Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. PoStno-čekovnl rač. 10.003.
Cene inseratom: cela straU Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, »/.. strani Din 125.^, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20<
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravnišivo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Nekateri listi so objavili vest, da se bodo občinske volitve v dravski banovini vršile 24. spetmbra. Ta vest je, kar kar se tiče Slovenije, preuranjena. Tega dne se volitve ne morejo vršiti, ker se mora po zakonu dan volitev in kraj, kjer se po posameznih občinah glasuje, objaviti najmanj 30 dni pred dnem, določenim za volitve. Vršile pa se bodo v bližnji bodočnosti, kar tudi potrjuje dejstvo, da je bil banovinski svet sklican na sejo v Ljubljano 4. septembra, da predpiše po zakonu o občinah uredbo o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o postopanju pri glasovanju. Spričo tega hočemo v naslednjem prinesti najvažnejše določbe občinskega reda, objavljenega v »Službenem listu« dne 29. aprila 1933.	*rJEk
Kako volimo občinski odbor?
Posamezne občine dobijo toliko odbornikov:
1.	Občine, v katerih je število prebivalcev manjše ko 3000, imajo 18 odbornikov;
2.	občine od 3000 do 5000 prebivalcev dobijo 24 odbornikov;
3.	občine od 5000 do 8000 prebivalcev 30 odbornikov;
4.	občine od 8000 prebivalcev ali več pa 36 odbornikov.
Občinski odbor volimo s splošnim, enakim, neposrednim in javnim glasovanjem. Volitve se vršijo po kandidatnih listah, ki morajo vsebovati toliko kandidatov in namestnikov, kolikor ima občina odbornikov.
Volilno sposobnost imajo vsi prebivalci, ki so vpisani v volilni imenik občine.
V volilni imenik se vpiše vsak moški državljan, če je dovršil 21. leto starosti in če je najmanj šest mesecev nastanjen v občini; to ne velja za državne in samoupravne uslužbence, ki se vpišejo v volilne imenike one občine, v kateri imajo svoj službeni sedež.
Začasno izgubijo volilno pravico: 1. oni, ki so obsojeni na robijo ali na zapor, daljši od enega leta dni, dokler se ne vrnejo v pravice; 2. oni, ki so obsojeni na izgubo častnih pravic, za čas, dokler traja ta kazen; 3. oni, ki so v stečaju (konkurzu); 4. oni, ki so pod skrbstvom in 5. oni, ki so z razsodbo izgubili volino pravico zaradi volilnih kaz-njivih dejanj.
Županstva izvršijo vsako leto v januarju popravke volilnih imenikov, te-
kom februarja odnosno marca sodišče volilne imenike potrdi. Potrjeni volilni imenik ostane stalno razgrnjen pri županstvu in pri okrajnem sodišču. Vsakdo ima pravico volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti, ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek.
Glasovati smejo samo oni, ki so v volilnem imeniku.
Kdo ne morea kandidirati za občinskega odbornika?
Občinski uslužbenci; uradniki tistih oblastev, ki vodijo neposredno nadzorstvo nad občino; tisti, ki so z občino v pravdi; občinski dobavitelji, zakupniki občinske imovine; tisti, ki brez upravičenega razloga niso sprejeli odborniške dolžnosti ob poslednjih volitvah; tisti, ki stalno uživajo vzdrževanje in podporo iz občinskih ali drugih javnih sredstev; tisti, ki so s predsednikom ali člani uprave v krvnem sorodstvu do vštetega 4. kolena. Duhovniki, osebe, ki ne govorijo ali pišejo službenega jezika, in osebe, ki so v aktivni državni ali samoupravni službi, ne morejo biti postavljeni na kandidatno listo na prvih šestih mestih kandidatne liste.
Drugih trajnih omejitev pasivne volilne pravice zakon ne določa. Le v enem slučaju ne morejo biti pri prvi naslednji volitvi izvoljeni oni, katere je ban razrešil po §§ 129 in 130 zakona o občinah. Ta zakon je razglašen v »Službenih novinah« dne 15. aprila 1933 in je stopil v veljavo 60. dan po razglasitvi, to je dno 15. junija 1933. Oni bivši občinski odborniki, ki so bili razrešeni po 15. juniju 1933, bi po besedilu § 132 tega zakona ne mogel biti izvoljeni za občinskega odbornika pri prvih naslednjih volitvah.
Da bodo imeli naši čitatelji jasnost o tem, hočemo v naslednjem doslovno navesti oba dva člena, ki se glasita:
§ 129. Ban razreši predsednika občine, člane občinske uprave in odbornike, ko se ugotovi, da nimajo pogojev, ki se zahtevajo v tem zakonu. Ban more po predhodnem zaslišanju razrešiti predsednika občine, člane občinske u-prave, poedine odbornike ali ves odbor, ako svojih poslov ne vršijo v redu. Ostanejo pa na svojih položajih do pra-vomočnosti odločbe. Proti odločbi bana je dopustna pritožba na upravno sodišče v roku osmih dni, proti razsodbi slednjega pa ni nadaljnega pravnega sredstva.
§ 130. Nadzorno oblastvo zadrži izvr-< šitev rešitev in izjav občinskega odbora, občinske uprave, predsednika občine ali krajevnega odbora, ki so važnim občnim državnim interesom škodljive. Ban more radi takih rešitev in izjav, razrešiti občinski odbor, občinsko upravo ali predsednika. Proti tem odločbam o zadržanju, odnosno o razreševanju se more priglasiti v roku 15 dni pritožba na ministra za notranje zadeve, proti čigar odločbi ni nadaljnega pravnega sredstva.
