imamo v Ljubljani, Mcriboru, Celju in Postojni sele v drugI polovici novembra, v Ajdovščini pa v januarju. V Kopru pa je dolgole.ni mesečni temperaturni povpre-ček ce o najhladnejšega meseca višji od letošnjega temperaturnega oktobrskega povprečku Kredarice.
F. Re-not
PLANINSTVO IN VARSTVO PLANINSKF NARAVE sto dve rerazdružijivi stvari, drugo drugi vedno bolj potrebni. Seveda pride večkrat v planinskih vrstuh do -heretičnih- nazorov. Dolžnost plan nikih organizatorjev In aktivistov vnrstva narave je, da jih, če že ne pobijajo, po vsaj opozarjajo na pravo življenjsko stališča.
Ncjprej je treba vedeti, da gore niso ekskluzivna lastnine planincev ali alpinistov, naj si ie bodo veliki, majhni ali povprečni. Gore so lost skupnosti, v katera spndojo tudi alpinisti, ki v tej skupnosti niso prav rič važnejši ali buljši ali bolj -pravi., kakor se pri nas radu komu reče In zoreče. To je tako splošna resnica, da j r» to skoro odveč zatrjevati, po o njej vendarle premalo razmišljamo, zuta pod vplivom noftollnsko romantičnih minulih časov s prezirom govorimo o modemih tehničnih pojov'h v gorah. Ce se skupnost — v katero spadamo, tudi planinci — odloči zo knk turističen objekt v gorah zaradi gospodarskega in družbenega napredka in čn so načrti za objekt s stališču varstva narave sprejemljivi, se moramo planinci s tem poborntl. Nikjer ni rečeno, da ?mo pa mctnl, čn vsej tehniki v gorah 'nastavimo rage-, če ni vse po nošem okusu ali če na ustrezo vsem našim idealnim tezuin. Pač pn Imamo pri Lveijovljunju tehnike v gorah poseben g as, ker gore in njihove probleme porramo. V turistični valorizaciji gora moramo z vso odgovornostjo sodelovati planinci ln poskrbeti, da ne pride do tehničnih -pomot-, da ne bu narava v svoji celotnosti na ljubo gospodarskemu Iz-koriščanjti preveč trpela, kajti tudi -naravni patrimonii je patrimonii skupnosti-. Dalje! uveljaviti moramo zahtevo po zaščitenih conah, ki jih bo urbenizironu družbo vedno bolj potrebovala. Nušu slovensko urbanizacija se sicer ne širi lako kot drugod, vendor
pa imomo zato svoje posebne varstvene probleme v naravi oil po jih bomo imeli, ko burno — upojmo, da vendarle kmalu — zbrali sredstva zo modernizacijo cest v Kamnliko Bistrico, v Gornjo Savinjsku in Lognrsko dolino pn še kam. komor sc današnje pločevinaste kočije komaj še upojo. Upoštevati moramo tudi to. da je na! alpski prostor majhen Itd., skratka upoštevati specifičnost slovenskega pro storo, ki strokovno zares še ni -turistično valoriziran«.
Skratka: Tudi tisti, ki si sklujšajo pot v gore z žičnico, so ljudje, in če smo pravični, jih tudi ml planinci s svojo propagando a lepotah ln posebnih doživetjih v gorah priganjamo, naj pot v vlšove nastopijo in to čim večkrat (včasih Imomo zo bregom celo bilanco kočo, ki je v bližini žičnice nil ceste.) Priznajmo, da se včasih celo lepie ubnašajo kot tisti, ki si no tihem ali javno loste, da so -pravi plnnlrci-. Dalje: luristlčna valorizacija sama no sebi ni ne dnhra ne slabu, gre po zoto, koko se turlstlčini objekti oblikujejo, kako in kom se v priiodno okolje posade. Poskrbeti je trebu za prostor, kamor množico ne bo udrlu, o tudi to prostor je trebo urediti - po načrtu, (življenjski prostor v stenah pa še dolgo ne bo ogrožen.) Noš alpski prostor, to si moramo biti na Jnsnem, ni zato, dn bo čakal prazen in neurejen m turiste, -ki da Lado prllll, če bo ostnl tak, kokršen je (kakšno naivnost, da ne rečemo še kaj drugega), marveč je tu zo to, da z njim pametno gospodarimo, da z njim (do, tudi z njimi) ohranimo rase gorjance v redkih alpskih dolinah, ki jih imamo, tin urbanistično okrepimo večje kroje v vznožju naših Alp, da ustavimo Izseljevanje Iz noših alpskih dolin, kjer vsako samlno ali citrija oli tudi bojto pomeni korenino slovenskega iivlja no mejah domovino.
T. O.
AVSTRIJA je med turističnimi državomi gotovo ena nojbolj razvitih. Nima morja, pn vseeno zbere s turizmom velika sredstva in pravzuprav predvsem od njegn živi. V I. 19čč je v bilanci 63 % poslv pokrila z aktivnim saldom Iz turizma. V zadnjih desetih letih je močno napredoval turizem tudi v Romuniji, In to v Karpatih in ob Črnem morju. L. 19J« je v Romunijo pr,šlo 5CC0 gostov, |. 1%6 pa jih Je sprejela 390 000. Med turistično razvite dežele pa hočejo priti t. I nerazvite afriške države. Aimbijo npr. je naredila plan. po kotorem bo ie I. 1970 lohko sprejela 170 000 gostov.
599
IZ PLANINSKE LITERATURE
VYSOKE TATRY 2 67 so posvečene 22-!etnlel nsvobojenja Košic in Visokih Toter. Uvodnik o tokratnih dogodkih je napisal Iren Bohuš. Češki general Svobodo je s svojimi vojaki pri tem sodeloval z 18. sovjetsko armudo generalu Gastiloviča. Laca Hurvan poroča u proglasitvi Pieninov za nacionalni park. Pienlny so bili že I. 1932 slovaški prirodnl rezervat, njegovi h 367 hn so po vojni pripojili k TANAPU. V i. 1963 so ta dol TANAP povečali nn 2150 ha. Emilia Gcrajovd podaja opis arhitekture in notranjosti Cffrkva v Butizovcih in Mlinici. ki segeta v 13. stoletje. Redakcija poroča o znansKenem delu v Visokih Tatra h, ki go koordinira komisija pri Slovaški akademiji v Brotl-slavl In raziskovalna postaja TANAP. Komisiji predseduje dr. K. Slškn. Konec I. 1966 je komisijo priredilo mednarodni simpozij o znanstveni dejavnusli v TANAP. Pri tem Je bilo posebej poudarjeno vzorno sodelovanje s poljsko akademijo rnnnnsti. Gozdarski nženir Igor ChuHlk s stališča varstva narave obravnnvn nekatere tipične tatranske Uveli, njihovo propadanje med vojno in popravljanje po vojni. Jelenov npr. je bilo I. 1914 v Tatroh hllzu 2C00, po I. 1910 so |ih našteli 550, po drugi svetovni vojni komaj še 340. TANAr jih je sistematična gojil od I. 1949. L. 1962 so Jih že našteli 1200. Ugotovili r*1 so- delajo preveč škode. O fines vzdržujejo stolež 70C Gamsov Imajo 915 do 950. svizcev 750 perav. 128 kozorogov iz I 1924 Je Izumrlo. Zasadili so sibirsko vrsto, vendar vse kale, da bo izumrla, dn za kozoiuga Tatre niso. Medvedov Je bila I. 1910 33, z največjo telavo dunes vzdržujejo 22-23 primerkov. Ris je bil pred vojno skoraj Iztrebljen. danes ga cenijo na 57 28 primerkov. Smetane opisuje delo madžarskega pesnika in časnikarja Ady Fndreja ki Je močno vezane na njegevn bivanje v lotruli. Ostale članke so prispevali Alfred Grosz. dr. Armšr Cernik. Karel Bocek. Pavel Vavrn in Aladui Marček. Sledi kaleldosknp novic iz Visokih Tater in pregled planinske literature, ki jo na Slovaškem in na Češkem močen gaje in pospešujejo. 7nHn e strmi so posvečene imenovanju Visokih Tulei. ki ga oiše Ivnn Bohuš in raznim informacijam. Med drugim je tu izčrpna recenzija Pla-iinskegu Vest-nika CI966), ki Jo je napisal Jožef Lorenc.
LES Al PES, glasilo SAC (Schweizer Alpen-Club), Uhaja 43. leto, v štirih zvezkih na leto. Vsak mesec izhoja bilten z enakim naslovom. Naročnikov
je bilo v I. 1966 - 6300. I. 1964 je redukcijo svetovneznar.e švicarske revije zapustil dr. Man Oechslin, njegovo mesto pn je prevzel dr. Hermann Vögell. Kakor znano. Izhajalo -Les Alpes- v francoskem, nemškem, italijanskem In retoromanikem Jeziku. Za pn! okus so -Les Alpes« najtehtnejša, najskrbneje urejevanci plnninsku revija. Organizacijski pele mfile s stalnimi rubrikami o rovih vzponih, kočah, varstvu narave, GRS, mladini, knjigah In sekcijah SAC pa prlnoša poseben mesečni bilten.	lo
TONI HlfcBELER. ABENTEUFR BfcRG je naslov pivi knjigi, ki |o |e pred desetimi leti izdal Toni Hiebeler, danes eden najpopularnejših ljudi, ki so v lesri z*ei; z gorami. Knjiga je lani pri W. Limpertli v Franklu'tu a. M Izšle drugič, kor Je za Hiebelerja veliko potrdilo. Hiebeler je samosvoja osebnost. Uveljavil se je kljub številnim nasprotnikom s svojimi vzponi, s svojimi knjigami, članki in z .Alplnlsmusoni-. Uvod v drugo izdalo njegove prve knjige mu je napisni sam Wallet T aig. veliko ime nemike planinske publicistike. Ena od skrivnosti Tonija Hiebelerja je presenečanje planinske javnost! s polnostjo idej. prestrostjo oblik, Iznrjdljlvostjo in samostono sodbo o dogajanju v svetovnem alpinizmu. Res pe Je ludi, da je njegova redckciju danes najbolj informlrnnn alpinistična ugencijo no svetu. Ko Je šla npr. za Kitajski š šapangme, se je telefonsko Dovezal s Pekingom in imel v dveh urah obvestilo iz pive roke	^
SILVIO SAGLIO. I RIFUGI DEL CAI. Avtor je bil v tej rubriki že omenjen. Je znan Italijanski alpinist, pisec mnogih knjig. Umrl je 1. 1964, njegove knj ge pa live dalje. Tudi pričujočfi izdaia m obiskovalca italijanskega cela Alp oživlja avtorjevo skrbnnst in vestnost, V knjigi so slike vseh koč CAI, nadmorska višina, lega, gorsko skupina, lastnik, dostop, prehodi, vzoo-ni, literatura, zemljevidi, kje se dobi ključ, kdaj je kočn odprta. Knj ga vss" buje tudi vse koča CAI v Apeninih in na Siciliji.	to
RICCARDO VARVELLI, AFGANISTAN, ULTIMO SILCNZIO. BARI 1966. Knjiga je odmev ekspedicije -Afgen 1965-, k jo je ovto' vodil. Priznati je treba, da je v Italiji zadnja leta izšla vrsta odličnih del alpinistična in hlmalaistične vsebine Vodje Italijanskih ekspedicij so, tako kale, skrbno izbrani in znajo pisati knjige. Pomislimo samo na -Pa-
ropčmlse-. ki jo je prav tako izdalo zclorhn Leonurdo da Vinel v Bariju In popisuje Italijansko ekspedleljo v Saraghrur I. 1959. Avtor Tosco Moraini je iz ekspedicijskecn poročila nuied I knjigo, ki jo s pridem bere kulturni zgodovinar In ljubitelj filozofije. (Zdoi je izšla ludi v angleščini.) Kar Je Mamini za Cilrcl. je Varvelll za Afganistan. Ing. Vcrvelli se je namenil v Vakhun, moral pa Je v Bnn-dakS In ja tu iskal poti na Se neobi-skene vrhove. Tudi Varvelll dobio pozna pokrajino, kamor gn je gnolo. In prinaša mnogo zgodovinskega in kulturno zgodovinskega gradiva, dobro informacijo o Afganistanu, opremljeno s tubelo, ki pomeri repelilorij afganistanske zgodovine vzporedno z velikimi dogajanji v svetovni zgodovini. Pn sebej se avtor posveče etnoqrefijl, umetnosti ln folklori. Opremo knjige je prvovrstna.
G. B. SPEZZOTTI, SPORTIVITA DELL1 ALPINISMO, Udlne. samozelolhn. Vi-demskl delavni planinski avtnr je izdut svoje predavanje v videmskem Panuth-Inn Clubu. V uvodu se ukvarju z ce?i-nicijo pojma šport, knkor jo najdemo po različnih slovarjih in pii različnih avtorjih (besedn pozna že Shakespeare v pomenu »šala«). Nuto govori o alpinizmu kot športu, o problemu, ali Je več ali Je inanj kot šport, In odgovarja z Whyroperjem, Lammerjcm in Mummeryjeni. da je alpinizem najple-monitejii šport, nekokn taka, kokor smo navajeni brati le nekaj desetleti najpomembnejše alpinistične avtorje. V drugem delu oh Preussu, Dülferju in posebe; ob Comlciju in Buhlu poudor|n viteštvo tego športa, absolutno špnrt rast alpinizma zuradi duha. H ga preveva, zaradi moralnih lastnosti, ki jih terje In goji: voljo, pogum, nesebičnost, tovarištvo.
Spezzottljevo predavanje Je vredna branja raredi vprašanj, no ketera odgovarja. pa ludi zaradi slogo in Jez ka.
to
GUIDF VALLOT 3.. LA CHAINfc DU MONT BLANC III, Arthaud Paris 1967 To Je iudnje čase gotovo vodnik, k bo imel najširši trg. Obravnava greben Aiguille Verte-Trialel—Do lent—Argentine—Trient. Avtorju pa sta Luden Devies in Pierre Henry, obe rnnnn alpinista In planinska organizatorje. Mednarodni pomen vodnika enkazi^e tudi to, da je knjiga izšla ped pulra-notom FFM (Federation Fronralsc de la Montague, CAF (Club Alpin Fiun-pals), CAI (Club Alplno Itollano) in CAS
600
IZ PLANINSKE LITERATURE
(Club Alpin Suisse}. Avtorja se sklicujeta tudi na GHM (Groupe de Houte Montague), torej knjiga, ki jo z vseh strani opirajo vse možne avtoritete. Gcide Vallot je splošno /nuna knj ga in je tako rekoč na tekočem Iruku. Tudi to izdoja je že tretja. Opiem-IJena je z 81 skieomf smeri, ki so narornejše kot fotogrcfije, saj je risar poudaril tiste posebnosti, ki so zo potek srrcri valne.
to
ZAPIS OB FOTOMONOGRAFIJI -NAŠE GORE-
2e dolgo časa srro v planinski zbirki pogrešali fotografsko morumentalno delo z jugoslovanskih gora. Zdaj je pred nami delo Naše gore (v slovenščini) ali Planine Jugoslavije (v hrvaščini), v skupni izdaji zagrebške založbe Mladost in Državne založbe Slovenije so -Naše gore- hrvaških av torjev nedvomno prizadeven napredek In prvi poskus, da jugoslovanske gare z najosnovnejšimi podotki in fotografijami približamo tako domačemu kot tujemu obiskovalcu. Pri tem je foto-monografija očividno hotela podati tu* rlstlčno-planlnski opis posameznih gorskih predelov Jugoslavije, biti propagator naravnih lepot naše pokrajine in zaziveti hkrati tudi kot umetniški almanah. Obenem si je za svoja prostorsko temo izbrola opis sedmih predelov jugoslovanskega gorskega svetu. Razumljivo je. da so avtorji stnll pred obširno in zulitevno nalogo in so imeli veliko težav pri izbiri ustreznega fa-tog rodiva iz posameznih predelov, izbiri sodelavcev, zbiranju informacij, predvsem pa v izbiri predelov. Nedvomio je delo jugoslovanskega pomena, je pa vprašanje, all so na štreni 17 izbrani predeli res tipični predeli jugtfslc-vanskih gora. Ob sodelovanju sodelavcev iz vseli republik in eklektfčnem opisu bi se v istem obsegu dal prikazati še marsikateri piedel naše domovine, ki j® vreden opisa in podobe (Kopoonik, Fruška gora ali Rugovska klisura, KočonISka sotesko. Kozara. Ru-dopi itd.).
Ta opomba po delu ne jemlje tiste vrednote, ki obstoječemu delu gre. Pri tem velja opozoriti na nekatere karakteristične motive z Ve leb i ta. ki gledalcu pr čarajo pravljično oblikovani svet Dinoriduv (Bijele stene Samarske stene.
Posebne omembe vredne so slike z doline Neretvo, Jahorine, Durrritorja in Sar planine, ki so večini slovenskih planincev malo znane, zulo toliko holj
dobrodošle. Zal liskuisku tehnika ni bila kos motivom in ni uspelu piika-7otl vseh detajlov, ki bi jih morala. Tako pri nekaterih motivih preveč izstopa črrobell kontrast, ki jemlje foto-gruliji zaželeno globino In učinkuje prelermto ali prebledo (Gorski Kotar, Komovi, Sar planina, Proklrtlje, Bohinjsko jezero). Pri postavljeni prodajni ceni in nakladi v slovenščini in hrvaščini bi tako papir kot tiskarska teh-nikn morale opravičiti ceno in obratno. Vendar Ima album nekaj uspelih dokumentarnih posnetkov (bogumilski spomeniki. vaška arhitektura bosanskih hiš pod Vlusičem, narodne noše, portret gusfarja itd.) in posnetkov enkratne vrednosti (Škocjanske jame, Nevihta nod Senjskim gradom). Pri načinu opisa Je vsekakor vprašanje, ali izbrani način ustreza temeljni predstavi gorstev Jugoslavije. Rrolec v uvodnem delu pogreša nekaj osnovnih podatkov o vseli gorstvih Jugoslavije (nastonek imenoslovja, podnebje, flora, favna, geologija, naravni parki, etnegraflja, odkrivanje jugoslovanskih goro, gore v jugoslovanskem turizmu, planinska organizacija v Jugoslaviji. gospodarstvo In gore, jugoslo-vonske gore v umetnosti Itd.). Pri tem velja opozoriti no delo »Vode In ribe Jugoslavije« (uredil Zdravko Thaler, Zagreb 1932), ki podobno obdeluje vodovje, ribe in ribolovno dejavnost v Jugoslaviji. 7ato je vprašanje, ali na slovi (Uvod, Jugoslovanske Alpe, Jadranski Dinaridi, Srečanje z obluki, črnogorski vrhovi, Umrjene gore) z vsebino člankov in stilom ustrezajo vsesplošni oredslovi gorskega sveta Ju-goslovije, ki jo brolec pričakuje. Isto bi lahko trdili glede opisa sedmih izbronih predelov, ki je podan le pokrajinsko in turistične. Kot slovenskega planinca in poznavalca luljskih in Kamniških Alp me moti zlasti turistični opis teh gora. Za najbolj obiskani gorski predel Jugoslavije je op's šestih planinskih tur v Julijcih le preozek. Isto velja za Kamniške Alpe. Bralec lahko to sam presodi. Zulo bi se v večji meri moralo uporabiti ie obstoječe gradivo u slovenskih gorah in kočah. 5 sodelovanjem ostalih republiških planinskih zvez bi se ostali integralni deli izbranih gorskih krajev prikazoli še tekstovno popolnejše in si'kovno bolj izbrano. Skoraj se ne gnvorl o pomembne;šili plezalnih smereh, čeprav je vsaj v Sloveniji gorski svet že orecej alpinistično obdelan. Tudi delu planruke organ'znrlje v gorah je posvečeno premalo požnje (transverzole, naravni parki in rezervati itd.).
Pozornega brolca moti. do se izbor lotografij marsikje ne pokriva s tekstom (npr. Sar planina) uli da so nekatere naravne ronimivosti v zaporedju pridane k predelom, ki vanj ne spodojo (škocju risko Jone med Kamniške Alps grad Komen 7 Begunjščica v Julijske Aloe). Dosi je naslavljanje fotografij ustrezno, pa je pri metironju ponekod nastopilo pomota (npr. zamenjava naslovov pri podobi Trente s pogledom s Komna, naslova pivih dveh slik z Ve-lebita sta zamenjana}. Ne s'eda na te dobronamerne opombe za bodoče Izdaje pa vella, da delo zasluži, da se uvrsti „a knjižno polico vsakega ljubitelja goru, ker predstavijo le prvi omnlbusni fato album i nekaterih predalov jugoslovanskih gora l«'a ie v knjigi velikega formata 30 X ?4.5 cm s 130 fotografijami v ba-krotisku in sedmimi shematičnimi kartami izbronih področij. Delo je uredil Petar Lukič-Roki, opremil Milan Vulpe, iz srbohrvaščine prevedel Joža Stobej. natisnil po Grafični zavod Hrvatske v Zugrcbu 1947.
T. S.
PD RADIJE OB DRAVI. Društvo je v nasprotju z ostalimi PD v preteklem l*tu zvišala Število člonstvo od 1CI no 125 članov. Osnovna nologa PD je vzgoja članstvo, predvsem mladine. Imajo pionirski odsek, ki šteje 19 pionirjev. Upravni odbor je pridobil nekaj novih naročnikov za Planinski Vestni k skupin,ki izleti pa „ j|m Jorodi f.'_ nančnih stroškov p,i vodstvu majhnih Skupin niša posrečili. Upravni odhor se je sestal na 5 sejah in rešil 55 dopisov, k' SO vpisani v dalovniku. Vso administracija vzorno vodijo in hranijo p,i tajniku tov. Roziki Hajnik in blagaj nlku tov. Liziki Heflei. Debola na občnem zboru se je zavre-malo za upravljanja Vate planinske postojanka, katere doslej drušivo nima «a izletnUtvo in za pafivltev dala mladinskega odseka. Novi predsednik je tov. Ivo Grogl.