§ 132. Ne morejo biti izvoljene pri prvi naslednji volitvi osebe, razrešene po 2. odstavku § 129, in osebe, razrešene po § 130, ako pri razpravljanju in odločanju niso nasprotovale sprejetju odločbe ali izjave.
Kandidatne lisie,
Kandidatna lista vsebuje:
1.	Rodbinsko in rojstno ime, poklic in stan kandidatov in namestnikov;
2.	datum in kraj izdaje;
3.	podpise predlagateljev.
Kandidatna lista sme imeti svojega
predstavnika ali namestnika v volilnem odboru, kar je treba označiti na kandidatni listi pod imeni kandidatov. Če je v občini več volišč, se določi predstavnik in namestnik za vsako volišče.
Kandidatna lista se preda v dveh izvirnih izvodih okrajnemu sodišču v potrditev in sicer neposredno pri sodišču ali preko županstva vsaj osem dni pred volitvami. Listo predata dva pismena predlagatelja, to je: dva izmed predlagateljev, ki so kandidatno listo podpi-; sali. Z izvirnimi listinami se preda tu-: di pismeni pristanek kandidatov za odbornike in namestnike in po en izvod ¡kandidatne liste brez imen predlagate-i Ijev za vsako volišče. Če je lista preda-. na županstvu, jo mora županstvo po-. slati v 24 urah sodišču. Sodišče pregleda listo v 48 urah in jo potrdi, ko se prepriča, da je sestavljena po predpisih. Če ni po predpisih sestavljena, jo zavrne in obvesti vlagatelje. Odločba sodišč o zavrnitvi in potrditvi kandidatnih list je dokončna. Od sodišča potrjene kandidatne liste se ne smejo več popravljati ali izpreminjati, razven če kak kandidat umre ali izgubi pogoje, določene z zakonom. V tem slučaju pa je sprememba mogoča samo do 3. dna pred volitvami.
Iz navedenega besedila zakona se vidi, da vlaganje kandidatnih list ni vezano na kakšne stranke. Zakon sploh' nikjer ne govori o strankah ali strankinih kandidatnih listah. Torej lahko vlagajo 7.a občinske volitve kandidatna
liste koncesionirane stranke, lahko pa tudi kakršnekoli skupine in volilci v-obče; sodišču to ne more biti razlog, da bi liste ne dovolilo. To je. tudi, kakor znano, stališče zagrebškega bana dr. Peroviča, ki je na seji banovinskega sveta v Zagrebu odklonil zahtevo nekega banovinskega svetnika, da se vlaganje kandidatnih list omeji na priznane stranke. Ban je poudaril, da se morajo vrata občinskega gospodarstva odpreti vsem. Isto je tudi stališče bana primorske banovine dr. Jablanoviča, ki je na seji banovinskega sveta v Splitu 24. avgusta izjavil to-le: »Popolno svobodno bo tudi drugim zakonito političnim strankam (poleg Jugoslovanske nacionalne stranke), kakor tudi vsem drugim volilcem, da izkoristijo pri občinskih volitvah pravice, katere jim daje ustava in zakon.«
Glasovanje, izvolitev.
Dan volitev, kraj, kjer se glasuje, objavi občinska uprava najmanj 30 dni pred dnem, določenim za volitve. Na vsakem volišču posluje volilni odbor treh članov; v občini, kjer je več volišč, posluje tudi glavni volilni odbor, ki sestoji iz vseh predsednikov poedi-nih volišč in enega občinskega odbornika ali namestnika. Predstavniki kandidatnih list imajo pravico prisostvovati poslovanju volilnega odbora in glavnega volilnega odbora ves čas volitev, in podajati pripombe, ki se na zahtevo vpišejo v zapisnik. Voliti sme volilec samo enkrat. Volilni odbor ne sme nikomur zabraniti, da glasuje, kdor je vpisan v volilni imenik. Nobeno oblastvo ne sme v nobenem primeru klicati volilca na odgovor zaradi glasu, ki ga je oddal pri volitvah. Glasovanje traja od 7. do 18. ure. Če nastane nered, volilni odbor lahko volitev prekine; če traja do preko ene ure, se ob 18. uri podaljša volitev za toliko časa. Ob 18. uri, odnosno podaljšani uri glasujejo le tisti, ki so še na dvorišču ali pa v po-

Albanija — italijanska kolonija. Zadnji čas se je Albanija nekaj puntala proti prehudim italijanskim zahtevam. Mussolini pa je tako pritisnil na albanskega kralja, da je pristal na glavne italijanske zahteve. Dne 31. avgusta je izdal vladar Albanije dva ukaza. Prvi ukaz uvaja v vse albanske šole italijanščino kot glavni učni jezik poleg albanskega. Po drugi odredbi mora 80% albanskih visokošolcev posečati italijanske visoke šole, ker Albanija nima vseučilišča. V Albaniji je postala italijanščina uradni jezik in s tem je pre-tvorjena Albanija v italijansko kolonijo.
Kongres nemške narodno-socijalisti-čne stranke (Hitlerjeve) je bil otvorjen dne 30. avgusta v Nürnbergu. Za kongres so se vršile že cele mesece ogromne priprave in se ga je udeležilo okrog 300.000 udeležencev. Ves teden med kongresom so prihajali v Nürnberg po-
BV Dijaki in šolarji že vedo ""^ffl
da dobijo šolske potrebščine in knjige po najugodnejših cenah v prodajalnah
Tiskarne sv. Cirila v Mariboru
Koroška cesia 5 Aleksandrova cesla 6 Kralja Peira trg 4
Letos pa še posebno
bodo kupovali v naših prodajalnah, ko bodo izvedeli nekaj, česar tu še ne moremo povedati. Zahtevajo naj po 1. septembru v naših prodajalkah naša navodila in ne bo jim žal!
slopju volišča. O vsem se mora voditi točen zapisnik. Tista lista, ki je dobila največ glasov, dobi dve tretjini občinskih odbornikov; ostanek pa se porazdeli na druge liste tako, da se število glasov vsake liste deli z 1, 2, 3 in tako po vrsti in vzame z list, ki imajo največji količnik, po vrsti po en odbornik do potrebnega števila. Če pa dobi najmočnejša lista absolutno večino glasov, to je več kot vse druge skupaj, se ji poleg dveh tretjin pridelijo tudi odborniki od ostanka, kakor drugim listam. Če dobita dve listi enako število glasov, se naslednjo nedeljo volitve ponovijo.
Predsednik občine (župan) je oni odbornik, ki je bil izvoljen kot nosilec najmočnejše kandidatne liste. Občinsko upravo (poprej svetovalci) tvorijo predsednik in člani. Število glasov določi občinski odbor po potrebi in glede na število odbornikov in obseg poslov; članov more biti 2 do 5. Člani so drugi in naslednji z najmočnejše liste izvoljeni odborniki.
sebni vlaki, katerih je bilo 400. Popoldne 30. avgusta se je pripeljal v Nürnberg državni kancler Hitler s svojimi sodelavci. Hitlerju so priredili sprejem, kakor doslej še nobenemu nemškemu vladarju. Navzoči so bili vsi člani državne vlade, skoro vsi člani deželnih vlad in vsi državni namestniki po deželah in končno vsi inozemski poslaniki ali njihovi namestniki iz Berlina. Hitler se je zahvalil za sprejem in izjavil, da se bodo vršili vsi bodoči kongresi narodno-socijalistične stranke v Nürnbergu. Nürnberg bo postal središče političnega življenja v Nemčiji, kakor je Berlin središče državnega življenja.
Drznost avstrijskih hitlerjevcev. Dne
29. avgusta so izvršili hitlerjevci skrajno drzen napad na sodne zapore v Ino-mostu, iz katerih so odvedli zaprtega narodnega socijalista Franca Hoferja, ki je bil obtožen zaradi soudeležbe pri atentatu na voditelja tirolske Heimwehr dr. Steidla. Pri ječarju so se zgla-sili trije neznanci. Dva sta bila v uniformi pomožne policije, tretji pa v ci-vilu. Izjavili so, da imajo nalog, prepe-
ljati Hoferja na policijo k ponovnemu zasliševanju. Ječar se je nekaj upiral, nakar so ga pobili na tla. Ko je na hrup prihitel upravitelj jetnišnice s svojo ženo, so tudi ta dva premagali, in nato vse tri zaprli v celico, iz katere so izpustili Hoferja. Pred jetnišnico je čakal avtomobil, v katerem so se naglo odpeljali proti italijanski meji.
Splošna vojaška dolžost v Avstriji. Velesile so pristale glede Avstrije na zopetno uvedbo obvezne vojaške službe. Uvedena bodo novačenja in bodo morali služiti vojake vsi nad 21 let stari državljani. Vojaški rok je določen za pehoto pol leta, za konjico in topništvo eno leto. Avstrija bo lahko na novo iz-vežbala 20.000 mož poleg onih, ki službujejo v poklicni (plačani) vojski. Avstrija pa že sedaj upa, da bo smela opustiti dosedanjo poklicno vojsko in na mesto nje vsako leto poklicati v vojaško službovanje 30.000 rekrutov. Pri polletni kadrski službi bi to značilo, da bi lahko vsako leto izvežbali 50.000 vojakov, s čimur bi bila v Avstriji uvedena splošna vojaška dolžnost.
ROMANJE SLOVENCEV V RIM.
Ped vodstvom slovenskih škofov: la-vantinskega dr. Ivana Tomažiča in ljubljanskega dr. Gregorja Rožmana In nadškofa dr. Antona Jegliča priredita štajerska in kranjska Katoliška akcija romanje v Rim. Odhod iz Ljubljane dne 28. septembra. Odhod iz Rima dne 3. oktobra. V Rimu ostanejo romarji 4 dni. Ogledali si bedo razne cerkve, obiskali grob sv. Cirila, Vatikan in bodo sprejeti od Sv. Očeta. Stroški s prevozom, prehrano in stanovanjem znašajo za III. razred brzeviaka 1400 Din, za i£. razred 17GG Din. Potne liste si preskrbe romarji sami pri okrajnih načeistvih in jih naj pošljejo Katoliški akciji v Maribor do 20. septembra. Romarji iz lavantinske škofije se naj priglasijo pri Katoliški akciji v Mariboru do 12. septembra. Pri prijavi je treba plačati vso svoto.