T. S.
PD ZAGORJC. Društvo je imela svoj 22. ohčni zbor nn Zasavsk'i gori. V lern Intu je slavilo 35-letnico izgradnje smučarskega bivaka na Cemšeniškl pla-ninl. Ohranila sc Je prvo spominska tnj'go, ki jo bodo Izročili Slovanskemu pionirskemu muzeju. Osrednja delovna tamn dmštverega dela ja bila oskrbu koč na Zasavski gori in Ccm5eniški planini, vzgoja članstva In pridobivanja finančnih sredstev. PD s"» zdaj nima
601
OBČNI ZBORI
lustnih društvenih prostorov. Trenuno šteje 637 članov, to pomeni, do je članstvo upadlo la 463 članov. Storjeni so vsi ukrepi, da se z dobro propagando In pobiranjem članarine zopet dvigne članstvo ncd 1000 članov. Posamezniki (tov. Poznič) JO si prldob" 7nsl jgc. du so včlanili večje število pionirjev in z njimi prehodili Zasavsko transverzalo.
Propagandni odsek J« napravil osnutke značk r motivi Zasavske gore in čem-šeniške planine. Od podjetja Avtomatiko so nobnvlll tOOO barvnih razglednic. Obe postojanki sto dobro z njimi založeni.
Gospodarski odsek Jo v koči na Zasavski obnovil tla v gostinski sjbi, pre-belil prostore v kuhinji, gostinskih so-buh, shrambi, sanitarijah ter nabavil vrtne mize. Personal postojank lira težave L nekaterimi gosti, ki uničujejo inventar. Ker komunalno podjetje ni plužilo ceste do koče, je bil pozimi obisk manjši kol navadno. Zoto opell-rojo na občino pogorje, dc za zimo I. 1967 68 najde sredstvu za pluženje ceste in s tem pokaže razumevanje za pospeševanje zimskega turiziru v teh krajih. Dom je potreben modernizacije, ki jili zahtevo konstrukcija stavbe in saniturnu inšpekcija, denarja pa ni. Koča na Ceiršenlški ploninl Ji< v po-dohnem stunju. Za predsednika je bil izvoljen dr. Franci Golob.	^
PD PREVALJE. Občni zbor društva se je vršil dne 18 3. 1967. Padec članstvu je znašal 53 članov, 100 mladincev in 101 pionirjev, skupaj 254 članov. Glavno skrb je veljala domu na Uršlji gori, ob katerem se dograjuje dopan-danso. Planinskemu domu so olepšali 7iinanjo lice, In go zaščitili pred vremenskimi nepril kami ter izkopali Jarek 7fl električno napeljavo do Nove koče. letos pridejo na vrsto notranja dela. Pohvalno je, da je bilo opravljenih 120 udarniških ur. V čast Gregorčičevemu spominu so organizirali Izlet nn Primorsko ob udeležbi 45 članov, drugI Izlet pa preko Avstrije na Jezersko In Krvavec.
V propagandne namene so rabili radio Slovenj Gradec, potopise z izletov no Primorsko po so objavili v »Koroškem fužinaiju- in Planinskem Vestniku. Društvena oglasna deska Jo bila ažurno opremljena s fotografijami z izletuv. AO šteje trenutno 14 članov in pripadnikov, nanovo pa so vključili 6 pripadnikov. Odsek je povezan z alpinisti Iz bližnjih krojev. V času t. maja In v avgustu so Imeli samostojne plezalne
tečoje na Uršlji gori in Raduhl. Alpl nistlčnrga taboru na Okrešlju so se udeležili 4 alpinisti, odprave na Gross-glockner 3 člani. Skupno so opravili 65 vzponov od 2.-5. tež. stopnje, od teh v Avstriji 4 ter 15 zimskih vzponov. Mladinski odsek je priredil 9 izletov, predvsem v bližnjo okolico, sodeloval pri štafeti in kurirekovi pošti. Dom Jo sprejel 4227 gostov, promet pa znaša 51 410,00 din. Z lastnimi sredstvi sa za poslajanko nabavili nekaj inventarja in posude. Ob nedeljah so uvedli dežurstvo. Sami so prenesli kg materiala, poleg tegu pa opravili 1747 prostovoljnih ur. Markacsti so pregledali, očistili in uredili pota v svojem ukolišču, med drugim tudi na transverzalnem odseku Uršlja gora— Križan.
V diskusiji na občnem zboru so obravnavali med drugim varstvo narave, družbena sredstva zo PD ter gradnjo žičnice na Uišljo goro.	T g
PD Črnuče. Uprovni odbor društvu je v poslovni dobi imel 14 sej, na katerih je pretežno razpravljal o grudnjl planinskega doma nn Mali planini. Po dveletni skoroj omrtveli gradnji so na gradbišču napravili zldoke-kvadrovce, pripravili les za ostrešje, z motornim drobileem nasejali precej peska, Izdc lall clrkularno žogo za obdelavo lesa. potegnili eleklr.čni zemeljski kohel in uredili električni priključek. Jo eno redkih PD, kjer število članstva ni upadlo, temveč 7 dobra propagando še narcslo. Kljub Hohr! volji po se število naročnikov PV ni zvišulo. Propagandni odsek je preko oglasne deske redno seznanjul člane z dogajanji v PD - PZS.
Odsek za GS ni organiziral novih te čajev zu gorske it raza rje, vendor je aktivno deloval po goroh, se udeležil akcij na Golici. Velik: planini, Grin-tovcu, Kamniškem sedlu in na Moli planini.
Povezava s sosednjimi društvi je bila zaradi omrtvelosti nreddruštvenega odbora Ijirhlj. PD zelo slaba. Isto stanje je v povezavi s sorodnimi športnimi organizacijami. Nove sekcije so ustanovili na centru strokovnih šol in nu osnovnih šolah po občini. Obstoječe sekcije v Energoinvestu, fclmi, Belnki. Topsu in TKG živahno delajo. MO je pomagol pri gradnji doma nu Mali planini, priredil Izlete na Iriglav, Grintovec. Ojstrico, Storžič in Lisco. se udeležil vodniškega seminarja v Trenti In zimskega tečaja no Vršiču. Urejali so tudi vitrino in vodili pio-
nirski odsek osn. šole na Črnučah. Predsednik PD ostane tov. Metod Lampič.	j ^
PD Gornji Grad. No Ionskem občnem zboru :7voljenl UO si jc nejveč prizu-devol dvigniti število članstvu PD in Izboljšati oskrbo pluninskega doma no Mcnini planini. Medlem ko je število članstvu upadlo zo 57 članov, je plo-ninski dom izkazol velik promet, ki slalno narašča.
V I. 1565 so bile markirane poti Ročria —Sovn:ca—planinski dom In Bočna-Sv. Primož—pl. dom ter Cernivec—Travnik —planinski dom, v I. 1966 pa Černivec— Trn-.nik -planinski dom, Gornji Grad—Sv. Primož—ploninski dom. planinski dom— Vivodriik—cestu proti Tuhinju in pl. dorn—^iho—cesta. Na vseh poteh so bile postavljene orientacijske table. Občni zbor je razpravljal o pritegnitvi mladine v PD in o bodočem delu PD.
T. S.
FD Sežana. PD šteje 170 člonov, od teh 31 pionirjev in 84 mladincev Tri mladinke so se v avgustu udeležile tuborä v Trenti, v zimskih počitnicah pa tečaja MV na Vršiču. MO Ima
4	mladinske vodnike in 5 pripravnikov.
5	tremi ekipami sa je udeležil republiškega orientacijskega tekmovanja na Kumu In zasedel VIII. mesto in IX. mesto. Pogrešujo primernega mladinskega organizatorja.
Odsek za GS šteje 22 članov, ki so imeli svoj občni zbor. Clonl GS so nn izletih stalno opozorjoll nn zaščiteno floro. No vidna mesto so bili razobe-šeni lepak GS.
14 izletov se jo udeležilo 99 članov, 5 člonov sc je udeležilo izleta no Brelthom, 2 člena pa izleta v Visoke Tatre.
Na republiškem orientacijskem tekmovanju na Kumu je članska ekipa 70-sedla VII. mesto.
29. V. IS>66 je bilo PD SeJnnn organizator posveta primorskih PD. Poleg tega so se udeležlil še obč. zbora PD Nova Gorica, proslave 20-letnice obnov tve SPD Trst, pohoda sto žensk na Triglctv In orgoniziruli predavanje dr. Habeto »Od Triglava do Durmitorja-. PD ima v svojih vrstah 61 transver-zalcev. od teh 2 s p.-ehojeno transver zalo. Naročnikov na PV je ?C Društvo oskrbuje slovensko trnnsverzalo na trasr od Košone preko Vrcmščice in Škocjanskih Jam do Markovščine. V tem letu so obnovili markacije od Košone do vrha Vremščice ter planinsko od Gornjih Ležeč in Vrem do vrha. Hvalevredno bilanca!
T. S.
602
RAZGLED PO SVEfU
FD Jezersko. Občni zbor jo ugotovil predvsem problem članstva, soj društvo trenutno «teje le 47 članov. Veliko več pozornost! bo trebu posvetiti mlodiri. UO jo Imel le 6 sej, kor Je odločno premulo. Vodno večji problem postajo oskrba Češke koče. rešitev tegn vprošanjo ba možna le s postavitvijo tovorne žičnice izpod Ravenske Kočrie. Nujno je, da bi so PD oprostilu plačilu občinskega prometnega davka, davka na prenose in na drugo usluge v koci. za kar vse so plačali ?4«2,15 N din. C tiska koča je stara «0 let, sredstev za nujno adaptacija po nI. Kočo je v I. 1966 zabeležila zu 10 % voč obiska in iu 21 % več prometa v primerjavi z I. 1S65. Cenilna vrednost kuče no ustreza več realnemu stanju. Oskrbnik Je kljub lemu, do je koču sezonskega znača. vse leto v delovnem razmerju s PD. Preko sezono prejema le akontacijo no pripadajočo pločo. tako da razliko do cele plačo prihrani zo mrtvo sezono. Postavka plače oskrbnika se ne povečuje i osnovo, temveč se s porastom prometa avtomatično dviga.
Glede koče same je nujno potrebno izboljšava toplotne Irolocije. V sedanji drvarnici oz. kletnih prostorih roj bi uredili skupna ložllča. Glede no sprostitev gibanja v obmejnem pasu bo treba storo z Okrešlja preko Križa. Zrela do Češke koče obnoviti in postaviti kažipote.
MO je izvedel 2 tečaja in nekuj kraj-šin izletov v Kamniške Alpe. Ekipa NlO je no republiškem tekmovanju na Kumu zasedlo III. mesto. V sankoškem tekmovanju no MO KrcnJ In MO Jezersko so domači mladinci osvojili ekipni pokol.
Morkoelsti so očistili In premarkiroli pato na Kočno in Giintovee. Večjo delo so bila Izvršena v Žrelu, ki je bila močno prlzodeto od plazov. V prihodnjem letu bo treba gledo na jezersko iiunsverzalo obnovili stare mor-kočije na Goii vrh, Babe in Vlrnikov Grlntovec kakor tudi na stezi skozi hod log na Kranjski Storžrč. Novi predsednik je tov. Fior.c Borštnar.
r. s.
njegovih naredil svoje. Danes so v muzeju v Golsereru. Zu delavca Rostla sa bile smučI prometno sredstvo, z njimi je pozimi odhajal na delo in se vračal z njegj. Vendar je pil 40 letih še našel čus za trening in tako I. 1910 dosegel pivo mesto pri smuku na Salz-kommergulu. L. 19?0 je stopil v pokoj, se vpisal v »Naturfreunde« In delal kot zidar pri koč. VVIcsbergshous v Dach-steinu. L. 1944 se je po obnovi NF vpisal v skupino Goiserer. V tem kruju še zdaj uživa svoj pakoj.
CHRISTIAN RASTI je eden od manj znanih smuških pionirjev v Avstriji. Odkrili so ga -Prijatelji narave- (NF) In sum A. Profcscb, njihov nočelnik, mu je ob 95. rojstnem dneva Izročil zlato medaljo. Po poklicu je bil Rasti mesor in zidar, delal pa je v solnem rudniku V Salzburgs Smuči je videl pri rudarskem inženirju Reindlu I. 1906 In je po
Sr. GOTTHARD je alpski plaioz> n0 katerem je prometna tehnika dosegla svoj vrh in to s cesto po površini kakor z železniškim predorom, medtem ko s cestnim predorom še čokojo. Zgodovinski podatki o tem prelazu pa ne segajo tako daleč kot pri drugih alpskih prelazih (Veliki Sv. Bernard. Slmplon. Splügnn, Julier, 3renner Idr.), ne katerih so zasledili sledove človeške kultu,« še izpred rimskih časov. To velja celo zu 2570 m visoki Hochtor v skupini Glöckner, preko kuterego danes teče glocknerskn cesta. Tu so bili pred Rimljani Tnuriski (odtod Tauren, Ture), ki sa v višinah 3000 m kopoli zlato. No St. Gotfhardu je bil svet preležak: Schollerenschlucht med dolino Urseren in Cöschener je bil velika oviro in šele ko so tu speljali pot. ie bila zvezo med severom m jugom vzpostavljena. Od juga pa so ljudje že prej prihajali na vil, prelazo. Drei težav so lohko prišli do Ursrren-tal. v katerem ide prastaro seliščo Ardermatt, Hospentol in Rehulp. To dolino so lahko dosegli ludi iz Grau biindena preko prelaza Oberalp ali iz zopoda preko prelazu hurka. Gotthard-Jki masiv so poznali že rimski geo-grofi. V Avgustovi dobi je Tessin (Ti-clno) imel rimsko upravno oblast, ki so ji bila podrejeno tudi vzhodna področja. Geograf Strobo omenja na treh mestih mosiv Adulas, kot področja Iz-vo.av zo Ren in Addo. Sodijo, da je z Adulas označen St. Gothard. Podatek za Ren drži, 7n Addo pa ne, saj so izviri vsaj 100 km stran od renskih. Adulas omenja tudi Ptolomej kot mejo med Ncrbonensis, Retljo in Itc-lijo. Ohranjeni so spomeniki, ki pri-čujeja, da so Rimljani prišli ra vrh Aduios. V bližini hotela Monte Piosa na vrhu prelozo so našli dobro ohranjen novec Iz čosov cesarja Hadrijano. v Tiro-u. najvišjem kraju v Tcsslnu, pa rimske grobove.
Zgodovinarji jn geografi kasnejših časov se zelo radi ukvarjajo z alpskimi preloži, lako Simler v svoji knjigi -De Alpibus Commentarius- pri šentgothor-
skem prelazu navoja vrsto rimskih avtorjev In posebej težavnost prehodov. Tako pri njem kukor pri drugih avtorjih je seveda mnugo izmišljotin. Tako npr., da so Galui že v 7. st. iL c. zgrudili preko St. Gottnarda cesto, do so Goti v A st. tu čez bežali iz Italije. Prelaz tUdI v čosih Kurlo Velikega ie ni bil prehoden. Zalo spada v kraljestvo fantazije tudi tiditev srednjeveških piscev, da so kosli svetih treh kraljev prepeljali Ir M lana v Köln -natanko čez St. Gotthard. Res po je, du so v 13. romotji s, Gc„hard piekoračlll po tovorni trgovski poti, ki je nastala potem, ko je mesto Luzern prodalo več poseslev kraju Rudolfu v. Habsburg. Od I. 1291 do I. 1359 sa se poseslnc razmere tako uredile, da je haosburškl avstrijsfi urhor že do ločal Avstriji pravico do transporlav preko Si. Gottharde in pravico do po-biranjo cestnine in carine. Bilo je se-vedo mnogo sporov in poruvnov zarodi vzdrževanja ceste, zaradi roparskih napadov, zaradi teža transportov, višine taks, vozn kov. vodnikov in raznih prometno tehničnih predpisov, ki so bili no ozki cesti poliebni. Cesto seveda ni bilo cesta, ampok le boljši kolovoz. O cesli lahko govorimo šele v 18. stoletju. Leta 1775 je prišel če* St. Calt-hord angleški mlneralog Greville prvi s kočijo in Bo je to od Altdorfa do Cornlca stala 24 korolinov. V I. 1810 do 1830 pa sa zgradili cesto največ zato, ker bi sicer Izgubili dohodke iz transporta, ki se je vse bolj usmerjal cez Splügen in Demhardin. Ime St. Gotthard je prvič omenjeno v urbarju I 1303-13C9 in poteka od sv. Cottharda, Bavarca, Ikofa v Hlldes-heimu. Po njem so Imenovali kapelo. I" so jo zgradili ob otvoritvi tovorne poti. in hasple. L. 1775 je kapela In hospic porušil plaz,	tor lQ y
kratkem zgradili novo večjo kapela in -motel- (skladišča, hleve, gostišče). Gradbena mojstrovina je bil posebej osmerokolen hlev. L. 1799 so ga porušili Francozi. Sele I. 1834 je bilo postojanka obnovljeno. Schäl Icneuschlucht so najprej premagali z leseno galerijo, ki jo je stalno močilu pena divjega potoke Reussa. L 1518 kronist prvič imenuje ta prehod -pekel-. L. 1595 so prebivalci doline Urseren postavili tu kamniti most, legenda pa je nato ta most pripisala - hudiču. Most je vzdižal vse do leta I33C, ko so poleg njegu naredili nov širši most. Stari se je podrl šele I. I860. L. 1830 zgrajeni -hudičev most- je bil dober tudi za vozove vse do I. 1955, ko so zgradili nov objekt in se z njim izognili nekaterim ovinkom.
603
RAZGLED PO SVEfU
Vaiik pomen za promet čez St. Gotthard |o bil no severni strani »Urner loch-, prvi cestni predor na šentgotardskl castl. v dobi tovorne poti ]= tu galerija visela no verigah, m pot soma pa je bilo treba veliko lesa. ki ga v dolini Ursaren ni lahka dobiti. -Urncr Loch« lo vdolbii v skala I. 1807<08. predor je bil šiiok 2 20 m in 2.50 m visok, danes pa seveda ustreza modernemu prometu.
Spričo vedno večjega prometa so v Švici ie precej zgodaj mislili ra modernizacijo St. Cotthorda in to vse od bregov Vicrvroldstättcr See äo dolme Urserer In od Ursercn do vrha prelaza, neodvisno od dosedanje trase, Zo današnjo tehniko svat n! nI nadpovprečno težak. Drugače je na ticinskl «rani. Tu se vije cesto v 25 akljukah skozi ozko deber Tremola in doseže šela pri Airolu lažji svet. Marsikokšen avtobus je tc ostre serpentine morol -jemati na obroke-. V zadnjem času sa te -šivonklne ovinke« premagali s tem. da so pri Motta Bortolo nad Alrclom začeli gradili novo cesto in prišli z njo na vrh mimo debri Tremolo, a kateri piše ža Simler. po orogrnfsko levem pobočju dolina De^retlo. preko Fontane ter planina Fi.ud In nazadnje skozi 800 m dolg predor na vrh med Lego dei Biachl in Logo San Carlo. Okljuke imajo ladius 25 m, predor je v višini 1500 In 2000 m. Sirina cestc je > m, naklon komaj 7 »/». Za geologa ,e mikavna točka na planini Fieud, kjer je vidna geološka ločnico med gotardsk.m granitom in tremolsko sljuda. V načrtu so od tu nove cestne zveze, ki bodo planincem približale celo vrsto lepih vzponov.
Umske in Tessinske Alpe nudijo planincem lepe razglede in obiska vredne vrhove. Blizu St. Gottharde ja V/.n-terhorn (f«41 m>. ?■ Orsirora (26C3 m) In Pizzo del Uomo (2606 m). greben, ki ga s St. Ootthnrda premagaš brez težav v enem dnevu. Druga omemba vredr.a tura je Gemsstock (2933m) Gurschslock (28«« m) i" Ratlhom («33 metrov), P. 28» in Castelhorn (»73 m). Tretji bližnji cilj i« Monte Prosa (2741 m) in lo r bbio (2/42 m) Smučarska goro St. Gottharde je P. Lu-cendro ("67 m) s katerega se v pozn. jeseni lahko uzre mesto Milan. Ture okoli St. Gotthardo imajo svoj poseben čar. Ozaljšnne so s pisanim zručajem severa h •tren,. z lažnih pa je stalno navzoč očarljivi dih juga.
MODERNE GORSKE CESTC ne Iščejo več prelazov, ampak se umikajo v notranjo« gara. Dosedanje alpska ceste. ki prekobalijo Alpe čez znana alpske
pielaze, potekajo večji del šc Iz pred-zgodovinsklh časov. Ugotovljeno je, da niso Rimljani prvi gradili teh cest, ampak da so jih mnoga Imeli že Kelti, in prnv ona v Ziljskl dolini ram robi kot dokaz, da je cesta l utrtiml tirnicami za vozove keltskega izvora. Ceste, ki teko po teh sturih trasah, niso več kos današnjemu prometu. 5o posebej pa ne zimskemu. Prelazi postaja o zdaj že odveč, in morda ho prišel čos, ko jih hodo obiskovali la še -pravi-planinci ali tisti smučarji, ki bodo še rinili v breg inimo žičnic in vzpenjač.
ING. FERDINAND HORN je marca I. 1967 umrl v Gradcu kot višji gradbeni svelnik v pokoju. Dil je častni član OAC, ekskluzlvnega avstrijskega plczalskega kluha. in ča«ni član komisije DAV. Kateii noš plezalec ne pozno Hornovc smeri v lalcvcu? Gotovo je ena med našimi najmikavnej-šimi plezalskimi poti. Zdaj sa je v 89. letu starosti zo vselej od gora In sveta poslovil rjen avtor. Hornovi vzponi v Julicih so bili -pojem» dobro speljanih smeri (zopadna stena Poll-«kega Špika. Jalovec s severa In za-pada). Plezal je kat prvi brez vodnika žlebave Gusscnbuuer na Hochalmspitze in bil eden od prvih na grebenu Morit v Ortlerju Z ing. Langlom je prvi preplezal vzhodno steno Male Cine, v kateri so morali slavnemu Seppu Innerkoflerju z vrha pomagati z vrvjo. V prvi svetovni vojni je dobil medaljo za hrabrost za plezalsko storitev v Dolomitih. Pil /S letih jc z dr. God lom še preplezal Studiov greben (Grossglockner). V tej starosti je še dobro smučal, sicer pa je v boljših letih slovel kot izvrsten tekač. Bil je imeniten špoilnik in dober družabnik.
PES po mnenju lavir.ologov prej začuti plaz kut strokovno usposobljen čuvar. Človek da clnrm, ko se plaz ie sproži, premika. pes P" s svojimi čuti najbrž «sliši« napetost v sregu, tislo tiho škri-purje snega, do katerega pride, Š8 preden sc sneg premakne. Pri zadnjih velikih lavinskih tečajih v Avstrij, so to s poizkusi ugotovili. Pokazalo se je tudi. da se pes zelo hitro navadi helikopterja in njegovih elis.