Papež v nevarnosti. Papež Pij XI. je
24. avgusta predpoldne obiskal svoje
letovišče grad Castell Gandolfo v albanskih gorah blizu Rima. Zjutraj ob 7. uri je več avtomobilov zapustilo vatikansko mesto. V prvem se je vozil guverner vatikanskega mesta markeze Serafini s poveljnikom papeževe žan-darmerije. V drugem papež s svojim vrhovnim komornikom. V drugih so sledili tajni komornikl in nameščenci. Ko je papež dospel v Castell Gandolfo, je natanko pregledal vsa izvršena popravila. Ker se je pred gradom zbralo veliiko ljudstva, je papež šel na balkon ter zbrani množici dal svoj blagoslov. Potem se je vrnil v Vatikan, kamor je dospel ob 10. uri. Med potom se mu je skoro pripetila nezgoda. Ko je namreč avtomobil, v katerem se je vozil papež, privozil na konec vasi Ciampino, je naenkrat padlo sredi na cesto neko vojaško letalo. Malo je manjkalo, da ni treščilo na papežev avtomobil. Zanimivo je, da je isti dan tudi Mussolini bil v smrtni nevarnosti. Udeležil se je namreč kot opazovalec italijanskih vojaških manevrov. Ko se je vračal z manevrov, se je njegov avtomobil na nekem ovinku sestal z nekim velikim vojaškim tovornim avtomobilom. Ko se je avtomobil ministrskega predsednika izognil tovornemu avtomobilu, sta prednji kolesi zdrknili preko roba in avtomobil je začel lezti v prepad. Mussolini je pravočasno skočil iz avtomobila.
Hiilerjevci preganjajo duhovnike.
Nadejati se je bilo, da bodo katoliški duhovniki v Nemčiji po sklepu kon-kordata med rimskim papežem in hit-lerjevsko vlado imeli mir. Te nade se niso izpolnile. Hitlerjevci svojega proti-krščanskega in protiduhovniškega srca ne morejo zatajiti. Iz Nemčije prihajajo vesti, da je divjanje zoper duhovnike, ki se je nekaj časa po sklepu kon'kordata poleglo, zopet oživelo. Župnik v Schonachu na Badenskem je moral zapustiti svojo župnijo. Oblast mu je sporočila, da ne more več jamčiti za njegovo varnost. Ko je odšel od doma, so ga zgrabili ter spravili v zbiralno taborišče. Njegova krivda je, da ni maral hitlerjevskega pozdrava, s katerim so ga učenci pozdravljali. Neki drug duhovnik Kappes je bil odpeljan v zbiralno taborišče (v zapor), ker je nekemu političnemu ujetniku pisal pismo, v katerem ga pomiljuje ter dela pripombe k sedanjemu ravnanju v Nemčiji. Kakor se preganjajo katoliški duhovniki, tako se tudi preganjajo katoliški časniki. V Würzburgu je oblast prepovedala za 3 dni list »Fränkisches Volksblatt«, in sicer radi tega, ker je list pozival katoličane, naj odslej še bolj podpirajo katoliške časnike.
Španska vlada zapira samostanske šole. Framasonsko-socialistična vlada v Španiji je v madridskem parlamentu povzročila sprejem zakona, ki prepoveduje redovnikom in redovnicam pouk mladine v šolah. Sedaj vlada hiti, da ta zakon dejansko izvrši. Ne briga se za to, da bo prav veliko število špan< sluh otrök ostalo brez poukq,. Njej je do tega, da izvaja svoj protikrščanski in proticerkveni program, pa naj ljudska prosveta in blaginja naroda trpi še toliko škodo. Med redovniškimi šolami, ki jih je španska vlada dala zapre-
i ko P"t>em° Pr„, zdoi P0le'\k0 Pde,a do^OV.
in, i" P-P0";' p(0vo ¿ob™'* OP-ono X i**
J.
taVni««10 1

Hi^JP^ SSSSGTJ 10-35
ti, so tudi šole francoskih dominikank, ki so že 50 let plodonosno delovale pri vzgoji ženske mladine po raznih mestih Španije. Zakon proti redovnikom, ki določa zapor vseh redovniških šol, je tudi tem redovnicam vzel možnost, ' da bi nadaljevale svoje izvrstno vzgojno delo med žensko mladino. Med redovnicami, ki sedaj zapuščajo Španijo, je tudi sestra Pavla, ki je poučevala 32 let francoski jezik na gimnaziji v Taragoni. Odhod francoskih redovnic je med ljudstvom, zlasti med razum-ništvom, vzbudil žalost, ki je združena z ogorčenjem nad nekulturnim postopanjem framasonskih in socialističnih zagrizencev.
Romarjem na Goro pri Sv. Petru niže Maribora! Na Malo gospojnico dne 8. septembra je romarski shod na Gori pri Sv. Petru. Red službe božje je sledeč: V četrtek dne 7. septembra ob 6. uri zvečer slovesne večernice, nato pridiga za romarje. Na Marijin praznik

Dve duhovniški imenovanji. Naš g.
škof dr. Ivan Tomažič je imenoval bogoslovnega profesorja dr. Josipa Hoh-njeca za njegove zasluge za bogoslovno vedo in javno katoliško delovanje za
ob petih -zjutraj tiha sv maša, med sv. mašo sv. obhajilo. Ob šestih peta biagoslovna svet? maša po namenu šentantonjevških romarjev, po sv. maši pridiga. Ob o3inih in ob devetih tihe sv. maše. Ob desetih najprej pridiga, nato slovesna levitirana sv. maša. Med rano in pozno službo božjo darovanje za goriko cerkev. Spovedovalo se bo v četrtek pred praznikom od štirih naprej. Ponoči je gorska cerkev odprta za ženske, župnijska cerkev za moške. Na Gospojnico ob pol treh popoldne na Gori večernice.