HANUMAN TIBBA (5929 m), jc indijsko ime vrhu, ki ga je I. 1912 C. G. Bruce, pozneje general, imenoval pa Weiss-honiu. Honuman je indijski bag. ki ga upodabljajo v opičji podob, in se po njem Imenuje več himalajskih vrhov. L. 1966 je indijski Climbers Club Bombay organiziral na ta vrh ponoven o z pan preko grehena Kulu Bnra Bang-
hal. Ekspedicijo je vodil Petligrew. Ko so prišli na južno stran gore. je n|e gove tri šerpe vzel kloiast plaz, o |lh k sreči ni podsul, čeprav so drseli 150 m nizdol. Potem so prišli na lepi vrh preko rumenkastih pečin. Osem dal je nato lepotec Hanumon Tibba doživel ženski obisk. Študentke National Cadet Corps, vse mlajše cd 21 let. so z Inštruktorjem in tremi šerpoml prišle na vrh z zapada preko pielaza Beas (4996 m).
NEFA (North Eastern Agency) je zelo slabo raziskano področje. Loni je bila tam indijska vojaška In civilna ekspedicijo pod vodstvom T. Hcralu, komisarjem okraja Kameig. Prišli so na 6«56 m visoki Oori Cen (Chen). V vodstvu ekspedicijo je bil tudi major J.
C. Joši.
Agra College je pod vodstvom dr. K. C. Basu Covdhurlja organiziral botanično ekspedicijo na ledenik Pindari v Kumoanu.
Poročali smo že, da so I. 1965 v Indiji ustanovili Nehru Institute of Mountaineering Utar Vaši. V kratkem času Jc to vzgojil 1W oiplnistov-aspirantov in novih 32 v nadaljevalnih tečajih. Himalayan Mountaineering Instituta Uai-jeeling pa jo doslej od svoje ustuno-»itve vzgojil 1550 gojencev. Vsega skupaj je ohsolvlralo plezalno šalo - tečaje 3?50 indijskih študentov. Poročajo tudi a tem, da se plezalnih lečaiev In ekspcdicij udeležujejo tudi indijska dekletu.
Himalaja bo imela Iz leto v leto več domačega obiska. Prav je tako.
P.ELLUNSKA POKRAJINA, ki večji del sega v Dolomite, je jeseni I. 1V56 doživela hude naravne katastrofe, pred vsem področju Agordlno. Zoldano In Alto Ca d are. ki so znana ludi ir.nngim nešim alpinistom. Prišlo je do velikih podarov. usadov In vehkih povndnji. v katerih je izgubilo življenje 24 as«b. V Scmoiu je vnda odnesla tudi restavracijo Cepi Pellegrinona, ki smo ga v toj rubriki žc večkrat omenili med najbojšiml italijanskimi plezalci in eitspedlelonistl. Voda jn odplavila Kilometre cest in poplavilo vasi. Novo škodo jc utrpel Longaro ie. kjer je vodu odplavilo nove regulacijske raprave in mostove (stare so ostale, kolikor jih je pustila katastrofa 1. 1963) Škodo ceni,o no 50 milijard lir, kar je za provinco z 230 000 prebivalci, revno z Industrijo in poljedelstvom, res velikanski udarec Samo no turističnih napravah je škode zo 1 milijardo lir, kar je seveda dvakratna škoda, soj dežela živi od turizma. Cortina d'Ampezzo in mnogi
604
RAZGLED PO SVEfU
drugi limski športni centri so k sreči ostali celi. Močno pa je trpelo pokrajino okoli Trenta In Bolzano. Mesto Trento Je bilo pod vodo. Reševalnih del so sc udeležili tudi gorski reševalci.
SILA (Shilla) je vrh, ki mu ie 100 let prisojajo v Kerala Mountaineering Association nekaj nad 7000 m. v resnici pa jih ima za dobro Šmarno goro manj. Nanj Je lani {lahko prišla tkim. ckspcdicija Spiti, kakor se gorska skupina Sile imenuje. Poleg Sile so Indijci prišli brez posebnih težav še na vrhove. Guan Neida (6303 m), Kanikma (5964 m) in na koto 6096 rn. Moštvo jc štelo sedem Indijcev in devet šerp.
URAL se niti v evropskem niti v sovjetskem alpinizmu nikoli ne omenja. Pozimi pa nudi Idealen prostor za dolge smuške ture, ki Imajo na sebi nekuj pionirsko-ekspedicijskega. V po-lornem delu pa je rnožno smučanje tudi poleti. L. 1966 je dvanajst Li-tavcev v poletnem Uralu presmučalo 350 km dolgo pot in se povzpelo tudi na 1865 m visoki vrh Narodnaja. V skupini so bile tudi štiri ženske.
ARNE NAS5 je zelo znano norveško alpinistično Ime, znono tudi vsem tujim alpinistom, ki so plezali na Norveškem. Näss Je profesor filozofije na univerzi v Oslu. S 24 leti Je bil promo-viral. Ameriški objektivni test ga je prištet na sedrnu mesto med dvanajstimi nojinte 'igentnejšimi možmi na svetu. Norvežani pa ga štejejo med prvih dvanajst najbolj pozabljivih. raztresenih ljudi na svetu. 2e i. 1934 je plesal Veliko CIno in prinesel na Norveško moderne plezalne metode. Pred letom 1940 je žc zbral okoli sebe team mladih norveških plezalcev, ki so dvignili alpinizem na mednarodni nivo. L. 1950 je organiziral ekspedicijo na Tlrlč-Mir (7700 m) v Hindukušu. S tremi drugimi Je stopil no vrh. L. 1961 je kot 52 letnik ponovno bi! na Tirič-Miru, to pot Je preplezal 2500 m visoko južno steno vzhodnega vrha Tirič - Mira (/652 m), vsekakor dva velika uspeha, ki sta od-mevolu po vsem svetu. Tudi naš list je posebno o prvem obširno poročal.
VRH ELBRUSA (5633 m) ima od lani človeško bivališče, bivak za štiri osebe. Sestavne dele so na vrh pripeljali s helikopterjem, poprljell so torej zo tisti način transporta, ki se Je pri grednji novih koč v Alpah uveljavil ?e pred desetimi leti. posebno v Franciji. Tu so jeseni v Mt. Blancu postavili kočo Leschaux na orografsko desnem bregu
ledeniko z ist>m imenom. Frcncozi so tu že I. 1929 zgradili kočo, pa jö je leta 1954 odnesel plaz. Iz desk, ki so Jih rešili Iz plazu ali kolikor Jih Je ostalo, so stesali zasilno zavetišče na varnem rnestu v vznožju Aiguille de Talefre. Nova koča ima tloris 5,80 X X 4,60, ima 12 ležišč, mizo in peč. Od nje do Montenversa je štiri ure hoda. Sestavni deli za to kočo so prišli iz Zermatta. Leta 1964 jih je namreč belg:jska famlllja Solvay poslala mestu Zermattu za obnovo znane Solvayeve koče na grebenu Hörnli. Gradivo je obležalo v skladišču. To so zamerili »odniki, pa tudi družina Solvay. In tako je CAB, belgijski planinski klub, v imenu družine Solvay ponudil Francozom, naj z elementi postavijo novo kočo Leschaux. Občina Zermatt je bila ob blago, povrh pa si je nioralu pisati v Izgubo 10 OOG franklijev za transport In uvozno carino.
FEDERATION ESPANOLA DE MONTA-NISMO (FEM), ki ji predseduje Felix Mendes-Torrez je v I. 1967 priredila ekspedicijo v Afriko, na Kenijo in Ruvenzori, se udeležila smučarskega rally ja CAF in CAI v Alpoh, poslala ekspedicijo v Cordillera Blonca in organizirala na Kanarskih otokih taborjenje alpinistov v nacionalnem parku (na otoku Santa Cruz v la Caldera de Taburiente), FEM goji tudi jamarstvo. Junija so šli španski jamarji na Islandijo in sicer katalonska sekcija, marca pa je TEM v Madridu organiziral državno skupščino speleologov. FEM Ima po francoskem zgledu tudi skupino Alta Montagna, ki je vzgojila nekaj plczaleev evropskega imena.
RCN£ DESMAISON. slavni francoski plczalcc, Je nenadoma postal enfant terrible francoskih vodnikov. Vse kože. da ga niso izključili Iz svoje srede zaradi zvez z RTV in raznimi magazine ampak še bolj zarodi afere s katastrofo boeinga spomladi 1966. Des-molson se je napotil na mesto nesreče in prinesel v dolino kos železa, ki naj bi sparinl k italijanskemu reaktivcu. S to izjavo se je zameril italijanski vludi. Da bi bila utemeljitev izključitve čim popolnejša, so vodniški Radomonti prinesli na dan še Dcsmalsonovo ple-ralsko demonstracijo na Elffelovem stolpu.
IVANO DIBONA, plezalne, ki Je v sorodu s slavnim dolomitskim vodnikom Angelom in drugimi tega irr.cna, je eden od najbolj nadobudnih cortinskih •♦veveric-. Pred kratkim je preplezal direttlsslmo v Monte Tae, pri čemer
je uporabil 300 klinov in 150 svedrov. Star je 23 let in ima za seboj 12 senzacionalnih prvenstvenih smeri. Vzhodno steno Grand Cnpucln Je zmogel v petih urah.
PRIVATNE NOVICE O ALPINISTIH prinaša Hiebelerjev -Alpinismus- zadnji dve leti na uvodnih straneh. Drobiž je zonimiv in pomeni svojevrstno psihološko utemeljeno vez med ljudmi, ki žive za isto stvar. V Julijski številki 1W7 so prišli no vrsto tudi štirje Slovenci: O Antcju Mnhkotl je zapisal, da je postal urednik »Avta», o ing. Nadji Fajdigovi, da je rodila hčerko, o Alešu Kunuverju, da je v marcu 1967 v treh dneh preplezal Čopov steber, o dr. Francetu Avčinu pa. da je postal člon dunajskega ekskluzivnega plezalskega kluba HG Bergland.
ROBERT BAILLIE je eden angleških plezalcev, ki so konec prejšnjega desetletja uveljavili po vojni zamirajoči angleški alpinizem. Po poklicu je ple-zalski Inštruktor. Za seboj Ima več vzponov v Rodczijl, kjer se Je I. 1940 rodil, in v Keniji. V Alpah Je s svojo veljavo utrdil z uspehom v severni steni Eigerja in v vzhodni steni Grand Copucina. S Chrisom Boningtononi sta I. 1965 preplezala steber Brouilard s courmcyejrske stroni. Pri tem sta morala 50 metrov višine narediti brez vsakega varovonjo in to v skali čiste VI. Trikrat sta se morala spustiti v bivak Eccles, nagajalo Jima je vreme, smer pa sta ocenila kot -»enega zadnjih problemov«.
WAITER BONATTI se je pri 35 letih poslovil od alpinizma In se podal v žurnalizcm. Vendar tudi pri »Fpoci««, znanem italijanskem magezinu, za katerega delu, ne greje stolčka v redak ciji. Letos je za »Epoco* odpotoval v Alosko in Kanado in iskul turu laz-burlj ve doživljaje, posnetke in snovi zo popularni tednik.
BEPI PELLEGRINON IN PIERO ROSSI sta javno vprašala CAAI, kako utemeljuje svoj sklep, da ženske ne morejo biti članice kluba. Pellegrinon je znano plezolsko ime, čeprov ne iz vrst CAAI, Pero Rossi iz bellunske sekcije pa sam sebe imenuje »un boccia«. (v resnici je ugleden planinski pisec in odličen govornik). Iz javnega vprašanje je razvidno, da članom CAI med »nesmrtniki* v CAAI (Imenujejo Jih tudi »očete*) marsikaj ni všeč, predvsem pa kriteriji za sprejem. Morebiti jc tudi nekaj nevoščljivosti vmes. Glede sprejemanja žensk v CAA! pravita Pel-
605
RAZGLED PO SVEfU
Icgrlnon in Rossi takole: Rade bi vedela, kako bi ravnal -Akademik- (CAAI), če bi za sprejem prosila gospa ali gospodična, kl bi imela tako lep »cur-r culurrt alpinisticum« kot Mnry Varale. Paula Wiesinger nil Lnulou Boulaz, da ne omenjamo sodobnih nil pn če bi imela pero A In Guido Roy (in kje |e naplsnno, da je taka idealna alpi-nlstkn nemogoča?). In koliko je akademikov, ki navedenim ženskam niso prav nič podobni v nobeni stvari 1 Ali se častivredni člani CAAI morejo ori-merjati, na priliko, z lu so Fonton oli Paulo Wiesinger? Ali se ne bi mogla odpreti čostno knjiga tudi ro plezalke? Bilo bi lepo, knj šele kn-vo'irsko! Umestna bi hfIn celo posthum na počastitev.
7 o konec sta napisala takole: -«Eva nekaj tem za premišljevanje. Predlagava jih. pohlevno .nuvadno' oloi-nista. visokim člonorn CAAI. suj sem in tja tudi .nesmrtnikom*. ne škoduje, če slišijo, koko sodijo povprečni ljudje."
fto SMRTNIH NFSRFr je bilo v Itoli-janskih Alpah I. 1966. Med ponesre čenči je bilo 80 težka poškodovanih, 86 lažje, meutern ko je gorski reševalni službi uspelo rešti iz stiske 322 oseb. Največ ponesrečen.h je seveda Italiianov 73"/®. slede Nemci, s 17%, nato Holandci z 2%. slede z manjšim procentom Francozi, Ameri-koncl, Sponcl, Avstralci Sv'eerjl, in Belgijci. Do največ smrtnih nesreč je prišlo na ledu. ostali vzroki si pn procentu slede tokole: neurje, drsna trava, slabo zavarovana steza, plazovi, izčrpanost, kačji pik itd.
CA I Ima 270 sekcl| In podsokclj s 105 činel. Imn 470 koč in bivakov v Alpah In Apeninih. Državni konzorcij vodnikov in nosačev združuje 611 uk-tivnih vodriikuv. CAI izdoja «Vodn ke po italijonskih gorah-, doslej ie izšlo 21 zvezkov. Centralna biblioteko CAI ima 15COO kniiq. kinematografska komisija pa 300 različnih Umov. Med sekcijami je. kakor smo ?e povedali In poročali, tudi sekeljn Reka (Fh.me).
ACONCAGUA, najvišji vrh obeh Amerik, je bila edina proslava 70-letnice NF (Prijateljev narave) v Avstriji. Vsn sredstvo, ki naj bi jih proslava porn-bila, so namenili ekspediciji, ki jo je vodil znarii ing. Frilz Murovec. 3 lu je mednarodno, sestavijo! so jo Argentine^ Nemci, Švicarji, Avstrijci in Amerikanci (ZDA), skupai 21 mož. Cilj ekspedicije je bil Cordon de la Jaula In Aeoneagun, glevrl vrh 7000 km dolge andske gorske verige, najdaljše na
svetu. Cordon de la Jaula je bil določen za aklimatizacijo. Ležt 80 km zračne linije od Aconcugue in je do I. 1966 doživel en som obisk. Morov-cevi ljudje so v tem »kordonu« obrali 22 vrhov, skoraj vse nad 5000 m. med njimi je bilo šest prvenstvenih vzponov In trije pomembni novi vzponi. Izdelali so tudi skico področja. Dobra okllmn tizacija je omogočila udeležencem priti na Aeonrngun po najtežjih poteh. Naveza JostS Fonrougc in Hars Schon-herg je preplezala 3000 m visoko južno steno Aconcogue, pa kuleri so prvi prišli Francozi I. 1954, jo razglasili za eno najtežjih na svetu in z njo odprli novo. francosko orientacijo v ekspedi-cionizmu. Fonrouge in Schöenberger sto šla vzhodno od francoske smeri, v višini 5800 m prečila po leden1 terasi nazaj v francosko smer In po njej prišlo no vrh. 7a njima je neka japonska nnvezn ponovila francosko smer v celoti.
Othmar Horuk, Roll Rücker in Dieter Sause so po 1-1-dnevnem, skrajno težkem vzponu prišli kot prvi na jugovzhodni greben Aconcague. Vmes so bili no cddihu v glavnem taboru. Hans Mautner in Konrad Scharneltner sta prišlo na vrh Aconcague po Poljskem ledeniku, kl je dobil Ime I. 1934 po poljski ekspediciji. Po 30 letih je bila tu prva ponovitev poljskega pristopa. Deset udeležencev je doseglo vili Aconcagua po normolni poti s severa. Ni posebno težka, vsaj tehnično ne, zato pa naporno, enolična, po'eg tega pa izčrpava človeka pomanjkanje kisika in suh zrak.
Argentinski spremni oficir ob slovesu izjavil: »Pretekla bodo leto. ore-der» bo Acorcoguo obiskala tako uspešna ekspedieija.*
Ekspedicijo ima svojo pego. Terdinand Kriz (Križ) iz Celovca je na ekspediciji umrl. Sicer pa je Morovcu treba priznati, da je ekspedicijo dobro pri-provll in da je bila po izvedbi In po uspehih velikega stllo. 7anlmivo je tudi to, da med Imeni nc najdemo nobene alpinistične »•zvezde- in da se imena udeležencev ne razglašajo v prvi plan. Šlo je za proslavo jubileja planinske organizacije, zo uspeh tega velikega mednarodnega planinskega kolektiva, ki ima blizu milijon članov.
RRATOVSKE NAVEZE imajo v Alpah lepe zasluge zo napredek alpinizma. Tako sta biuto Meyer I. 1811 z vodnikoma Volkerjem in Bortisom prvo stopila na 4166 m visoko mogočno Jungfrau. Drato Vincent iz Gressoneya sta zaslužna za vzpon na Monte Rosa. L. 1820 sta z vodnikom Zümsteinom prišla
na '1573 m visoko ZuuisleinspiUe in na vrhu opravila vse možne meritve. Od I. 1855 do 1857 so bratje Schlagint-weit delovali kot glociologi v Himolaji In Karokorumu, eden od njih je takrat dosegel višinski rekord 6800 m. Adolfa so I. 1857 v Turkestonu ujeli In gn oh-glavlll. Brotje Smyth so pomembni za zgodovino Monte Rosa. tiili so prvi člani Alpine Cluba I. 1857, ko je bil ta ustunovljen. Spadali so torej v sluvno plejado angleških alpinistov, kakor so bili Tuckett, Stephen, Tyndall, Moore. Buxton, Mathews, Walker, Far-ker, Pendlebury in Pilkington. Brata Buxton sto I. 1861 prva sta'a na Monte Rose. Moo'e in brato Frank In Horoce Welker ?o I. 1R65 preplezoll Brenvo v Mt. Rlnncu. Brotje Alfred, Charles in Sandbach Parker so sc I. 1860 in 1861 prvi spuščali v Matterhorn brez vodnika in prišli blizu višine 1000 m. L. 1865 so bili prvi na Finsteraarhornu. Brata Jean Antoine in Jean Jacques Carrel sta velezaslužna za -pro zgodovino» Mctterhorna. Sedemkrat sta skušalo priti na ta najlepši vrh na svetu r italijanske strani. Jean Antoine Je z Bichem 17. juti ja 1865 tudi prišel nn vrh, komaj tri dni ro Whym perjem, štirje bratje Moqulgnnz Iz Valtour-nanehe so bill vsi uspešni alpinisti, najbolj pn Jean Joseph, ki je na južni strani Motterhoma i bratom Jean Picrom prosto izplezal mesto, kjer so kasneje postav |i lestev. Jeon Joseph Muquignaz je tudi prvak z Aiguille du Geant, velika zgodbo iz dobe od-krivenja Alp. Njegovo ime Je pnveznr.o tudi z zimskimi vzponi no Mntterhorn, Monte Rosa In Mt. Blnnc. (O Maquig-nozlh Je mnogo novega odkril specialist za Matterhorn prof. Alfonzo Eer-nordi iz Bologrie, znan planinski pisec in predavatelj). Brota Pendlebury sta I. 1872 z vodnikom prva preplezala vzhodno steno Monte Roso in isto leto z drugimi Angleži stopila na teme Adarnellu. Vodnika Payot sta bila v sedemdesetih letih velika specialista za Ml. Qlanc. Ko so nastopili plezalci brez vodnikov, so hratovske naveze imele se večji vpliv. Charles in Lawrence Pilkington sta v 1. 1878 in 1879 vzbudila pozornost v Dairphinejl. L. 1882 s ta prva stopila na Grand Pic de la Meije. prišla na Monte de la Disgrazln z ledenika Ventina preko severovzhodnega grebena in severovzhodne stene, za tisti čas nenovodno drzni vzponi. Nekoliko manj sta pomenilo v Berner Oberland brota Kari In Paul Montadon. Italijanski bratje Sella, Alekscndro, Corradlno, Alfonso in Gaudetuio so I. 1882 s tremi Mo-guignazi priplezali na južni vrh Aiguil-
606
RAZGLED PO SVEfU
le du Geont, pr čemer ta uporab Ijali lesene zagozde, kline in fiksne vrvi. Dve leti za njimi je moral tu praznih rok obrniti Mummery na nekem mestu, kjer je zataknil listek -Absolutely inaccessible by fair means« (mesto se že zdaj po njem Imenuje). Iz iste družine je tudi Vittorio Sella, ki je razvil planinsko lotografijo do take višine. da mu se dolgo ni bil kdo kos. Vittorio se .ie sam. z brali uli z vodniki loteval resnih zimskih tur. Morca 1R8? je 7 bratoma Louizom in J. B. Carre lom prečil i* Rreuila v Zermatt čez Mattcrhorn. L. 1883 Je januarja z Duri elorn in J. Josephnm Maqulqna-zom slovil uspeh na Dufnurspitze (Monte Rosa). Brulje Sella pa so dosegli vrh s prečenjem Mont Bianca Iz italijanske strani v Chamoni*. Vodil je Fmlle Rey in trije Maqulgnozi. Zu-čeli so nn Sllvestrovo I. 1387, tri dni jih je zadržal vihar na kcči Quintir.o-Sellu,- iibpeli pa so popolnoma ter v prečenje vključili tudi Grand Parcidlso in Lyskomm.
Najuspešnejšo bratovska noveza lisle dobe po sto bila Emil in Otto Zsig-rriondy. Prva sta preplezala vzhodno steno Monte Kosa, prvo iz Zermatt a preko Maller horna prišla v Rreull in se pri tem ves čus na italijanski stronl borila z neurjem. Prav laka sta s Purt-sehellerjem I. 1685 prečilu greben Grand Pic de la Meije do Pic Central in Glacier Tabuchet. Brata Vollot sta I. 1B91 kot kartografa začela delali zu montblanško karto 1 : 20 0CQ. Opravila slu 32 mcritvenlh tur, fotografirola in vlačilo sama nerodne aparate ter temeljilo raziskalo »streho Evrope-.
Od I. 1899 do I. 1904 sta brata G. B. in G. F. Guglierminu v Mont Blancu nared.la nekaj pomembnih vzponov; Col Emile Rey, Pic Luigi Amadeo. se-verezapadno stran Aiguille Verte. V Mr. Blonc so v Istem času zapisali svoja Imena tudi brata Joseph in Alphnnso Slmnnd ter brata Joseph in Jean Ravanel, ki sta I. 1901 bila ket prva na vrhu Aiguille du Fou (350? m). V I. 1905 iri 1906 sta brata Franz in Josef Loch maller z Ircem Ryanom plezala v Mont Blonski skupini in med drugim uspela priti preko vzhodne stene Grčpona, prav tako po njegovem severnem grebenu in severozapaani steni Grand Charmoza, prepletalo sta jugovzhodni greben Aiguille de Blal-tiere in vzhodni greben Aiguille du Plön. Z Ryanom sta prvo prišla tudi preko južne stene Täschhornn. L. 1905 in 1907 je bil Longstoff v Himalaji z bratoma Alessio In Fnrlco Brocherei. Ista dvo slu I. 1909 spremljala
v Korakorum vojvodo Abruškegu in do-s«g:a tam tedcnjl višinski rekord /500 m na Bride Peaku.
Manj zvenečo imenu brutavskih navez najdemo v Vzhodnih Alpah. Iz prva dobe planinstvo sta prišla v svetovno literaturo tudi brata Jakob in Janez Dežman, kl sto I. 1808 in 1809 opravila osrni in deseti vzpon na Triglov, prav tako ludi tisti znani listek v steklenici: •Moje največje veselja je no gorah*. Brata Pinggera slu plezala v rodnem Ortlerju. L 1878 sla z grofom Palla-vlelntjem preplezala Suldenov greben na Kfinlgsspitze. S Payerjem je Gio-vani Pinggero podel z opastjo 250 m globoko in sta kakor po čudežu ostala živa, mulo opraskana, brez klobukov . . . ko sta se našla, sto Jokalo od sreče in sklenila tokoj — zaradi neverjetne sreče — prilesti na Monte Tresero z ledenika Forno. Znana slu tuai brata Mirhel In Hans Innerkofler, kuj salo Giuseppe In Angelo Dimai. ki sla I. 1933 z Emilljem Comicijem preplezalo severno steno Vnl'ke Cine. Prvo sta to smer ponovila brato Peter 'n Paul Aschenbrenner. V celi vrsti manj znanih bratovskih navez velja omeniti Tonlja in Frana Schmida iz Münchena. L. 1931 sta preplezulu 100C m visoko severno steno GrubenkarspiUe v Kar-wendlu, še danes krepka V -K Po treningu v Ortlerju sta šla z bicikli v Zermatt In kot prva preplezala zelo oblegano severno steno Matterhorno. Vrh sta dosegla v nevihti. Fronz Schmld Je o tem zapisal takale: «Nisva se počutila kot zmagovalca, marveč sva se »gori gora* zahvalilo, da nama je pusl la živeli in noma podarila enkratno dož'vetje, ki ga ni mogoče popisati.-
Ali nuj ta nepopolni pregled skenemo s pogledom na brolovska navezo Vila-lija in Evgenija Aba a kova, ki sla stopila v zgodovino sovjetskega in svetovnega alpinizma z bregov Jeniseja?
MONGOLIJA ma danes 200 aktivnih alpinistov, rred njimi sedem mojstrov športa. Med alpinisti je tudi 30 žensk. Alolnfst'?rl zveri predseduje L. Radna. na prvi pogled nemongolsko ime. Alpinizem so v Mongoliji »očell gojiti pred 16 leti.
FINSTERAARHORN ima v svojem območju znano ledeno severno steno v Studorhomu, od vznožja do vrha en sam led brez vsake kopnine. Smer gre direktna na vrh, Ima pa tri izstope. Znani himalujec Ernst Reiss popisuje ta vzpon iz Lauleraarhornske koče, kl jo oskrbuje ulpinist in plsotelj Otto Zinnickar. Ob prvem svitu so prljll
do vznožja £00 m visoke stene, ene od najbolj strmih v Berner Oberlandu, saj znaša povprečna noklonlna 50 %. Delo s cepinom je torej nepretrgano in varovanje z vrvjo je neizogibno. Okolje je tako, da je Reissu večkrat prišlo no misel himalajsko ledovje. Imeli so ves dan polne roke dela, no vrhu pa Jim Je ?e svetila luna.
CHORÜYL SAR DYK v severni Mongoliji je bil cilj čeških alpinistov maja 1967. Cehov je bilo dvanajst, pridružilo se jim je sedem Mongolov, kl jih je vodil B. Gelegšiven. Chordyll Surdyk je zelo podoben Dolomitom. Cehom in Mongolom Je Dadlo v naročje sedem prvih vzponov In dve novi smeri. Vrhovi teh gora dosegajo 3000 m, stene so visoke do 1000 rn,
GALDOR je manj znon vrh v centralnem Kavkazu. Sovjetski alpinisti so preplezali severno steno te gore v I. 1966, prav tako severozupadno steno Pik Pos-sionerio. V Bezengih so I. 1966 člani -Truda- preplezali 1600 m visoko severo 7npodno steno Džangi-Tau, prvič prečili Kargošln In greben Pik Puškina. Nova smer Je nastala tudi v južni steni Užbe (Užbln Ju*nl vrh) V zapod-neiri Kavkazu sa iz tnboro »Ušunkol« preplezoli zupudno steno Dolomita, ki so ga noskokovuli tri leta.
ZAHVALA
Znani oskrbnik Andrejko, že 40 let v službi planinskega gospodarstva, nas je naprosil, ca objavimo njegovo za hvalo Planinski zvezi Jugoslavije za zlato značko, Ploninski zvezi Slovenije za častni znok — gorski vodnik in za čustni srebrni znak, ki ga je prejel za dolgoletno vestno upravljanje planinskih domov.
Želji radi ustrežemo. tov. Andrejkir k odličjem čestitamo in mu želimo zdravja in moči, predvsem pa, da bi se dolgo s svoj iml izkušnjami koristil našemu planinstvu.
ur.
V PV 1967 9 je objavljeno med občnimi zbori, da ima FD Radeče le 15 članov. Pravilno: PD Kadeče ima 157 člonov. Neljubo pomoto naj nam društvo oprostil
607
SPOMINSKA SMER «.KRIZNAR—SKERL-V DOLGEM HRBTU
Dostop: Od Češke koče po markirani peti proti Vodinam do Velikega 7rela 30 minut*
Opis: Smer Je ena najdaljših v Kamniških Alpah. Višino smeri, merjer.o po speelolkl, od vstopa do vrhe Dolgega hrbta ie 980 m. Smer je bile prvič preplezana 2. 7. 1967, to je ra tragični dan, ko sto se smrtno ponesrečila v Široki peči alpinista Uro? Skerl in Toiriai Kriinor. člane AO Kranj.
S poti po kratkem melišču v desni kot vpadnice, nato na izrazili odstavek. OH tu proti votlini položno, pred njo po polld desno navzgor in strmo v plitek kumln. Pred raporo ponovno v desno in po lehkem koritaste-n svetu do mesta kjer se stena ponovno strmo dviga, v Široko zojedo desno navzgor. Dva razteJaja s težavnim prehodom (k), dalje po lažjem svetu in noto po trikotnem plitkem kaminu do vrha roba spodnjemu dela stene. (Od tod je možen izstop, sestop desno v kotel
-	prečenje melišče in vzpon na gluvu reza. 20 m navzdol, rate v strmo severno stren. Sestopamo 50 m, noto v levo in po policah pridemo na Zgornje rovni, odkoder jo 20 minut do Češke koče. Prestop v levi komin. roitežoj po njem skozi luknjo, lik nad njo desno na iai in v desni kamin. Iz njega naprej v desno na raz in po razu tri rozleiaje. No kraju teh je «Irok, velik kamm. Velike zapore v kaminu obiderro po desni strani, nato navzgor do velikih Imulostlh skal. Pu travnati polici v levo čez kamin no drugo stron. koder |e možen sestop v Vodine - vrh Kot ličev. Po zarezi raztežaj proti vrhu, nato desno navzgor čez gladke plat da luža. Po razu roztežo) navzgor, noto vodoravna prečnlca v demo
-	dva raitežaja. Po zajedi desno rohlo navigor čez prag v položnejii svet. Navigor In dalje nazaj v levo. Smer preide v strm žlebust svet. Po treh razteJeJih pridemo v lohek svet Prečkomo majhno melišče in po pečevju do ozkega sedelco na pot Dolgi hrbet-Mllnorsko sedlo. Vrh Dolgegn hrbta je proti levi 5 minut.
Sestop: V Mlinnrsko sedlo 20 minut, iz Mlinarskegn sedla nu Češko kočo poldrugo uro, prov loliko do Kokrskega sedin. Na Giin'.ovec 45 minut. Ocena: III. z nekoj mesti IV. Cus plezcnja 11 ur. Plezala 2. 7. 1967 Tomož Jomrik In Franci Ekol.
UREDNIKOVO SPOROČILO NAROČNIKOM IN BRALCEM PLANINSKEGA VESTNIKA
Sklepamo 67. letnik glasila slovenskega planinstva. Radi bi se zahvalili vsem naročnikom, bralcem, sotrudni-kum, propagandlstom, poverjenikom In društvom, ki so nam tudi v tem letu stali ob štreni, tako du smo lahko vzdržali zo naše razmere dovolj visoko nakledn enega nujstarejš h slovenskih glasil, ki je 5 svojim obstojem in svojim pisenjetn Izpričalo vsak čos, da zvesto spremlja in obenem usmerja planinsko organizacijo v vseh njenih delovnih področjih. Nn*l naročniki in bralci, noši sotrurinlki in poverjeniki in drugi člonl PD so vzdržali preizkušnjo v preteklem letu. ko nos je nenadoma stisnile linančna zogota. S prostovoljnimi prispevki konec I. 19Ä6 smo popravili finančni položaj. H nančna pomoč ncročnlkov in članov pa nam je pomenila še mnogo več. bilo nam je potrdilo in soglasje k vsebini in idejni usmeritvi glasita, pričala je o trdnosti planinske organizacije, njene članske zavesti, tihe in globoke pr.vrženosli planinski stvari. Mnogi niso mugli verjeti, da je zhl-rolna akciju toko uspelo. S ta moralno podporo okrepljeni smo zopet izdali dvanajst številk. I ntnik 1967 je za nami v glavnem tek, kakršen si je nekaj let po vojni pridobil tisočere zveste naročnike in bralce. Sevedo se kljub temu zave*
608
UREDNIKOVO SPOROČILO
dumo. da vsem nismo ustregli. Naj zoto ob koncu letu navedemo nekaj podatkov o listu tudi v odgovor nekaterim, ki menijo, da bi brez posebnih težav lahko bil boljši po obliki in vsebini ter uspešnejši po nakladi in raršlrjenostl med članstvom. Slovensko planinstvo je nastalo iz narodno p-ebudrih in narodno obrambnih razlogov in se je proti koncu prejšnjega stoletja dokaj dinamično vključilo v slovensko narodno gibanje in mu krepila narodno In kulturno zuvest. Imelo je toliko moči, da je skoro istočasno z ustanovitvijo SPD začelo izdajati skiomrio glasilce z istim naslovom, ki ga nos. še dunes po 72 letih, ko sklepamo njegov 67. letnik. Glasilo je rostlo, kakor je rostia organizacija, vsaj po kvantiteti, glede na obseg In število naročnikov. 2e samo to dejstvo potrjuje, do je glasilo potrebna in da je potreham tudi v vseh desetletjih in letih zadostilo. Če se zdaj giblje število naročnikov od $000 do 6000, in to brez kokih akviziterskih prijemov, brez trdne poverjeniške mreže, brez organizirane naslonitve na šolsko mrežo, je to za kulturnega zgodovinarja vsaj materialen doka? o upravičenosti in življenjski odzivnosti glasile. Kdor porno materialne pogoje slovenske kulture in posebej usodo knjig in periodik malega naroda, bo vedel, kaj pomeni brez vsake komercialne tehnike dvigniti število naročnikov vsaj za štirikrat v primeri z onim med obemo vojnama. Osnovna družbena naloga glasila je siufha naši družbeni skupnosti, utrjevanje njenih načel In prakse, njenih naporov za novo socialno in moralno ureditev našega življenja. Z drugo besedo glasilo mora upoštevati vsa pozitivna izročila našega planinstvu, to je njegov domoljubni in narodno-obrambni značaj iz prve dobe, njegovo povezanost z delavskim gibanjem med obema vojnama in v NOB in njegove današnje drnžhene In Idejne temelje na perspektivah socialistične in surnoupravne družbe. 7a pozitivna izročila n le perspektive morajo odločilno vplivati na program in idejriost našega glasila, če hoče biti glasilo planinske dejavnosti Naše glasilo je edina planinska periodična publikacija. Za drugo ni sredstev, najbrž pa tudi ni naročnikov. Glede sredstev ni t-eba pojasnila, saj so obračuni kulturnega fonda, ki go premore naša republika, javni Ker Je Planinski Vestnik torej edino planinsko glasilo, mora biti po svoji tematiki nekak revialni Integral planinskega delovanja in njegove kul-
turne vsebino. To pomeni, da mora zbirati članke o planinstvu in alpini-stikii obravnavati njune idejne In načelne piobletne, njune vzgojne in praktične elemente, gospodarstvo in GRS. Drug tematični kompleks je gorska priroda in njeni pojavi, v katerem se zvrste članki o favni in flori, o varstvu narave, geologiji, jamarstvu, meteorologiji In glaciologiji. Tretji kon. pleks tvor! zgodovina, ki zajema me-moare, biografije, kronike, zgodovinske članke itd. Manjši prostor ravremo planinsko leposlovje, črtice, eseji, po sm i. polemika, jezikoslovje, predvsem imenoslovje, ki je močno zasidrano zaradi rarodno-obrambnih nalog na zapadni in severni meji. Večino je seveda potopisov in opisov, ki se nanašajo največ na Julijske Alpe, slede Savinjske, noto Karavanke, vse troje seveda s predgorji, nato Pohorje, zastopano pa je tudi Zasavje, Gorjanci, Nutrunjsko hribovje in Kras, posebej Primorska in Koroško, pa tudi ostala Slovenija, kolikor je ni že v naštetih predelih.
Poleg tega od čcsc do časa pridejo na vrsto tudi gore drugih naših repu* blik, zelo pogosto Alpe in zadr.je Čase gore drugih kontinentov. Blltenski del glasila je na prvi pogled manj pomembna šara, v resnici pa pomeni Javno dokumentacijo o delu, spodbudo tistim, ki pišejo, In drugim, ki berejo o prvih. Zato ta del zajema predvsem organizacijsko dejavnost, seje, plenume. skupščine, reševalne akcije, seminarje, občne zbore sestanke in posvete, tabore in tedne, predavanja, razstave, jubileje in prosluve, alpinistične novice, novice iz MO, pota In stavbe, spominske plošče, novice iz PSJ In drugih republik, UIAA. osebne beležke, pohvale, odlikovanja, osmrtnice, itd., planinske nesreče, beležka o delu PZS, PSJ, GRS, I. K. A. R.. PD in posebej ulpinistične novice in AO.
Vso ko planinsko glasilo na svetli prinaša tudi slovstvene prikaze in ocene. Tudi naše glasilo se v vsukem letniku ozira po planinskih domačih in tujih publikacijah, po srbski, hrvaški, češki, slovaški, or.gleški, francoski, italijanski. ruski In npmSkl literaturi, po domačih in tujih zbornikih In letopisih in posebej po periodični publicistiki vseh zgoraj nuštetih narodov s tem rozločkom, da je tu treba prišteti še poljske, švicarske in sparudično še druge. V tem delu so zajeta tudi poročila o zemljevidih, prospektih In vodniški literaturi.
Skoraj vsu planinska glasila, ki jih redno prebiramo leta za letom, pri-
našajo tudi razgledovanje po svetu. Naš razgled po svetu ni samo pasivno noblronje in odbiranje planinskih novic Iz vsega sveta (Evrope, Azije, Afrike, obeh Amerik, Avstralije In Antar-tike, to je 50 do 60 dežel vsako leto), ampak tudi komentar s posebnim na menam, da bi opozorili na domačo problematiko ali pomagali pri vzpodbujanju k novim domačim dosežkom. Posebno pozornost posveča ta obzor-n:k alpinizmu, etnografiji. geologiji, glaciologiji, gorskemu reševalstvu, planinski kulturi, filmu In fotografiji, imenoslovju in literaturi, meteorologiji, planinski opremi, orientncIJI v gorah, plazovom, prehrani in fiziologiji, smu-čarslvu. tehniki, varstvu narave, planinski zgodovini, žičnicam, favni in flori. To gradivo, ki je z leti noiuslo v obširno kroniko svetovnega planinstvo, vsebuje tudi najintimnejše domače Ideološke in sociološke probleme. Naj omenim samo problem gorske kmetije, ki Jo Je pred leti prvi pri nas prav v tej rubriki začel obravnavali PV In je o tej stvari poročal v glavnem o vsem, kur so o tem dognali geografi in ekonomisti-ckademiki v Avstriji, Švici in Tranciji. Posebno pozornost posveča glasilo mladini, bodisi s samostojno rubriko (Mladi pišejo. Steze i gara. Novice iz MO). bodisi s tem, da posebej vabi vse pisce mlajše in najmlajše generacije k sodelovanju v glasilu in |lh pri tem obzirno obravnave. Iz istega razlago se redakcija posebej ozira na transverzalo In na vse, kor je v zvezi z NOB in z oživljanjem njenih tradicij.
V 18 letih je uredniški odbor iskaf potrditev taki integralni usmerjenosti glasila v treh anketah. V dveh se je obrnil na člane, v eni pa na PD. Vse tri ankete so v glavnem ta revialni omnibus potrdile, večinoma celo pohvalile. Uredništvo je s tem moralo računati. Če bi imelo drugačen koncept, drugačne poglede, bi jih moralo najbrž tej smeri prilagoditi-To pomeni, da mora uredniški odbor ponovno zagovarjati dosedanjo usmerjenost glasila, ne da bi pri tem imel namen dušiti razgovor o morebitni preusmeritvi redakcije, kaj šele o izboljšanju dosedanje. Prvo, kar je treba pri tem reči, je to, da je ni stvari, ki bi ne mogla biti boljša, da je ni stvari, ki bi šla izpod človeških rok brez pomanjkljivosti. Alpinistični članki. Kakor nam povedo kazalo, je število alpinističnih člankov v vsakem letniku največje. Mnogi člani PD se s tem ne morejo pomiriti, češ alpinistov je sorazmerno
609
UREDNIKOVO SPOROČILO
zelo molo, pri 65 000 članih lcoma| kak proccnt ali pa še lo ne. Nekatera društva nanje Še vedno gledajo kot nebodigotreba ali po jim posame7nl starejši odborniki očitojo, češ, nn znale hoditi v hribe, kakor smo nekoč mi. Ta težnja za arhalčnostjo In ro-mcntično idiliko je sicer psihoanalitično rozumlilva. vendor za razvoj slo-verskega planinstva škodljivu. Če hoče slovenska planinska organizacija normalno rasti, če se hoče uveljaviti pred svetom, potem mora sistematično vzgajati in pridobivati moderen alpinistični nuiošča]. Če ga ne bomo imeli, ne moremo ostati na mestu, kjer smo, ampak bomo zaostali. Vse pomembne planinske organlrnclje na svetu se z alpinisti reprezrntlrcjo, pa če njihovi ideologi še tako pobijujo moderne plezalske ckstremi^tične metode, če mi ne bomo Imeli modernih novet, potem se bomo pač odpovedali nasi narodni veljavi no tem področju, t drugo besedo napredku, kl ga terjn dialektika življenia. V zadnjih dveh letnikih je največ alpinističnih člankov tudi zato, ker se sem štejejo tudi članki o ekspedlcijah. Glede ekspedicij mislimo tako kot UO PZS. Vsa leta uredništva smo nanje opozarjali in v »Razgledu po svetu-poskrbeli skoraj za popolno kroniko in izčrpen komentar k eksoedicijam vseh narodov pa svetu. Tu se ne da nič premakniti: ekspedicije so zo vje planinska organizacije po svetu izraz njihove kulturne in športne moči, stoje torej tudi pred nami kot naloga in kriterij.
Dolžni smo poročali o njih kot drugod pa svetu, saj tudi tu plačujemo davek na svojo majhnost, zarrudništvo In ra vse. kar iz nje sledi. Nekateri so redakciji očitali, da hodi preveč po svetu, da se premalo posveča domačim goram. Taka graja je dobrodošla, ker se ob njej moramo priboriti iz domače zotohlostl In ozkosti v svetovne horizonte In se preizkušati in uveljaviti v mednarodnem svetu po mednarodnih kriterijih. Dokumentacijo o tem mora iziti v našem glasilu, cclo brez ozira na njeno kvoliteto, nn kvaliteto dosežka in njegovega literarnega izroza. Ponavljam: nn vrhovih Kavkozo. Himalaje In Andov so stali z našimi navezami tudi piparji in drenovcl. vsi znani in neznani noši ljudje, kl so ljubezen do gora vsodiU v srca našim množicam. Prav zoto si maramo tudi prizadevati, da bi dokumentacija o naših eksped = cijoh vsebovala tudi kritično oceno, kajli napredek Jo mogoč samo s pozicij objektivna rcsnice.