Petrcvčs pri Golju. Zadnja romarska shoda v tem letu se vršita na Mali Šmaren in na Ime Marijino, dne 8. in dne 10. septembra. Obakrat je sv. opravilo ob 6. in ob 10. uri. Razven tega sta še dve sv. maši in sicer ob 5. in ob 8. uri po dohodu savinjskega vlaka iz Celja. V nedeljo dne 10. septembra, pri prvem sv. opravilu je skupno sv. obhajilo Mari-jansko kongregacije. Častilci petrovške Matere božje, pridite molit za trdno vero in versko značajnost naše mladine!
konzistorijalnega svetnika; rogaškega dekana in svetokriškega nadžupnika Franca Korošcca pa za častnega kanonika. Oba odlikovana gospoda imata velike zasluge za katoliško časopisje na Slovenskem Štajerskem. G. dr. Jos. Hohnjec je že dolga leta vnet sotrud-nik »Slovenskega gospodarja«, g. nad-župnik Korošec je bil pred podelitvijo župnije Sv. Križ pri Rogaški Slatini
Motoriziran oddelek italijanskega vojaštva na manevrih.
urednik našega lista. K zasluženemu imenovanju izreka »Slovenski gospodar« obema gospodoma iskrene častit-ke!
Za provizorja k Sv. Emi ob Sotli pride g. Martin Čepin, kaplan pri Sv. Vidu na Planini.
25!etnico mašništva je slavil pri Sv.
Antonu v Slov. goricah tamošnji dolgoletni g. župnik Franc Škof. K jubileju naše čestitke!
Občinske volitve bomo imeli enkrat oktobra. Opozarjamo naše čitatelje, da si dobro shranijo današnjo številko, ki podaje v uvodniku glavna navodila za občinske volitve.
Mlad kolesar nevarno ponesrečil. — 30. avgusta je padel v Mariboru v Korošcev! ulici s kolesa 161etni ključavničarski vajenec Franc Maher iz- Bre-sternice. Rešilni oddelek je zelo nevarno na glavi poškodovanega prepeljal v mariborsko bolnico.
Ea 29.080 Din posteljnine in raznega drugega folasjR in predmetov je bilo v zadnjem času pokradenih po raznih mariborskih podstrešjih. Mariborska policija je izsledila krivca v osebi 29-letnega brezposelnega Rajmunda Fri-tza, ki je avstrijski državljan. Aretirani je izpovedal, da mu je pomagal pri tatvinah 151etni dečko, s katerim sta odnašala pokradeno blago v nahrbtniku.
Prvi jelen, ki je bil ustreljen tekom zadnjih 50 let. Gozdar pri dravograjski tvrdki Hirschler je ustrelil pod Ko-košnjakom 150 kg težkega jelena z 98-centimeterskim rogovjem. To je prvi jelen, ki je bil ustreljen zadnjih 50 let v lovišču nad Dravogradom.
Gcbji blagor. Pri Sv. Barbari v Slov. je našla Roza od Sv. Barbare,
Krog Njujorka je divjal tako strahovit rfhar, da je ugasnil električno luč, katero drži v roki boginja prostosti. Kip ]e bil postavljen pred 50 leti in tokrat je prvič silovitost orkana premagala luč.
ki trži v Mariboru na Glavnem trgu, gobana, ki je tehtal 900 gramov.
Krvav obračun. Z vinotoča sta se vračala proti domu brata Maks in Konrad Kegl, doma iz župnije Sv. Ana v Slov. goricah. Na povratku sta srečala 20-letnega Janeza Perko, posestniškega sina iz Zgornjih Žerjavcev, s katerim
ŠOLARJI, POZOR! Obleke, čevlja, torbe
zelo poceni
sta imela neke fantovske obračune. Iz prepira se je razvil pretep in Konrad Kegl je dobil od Perkota tak zabodljaj z nožem, da je obležal takoj mrtev. Perko se je javil sam šentlenarškim orožnikom.
Gospodarsko poslopje je pogorelo v
Račah pri Pragerskem posestniku Fr.
Kodriču. S poslopjem vred je zgorelo seno, slama in gospodarski stroji. Gre v tem slučaju gotovo za požig.
Požar pri Ptuju. V Drstelji je uničil podtaknjen ogenj posestniku M. Reber-naku: škedenj, parmo, kolarnico, hleve in listnjak.
Smrtna žrtev neprevidnega skoka iz vlaka. Kretničar Jernej Verbnik se je vračal z nočnim tovornim vlakom iz Cakovca domov v Malo Soboto. V bližini svojega doma je skočil tako nesrečno iz vlaka, da je prišel pod kolesa, ki so ga popolnoma razmesarila in je bil pri priči mrtev. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok.
Pet metrov globoko je padel v izsušeno strugo preko mostne ograje dne
31. avgusta 61etni Stanko Vodan iz Kr-čevine pri Ptuju. Smrtno opasno poškodovanega otroka so oddali v ptujsko bolnico.
Vihar je napravil v zadnjih dneh po vzhodnem delu Združenih ameriških držav 10 milijonov dolarjev škode. Na sliki vidimo od neurja izpodkopan železniški most pri Cheverley v državi Maryland. Ekspresni vlak Njujork — New-Orleans je iztiril in več vagonov je padlo v reko.
rTT- f ■ -V. ,'JJ^V,1
10 milijonov ljudi bodo naselili v Avstraliji.
Avstralska vlada je sklenila, da bo odprla prometu in naselitvi pokrajine severne Avstralije, katere bo oddala zasebnim družbam. Ozemlje, ki obsega 500.000 kv km, je torej veliko kakor angleški otok, je obljudeno le od 4000 belo-kožcev in 2000 domačinov. Obe družbi za naseljevanje sta se morali zavezati, da bosta zaposlili samo beloko-žne izseljence. Družbama bode na razpolago kapital 200 tisoč angl. funtov in povrh jima bosta šli na roko še angleška in avstralska vlada. Ena družba se bo lotila pokrajine krog zaliva Carpenta-
Pavel Keller:
4. nadaljevanje.
Roman iz gozdov.
Poslovenil dr. Ivan Dornik.
Mnogo taščic je tu okoli. Ljubim te zale pti-čice, ki imajo tako lepe oprsnike in sv,etle oči. Taščica je pravzaprav selilka; toda Boltežar pravi: ptiči se selijo le zato, ker so ljudje pre-skopi, da bi jih po zimi prav krmili. Zaradi mraza ne odlete iz teh krajev, temveč samo zato, ker nimajo kaj jesti. Nekaj bo res v tej njegovi trditvi. Boltežar je na premnogih krajih dal postaviti krmišča, in tako vidiš tu taščice, ščinkavce, strnade, liščke in kose. Vsi ti pričakujejo tukaj v zimski domovini svojih prijateljev, ki so se izselili.
Predvčerajšnjim je priletel k nam škorec. Cel teden je bilo solnčno vreme. Tedaj je prišel črni nastanjevalec kot odposlanec množice, ki je čakala na jugu. Taka prednja straža je vselej
mož v najboljših letih: močan, preudaren, izkušen. Mož, ki je že čez svoja najboljša leta, vendar, pa še nikak izrabljen starec. Temu izroče poslanstvo, in lahko si mislim, kako živo je pri glasovanju, ker imajo med škorci tudi samice volilno pravico, katerih bi seveda vsaka rada, da bi bil izvoljen za poslanca njen ljubi mož, prvič, ker je to čast, drugič pa, ker se ga tako za nekaj časa iznebi.
Naš nastanjevalec se je lotil svojega posla zelo resno. Pomežiknil je proti oblakom in goram, poletel okrog dreves, vsekal s kljunom v tla, si ob zamrzlem potoku otresel svoje perje, venomer odpiral in zapiral svoj kljun, kakor da bi poskušal zrak. Dolgo je opazoval citrončka, ki se je — mnogo prezgodaj zbujen — opotekel čez poledenelo sneženo plan. Gospod poslanec je gotovo bil s seboj hude boje, ali naj ta dokaz prihajajoče pomladi opazuje, ali pa požre. Bil pa je tako tankovesten, da je metulja le opazoval in ga požrl šele tedaj, ko je ta utrujen in napol premrl padel na led.	1
Veliko razburjenje je povzročil škorec pri
Pod ključem radi kravje tatvine. V
zapore ptujskega sodišča je bil izročen posestnik iz Zgornje Pristave. Obdol-žen je, da je ukradel tri krave in jih prodal mariborskim mesarjem. Aretirani je priznal tatvino dveh krav, o tretji pa trdi, da jo je kupil.
Otrok utonil v mlaki. Zakonca Mart. in Amalija Bezjak v SaJkušaku, župnija Sv. Lovrenc v Slov. goricah, sta mlatila na skednju. Štiriletna rejenka Francka Budja se je igrala za skednjem. Otrok je zašel v mlako in utonil.
Pri padcu s hruške si je zlomil levo nogo 331etni viničar Jurij Vuk iz Dobrine v srezu Šmarje pri Jelšah. Poškodovanega so oddali v bolnico v Ptuj.
Uscdepolno srečanje kolesarja z avtomobilom. Dne 30. avgusta se je peljal na kolesu iz Ptuja proti Vurbergu 21-letni Vinko Rožmarin, blagajnik ptujske mestne občine. Na ovinku je srečal osebni avto, a slednji ga je zagrabil in podrl na tla. Rožmarin se je težko poškodoval na znotraj in na glavi. Ponesrečenega so prepeljali v resnem stanju v bolnico v Ptuj.
Konj padel v Ljubljanico. V Ljubljani je padel dne 30. avgusta v strugo Ljubljanice konj posestnika Ivana Kosa iz Podgorice. Voz je padel na žival in jo ubil.
Težka nesreča pod kolesi lokomotive. Inženerju Bandlu je odrezala na Jesenicah električna lokomotiva dne 31. avgusta nogo. Inžener je bil namenjen iz Javornika na Jesenice in se je hotel prepeljati z električno lokomotivo. Pre-
fflajhno republiko Andoro (med Španij o in Francijo) je zasedlo radi notrajnih
prepirov 2C9 francoskih orožnikov.
tira in pri padcu se je toliko poškodo-« vala, da je umrla par dni po nesreči.
Nesreča z lovsko puško. Posestnih Franc Koželj iz Češnjic pri Moravčah' na Kranjskem je obesil po vrnitvi z lova puško na steno in se odpravil v: hlev. Domači hlapček Gvidon Nanut je v odsotnosti domačih snel puško s stene in se igral z njo. Ko je ogledoval orožje, je stopil nenadoma v sobo gospodar. Fantek se je ustrašil gospodarja, puška mu je padla iz rok, se sprožila
koračil je tir, ko je pribrzel stroj iz Jesenic. Noga se mu zapletla med kretnico, vozač ni mogel zaustaviti pravočasno težkega stroja in tako je došlo do nesreče.
Železniška nesreča zahtevala smrt. Predzadnjo nedeljo popoldne se je iz-prehajala ob železniški progi blizu novega postajališča na Duplici pri Kamniku 651etna gospa Frančiška Iskra. Prepozno se je ognila vlaku, ki je vozil za njo. Lokomotiva jo je pahnila s
in strel je zadel zelo nevarno dečka v spodnji del telesa. Poškodovanega mladostnega radovedneža so spravili v bolnico v Ljubljano.