Približno taka je Ljdi z literarno kvaliteto alpinističnih opisov. Ker je Vestnik glasilo delovanja, ni treba, do Je alpinist, ki opiše velik vrpon, s katerim dviga kvaliteto In nivo našega alpinizme, enoko spreten v pisanju kakor v ple7nnju. Gre za dokumentacijo in pobudo, ki jo vsebuje opit ple-talne lure, za njeno kolportažo in njeno športno ter kulturno vrednost. Teko je z opisi plezalnih tur prav povsod po svelu, ne dosti drugače tudi ne more biti pri nos. Preberlmo vse dosedanje Plcninske Vestnlke, pa bomo temu pritrdili. Seveda jc potem vsak literarni talent, kl najde pot v steno ln v glasilo, toliko bolj dobrodošel In dragocen, soj s svojim pisanjem bolj mami in rnika. obenem pa veča literarno ceno glasila. Nopak bi bilo pričakovati, da bi s samo literarno kvaliteto ploninskega ali alpinističnega potopisa In opisa Je ludl rasla kvantiteta in kvaliteta planinstva in alpinizma. Biti moroma veseli, če p'anlne In ves Široki kompleks okoli njih postanejo gradivo zo umetniško oblikovanje, ne more pa to bili kriterij za večino sotrudnikov organizacijskega glasila. Seveda se redukcija nikoli ni branila dobrega pluninskega leposlovja. Prepričani smo tudi, do noben dober pisec ni ostal pred njenimi vrati In da jih je tudi v zadnjih letih, nekaj starejših in mlajših, tokih, do smo jih bili lahko veseli. Treba je tudi vedeti, do je vsaka revija odvisna od določenega kulturnega kroga, organizacijsko glasilo pa še posebej od poudarka, ki ga organizacija svojemu kulturnemu delu daje. lu gre za vzajemnost. Če bi preveč odbijali pisce, bi s tem jemali veselje in smisel do javnega nastopu, na drugi strani pa smo odvisni od ljudi, ki se za tematiko glusila zanimajo, so ji kos in imajo nekaj povedati. Dal|e: življenje ne čaka. glasilo mora Iti vštric z organizacijo, to je, z ljudmi. z vsemi generacijami, ki so zanjo pomembne. Tudi ta kriterij je neizogiben in nedvomno vpllvn in tudi mora vplivali na krog sotrudnikov. To pomeni, da literarni okus, ki se mu današnja planinska literulura hočeš nočeš prilagaja, že davno ni več navdušen za napol romantično napol ovanturistično slikanje »napol pesnikov napol gangsterjev«, kokor je plezalce po Alalnu Gerbaultu označil pokojni Janez Gregorin, za naceJanja po kočah in za druge obrobne dago-d vščine iz Maduschklnlh časov, čeprav se te stvari še sem in Ija pišejo In tudi za spremembo morda rade bero. Nima smisla klicati za časi, ki
jih nI več mea nami. Hribovska romantike ja sicer še tu, ne smemo ob njej pozabiti na velike korake, ki jih je našu družbo In ves svet naredil v zadnjih 30 letih. Glasilo organizacije je dolžno dati prestor l7rn7ii sodobnosti.
Redokcija se je trudila, da bi del glasila v vsaki številki bil posvečen tudi raznovrstnemu delu FZS, do bi bil vidnejši Izraz delovanja po komisijah. Vsaj deloma so to opiovile društvene novice in alpinistične novice. Moram povedati. do je vzdrževonje te rubrike vsa leta pomenilo veliko skrb, saj je mono, do je bila regislraci}a vzponov večkrat v stiski, smisla 70 njeno do kumentacijo v glasilu pa večkrat ni bilo oz. nI hllo njenega disciplin.-ranega nosilca. Savenčevo delo je v zadnjem času pravu prelomnica v kul« turnejscm uspektu na alpinizem. Rubrika Iz planinske literature je bolj regisliucija n prikoz inozemskih periodik, kot po recenzija množice samo slojnih publikacij In knjig. Recenzente je težko dobiti, ker iro7emskih recenzijskih izvodov ne dobi recenzent, ampak knjižnica; recenzija torej zuvis-od fanatičnih ljubiteljev te literature, reči pa moram, du jih ni lahko najti take, ki bi se recenzije radi lotili. Zato naj mi bo dovoljeno opozoriti na napore uredništva, ki kljub vsemj zbere v tej rubriki vsako leto 30 do 50 prikazov in ocen. Posebej noj omenim odnos PV do avtorjev iz sosednih republik. Čeprav se poleg »Naših planin« doslej še nI uveljavilo nobeno drugo planinsko glasilo v držc.vl, avtorjev Iz drugih republik ni veliko. Redakcija pa stoji na stališču, da |e v smislu naših iztočil in zaradi vloge, ki jo itna v državi PZS, dolžna dati pioslor tudi tem avtorjem, pa tudi avtorjem iz ČSSR, SSSR. Poljske in drugih držav, če fele svoje vidnejše storitve v naših Alpah dokumentirati pri nas. Sem in tja kdo pravi, do je premalo načelnih in ideoloških člankov. Ideologija in svetovni nazor zajemata celotno človeško bit in ji dajeto temeljno stališče do vseh stvari na svetu. Isko-nje posehne skupne miselnosti, ki bi duhovno povezalu ljubitelje gora, je najbrž jalovo prizadevanje. Gore tudi ne morejo oblikovati svetovnega na zora, pač pa narobe, svetovni nazor, s katerim presojamo svel In človeka, mora prekvasiti naš odnos d o gora. V zadnjih dveh letih je bilo načelnih člankov 9, vendar niso taki, kot bi si jih spričo našega rozvoja želeli. To pa je navsezadnje odraz nerazčiščenih in ne dovolj razsojenlh proti-
610
UREDNIKOVO SPOROČILO
slovij, v katarji živi in deluje plo-nlnstvo.
Nekaj številk, ki so ra glasilo tudi karakteristične: V desetletju od 1950 do I960 je glasilo skočilo od 22 sodelavce» in 262 struni na 94 sodelavcev na tf35 straneh, v uusledrjih sedmih letnikih po se je zorodi finančna situacije obseg neznatno znižal, tako da obsega dn 600 strani, števila sodelavcev pc se suče od 70 do 80. Tudi v letu 1965 je bilo pubiiciranih 25 novih avtorjev, v letu 1966 pa 21.
V	letu 1565 je tematika obsegala 17 alpinističnih in 22 nkspodicionlstlčnih člankov, prirodoslovje 1. zgodovina 7, jezikoslovje 3, imenstvo -1, jamarstvo 1, varstvo prirode 2, NOD 1, polemika I. GRS 3, ideologija 5, smučanje 1. geogrufiju 2. N a Julijce se je na.iu-šolo 16 člunkov. Savinjske 8. Kara-varke 1, Poliorje 1, Znsnv|e 2, Notranjsko 1, transverzalo 2, Alpe 8, ostali rn Kavkaz in Ande.
V	letu 1966: p.oninstvo in aloinistka 18, etnograliju 3, prirodoslovje 3, botanika 3. lov 2, geologija 1, plcn-inrstvo 2, vorstvo riuruve 6, smučarje 3, zgodovina 6, leposlovje 7, glasba 1, ideologijo 6. humor 2. inernoarl 5, biagralije 3, NOB 2. Julijci 17, Sa vinjske 9, Karavanke 3, Pohorje 2. Zapadni Julijci Beneška Slovenija 1. Kras 2, Notranjska 3. Prokletije 1, Alpe in Kavkaz 14.
Poseben problem so posebne šlevilke. Večji del jih Imojo skoraj vse planinske revije po svetu. NI prov, če jih je preveč, ker preveč odrinejo omnibusno orientacijo redukcije In geografsko — pa tudi z drugih vidikov - zožijo tematiko Bolje manj takih številk, čeprav Jim pomena ne iriorema zanikati. Težko Je prav uveljavili mladinsko rubriko, ki je v zodnjem času imelo naslov »Stezo z gora-. Kriterij pestro sti in kriterij literarne kvalitete je težko zdržati. Mindl avtorji nujno pišejo šablonsko, ponavljajo pa se ludi ture. Pri 48 straneh, kolikor jih že nekaj let sem nu mcsec ne smerr.o prekoračiti, je težko objavljati zgolj propegandro-spodbudne in vzgojne članka. Sicer po doslej od mladinskih odsekov In komisije ni bilo pritožb, da bi sc pred kakim ambicioznim mladim peresom s kakršnokoli kvaliteto zapirala vrata v Vestnik. Ce pogledamo na 290 avtorjev od leta 1950 do leto 1961, jih je 92 mladih, torej nekoko isti procent, kolikršon |e bil procent mladine v P2S, seveda jih Je čez polovico takih, ki so se sama iskali, ki jih Je privabil natečaj I. p.. vendar je vsaj 21 takih, ki jih lahka imenujemo nadarjene pisce planin-
skega žanra, 11 nmd njimi pa je takih, da jim ne gre udrekatl literarna ambicijo in kvaliteto. Pri objavljanju mlodih avtorjev ne more vladati en sam kriterij. 2e sumu »literarna« kvaliteta ima več kategorij, sama zn.e posebej velja alpinistična kvaliteta, dalje ie upoštevanja vreden geografski kriterij (tema n avtorjevo domače podrnčje) ln končno še kriterij spodbude, ki ja sem ln tja tudi moral obveljuvlli v rubrikah »Mladi pišejo- in »Steze z gora«.
Posmi je bilo v zadnjih letih zelo malo. Uredniški odbor jim ni ravno naklonjen, češ da so povečini vsu ternaiično oddaljene od gora in navadne planinske snovi. Uvedli smo jih zaradi popestritve vsebine in oblike, po zgledu nekulerih velikih planinskih revij, ki so v pogledu pesniška tematike zelo liberalne. Pesniški navdih In pesniško ustvarjanje je zapleteno in razen pri prlgodnicah tu ni naročil. V zadnj h dveh desetletjih smo obju-vili nekatera pesnike, kl so si pozneje drugud pridobili Ime, prepričani po smo. du z nobena pesmijo nismo zagrešili robeite škode nad Jezikom in kulturo, kaj šele nad planinstvom. Ovitek, priloge in slike: o krizi naše fotografije je bilo že duvolj povedanega. PZS, propagandna komisija, MK in naša splošna turistična propaganda stoje pred nalogo, da jo spravijo r.a nekdanjo raven.
Recimo še, da P V že od letu 1950 izhaja tnčro ob začetku meseca, vseh 13 let vse dn danes. Lanska Dloud-kovu nagrada PV Je bila pošteno pri-garunu in zaslužena. Ni težka najti nove, boljše ideje, težko pa jih je uresničiti, vsaj po sedanjem stonju uredništva v ari sami roki. Ukrepi, ki bi deiatna spremeniti - ob obstoječem kompleksnem konceptu redokcije - Fiziognomiju glasila, bi lahko bili:
več humarističnih člankov in rubrika »Planinski hurror«;
Zumalistična popestritev biltenskega delu PV z intervjuji vidnejših planincev, alpinistov, jovnlh delavcev, z ažurnejšim poročanjem o sejah PZS. PSJ, komisij in s polemika v spornih zadevah:
organizacijo dopisniške mreže po PD zn blltenski del;
tiskovno služba pri sekretariatu PZS in v posameznih komisijah. O vsem tem in podobnem se je v preteklih 18 letih že nekajkrat govorilo in sklepalo. 2ol je ostalo v glavnem pri sklepih. Celo za poročila o občnih zborih nismo dobili dopisnikov in snio
bili vsa leta odvisni od roko It UO PZS. Treba je tudi računati s tem, da nI veliko ljudi, ki bi hlepeli po javnem nastopanju z dopisništvom.
Prosimo vse dosedanje naročnike, do nam ostanejo zvesti tudi v prihodnje in do pridobivajo nove naročnike in bralce. Posebej prosimo UO PD in propagandist*, da I ist naročajo v več Izvodih to člane mladinskih odsekov, vse bralca, sotrudnike In člane pc, da sprejmejo naša gornja pojasnila z dobrohotnostjo En knt pobudo za se večjo podporo P'aninskemu Vestniku.
Urednik
Zaradi kompletironja svoje knjižnica bi želel imeti veran ali nevezan PV letnik 1(95 do 1899 in letnik 1903—4. Letnike dobro plačam ali zamenjani za druge letnike in sicer dam dva za enega navedenih:
1 kom. letnik 190«,
1	kom. letnik 1909.
2	kom. letnik 1910,
1	kom. letnik 1911,
2	kom. letnik 1912. 1 kom. letnik 1913, 1 kom. letnik 1914.
V primeru, da v bližnji bodočnosti navedenih vestnlkov ne bo mogoče zamenjati, so ludi naprodaj.
Ježe Divjak, Kamnik, Kidričeva 14
Tav. Franc šušteršič, upokojenec iz Ljubljane, Pražakova 13, je 25. oktobra t. I. podprl finance Planinskega Vestnika z zneskom 25 000 S din. Članu PO Ljub-Ijana-matica ln PD Zelemičar-Ljubl jano. aktivnemu planincu in vodniku nedeljskih planinskih izletov, se za velikodušno darilo Iskreno zahvaljujejo PSZ, uprava in uredništvo PV.
611
PREGLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA VESTNIKA L.
1965 IN L. 1966
J PI ANINSKO DRUŠTVO	o	C. •O	I
o. □ N	S" Ü?	g« C O	h
1. Ajdovščina	365	27	237
2. APD, Ljubljana	446	22	411
3. »Avtomontaža», Ljubljana	195	33	185
4. Bled	715	39	457
5. Bohinjska Bistrica	572	22	529
6. Bohinj-Srednja vas	489	40	437
7. »Bohor«, Senovo	462	18	311
8. Bovec	290	14	200
9. Brežice	490	26	230
10. Celje	2 590	188	1 572
11. Cerknica	100	10	150
12. Cerkr.o	254	16	207
13. Črna-2erjav	748	13	635
14. Črnomelj	180	8	109
15. Črnuče	347	27	564
16. Dol pri Hrastniku	497	25	396
17. Domžale	655	48	518
1B. Dovje-Mojstrana	389	27	330
19. Dravograd	111	2	99
20. Gorje	742	38	659
21. Gornji grad	200	11	112
22. Gornja Radgona	235	26	136
23. Gozd-Martuljk	141	4	116
24. Hrastnik	820	23	959
25. Idrija	785	41	791
26. Ilirska Bistrica	120	9	65
27. Javornik	849	55	776
28. Jesenice	1 399	120	1 268
29. Jezersko	69	15	47
30. Kamnik	1195	172	773
31. Kobarid	182	12	224
32. Kočevje	194	5	197
33. Koper	439	81	369
34. Kostanjevica	102	7	190
35. »Kozjak«, Maribor	773	49	505
36. Kranj	2 239	332	1 821
37. Kranjska gora	209	21	183
38. Križe	369	12	338
39. »Kum«, Trbovlje	452	23	276
40. Laško	700	50	525
41. »Lisca«, Sevnica	856	75	620
42. Litija	608	28	421
43. »Litostroj«, Ljubljana	612	70	404
44. Ljubljana-matica	10 769	1 274	9 835
45. Ljubno	180	10	101
46. Ljutomer	234	6	225
47. Luče	187	25	73
48. Majšperk	148	5	125
49. Maribor-Matica	2 405	275	2 000
50. .-Mariborski tisku, Maribor	—	—	4
51. Medvode	692	64	630
52. Mengeš	669	41	666
53. Mežica	1 253	30	1 038
54. Mozirje	309	20	242
55. M TT Maribor	621	9	465
56. Murska Sobota	367	8	141
57. Nova Gorica	580	48	553
58. Novo mesto	418	25	290
59. »Obrtnik«, Ljubljano	300	2	300
IS c • j o ^ OS Z®	> ŽŠ» > O «o S 55! c t-	> O •M ..O o^r» > g o S 5 5! <n t:,	Porast	» TJ O a.
29	7,4	12,2	2	_
58	4,9	13.2	36	—
32	17,0	17.3	—	i
38	5,5	8.3	—	i
21	3,8	3,9	—	i
38	8,2	8.7	—	2
20	3,9	6.4	2	—
13	4,8	6,5	—	1
26	5,3	11,3	—	—
189	7,8	12,0	1	■—
10	10,0	6,7	—	—
16	6,3	7,7	—	—
13	1,7	2,0	—	—
7	4,4	6,4	—	1
26	7,8	4,6	—	1
16	5,0	40	—	9
47	7,3	9,0	—	1
28	6,9	8,5	1	—
4	1,8	4,0	2	—
35	5,1	5,3	—	3
11	5,5	9,8	—	—
28	11,0	20,6	2	—
5	2,8	4,3	1	—
21	2,8	2.2	—	2
36	5,3	4,5	—	5
11	7.5	16,9	2	—
47	6,5	7,0	—	8
153	8.6	12,0	33	—
15	23.0	31.9	.—	—
156	14,4	20,2	—	16
13	6.6	5.8	1	—
10	2.6	5,0	5	—
77	18,5	20,8	—	4
6	6.9	3,2	—	1
44	6,3	8,7	—	5
264	14,8	14,5	—	63
20	10,0	10,9		1
35	3,2	10,4	23	—
22	5,1	7,9	—	1
44	7,1	8,38	—	6
55	8,7	8,8	—	20
25	4,6	5,9	—	3
59	11,4	14,6	—	11
1 290	11,8	13,1	16	—
11	5,5	11,9	1	—
7	2,5	3,1	1	—
18	13,3	24,6	—	7
5	3,3	4,0	—	—
254	10,1	12,7	—	21
61	9,2	9.7	_	3
39	6,1	5,8	—	2
29	2,4	2.8	—	1
18	6.5	7.4	—	2
8	1,5	1.7	•—	1
11	2.2	7.8	3	.—
58	8,3	10.5	10	—
29	6,0	10.0	4	—
2	0.7	0,7	—	—
,-i PLANINSKO DRUSIVO d □ N	o M S-1 M	'L i I	| O o 02	Naročniki 1966	S 5 r> > 0 m vi	> O O C°v — -u > m </1 C T—	O O CL	O « "O o a.
60. »Oljka«, Polzela	77	10	66	7	13,0	10,6		3
61. Oplotnica	230	3	141	4	1,3	2,8	1	_
62. Ormož	201	23	62	22	11.4	35.5	_	i
63. Podbrdo	293	8	353	12	2,7	3.4	4	
64. Poljčane	313	29	305	25	9.3	8.2	_	4
65. Postoina	348	23	272	21	6.6	7.7	_	2
66. Preval je	970	37	716	35	3,8	4.9	._	2
67. PTT — Ljubljana	1 447	38	975	57	2,6	5.8	19	_
68. PTT - Maribor	409	9	306	12	2,2	3,9	3	_
69. Ptuj	361	18	229	18	5,0	7,8		■ ■
70. Radeče	264	30	221	30	13,6	13,6	_	_
71. Radlje	101	13	97	11	12,8	11.3	_	2
72. Radovljica	1 298	76	1 040	82	5,8	7,8	6	
73. »Rašica«, Šentvid	417	53	331	38	12,7	11,5		15
74. Ravne	662	47	431	44	7.5	10,2	__	3
75. Rimske Toplice	352	10	291	9	3,8	3,1	-	1
76. Ruše	950	73	831	74	7.7	8,9	i	_
77. Sežana	191	29	170	32	15,2	18,2	3	_
78. Slovenska Bistrica	377	11	153	9	3,0	5.8		2
79. Slovenjgradec	238	26	255	24	10,9	9,4	_	2
80. Slovenske Konjice	574	16	469	12	2,8	2.5	_	4
81. Solčava	159	18	127	18	11,3	14,2	_	
82. Šentjur pri Celju	350	14	215	13	4,0	6,0	_	1
83. Skofja Loka	1 404	80	1 136	79	5,7	6,2	___	1
84, Šoštanj	715	26	565	21	3,6	3,7	_,	5
85. TAM. Maribor	1 389	118	885	138	8,5	15,6	20	_
86. Tolmin	509	51	460	54	10,0	11.7	3	_
87. Trbovlje	1 140	61	881	63	5,4	7,2	2	_
88. Tržič	735	76	621	69	10,3	11,1	_	7
89. Velenje	560	32	570	35	5,7	6,1	3	_
90. Vipava	19	9	6	6	47.4	100,0	_	3
91. Vrhnika	510	40	570	36	7.8	6,3	_	4
92. Vuzenica	10?	3	62	3	2,9	4.8	_	_
93. Zabukovica	423	7	347	6	1,6	1.7	_	1
94. Zagorje	1 606	18	637	19	1,6	2.9	1	_
95. Zreče	250	4	67	5	1,6	7,5	1	_
96, »Železničar«, Ljubljana	863	67	617	65	7,8	10,5	_	2
97. »Železničar«, Maribor	506	36	400	32	7.1	8,0	_	4
93. Železniki	354	18	330	18	5,1	5,4	_	
99. »Žičnica«, Ljubljana	87	9	120	9	11.4	7,5	_	_
100. Žiri	169	17	341	10	3.6	2.9	-	7
	65 000	5012	52 721	4 940	—	—	213	235
Trst-Gorica		105		103				2
Beograd		36		34			_	2
Zagreb		77		72			_	5
Republiška plan. dr.		36		36			_	
Ostalo republike		99		86				13
Inozemski naročniki		82		87			5	
Zamena z inozemstvom		36		39			3	__
Zamena v državi		36		38			2	_
Razni		2/6		276			—	—
		5 795		5 711			223	307
STATISTIKA ČLANSTVA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 1966
VRSTA ei ANSTVA
PLANINSKO DRUŠTVO---SkupoJ
odrasli	,,	, ,
-|a|)i	mladinci	pionirji
1.	Ajdovščina......
2.	Akademsko PD Ljubljana .
3.	Avtomontaža Ljubljana . .
4.	Bled........
5.	Bohinjska Bistrica ....
6.	Bohinj — Srednja vas . .
7.	Bohor Senovo.....
0. Bovec........
9. Brežice.......
10.	Celje........
11.	Cerknica.......
12.	Cerkno.......
13.	Črna na Koroškem . . .
14.	Črnomelj.......
15.	Črnuče.......
16.	Dol pri Hrastniku ....
17.	Domžale.......
18.	Dovje-Mojstrana . . . .
19.	Dravograd......
20.	Gorje pri Bledu ....
21.	Gornji grad......
22.	Gornja Radgona ....
23.	Gozd Martuljk.....
24.	Hrastnik.......
25.	Idrija........
26.	Ilirska Bistrica.....
27.	IMPOL Slovenska Bistrica .
28.	Javornik — Koroška Bela .
29.	Jesenice na Gorenjskem
30.	Jezersko.......
31.	Kamnik.......
32.	Kobarid.......
33.	Kočevje.......
34.	Koper........
35.	Kostanjevica na Krki . .
36.	Kozjak Maribor . . . .
37.	Kranj........
38.	Kranjska gora.....
39.	Križe........
40.	Kum Trbovlje.....
41.	Laško........
42.	Lisca Videm-Krško . . .
43.	Litija........
44.	Litostroj Ljubljana . . . .
45.	Ljubljana-matica . . . .
46.	Ljubno ob Savinji . . . .
47.	Ljutomer.......
48.	Luče ob Savinji . . . .
49.	Majšperk.......
50.	Maribor-matica . . .
51.	Mariborski tisk Maribor* .
52.	Medvode.......
53.	Janeza Trdine Mengeš . .
54.	Mežica.......
55.	Mozirje.......
56.	M TT Maribor.....
57.	Murska Sobota . . . .
58.	Nova Gorica.....
59.	Novo mesto......
60.	Obrtnik Ljubljana . . . .
131	54	52	237
102	295	14	411
150	25	10	185
349	72	36	457
300	93	136	529
200	144	93	437
135	17	159	311
107	37	56	200
76	49	105	230
958	426	188	1 572
50	50	50	150
139	35	33	207
377	95	163	635
55	37	17	109
331	141	92	564
283	54	59	396
297	85	136	518
199	90	41	330
87	2	10	99
396	133	130	659
64	18	30	112
95	17	24	136
67	14	35	116
630	69	260	959
252	326	213	791
40	15	10	65
113	36	4	153
600	122	54	776
956	202	110	1 268
28	3	16	47
395	147	231	773
119	59	46	224
169	18	10	197
196	137	36	369
110	10	70	190
300	133	72	505
1 052	392	377	1 821
89	72	22	183
279		27	338
232	16	28	276
452	45	28	525
449	56	115	620
250	21	150	421
321	39	44	404
5 991	3 175	679	9 845
47	20	34	101
98	30	97	225
53	5	15	73
69	9	47	125
1 100 A	500	400	2 000
4 441	171	18	630
275	181	210	666
703	99	236	1 038
162	55	25	242
301	119	45	465
42	82	17	141
267	96	190	553
235	24	31	290
250	30	20	300
V K S T A CIANSTVA
PLANINSKO DRUŠTVO	____c,
cd ros I i	,	Skup0,
člani	mladinci	pionirji
61.	Oplotnico......
62.	Ormož........
63.	Podbrdo.......
64.	Poljčane.......
65.	Polzela.......
66.	Postojna.......
67.	Prevalje......
68.	PIT Ljubljana.....
69.	PI I Maribor......
70.	Ptuj .........
71.	Radeče pri Zidanem mostu
72.	Radlje ob Dravi ....
73.	Radovljica......
/4. Rašica Šentvid.....
75.	Ravne no Koroškem . . .
76.	Rimske Toplice .... 7/. Ruše pri Mariboru . . .
78.	Sežana.......
79.	Slovenj gradeč.....
80.	Slovenske Konjice . . .
81.	Solčava.......
82.	Šentjur pri Celju ....
83.	Škofja Loka......
84.	Šoštanj......
85.	TAM Maribor.....
86.	lolmin........
87.	Trbovlje.......
88.	Tržič........
89.	Velenje.......
90.	Vipava......
91.	Vrhnika.......
92.	Vuzenica.......
93.	Zabukovica......
94.	Zagorje ob Savi ....
95.	Zreče ........
96.	Železničar Ljubljana . . . 9/. Železničar Maribor . . ,
98.	Za Selško dolino Železniki
99.	Žičnica Ljubljana .... 100. Žiri nad Skafjo Loko . . .
Skupaj
V letu 1965
V letu 1966 Razlika
87	14	40	141
37	17	8	62
220	63	70	353
224	32	49	305
36	15	15	66
129	92	51	272
517	88	111	716
747	146	8?	975
264	16	26	306
99	120	10	229
157	45	19	221
48	32	17	97
705	148	187	1 040
211	92	28	331
334	47	50	431
166	68	57	291
410	180	241	831
90	38	42	170
132	96	27	255
154	19	296	469
55	20	52	127
60	95	60	215
897	152	87	1 136
279	116	170	565
582	151	152	885
326	89	45	460
524	89	268	881
460	95	66	621
365	131	74	570
5	1	—	6
206	194	170	570
42	15	5	62
258	51	38	347
400	118	119	637
30	7	30	67
412	136	69	617
324	41	35	400
250	45	35	330
100	10	10	120
150	29	162	341
1 510	11 48?	8 729	52 721
I 145 I 510	16 349	10 506	65 000
	11 482	8 729	52 721
i 635	— 4 867	— 1 777	— 12 279
* Društvo ustanovljeno šele 5. novembra 19e«. lato bo realno število članov prikazano šele v statistiki za leto 1947.
PREGLED INVESTICIJ ZA	NADELAVO,	POPRAVILO IN		MARKIRANJE POTOV		V LE'
^ planinsko društvo HM v >—			investirano			
	Iz lastnih sredstev	prostovoljno delo	v vrednosti	subvencija pzs	ostale subvencije	posojilo
	N din	ur	N din	N din	N din	N din
1. Ajdovščino	_	—	—	—	-	-
2. Akademsko PD Ljubljana	—	—	1—			
3. Avtomontaža Ljubljana	—	—	—		—	
4. Bled	200.00	—	—	-		
5. Bohinjska Bistrico	—	—	—			
6. Bohinj — Srednja vos	771,00	—	—			
7. Bohor Senovo	36,40	226	452,00	-		
8. Bovec	—	—	—			
9. Brežice	—	—	—	-	—	
10. Celje	1 260,80	—	—	-		
11. Cerknica	—	—				
12. Cerkno	—	—	—			
13. Črna na Koroškem	7 336,83	—	'—			
14. Črnomelj	—	—	—			
15. Črnuče pri Ljubljani	—	—1	—			
16. Dol pri Hrastniku	156 30	255	510,00	-		
17. Domžale	295,00	135	675,00	—		
18. Dovje - Mojstrano	—	124	620,00	—		
19. Dravograd	—	—	—'			
20. Gorje pri Bledu	142,50	104	320,00	-		
21. Gornji grad	100,22	59	230,00	-	800,00	
22. Gornja Radgona	—	—■	—			
23. Gozd Martuljk	50,00	100	500,00		""""	
24. Hrastnik	—	—	—			
25. Idrija	—	—•	—			
26. Ilirska Bistrica	—	—	—			
27. IMPOl Slovenska Bistrica	—	—	—	-		
28. Javorntk - Koroške Bela	175,00	—	—	120,00	—	—
29. Jesenice	142.60	125	812,50	—	—	
30. Jezersko	—	43	225,00	—		—
31. Kamnik	—	653	3 918,00	—		—
32. Kobarid	—	—	—	—		
33. Kočevje	75,40	172	6S8.00	—		_
34. Koper	274,03	30	150,00	—		—
35. Kostanjevica na Krki	—	—	—	—"		
36. Kozjak Maribor	—	—	—	■		
37. Kranj	408,00	40	320,00	—		
38. Kranjska gora	—	—	—			
39. Križe pri Tržiču	349,00	50	330,00	—	—•	
43. Kum Trbovlje	—	—	—			
41. Laško	1 4:4,96	—	—	—		
42. Lisca Videni-Krško	—	50	125,00	—	4 035.00	
43. Litiju	—	—	—	—	—	
44. Litostroj Ljubljana	—	—				
45. Ljubljana-motica	—	—	—			
46. Ljubno ob Savinji	- -	—	—'			
47. Ljutomer	—	—	—■			
43. Luče ob Savinji	—	—	—1	—		
49. Majšperk	—	—	—		—	
50. Maribor-motica	418,00	190	950,00			
51. Mariborski tisk Maribor*	—	—	—			
52. Medvode	—	—	—			
53. Janeza Trdine Mengsi	—	—	—			
55. Mežica	—	—	—			
55. Mozirje	—	—	—	—	—	
56. M TT Maribor	59,00	20	80,00	—	—	
57. Murska Sobola	85,74	1 024	7 168,00	—		
58. Nova Gorica	—	42	336,00	—	—	—
59. Novo mesto	503,03	100	330,00	—		
Skupne investicije v letu 1966
N din
200.01)
771,00 503,40
1 260,BO
7 316,83
696,00 970,00 620.00
662,50 1 130,22
550,00
295,00 955,10 225,00 3 918,00
763,43 424,03
728,00
650,03
I 434,96 4 160,33
i 358,33
133.03 7 253,74 336,00
830,:o
INVESTIRANO	Skupne
--inve-
Iz	prosto-	v	sub-	ostale	noso	sticije
PLANINSKO DRUŠTVO	lastnih »oljno vred- ventila	sub-	p... '	v letu
sredstev delo	nosli PZS	vencija	1	196«
N din	ur	N din N din	N din	N din	N din
60.	Obrtnik Ljubljuna	13 096,91	—	—	—	42 158,83
61.	Oplotnica	200,00	—	—	—	—
62.	Ormož	120,00	70	290,00	—	—
63.	Podbrdo	100,00	750	350,00	—	—
64.	Poljčane	—	—	—	—	—
65.	Polzela	—	—	—	—	— 64. Postojna	—	320	1 500,00	—	2 100,00
67.	Prevalje	—	52	104,00	—	—
68.	PTT Ljubljana	454,15	230	2 070,00	—	—
69.	PTT Maribor	—	—	—	—	2 000,00
70.	Ptuj	—	—	—	—	—
71.	Radeče pri Zidanem mostu	20,00	37	266,00	—	—
72.	Radlje ob Dravi	—	—	—	—	—
73.	Radovljica	560,00	210	630.00	—	—
74.	Rašica Šentvid	—	—	—	—	—
75.	Ravne na Koroškem	—	100	500,00	—	—
76.	Rimske Toplice	—	—	—	—	—
77.	Ruše pri Mariboru	348,51	100	500,00	—	—
78.	Sežana	42,15	20	1 00,00	—	—
79.	Slovenjgradec	405,00	—	—	—	—
80.	Slovenske Konjice	—	—	—	—	—
81.	Solčava	—	30	93,00	—	—
82.	Šentjur pri Celju	125,OD	195	780,00	—	—
83.	Škof ja Loka	—	—
84.	šoitanj	581,50	—	—	—	—
85.	TAM Maribor	—	—	—	—	—
86.	Tolmin	345,00	80	200,00	—	—
87.	Trbovlje	210,00	52	309,90	—	2 000,00 98. Tržič	1 384,20	450	2 253,00	—	—
89.	Velenje	—	—	—	—	—
90.	Vipava	303,45	36	216,03	—	—
91.	Vrhnika	—	—	—	—	—
92.	Vuzenica	—	—	—	—	—
93.	Zabukovica	20,00	6	24,33	—	—
94.	Zagorje ob Sovi	323,00	—	—	—	—
95.	Zreče	—	—	—	—	—
96.	Železničar Ljubljana	60,00	80	320,00	—	—
97.	Železničar Maribor	—	■—	—	—■	—
98.	Za Selško dolino
v Železnikih	130,00	—	—	—	—
99.	Žičnica Ljubljana	—	—	—	—	— 100. Žiri nad Skofjo Loko	150,00	32	133,00	—	—
59 050,00
114 305,74 200,03 430,00 450,0)
3 630,00 104,00 2 524,15 2 030,03
2J6.C0
1	190,03
503,03
849.51 142,15 405,C0
90,00 «0.03
531,53
545,10
2	513,03
3	634,SO
523,45
44,10 33?,05
325,33
153,33
280,:o
Skupaj:
V	letu 1965:
V	letu 1966:
Railika:
33 282,35 5 714 29 439,50 120,00 53 093,83 39 030,03
15 450,67 4 34]
16 082
4 930
33 382,35 +17 931,68
5 714 29 489,50 r I 369 +13 407,50
120,00 53 093,83
59 053,00
175 135,68
36 462,67
175 135,68
-120,00 +48 163,83 —39 050,00 +138 673,01
Društvo ustanovljeno šele 3. ti. 1966.
PREGLED GRAD3EN1H
tz	prosto-
PLANINSKO DRUŠTVO	PLANINSKA POSTOJANKA	lastnih	voljno
sredblev	delo
N din	ur
1.	Ajdovščina	Koča na Cavnu	16 743,00	—
		Koča pri izviru Hubljo	1 114,00	—
2.	Avtomontaža Ljubljana	Koča pod Voglom	7 640,51	1 200
3.	Bled	Okrepčevalnica na Straži	4 137,44	—
		Blcjika koča na Lipanci	1 000,00	—
4.	Bohinj-Srednja vas	Vodnikov dom na Velem polju	867,00	—
		Koča pod Bogatinom	4 708,00	—
		Koča na Uskovnici	—	—
5.	Bohor, Senovo	Koča na Bohorju	1 520,00	250
6.	Bovec	Koča Petra Skalarja na Kaninu	—	—
7.	Celje	Dom v Logarski dolini	401.90	—
		Mozirska koča na Golteh	3 671.00	—
		Celjska koča	1 094.54	—
8.	Črnuče pri Ljubljani	Gradnja doma na Mali planini	11 780.36	3 323
9.	Dol pri Hrastniku	Dom v Gorah	22 733.4/	38
10.	Domžale	Gradnja dependanse Doma na Vel. planini	4 221,00	165
11.	Gorje pri Bledu	Tržaška koča na Doliču	/58./0	108
		Dom Planika pod Triglavom	928.03	83
12.	Gornji grad	Dom na Menini planini	266.78	—
13.	Ilirska Bistrica	Zavetišče na Vel. Snežniku	133,00	—
		Gradnja zavetišča na Svinščakih	—	110
14.	Javornik-Koroška Bela	Dom Pristava na Javorniškem rovtu	1 054,10	—
		Dom Valentina Staniča pod Triglavom	22 444,52	—
		Kovinarska kcča na Zasipski planini	2 467,69	—
15.	Jesenice	Erjavčeva koča na Vršiču	3 732,40	650
		Gradnja Tičarjevega doma na Vršiču	132 483,08	3 125
		Koča pri izviru Soče	426,39	320
		Gradnja bivaka na Zadnjem Voglu	884,35	260
		Zavetišče pod Špičkom	—.	240
		Bivak IX (Koča v Martuljku)	501,24	150
16.	Postaja GRS Jesenice	Zavetišče GRS na Špariovem vrhu	1 300,00	180
17.	Odbor za gradnjo Prešernove koče na Stolu. Jesenice	Gradnja Prešernove koče na Stolu	20 300,00	
18.	Jezersko	Češka koča na Sp. Ravneh	460,00	70
19.	Kamnik	Cojzova koča na Kokrskem sedlu	2 884,30	—
		Koča na Jermanovih viatih	877,19	—
		Koča na Starem yradu	5 716,71	—
20.	Kostanjevica na Krki	Dom na Polomu	230,00	—
21.	Kozjak, Maribor	Planinski dom Kozjak	6 390,51	425
22.	Kranj	Dom Kokrskega odreda na Kališču	8 992,36	240
		Planinski hotel na Šmarjetni gori	—	—
		Dom na Krvavcu	—	—
		Bivak v Kočni	800,00	189
23.	Lisca, Videm-Krško	Tončkov dom na Lisci	6 904,00	40
24.	Litostroj. Ljubljana	Kcča na Soriški planini	57 758,46	180
25.	Ljubljana-matica	Dom v Kamniški Bistrici	3 647,87	—
		Koča pri Savici	805,56	—
		Kača pri Triglavskih sedmerih jezerih	4 328,30	—
		Triglavski dom na Kredcrici	6 979,35	
26.	Luče ob Savinji	Koča na Loki pod Rciduho	2 951,00	—
27.	Maribor-matica	Ribniško koča na Pohorju	4 944,00	120
		Koča na Pesniku	196,00	82
		Mariborska koča na Pohorju	2 626,00	140
		Koča na Zavcarjevem vrhu	336,00	80
28.	Medvode	Planinski dom Tamar	5 516,96	—
		Slavkov dom na Golem brdu	17 510,57	—
29.	Janeza Trdine, Mengeš	Mengeška koča	23 504,00	150
INVESTICIJ V LETU 1966
v vrednosti
N din
Investirano
ostale subvencije
N din
dotacija 17 skicda PVP
N din
12 000,00
500,00
2 196,32
19 938,00 190,00 1 237,00 540,00 415,00
10 000,00
500,00
550,00
8 100.00
3 250,00 15 625,00 1 600,00 1 560,00 1 440,00 1 125,00 900,00
? 000,90
30 000,00
posojilo PZS
ostalo posojilo
N din
N din
Skupne invest cije v letu 1966
K din
55 343,00
100 000,00
237 157,22
16 743,00
1	114,00 19 640,51
4 137,44 1 000,00 867,00
4	703,00 55 343,00
2	020,00
2	196,32 100 401.90
3	671.00 1 094,54
41 718,36 22 923,47
5	458,00 1 /98,70 1 343,03
266,73 133.00 8 650.00
1	054,10 24 445,42
2	467,69
6	982,40 385 265.30
2 026,39 2 444.35 1 440,00
1	626,24
2	200,00 50 300,00
350,00
1 275.00 1 920.00
1 512,00 100,00 900,00
600,00 410.00 700,00 400.00
750.00
6 098,16
500,00
50 988,30
340 000,00 7 550,00
61 958,84
25 000,00
20 058,22
1	310,00 8 982,46
877,19 5 716,71 230,00 7 665,51 10 912.36 340 000,00 7 550,00
2	312,00 7 004,00
109 646,76 65 606,71 805,56 24 366,52 31 979,35
2	951,00 5 544,00
606,00
3	326,00 736,00
5 516,96 17510,57 24 254,00
PLANINSKO DRUŠTVO
PLANINSKA POSTOJANKA
lastnih sredstev
prostovoljno delo
30. Mežica
31.	Murska Sobota
32.	Podbrdo
33.	Poljčane
34.	Postojna
35.	Prevalje
36.	PTT Ljubljana
37.	PTT Maribor
38.	Radeče pri Zid. mostu
39.	Radovljica
40.	Rašica, Šentvid
41.	Ravne na Koroškem 4?.	Rimske Toplice
43.	Ruše pri Mariboru
44.	Slovenj Gradec
45.	Šentjur pri Celju
46.	Skofjo Loka
47.	Šoštanj
48.	Trbovlje
49.	Tržič
50.	Velenje
51.	Vipava
52.	Vrhnika
53.	Zabukovica
54.	Zagorje ob Savi
55.	?elezničar, Ljubljana
56.	Za Selško dolino, v Železnikih
57.	2iri ncd Škofjo Loko
Zavetišče Helena Kača na Pikovem Dom na Peci Adaptacija koče Dolič Gradnja Doma Zorka Jelinčiča na Črni prsti Dom na Boču
Koča Mladika na Pečni rebri
Vojkova koča na Nanosu
Dom na Uršlji gori
Poštarska koča na Vršiču
Poštarska koča pod Plešivcem
Gašparjeva koča pod Vel. Kozjem
Zasavska koča na Prehodavcili
Adaptacija Koče na Goški ravni (lelovica)
Valvazorjev dom pod Stolom
Roblekov dom na Begunjščici
Zavetišče na Rašici
Koča na Naravskih ledinah
Zavetišče na Kopitniku
Ruška koča (Tinetov dom)
Grmovškov dom pod Veliko Kopo
Dom na Resevnl
Dom na Lubniku
Andrejev dom na Slemenu
Dom na Mrzlici
Dom na Zelenici
Dom na Kofcah
Dom pod Storžičem
Koča na Dobrči
Lokal v Tržiču
Dom nn Paškem Kozjaku
Furlanovo zavetišče pri Abramu na Nanosu
Zavetišče na Planini
Gradnja Doma na Homu
Koča na Zasavski gori
Čoparjeva koča na Čemšeniški planini
Gradnja Doma na Vogarju
Adaptacija Koče na Ralitovcu Dom na Goropekah
Skupaj
V	letu 1965:
V	letu 1966: Razlika:
N din
10 256,54
5 092,13 292,05
4	300,60
1	716,81
2	307,93
5	000,00
1 307
400 800 82
1 747
450 1 230 310
915,94	—
14 805,00	250
2 930.00	112
2 962,00	50
2 223,10	114
4 070,28	3 380
4 510,81	—
5 751.00	—
240.00	150
1 860.48	—
8 091,28	—
19 028,98	920
73 034,70	—
2 245,07	—
960,00	—
6 156,95	350
2 127,16	—
1 000,00	30
1 125,36	120
1 /20.00	172
7 619.28	3 100
1 190,00	—
1 607,00	—
7 286,00	1 360
19 101,58	302
35 000,00	—
691 506,67	27 347
711 389,65	21 272
691 506.67	27 347
— 19 882,98 +6 075
v vrednosti
N din
Investirano
ostale subvencije
N din
dotacija iz sklada PVP
N din
posojilo
PZS
N din
ostn o
posojilo
N din
Skupne investicije v letu l««6
N din
2 000,00 4 000,00 574,00
3 494,00 2 700,00 6 150,00 930,00
750,00 336,00 150,00 456,00
24 300.00 600,00
6 000,00
1 750,00
300,00 720,00 516,00 12 400,00
5 440,00 755,10
144 108,10
87 662,70 144 108,10 - 56 445,40
1 355,20
700,00
1 200,00 12 000,00
14 700,00
100 043,50
190 706,86
100 043,50
— 90 663,36
101 551,41
49 000,00
■100,00
13 000,00
1 988,72
4 000,00
25 801,00
167 746,/9
68 253,08
24 058,22 50 929.80
892 298,78
1 634 052,73
167 746,79
24 058.22
892 298,78
10 256.54 2 000,00 9 092,13 866,05 101 551,41 53 300,60
1	716,81 3 663,13 8 494,00
2	700,00
6	150,00
3	937,00
1	315,94 15 555,00
3 266,00
3	112,00
2	679,10 28 370,28
4	510,81
5	751,00 13 000,00
840,00
3	060,48 8 091,28
39 017,70 73 034,70 2 245,07 960,00
7	906,95 2 127,16 1 300,00
1	845,36
2	236,00 20 019,28
1 190,00 1 607,00 57 227,00
19 856,60 35 000,00
2 019 762,06
2 /42 599 82
2 019 762 06
+ 99 483,71
-26 871,58 —741 753,95 —723 237,76
PREGLED PLANINSKO SMUČARSKIH NESREČ IN PO
Datum
Kraj nesreč«
ID.