Hudo poškodovan pri eksploziji naboja. Dne 31. avgusta je bil zaposlen pri razstreljevanju skal ob novi občinski cesti v Ragovo pri Novem mestu 501et-ni Jožef Fink iz Broda. V skalo sta bila navrtana dva strela, od katerih je eden užgal, drugi se je potajil. Fink je šel pogledat, kaj da zavira eksplozijo, a baš v tem trenutku mu je bušil naboj v obraz. Po obrazu, rOkah in na očeh težko poškodovanega in opečenega so prepeljali v Kandijo v bolnico usmiljenih bratov.
V Krko. Posestnica Neža Jerman iz Ločne pri Novem mestu je našla ob bregu Krke moške škornje, plav predpasnik, klobuk in palico, a kopalca pa ni bilo nikjer. Poizvedovanja so dognala, da so najdeni predmeti last 70-letnega Jožefa Lumperta, ki je bil vi-nižar nekje pri Novem mestu in radi očesne bolezni v bolnici kandijskih us. bratov. Večkrat je tožil, kako bo živel, če bo popolnoma oslepel. Lumpertove-ga trupla še niso našli.
Smrtna nesreča. 221etna Ivanka Do-vžan, hči železničarja, se je peljala za-dej na motornem kolesu, katerega je vozil njen bratranec iz Javornika pri Jesenicah. Radi motnje v motorju je zgubila deklina na koncu klanca Hru-Sica. ravnotežje, padla vznak in je podlegla kljub takojšnji zdravniški pomoči poškodbi.
Umorjen in izropan. Posestnik Peter Veselič iz Vrhove v Beli krajini se je odpravil na sejm v Karlovec. Mlad moški in Marindola je prišel že na vse-zgodaj ik Veseličevim sporočit, da je bil Peter napaden in da leži v zadnjih zdihljajih na cesti od marindolske šole proti gozdu. Napadeni in izropani je umrl na dan napada zvečer.
Božja pot »Marija pomagaj na Brezjah« ima svoj lasten telefon.
Za vsak dinar grs, ljubi siarisil
posebno ob začetku šolskega leta, ko je toliko izdatkov. Zato naročite svojim malim, da kupujejo šolske knjige in
potrebščine le pri
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru
Koroška cesta 5 Aleksandrova cesta 6 Kralja Peira irg 4
Zaradi naših nizkih cen si boste prihranili marsikak dinar 1
Romarjem na Brinjevo goro. Zadnji letošnji veliki romarski shod se vrši dne 10. t. m. Na predvečer dne 9. t. m. ob šestih pridiga in pete litanije Matere božje. V nedeljo prva sv. maša ob petih, nato sv. obhajilo romarjev, ob šestih pridiga in peta sv. maša za romarje in ob desetih zopet pridiga in sv. maša za romarje. Častilci Marijini, pridite na slavno Brinjevo goro!
Vpišite se v Enoletni trgovski tečaj STD v
Mariboru, Zrinjskega trg 1-1, na trgovski akademiji. Poučujejo se vsi trgovski predmeti za praktično uporabo v državnih in privatnih uradih. Poučujejo samo profesorji trgovske akademije. Zahtevajte prospekt.
Br, Maiinič, Trubarjeva 11, zopet redno or-dinira od 9. do 11. in od 14. do 16. ure.
Občinski zakon mora vsakdo poznati, kdor hoče voditi kako skupino pri občinskih volitvah. Zato si ga pravočasno naročite, stane: broširan 8 Din, vezan 15 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
(Ob desetletnici smrti Maksa Pleterš-nika. — Dopis iz Pišec.)
Na prelomu nove dobe stojimo in gle damo v nebo, kaj je odšlo in kaj bo

prišlo. Prelom je vedno neko nevarno dejanje. Treba je velike opreznosti in previdnosti, da se ne prelomi tudi to, kar se prelomiti ne sme. Naša domovina, naša družba potrebuje danes Ma-kabejcev in Samarijanov, mož, ki se ne bodo strašili boja in trpljenja, ampak bodo šli junaško bodočnosti nasproti, ne glede na desno in na levo in tudi mož usmiljenega srca. Naj vstajajo tež-koče, naj se grmadijo do neba, naj gre celi svet skozi veliki teden: konečno pride gotovo velika noč in z njo vstajenje. Ob tem prelomu nove dobe pa ne smemo biti enostranski in ne poudarjati samo naše verske naloge, ne samo športa, zunanjosti itd. Mi moramo poudarjati celega človeka in sicer katoliškega človeka. Vse naše sile naj služijo naši vzvišeni nalogi. Bodimo zdravi, veseli, čili in Ikrepki! Ljubimo svojo državo in svojo domovino, svojo grudo in svoje ljudstvo. Ne prelomimo s tem, kar je ohranilo do sedanje dobe nas, našo zemljo in naše ljudstvo.