1. 2.
12. 17. 2.
15. 20. 3.
17. 30. 3.
ime in priimek
1. 2. 1.
3. 6. 1. Na poli pod Malo planino N. Kuralt
4. 17. 1. lepa Komna
7. 25. 1.
S. 2«. 1.
S>. 31. 1.
Mileno Solar
5.	23. 1. Pri Ravnjaku
pod Uršljo goro
6.	24. 1. Na Planini na Kraju
Mirko MoljaS
Ivo Gorjup
Na Llponci
Martin Valenlar
Na Gojški planini
Milena Cvijetič
Na stiku JeseniSke In Han-rove poti v Prisojnlku
Peter Ravnikar Miha Mrak
Na planini na Kraju
Milena Knei
II. 6. 2. Na mladinskem turnem smučarskem pohodu okrog Uršlje gore
Lco Zcmljič
Na Peci
Krista Kraigher Niko Kral Ivan Simončič
13.	20. 2. Na Peci
14.	5. 3. Pod Bogatinom
Roman Jurhar
Maršanka Zupan
Na platu pod Turško gara
16. 20. 3. Na plazu na Vršiču
Božidar Kladnik Mario Rucavina
Na Vogarju
Stevan Stevanovič
poklic
Na južnem pobočju Kolute Janka Suinlk	—
Pri Erjavčevi koči na Vršiču Vanja Welln	študentka
2». 8. 1938
upokojenka
študentka
17. 2. 194«
učenec
1. 11. 1949
dijak
10. 8. 1952
oskrbnik planinske koče
prolesor
študent študent
26.	9. 1998
8.	11. 1938
1«.	3. 1945
5.	5. 1944
učiteljica
27. 11. 1938
učenec
8. 11. 1953
uslužbenka mil. tehnik miličnik
clcktričar
1.	7.	1911
t.	12.	1942
15.	B.	193S
26.	8.	1943
uslužbenka
19. 9. 1931
23. 4. 1947
21. 5. 1936
delavec
20. 6. 1939
P O N E
rojstni kraj
Novo mesto
Ljubljana
Leše
Ljubljana
Lipcc
Osijek
Jesenice Lesce
Ljubljana
Prevalje
Skale pri Velenju Slovenj Gradec Lomenišče
Mežica
Jesenice
Ljubljana
Trst
Dragoljevec Brčko
18. 3. 4. V grapi pod Erjavčevo kočo Molko 2bontar na Vršiču
19. 1. 5. Na Okrešlju
More Kavčič
24. 9. 1937
Javornik
7. 9. 1949	Ljubljana
20. 1. 5. Na plani pod Dedcem	Slavko Kojc
21. 1. 5. Pod Bogatinom
Ladi Medvešček
22. 2. 5. Na Velem polju
Marjan Praček
avtoklepar 8. 6. 1942
učenec	18. 7. 1952
prolesor	14. 2. 1927
Maribor
Peru Jesenice
23. 5. 6. V Sandi Wissiokovi smeri v Pavel Grešak severni Triglavski steni
uslužbenec 20. I. 1942
Laško
24. 12. 6. Pod lovsko kočo v Mali Pišnici
dr. Ivan TomSIČ
univ. prot. 31. II. 1902
Ljubljana
IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ V LETU 1966
S R E C E N C I	Stroški
___	__posamezne
Vzroki nesreče	Poškodba	reševalne
držav-	stalno
Jug. Ljubljana, Ptujska SO	pori« pri smučanju	zlom desne noge v gležnju
Jug. teše pri	padec pri smučanju	zlem desne ncae » gležnju
Prevaijah st. 66
Jug. Osijek _ padec pri smu:anju	Izpah desne noge v kolenu
Jug. Ljubljeno, Glavarjeva 27 padec pri smučanju	izpah leve noge v kolenu
Jug. Prevalje	padec pri smučanju	spiralni zlom leve noge
Jlal. Ljubljana, Milnic 4 _padec p.i smučanju	spiralni zlom leve krače
Ju8- Trs1' Via Vospucei 4	padec pri smučanju	zlom desne nage v golenu
Jug. Zalog pii Ljubljani	pri povratku z dela pii pla- smrtna
ninski koči šel v dolino po bllžn|lcl-drči, kjer pa je zaradi neprimerne obutve zdrsnit in podel čez skalo
JU9' Cankarjeva 17	Fnde<! "" ""učanju	izpah gležnja in kolena desne	161,«7
Jug. Ljubljana	zbolel na prvomajskih smučar bolečine v trebuhu
akcije
Ijonstvo	bivališče
Jug. Tržič, Blejska 3	padec pii smučanju	ilom leve noge v gležnju	381,00
Ju.-!. Ljubljana,	padec pii smučanju	poškodba desnega koleno	40,00
Vodovodna 28
Jug. Kamnik, Mekinje	pri hoji v dolino zdrsnila in poškodba gležnja leve nogo	60,00
padla
Jug. Ljubljana. Davinska 9 padec pri smučan|u	zlom desne noge in poškodba
leve noge pod kolenom
Jug. Jesenice,	pudec pri smučanju	poškodba leve noge
Na Murovr 19	3
Jug. Laško	med plezanjem se mu je i l- poškodbe na g lovi in kolenu,
pulil oprimek, zato je padel	izpah noge in udarci po vsem
60 m v globino, vendar go je	telesu soplezalec v navezi obdržal na
vrvi
60,00
60,00
Jug. Lipan:a	padec pii smučanju	kompliciian zlom leve noge v I 134,00
glefnju
116,80
Jug. Ljubljana, Studantsko	,	, ... .
naselje blok VI	"?r Iz9ut>ila onentoc;|o in
Jug. Radovljica	mila bl'D primerno opremljena, brez poškodbe	373 43
Cankarjeva 5	5,0 Pn,iln0 bivakirala v steni	'
45.00
Jug. Maribor	llcm reber na desni strani
Jug.	Slovenjgiadec	Padd Pri smučanju na zimskem	1,050
3. «NJSiruuec	reševalnem tečaju	llom de,n« n®9» v gležnju
Jug.	Mežica___ _ __,lon1 |eve nog< „ 9,einju
Jug.	Mežico IM__podeč pri smučanju	poškodba kolena desne noge	Z
Jug. g	pri smučanju	zlom desne nogen^d gleinjem	45^00
100,00 163,00 124,20
zooiei na prvoma|smn smučar bolečine v trebuhu	so 00
skih tekmah
Jug. Maribor_padec pri smučanju _ zlom desne noge nad gležnjem 480,00
JU9' R^niTo'lina XVII9	podeč pri smučanju	z^n, leve ncge pod k„|(„,ffl	60,oo"
900,00
Jug. Ljubljana.	p,i povratku z izleta zgrešil naloml|ena hrbtenica	270 00
Levstikova 9	pot in zašel na zelo leSok	'
teren, kjer je zdrsnil in padel čez skalo okrog 7 m v globino
PONE
25. 26. 6.
Kraj nesreče
V severni steni štajerske Rinke
Ime in priimek
Cene Grčar Draga Geržak
poklic
rojen
študent
1943
1944
rojstni kroj
Kamnik Krško
26. 27. 6.
V severni steni Razorja
Weed David Wiliom
27. 12. 1943
2. 7.
No Kofcah
Franc Jerman
23, 3. 7. Na peli proti Klemenškovi Janez Kastelic planini
upokojenec 30. 7. 1906
uslužbenec
Tržič
LJubljana
29. 4. 7.
30. 7. 7.
Krnica—Kriško stena
V Jalovecvem ozebniku
ing. Pavla Kos
Jakov Lasič
uslužbenec 30. 6. 1943
uslužbenec 14. 6. 1942
Split
32. 17. 7.
31. 9. 7. V Turškem žlebu na OkreSlju
V Slednjem Rokavu
Murjon šoštar
Karel Korenini
uslužbenec 11. 5. 1950
17. 11. 1906
Velenje
Ljubljana
33. 9. t. Pastirsko naselje	Janez LaniSek	pasti.	22. 6. 1921	Laniie
na Veliki planini
34. 10. 6. V zadnjem delu vrpora Peler Simcn.č uslužbenec 18. 5. 1930 Skcfja Loka proti Staničcvem domu	____________
SS. 11. 8. Nn peti iz Kredarice	Stanko Trapp	študent	2. 5. 1939	pliberku
na Staniče» dom
Vi. 21. «. Pod Hamovo potjo	Po.le Toplišek	avtomehanik 30. 6. 1943	Zg. Hruiica
v Prisojniku
37. 25. «. Na Kredarici	Ivurko Markič	upokojenka 7. 6. 1905	Sp. Sesnica
3,7 24.	Ped Kisovcem	Frančiška žabka,	upokojenka 27. 9.1897	Ljubljana
na Veliki planini
39. 6. 9. Na Voglu
44. 4. 1«. V Komarči	Janez Hodnik	upokojenec 1. 5. 1902
Merry Porry	21.11.1913	Anglija
iTir 9 Pod vrhom ozebnika	Nuša Duhovnik	dipl.	1«. 9. 1940	Medvode
v Jalovcu_____ e""0"1:_
«,. ,7. 9. NapotTfcTProg	Zofija Gajek	uradnica 15 . 4. 1939	Libliniec
iT^Tl». V Prisojniku	Franc Häuser	HJ-J^	26. 9. 1916	Klagenfur»
43. 2. ,8. Na Kredarici	Andrej Ponikvar	-	2»- 1-	Dov's
45. 19. 11. Na Uršlji gori
Murija Skaza
oskrbnica 12. 1. 18« plan. doma
S R E C E N C I
posamezne
Vzroki nesreče	Poškodba	reševalne
držav«	stalno	akcije
Ijanstvo	bivališče	N din
Jug. Kamnik Jug. KrSko
Angl. 72 Primmrose Bamk Oldham Lanes v Angliji
Jug. Tržič,
Pot na Zali rovt 9
Jug. Ljubljana
Jug.
Ljubljana, Mil£lnskr>ga 55
Jug. Split, Jugoplastika, Pclička 149
Jug. Velenje, Jenkova 6
Jug. Jesenice
Jug. Laniše 11
pri plezanju kakih 30 m levo od Modec-Režkove smeri j« verjetno zaradi tega, ker nista zabilo vmesnih klinov, prvi v navezi padel 70 m v globino, za seboj pa potegnil tudi soplezalca
smrtna smrtna
pri prečenju snežnega plazu zdrsnil in padel tako, da je z glavo udaril v steno
poškodbe na glavi
zdrsnil na pet! pri sestopu v dolino
v namenu, da bo po bližnjici prišel n n pravo pot, ki vodi nn Klemenškovo planino, je zašel v neprehoden teren, kjer je tudi obtičal in klical na pomoč
zlem noge
brez poškodb
skočila z vrha Kriške stene
zdrsnil na snegu v ozebniku, drsek ekrog 203 m navzdol in priletel v steno
no alpinističnem tečaju zdrsnil na snegu
zbolel
zlom leve krače
v 5nežnem ozebniku med Srednjim in Visokim Rokavom pri sestopanju v smeri zavetišča II zaradi izgube ravnotežja in udarca kamna padel z glavo naprej v krojno poč in zadel v skalo
peškodba na glavi in odrgnine po rokah
647,20
206,85
400,00
2 299.53
620,00
131,25
Jug. Škcfia Loka, Stara cesta 9
Avstr. Dvcr 19, p. Srn.hel pri Pliberku
Jug. Zg. Hrušica 4 pri Ljubljani
Jug. Sp. Besnica 15 pri Kranju
Jug. Ljubljana,
Krakcvski nasip 10
Angl. Anglija
Jug. Mndvcde 9
Polska Libliniec
Avstr. Klagr.nfurt
Jug. Jesenice,
Marsala Tito 65
Jug. Stara Fužina 143
zaradi ebclelc nage (meniskusu) ni mogel hoditi
na snežišču spodrsnil In padel v bližnjo 3 m globoko krajno poč
težke poškodbe na glavi
klical na pomoč, ker se ni upol sam sestopili na povratku v delino
bre: poškodb v spremstvu gor. reševalcev pripeljan v dolino
zbolela
obolenje srca
pri sestopu v delino zdrsnila
kompliciran zlem leve noge v gležnju
zgrešila pot skozi Žagarjev g.eben In si poškodovala nogo, zato ni mogla sama sestopiti
izpah leve noge In izčrpanost
pied izstopom iz ozebnlka |o je zadel padajoči kamen
težka poškodba Isvega boka
pri sestopanju s	Triglava zdrsnila In padla v	grušč, od kader je drselo	okrog 50 m navzdol
zgrešil pot in zašel v žleb, iz katerega ni mog^l nikamor
delna Izčrpanost
pri hoji zdrsnil in padel
verjetno zdrsnil In padel okrog 70 m v globino po skalovitem in strmem terenu
Jug. Maribor, Radvčnjska e. nenadoma zbolela
pljučnica
260,33
330.00
424,60
131,60
80,00
360,30
zlom leve roke v zapestju, po-	230,00
škodba levega kolka in glave
120,00
poškedba desne noge v stegnu 1 586,00
120,00
230,00
Dalum
Kroj nesreče
46. 30. 11. V pobočju Malega Stola
ime in priimek
Janez Palovšnik Stanka Dolar
poklic
uslužbenec usluf bnnnc
rojen
21. 1. 1932 12. 8. 1928
P O N E
rojstni kraj
Lesce Zabreznlea
47. 25. 12.
Na Vršiču
48. 25. 12 Pod Kisovcem
na Veliki planini
49. 31. 12. Na Zavcarjovcm vrhu na Kozjaku
Mira Sever Vladimir Zdašar
Morija Jamšck
uslufbenka
4. 3. 1932
upokojenka
11. 1. 1952 1931
LJubljana
Ljubljano
Ljubljana
50. 11. 1. V severni steni — Jeslhovi Tine Ooričcr smeri v Sltah	Uhan Viktor
51. 7. 2.
52. 19. 7.
53. 11. 8.
54. 28. 8.
V Kamniški Bistrici
Aleji Plankar Vili Spruk Franc Marklč
Pod Triglavsko sev. steno	Polde Talar
Zvone Andrejčič
Na Jelovici — Rovtarici
Frida ŠiSka
Na področju Špika
Vladimir Večerič
študent študent
1. 11. 1941 15. 4. 1942
sliko-plsskar vajenec
15. II. 1743 9. 11. 1959
upokojenka 21. 6. 1887
študent
2. 1. 1945
P O I Z V E D O
Javorje Št. Rupert
Zg. Sorica Ljubljana
Kranj
Pcdr. Slatina
55. 4. 9.
Na področju Špika
Vladimir Večerič
študent
2. 1. 1945
Pcdr. Slatina
Poleg navedenih gorskih nesreč je bilo v letu 1966 na področju Pohorske vzpenjače še 119, žičnice r.a Spanovern vrhu 13. žičnice na Vel. planini 23, žičnice na Vt>glj 35. ličnice na ViUuncu <0 in žičnice na Zelenici 108 «Istih smučarskih nesreč z raznimi poškodbami. Pri reševanju so v večini primerov sodelovali gorski reševulci -GRS-.
SREČENCI
državljanstvo
stalno bivališče
Jug. Jug.
Jug.
Jug.
Lesce 155 Zabreznica 57
Ljubljana, Titova 132
Ljubljana,
Strossmajerjeva 30 a
Jug. Ljubljana, Tilova 6
Vzroki nesreče
padec pri smučanju
padec pri smučanju
Po 5 kod ba
na lovu pri sestopanju na poledenelem terenu sta padla v sneg, pri drsenju po snegu pa sprožila snežni plaz, ki ju je nesel še okrog 100 m navzdol
smrtna
poSkodba prsnega koša in leve rake
padec pri smučanju
izpah levega kolena
zlom gležnja
Stroški posamezne reševalne akcije N din
2 565,39
dvakratni zlom leve noge nad	113,60
gležnjem
350,00
V A L N t AKCIJE
Jug. Ljubljana,
Bizovik 113 Jug. Ljubljana,
Prešernova 30
Jug. Kamnik Jug. Kamnik Jug. Kamnik
Jug. Jug.
Kranj, Trojarjeva 6
Ljubljana, Poljska pot 99
Jug. Kranj
Jug. Novi Sad
Jug. Novi Sad
akcija se Je pričela na proinjo staršev, ker se nista v dogovorjenem času vrnila iz stene
akcije pričela, ker se niso pravočasno vrnili iz ture na Grln-tovec
akcija pričela, ker se nista pravočasno vrnila iz stene
se je izgubila pri nabiranju gob
brez poškodb
so se sami vrnili brez poškodb
pogrešana sta v času akcije tretji dan po vstopu v steno prišla sama po poti čez Prag v Vrata
izčrpano našli na cesti
pogrešan od 14. 7. 1965, ko je bil na počitnicah na Sred* njem vrhu in sam odšel v gore
brez uspeha
15 gorskih reševalcev ponovno Iskalo pogrešanega
brez uspeha
210,00
60,00
91,65 160.00
641,40
Skupni stroški vseh akcij N din 18 837,23
PREGLED KAPACITETE, OBISKOV
Planinsko postojanka
o ■ O a.
E o
■o 5
a ~
1.	Koda pod Voglom Jul. Alpe	1530
2.	Blejska koča na Llpanci'	,,	1633
3.	Dom planincev MURKA na Bledu	„	SOI
4.	Okrepčevalnica na Straf i	,,	636
5.	Koča dr. Janeza Mencingerja	,,	805
6.	Vodnikov dom na Velem polju	,,	1S03
7.	Koča pod Bogatinom	,,	1513
8.	Koča na Uskovnicl	„	1138
9.	Koča Zlatorog v Trenil	„	622
10.	Dom na Predelu	„	1156
11.	Dom Petra Skalarja ne Kaninu	„	1811
12.	Koča na Mangrtu	„	2072
13.	Alfeiev dom v Vratih	„	1015
14.	Dom Planika pod Triglavom	,,	2403
15.	TržaSka koča na Dollču	„	2120
16.	Dom Valentina Staniča pod Triglavom	„	2332
17.	Kovinarska koča na Zcsipski planini	„	892 IS.	Erjavčeva koča na Vršiču	„	1515
19.	Tičarjpv dom na Vršiču	,,	1620
20.	Kočo pri Itvlru Soče	„	876
21.	Bivak I [Vel. Dnina)	„	2180
22.	Bivak II (Pod Rokavi)	„	2140
23.	Bivak III (Za Akom)	„	134«
24.	Bivak IV (Na Ruiju)	„	1980
25.	Bivak na Zadnjem Voglu	,,	1440
26.	Koča v Martuljku	„	930
27.	Zovetiiče pod Spičko	„	2050
28.	Dom na Vršnem	„	610
29.	Koča v Krnici	„	1218
30.	Mihov dom no Vršiču	,,	1150
31.	Koča na Gozdu	„	1226
32.	Litostrojska koča na Soriški planini	„	1307
33.	Dom na Komni	„	1520
34.	Koča pri Savici	„	660
35.	Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih	p|	1683
36.	Triglavski dom na Kredarici	„	2515
37.	Planinski dom Tamar	„	1108
IN NOČITEV PLANINSKIH POSTOJANK V LETU 1966
Kopa;, lefišč	Stcv. obiskovalce» Število nočitev
V upravi				9			£	JE	
planinskega društva	0 — — 4> J •» v o £ a	>ts S'S	'5* a M tO	. e ° S ll	S u i i .ES	Skupaj	•W O E O ■o	il	Skupaj
Avtomontaža Ljubljana	_	13	13	651	_	651	861	_	861
Bled	2'.	28	52	1 586	78	1 664	426	ID	436
Bled	2	10	12	32 038	102	32 140	1 350	102	1 452
Bled	—	—	_	4 235	7 865	12 IM	—	—	—
Bohinjska Bistiica	—	7	7	1 606	—	1 606	37	—	37
Bohinj - Srednja vas	33	20	53	4 776	177	4 953	1 293	214	1 507
Bohinj - Srednja vos	3»	15	54	4 020	82	4 102	1 226	131	1 357
Bohinj - Srednja vos	37	8	45	2 644	143	2 787	898	27	925
Bovec	8	26	34	4 467	618	5 085	316	35	351
Bovec	4	10	14	7 257	1 280	8 537	76	124	200
Bovec	• 7	68	85	598	55	653	294	14	308
Bovec	13	12	30	4 471	1 316	5 787	247	311	558
Dovje - Mojstrana	27	133	160	12 954	1 551	14 505	4 906	1 551	6 457
Gorje pri Bledu	20	44	64	4 404	1 579	5 983	1 326	263	1 589
Corje pri Bledu	24	21	45	4 316	1 814	6 130	1 1S6	311	1 467
Javornik - Koroška Beia	48	22	70	3 424	523	3 947	1 862	276	2 138
Jevornlk - Koroška Bela	12	15	27	4 081	221	4 302	541	17	558
Jesenice	48	10	58	8 273	242	8 512	5 234	242	5 476
Jesenice	76	_	76	6 668	152	6 820	2 383	152	2 535
Jesenice	—	10	10	4 997	21	5 018	186	21	207
Jesenice	—	4	4	25	—	25	21	—	21
Jesenice	—	5	5	48	—	48	48	—	48
Jesenice	—	8	8	70	6	76	70	6	76
Jesenice	—	6	6	72	—	72	72	—	72
Jesenice	_	10	10	95	—	95	84	—	B4
Jesenice	—	1«	16	170	10	180	153	10	163
Jesenice	—	6	6	1 099	144	1 243	713	144	857
Kobarid	6	15	21	1 673	90	1 763	86	4	90
Kranjska gora	8	15	23	1 034	38	1 072	143	38	181
Kranjska gora	2	15	17	1 822	15	1 843	326	15	»1
Kranjska gora	12	28	40	2 352	131	2 483	649	131	780
Litostroj Ljubljane	52	18	70	14 360	1 500	15 B60	1 820	260	2 080
	70	20	90	6 112	266	6 378	7 393	360	7 753
Ljubljana - matica	—	26	26	3 399	128	3 527	1 233	133	1 36«
Ljubljana • matica	62	53	115	5 724	672	6 396	3 110	733	3 843
Ljubljana - matica	68	56	124	3 902	70»	4 611	3 617	789	4 406
Medvode	M	26	65	2 405	394	2 799	3 155	514	3 669
38.	Gomisčkovo zavetišče rva Krnu
39.	Dom dr. Klernenta Juga v Leperii
40.	Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti
41.	Poštarska koča na Vršiču
42.	Zasavska koča na Prehodavcih
43.	Pogačnikov dom pri Kriških jezerih
44.	Koča na planini Raior
45.	Zavetišče na Globoki
46.	Planinski dom na Vogarju
47.	Koča na Poreznu
46.	Koča na Črnem vrhu nad Novaki
49.	Zavetišče na Robidenskem brdu
50.	Zavetišče Ravne
51.	Zavetišče v Peča h
52.	Planinski hotel na Smarjetnl gori
53.	Slavkov dom na Golem brdu
54.	Dom na Golki ravni2
55.	Dom na Lubniku
56.	Koča na Ratitovcu
57.	Zavetišče Farji potok
58.	Zavetišče pri Bertu v Drazgašah
59.	Zavetišče Urban v Drazqosah
60.	Zavetišče Prtovč
61.	Zavetišče Lajše
62.	Dom Pristava na Javornilkem rovtu
63.	Prešernova koča na Stolu
Predgorje Jul. Alp
Karavanke
64.	Zavetišče GRS na S pan oven vrhu
65.	Dom na Ped
66.	Koča na Pikovem (Podpcca)
67.	Zavetišče v Heleni
68.	Zavetišče Mihev v Podpeci
69.	Dom na Uršlji gori
70.	Poštarska koča pod PleSivcem
71.	Valvazorjev dom pod Stolom
72.	Roblekov dom na BegunjiČici
73.	Koča na Naravskih ledinah
74.	Gostišče Kriian
75.	Dom na Kofcah
76.	Dom na Zelenici
77.	Prehodno planinsko zavetišče v TriiČu
78.	Dom v Logarski dolini z dependanso
79.	Frišaufov dom na Okrešlju
80.	Koča GRS na Okreilju
Kom. Alpe
' Od 9. 10. dalje zaprta. ? Odprta 19 . 6. 1966.
Novo Gorica	—	25	25
Novo Gorica	26	12	38
Podbrdo	17	13	30
PTT Ljubljano	3	22	25
Radeče pri Zidanem mostu	—	22	22
Radovljica	40	32	72
Tolmin	1«	24	40
Tolmin	—	2	2
Železničar Ljubljana	35	—	35
Cerkno	17	—	17
Cerkno	14	—	14
Cerkno	2	—	2
Cerkno	2	—	2
Cerkno	—	—	—
Kranj	U	—	48
Medvode	20	—	20
Radovljica	15	—	15
Skofja Loka	22	—	22
za Selško dolino v Železnikih	10	29	39
za Selško dolino v Železnikih	—	—	—
za Selško dolino v Železnikih	2	—	2
za Selška dolino v Železnikih	—	—	—
za Selško dolino v Železnikih	—	—	—
za Selško dolino v Železnikih	—	—	—
Javornik - Koroška Bela		27	33
Odbor za gradnjo Prešernove	—	—	—
koče nc Slolu			
Postaja GRS Jesenice	—	8	8
Mežica	81	59	140
Mežica	6	—	6
Mežica	—	—	—
Mežico	—	—	—
Preval je	50	—	50
PTT Maribor	17	10	27
Radovljica	44	—	44
Radovljica	27	40	«7
Ravne na Koroškem	It	—	1«
Slovenjgradec	6	—	«
Tržič	23	6	29
Tržič	<2	—	62
Tržič	—	—	—
Celje	KI	—	161
Celje	44	60	104
Postaja GRS Celje	—	B	8
1 080	116	1 196	405	46	451
1 291	139	1 430	314	37	351
3 530	79	3 609	351	—	351
6 729	357	7 086	742	355	1 097
3 229	281	3 510	«59	126	785
3 480	923	4 403	1 134	1 364	2 498
2 537	37	2 574	737	37	774
		ne evidentira			
1 325	—	« 325	186	—	186
2 110	—	2 110	172	—	172
3 186	3	3 189	152	3	155
3 168	—	3 168	10	—	10
2 703	—	2 703	—	—	—
2 293	—	2 293	—	—	—
15 388	452	15 840	757	401	1 158
13 916	23	13 936	1«8	10	178
2 500	—	2 500	215	—	215
3 958	34	3 992	299	—	299
3 930	—	3 900	320	—	320
630	—	630	—	—	—
1 850	—	1 850	—	—	—
2 125	—	2 125	—	—	—
1 560	—	1 560	—	—	—
1 053	—	1 053	—	—	—
1 215	11	1 226	943	11	954
2 535	—	2 535	—	—	—
274	_	274	87	_	87
3 128	14	3 142	2 403	14	2 417
1 461	2	1 «3	—	—	—
3 480	—	3 480	—	—	—
3 »93	27	3 120	—	—	—
5 423	72	5 495	1 540	—	1 540
2 954	31	2 985	277	—	277
3 420	—	3 420	889	41	930
1 708	13	1 721	5B7	13	600
4 334	—	4 334	285	—	285
4 977	15	4 992	—	—	—
2 854	14	2 868	1 437	—	1 437
12 001	90C	12 901	6 200	326	6 526
11 052	—	11 052	—	—	—
42 157	2 855	45 012	7 602	1 287	8 889
15 850	878	16 728	1 797	165	1 962
ni poslovala
Planinska postojanka
2 "9 o ! O a
B ?
o« Z »
SI.	Kocbekov dom na Korošici	i*	1808
B2.	Mozirska koča na Golteh z Depandanso	r*	1344
U.	Bivak pod Ojstrico		1800
M.	Koča na Smrekovcu	„	1377
85.	Češka koča na Spodnjih Ravneh	„	1545
86.	Cojzova koča na Kokrskem sedlu	tv	1791
87.	Kača na Jermanovlh vratih		1884
86.	Bivak v Kočni	r*	1952
89.	Dom Kokrskega odrede na Kolišču	ii	1540
90.	Koča no Kriški gori	ii	1582
M.	Zavetišče na Mali Poljani	„	1100
»2.	Zavetišče v Gozdu		864
»3.	Dom v Kamniški Bistrici	M	601
»4.	Bivak pod Skulo	M	2104
95.	Koča na loki pod Raduho	ti	1520
96.	Okrepčevalnica Igla	„	750
97.	Zavetišče Grohat na Raduhi	it	1382
9«.	Zavelišč« pri Pucu	ii	730
99.	Koča pod Olševo	ii	1250
100.	Zavetišče pod Ojstrico		1206
101.	Andrejev dom na Slemenu	„	1096
102.	Dom pod Storilčem	|p	110»
103.	Bivak v Storžiču	fB	1750
104.	Zavetišče na Bistriški planini		1050
105.	Kostanjčeva kočo na Dobrči	Predgorje	1520
106.	Koča na Mali planini	Kam. Alp	1447
107.	Dom na Veliki planini	„	1560
108.	Dom na Meraini planini	„	1508
109.	Koča na Starem gradu	i*	583
110.	Dom na Krvavcu	11	1700
111.	Koča ob žičnici na Krvavcu	lw	1495
112.	Mengeška koča na Gobavici	ii	440
113.	Dom na Resevni	l(	682
114.	Zavetišče na Resevni z razglednim stolpom	n	682
115.	Mariborska koča na Pohorju z razgl. stolpom	Pohorje	1040
116.	Ribniška koča na Pohorju	ii	1530
117.	Koča na Pesniku	a	1100
11«.	Koča na Pesku	M	1382
119.	Koča na Osankarici	ii	1160
Kapcc. ležišč	Stev. obiskovalcev Število nočitev
V upravi planinskega društva	število postelj	število ležišč	Skupaj	* B C ° S ?! —i «i	> v i 6 .£ S	Skupaj	domačih	£ IS m o e .12	Skupaj
Celje	23	36	5»	2 443	89	2 532	618	41	659
Celje	94	64	158	3 532	115	3 647	713	62	775
Celje	4	—	4	114	—	114	62	_	62
Črna na Koroškem	62	—	62	5 152	33	5 187	2 301	26	2 327
Jezersko	29	20	49	4 980	25	5 005	998	27	1 025
Kamnik	29	24	52	1 850	77	1 927	983	108	1 091
Kamnik	26	20	46	1 346	94	1 440	674	96	770
Kranj	—	6	6	50	—	50	26	—	26
Kranj	24	30	54	2 335	3	2 340	TOO	5	705
Križe pri Tržiču	10	30	40	3 328	16	3 344	215	—	215
Križe pri Tržiču	—	3	3	1 056	_	1 056	52	—	32
Križe pri Tržiču	3	—	3	2 822	22	2 844	16	—	16
Ljubljano - malica	36	—	36	23 033	283	23 316	2 604	409	3 013
Ljubljana - malica	—	6	6	50	—	50	43	—	43
Luče ob Savinji	9	22	31	1 768	3	1 771	363	3	366
Luče ob Savinji	—	_	—	9 736	—	9 736	—	—	—
Mežica	7	—	7	693	—	693	64	—	64
Mežica	—	—	—	1 812	—	1 812	_	—	—
Solčava	—	—	—	625	34	659	—	_	—
Solčava	10	20	30	1 341	54	1 395	54	—	54
Šoštanj	46	22	68	2 723	20	7 743	257	20	277
Tržič	SO	18	68	4 21»	—	4 219	2 120	—	2 120
Tržič	3	6	9	122	—	122	69	_	69
Tržič	—	—	—	945	—	945	—	—	—
Tržič	_	21	21	1 177	—	1 177	405	—	405
Cmuče	—	20	20	1 235	2	1 237	760	4	764
Domžale	1»	28	47	9 936	—	9 936	2 346	—	2 346
Gornji grad	30	40	70	2 881	—	2 881	375	—	37S
Kamnik	16	g	24	17 123	5	17 128	988	—	9B8
Kranj	110	40	150	41 220	—	41 220	3 883	Ill	3 994
Kranj	—	_	—	13 960	—	13 960	—	—	—
Janeza Trdine Mengeš	4	—	4	9 436	—	9 436	61	11	72
Šentjur pri Celju	12	—	12	2 708	42	2 750	32	—	22
Šentjur pri Celju	2	—	2			ni poslovalo			
Maribor - matica	IS	50	65	22 529	79	22 608	14 502	7»	14 581
Maribor - malica	30	30	60	10 853	39	10 892	S »00	39	5 939
Maribor - malica	S	4	12	3 012	56	3 068	»5	6	101
Oplotnica	30	—	30	2 899	20	2 »19	263	20	283
Oplolnica	—	—	—	4 930	225	5 155	—	—	—
120.	Ruška koča (Tinetov dom)	n	1250
121.	Dom pri Treh kraljih	a	1200
122.	Koča pod Kremžarjevim vrhom	a	1161
123.	Grmovškov dom pod. Vel. Kopo	a	1577
124.	Razgledni stolp na Rogli	M	1517
125.	Dom Zarja na Pohorju3	M	120»
127.	Koča Planine	It	1010
127.	Koča na Roglji		1481
128.	Dom pod Brinjevo goro	II	450
129.	Dom na Boču z razglednim stolpom	Bo i	69 8
130.	Koča Tromejnik na Doliču4	Goričko	400
131.	Dom Kozjak	Kozjak	705
132.	ZcvetiSče šober	i.	323
123.	Koča na Žavcarjevem vrhu		914
134.	Zavetišče Podlipje		840
135.	Dom na Paškem Kozjaku	Paski Kozjak	970
136.	Koča na Bohorju	Zasavje	935
137.	Celjska koča	■ i	750
133.	Dom v Gorah	ii	791
139.	Koča na Kolu	i*	956
140.	Koča na Kumu	ii	1219
141.	Dom na Smohorju	i*	774
142.	Tončkov dom na Lisci	**	947
143.	Dom na Jančah	ii	794
144.	Zavetišče Lovrenc		711
145.	Gasperjeva koča nad Vel. Kozjem	■i	513
146.	Zavetišče na Kopitaiku		914
147.	Dom na Mrzlici	.i	1119
148.	Koča na Zasavski gori	.i	•49
149.	Coparjeva koča na Čemšeniški planini	„	1206
150.	Dam na Falomu	Gorjanci	725
151.	Dom Vinka Paderšiča	■i	822
152.	Dom na Mirni gori	Dolenjsko	1048
153.	Gostišče v Črmosnjicah	gričevje	520
154.	Bife na kolodvoru v Črnomlju	i.	156
155.	Koča pri Jelenovem studencu	■i	850
156.	Dom na Govejku	Polhograjski	812
157.	Dom na Goropekah	dolomiti	742
158.	Zavetišče rta Planini z razgl. stolpom	M	733
159.	Iztokova koča pod Golaki	Trnovski	1260
160.	Koča na čavnu z razgl. stolpom	gozd	1239
161.	Koča pri izviru Hublja	n	250
162.	Koča Kekec na Katarini	n	30«
7 V u o revi društva od 1. 11. 1966.
4 Se v adaptaciji.
Ruše pri Mariboru
Impol Slovenska Bistrica
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec
Slovenske Konjice
TAM Maribor
Vuzcnica
Zreče
Zreče
Peljčane
Murska Sobota
Kozjak Maribor
Kozjak Maribor
Maribor - matica
Vurenlca
Velenje
Bohor Senovo
Celje
Dol pri Hrastniku Hrastnik Kum Trbovlje Laško
Lisca Videm - Krško Litija
Radeče pri Zidanem mostu Radeče pri Zidanem mostu Rimske Toplice Trbovlje
Zagorje ob Savi
Zagorje ob Savi
Kostanjevica na Krki
Novo mesto
Črnomelj
Črnomelj
Črnomelj
Kočevje
Obrtnik Ljubljana 2iri
Vrhnika Ajdovščina Ajdovščina Ajdovščina Nova Gorica
17	25	42	V 666	391	10 057	923	21B	1 141
39	14	53	71«	—	716	268	—	268
10	19	29	1 198	15	1 213	63	—	63
31	20	51	5 449	39	5 487	514	39	553
				ne evidenli ia				
27	13	40	269	18	237	115	18	133
1	6	7		od 13.	6. 1965 ne posluje			
29	1«	39	3 »67	83	4 050	514	28	542
—	—	—	4 553	—	4 553	—	—	—
45	22	67	5 083	55	5 135	1 222	—	1 222
—	42	42	35	—	35	13	—	13
21	8	29	2 093	Z73	2 371	239	73	311
—	—	—	3 795	—	3 795	—	—	—
7	17	21	3 708	10	3 718	1 890	—	1 803
—	—	—	1 713	—	1 713	—	—	—
40	—	40	1 253	—	1 253	381	—	381
34	17	51	7 727	—	7 727	804	—	804
S3	10	63	8 526	81	8 697	773	18	791
59	33	91	8 385	268	8 653	486	52	538
42	41	83	6 335	1	6 336	1 123	87	1 210
19	8	27	5 073	19	5 092	327	—	327
25	25	50	2 207	7	2 214	1 116	—	1 116
19	9	28	5 422	71	S 493	1 380	99	1 470
37	17	54	3 310	' —	3 310	368	—	368
—	—	—	1 907	—	1 997	—	—	—
2	—	2	«9	63	502	—	—	—
4	—	4	4 052	—	4 052	—	—	—
74	27	101	6 878	99	6 968	2 837	28	2 865
25	28	S3	S 152	22	S 174	411	—	411
16	12	28	1 702	10	1 712	—	—	—
6	—	6	1 079	—	1 079	24	—	24
ia	12	30	2 064	—	2 064	346	—	346
24	18	42	6 476	88	6 564	1 350	50	1 400
6	—	6	784	12	796	123	65	183
				ne evidentira				
5	8	13	1 055	33	1 038	105	7	112
28	8	36	4 108	—	4 108	401	—	401
10	30	40	5 281	81	5 362	215	81	296
—	—	—	3 120	—	3120	—	—	—
—	12	12	IIS	—	115	_	—	—
8	16	24	2 283	273	2 556	113	16	129
—	—	—	3 895	56	3 951	—	—	—
18	_	18	7 280	9 220	16 500	123	170	293
Knpne. ležišč	Slo», obiskovalcev Število nočitev
o
Zap. it.	Planinska postojanka	Gorski predel	M O E 5 -o = a,v, Z >	V upravi planinskega društva	0 — n v 18 »n a.	število ležišč	C o. s _* t/l	> o II	»«ujez -OUI	Skupaj	domačih	X s VI .Is	Skupaj
163.	Zavetišče na Sivki	Idrijsko	1006	Idrija		_	_	176	_	176	_	_	_
164.	Zavetišče na Jelenku	hribovje	1106	Idrija	—	—	—	301	16	315	—	—	—
165.	Zavetišče na Hleviški planini	K	907	Idrija	6	—	6	800	36	836	31	4	35
16«.	Piinatova kača na Javorniku	II	1240	Idrija	10	—	10	405	53	458	44	5	49
167.	Planinski dom Rudar Vojsko	11	1030	Idrija	35	7	42	1 802	93	1 895	437	65	502
168.	Zavetišče na Svinšcakih	Snežnik	1242	Ilirska Bistrica	—	8	8			še v adaptaciji			
169.	Zavetišče na Vel. Snežniku	„	1796	Ilirska Bistrica	—	14	14	1 748	189	1 9J7	24	—	24
17«.	Tumova koča na Siavriku	Tržaško-	1028	Koper	6	23	29	3 180	1 104	4 284	52	37	89
171.	Stcrijkova koča na Trstelju	Komertski Kras	642	Nova Gorica	—	12	12	3 008	160	3 168	22	—	22
172.	Vojkova koča na Nanosu	Nanos	1248	Fostojno	3	30	33	« 832	749	7 581	302	90	392
173.	Fuilanovo zavetišče pri Abramu	ii	915	Vipava	—	—	—	500	5	503	—	—	—
174.	Koča Mladika nc Pečni rebri	Notr. Kras	710	Fostojna	—	—	—	6 322	379	6 701	—	—	—
175.	Dom na Slivnici	"	1114	Cerknica	43	—	43	5 137	98	5 235	1 311	98	1 409
Inozemski oblsknva'cl planinskih postojank		so bili iz naslednjih držav: 5 Nemčije, 1341 iz Ang'tje, 363 iz Poljske, 239 iz Švico,	20 782	Skupaj	3 228	2 387	5 615	765 619	44 697	810 316	141 220	13 580	154 800
iz Italije. 10 384 iz Avstrije, 7338 iz Zahodni Nizozemske, 9?4 Iz CSSR, 441 iz Francije, i			1304 Iz 278 iz	V letu 1965:	3 056	2 360	5 416	810 085	56 548	866 633	133 228	14 590	147 818
Belgije, 190 iz ZDA. 149 iz SSSR. 140 iz Modžars<e, £1 i? Donskn, Vzhodne Nemčije, 68 Iz Kanade, 39 iz Švedske, 11 iz Avstralije, 10 iz			70 Iz Romu-	V letu 1966:	3 228	2 387	5 615	765 619	44 697	810 316	141 220	13 580	154 800
nije, 9 iz Grčije. 3 iz Tunisa, 2 iz Bolgarije. 2 iz Gvineje. 2 iz iirccio, 2 Iz Luxemburga, 2 i? Maroka, 2 iz Peruja, 1 iz tgipta, 1 iz Finske. 1 iz Libanona in 1 iz Nove Zelandije.				Razlika:	+172	+27	+ 199	—44 466-	-11 851	—56 317	+ 7 992	—1 010	+ 6 982
ISTRA-BENZ
KOPER
drugo največje trgovsko podjetje za promet z nafto in naftnimi derivati v Sloveniji, vas vabi, da obiščete bencinske servise, kjer boste solidno postreženi.
Delovni čas servisov »Istra-benz« je:
Ivančna gorica	NON-
Stari trg pri	Ložu NON-
Kozina	NON-
Podgrad	NON-
Koper I.	NON-
Koper II.	NON-
Izolo	NON-
škofije I.	NON-
Škofije II.	NON
Piran	od 5.
Piran — jahte	od 5.
Buje	od 5.
Umag	od 5.
Novigrad	od S.
Divača	od S.
STOP STOP STOP STOP STOP S i OP STOP STOP STOP
ure do 22. ure ure do 22. lire ure do 22. ure ure do 22. ure ure do 22. ure ure do 22. ure
Lazaret (predvidoma bo izročen prometu v prvi polovici novembra) posloval bo NON-STOP.
Postojna (pri odcepu glavne ceste v Pivko-jamo bo predvidoma izročen prometu v januarju 1968) in bo posloval NON-STOP.
Poleg vseh navedenih benzinskih servisov, posluje
glavno skladišče v Kopru
služba plinov
predstavništvo v Ljubljani, Gosposka 3
prodajalna avtomateria-lov in maziv v Ljubljani, Gosposka ul. 3
od 6. do 15. ure od 6. do 15. ure
od 8. do 15. ure
od 8. do 15. ure (telefon 22-487)
Vselej imamo na zalogi sortirano blago vseh zvrsti naftnih proizvodov in avtc-materialov.
'i
lüttaiii s*

VELEBLAGOVNICA
GENTROMERKUR
Ljubljana, Trubarjeva 1
4 etaže
pomične stopnice
Vabimo vas na ogled in nakup edinstvene opreme za vse vrste športa in ribolov.
V posebnem športnem oddelku veleblagovnice vom nudimo izdelke domače proizvodnje, kakor tudi iz uvoza, tako za rekreacijo kakor tudi za vrhunske športe.
Priporočamo se!
SjOUXX
urnro
PiHH!Hitii;iMHiiiMini:iiM
izdeluje poleg kvalitetnih pnevmatik
klinaste jermene
od 450-14 000 mm
prometne stožce, blatnike za
kamione
cevi
gorske podplate tehnične predmete itd.
Poslužujte se naših prodajaln!
NAŠ NOVI PROIZVOD
hladno oblikovani jekleni profili za finalizacijo poizvodov metalopredelovalne industrije. Izdelujejo se iz toplo in hladno valjanih trakov. Bazna jekla za HOF so mehka (npr. C. 0146), nizko ali visoko legirana, odporna proti koroziji in atmosferskim vplivom ali specialna jekla
C PROFILI L PROFILI U PROFILI KOTNI PROFILI ROLETNI PROFILI OMEGA PROFILI
HOP predstavljajo napredek v tehnologiji oblikovanja zelo kompliciranih profilov, so popoln proizvod, ki omogoča oblikovanje vseh vrst in poceni konstrukcijske izvedbe
# Železarna Jesenice
^Vtf	JESENICE NA GORENJSKEM, TELEFON 82-244. TELEX 31-196