In vez med preteklostjo in bodočno-; stjo nam morajo biti naši veliki možje, ki še žive ali pa jih že krije slovenske zemlje hladni grob. Veliko so se trudili, veliko žrtvovali, da smo, kjer smo in kar smo. Odločni, neizprosni so bili v svojih načelih. Niti za las niso popu-
Poberinovih. To je zakonska dvojica vrabcev, ki mu zaenkrat izkazujeta dvomljivo čast s tem, da stanujeta v hišici za škorce pred mojo hišo. Med škorcem, ki je sedel na črešnji, in vrabcema, ki sta čepela pred hišnimi vrati, se je vnel razburljiv pogovor. Šlo je za to, ker jima je črni vitez, ki je svoj gradič našel zaseden, odpovedal stanovanje, in za to, ker sta se obcestna razbojnika, ki sta -se med tem vselila, branila, zapustiti lepo hišico. Ko se je nazadnje vrabulja obnašala Že le preveč žaljivo, se je črni vitez s studom obrnil proč in ji vrgel v obraz besedo »gos«. To pa je smatrala vrabulja za veliko dobrikanje, za-čivkala je vsa iz sebe tja proti dozdevno vljudnemu tujcu. Ta pa je odletel proti vremenskemu znamenju na strehi, dognal, da vleče severovzhodnik In se je hotel odpraviti na pot. Tega pa jaz nisem mogel kar meni nič tebi nič dovoliti; ne morem pustiti, da pride moja hiša na slab glas, češ, da je negostoljubna. Zato je Matilda postavila na dvorišče skledico riža in žita in malo rdeče pese — povabilo torej, ki ga je naš gost tudi takoj razumel. Hrabro je segel po jedi,
med tem ko sta mu priredila Poberinova dva zgoraj na škorčevi hišici zoprno in zavistno godbo. Upala sta končno le na ostanke, toda tudi to upanje je šlo po vodi; kajti nenadoma je skočil iz hiše Bams, pregnal škorca in željno polizal njegovo skledico. Celo žito je požrl nevoščljiva grdoba, čeprav se take hrane sicer nikoli ni dotaknil.
Moje misli pa so šle za škorcem proti jugu. Letel je nekako s hitrostjo brzovlaka. Drugi dan bo že pri morju in tretji dan se bo sešel s svojimi, ki prebivajo (tako sem si mislil), nekje na pravljično lepi obali Dalmacije, najbrž pri stari rimski palači v Splitu. Tam bo škorec sporočil: za povratek domov je še prezgodaj — in vsi mu bodo verjeli, le njegova žena ne, ki bo sumila, da hoče biti njen mož še enkrat izvoljen in še enkrat odpotovati brez nje.
Ko pa bo vendarle napočil dan povratka, bodo dvignili krila vsi; naprej polete najbolj utrjeni, izkušeni možje, nato mladeniči, nazadnje pa starci in ženske, in vsi bodo preudarno potovali domov.
ria, druga ozemlja ob reki Viktoria. Naselil tev in kolonizacija o-menjenih krajev bode največjega gospodarskega pomena za Av^ stralijo in Anglijo. Dovolj rodne zemlje bode dobilo na razpolago 10 milijonov ljudi. s
Zakonski pekel z govornikom iz trebuha.
Malo čudno ločitve-: no pravdo so obravnav vali pred kratkem y čikagi. Žena, ki je na-: stopila kot tožiteljica, je izpovedala, da niko-: li ne ve, kj« da se mm di njen mož. čuje n. pr. glas svojega, moža' in misli: »Dobri stari Herbert! Prepeva v kopeli !« Vendar Herbert' nikakor ne sedi v kopalni banji, ampak jei
stili, če je šlo za njih versko prepričanje, a tudi noben vihar jih ni pregnal z branika, ko je bilo treba braniti in čuvati narod, njegovo zemljo in jezik, iz katerega so izšli.
Tak kremenit značaj in borec za vse lepo in dobro je bil profesor in pisatelj Maks Pleteršnik. Če nam ne bi nič drugega zapustil v dedščino, kot je njegov slovenski slovar, bi že zaslužil, da počastimo njegov spomin. Saj se je ravno v tem pokazala njegova ljubezen do rodne zemlje, ker se je lotil slovenskega slovarja. Zato je naša sveta dolžnost, da se ga spomnimo ob desetletnici njegove smrti. Dne 13. septembra t. 1. preteče namreč 10 let, kar smo izročili njegove zemeljske ostanke materi zemlji na pokopališču v Pišecah. Njegovo truplo je sicer strohnelo, a duh njegov biva med nami in mora bivati in nas bodriti v življenja bojih in težavah do konca dni.
Ni bil samo pisatelj in znanstvenik, bil je tudi oče svojim dijakom, ki jim je bil profesor. Saj piše o njem v svojih spominih Janko Mlakar sledeče: »So ljudje, ki jih imamo sicer radi, pa jih prav posebno ne spoštujemo. So pa tudi taki, ki jih spoštujemo, dasi jih ne ljubimo. Edino o Pleteršniku se spominjam, da smo ga imeli radi in ga tudi spoštovali. Bil je pa tudi mož za to; vedno resen, a nikdar osoren, poleg tega pa dober in prizanesljiv do skrajnosti. Pleteršnik je bil osebnost, ki je nam naravnost vsilila spoštovanje in ljubezen. Pri njegovi uri smo bili mirni iz spoštovanja. Niti na misel ni nikomur prišlo, da bi motil pouk.«
Pleteršnik je bil tudi praktični katoličan. Ni obešal na veliki zvon, koliko je dobrega storil v gmotnem oziru dijakom rojakom in drugim revežem. To je vedelo le njegovo blago srce in pa marsikatera stran njegovih obširnih zapiskov. Da ni bilo nedelje, ko ne bi opravil svoje verske dolžnosti, dokazuje sledeči stavek iz njegovega dnevnika: »Zvečer (bilo je na cvetno nedeljo leta 1923) pa sem naenkrat začutil
bolečine v kolku in kolenu leve noge, da sem s težavo stopil na njo. Na cvetno nedeljo mi ni bilo mogoče iti k sv. maši.«
»V nesmrtnih delih mož živi!« In tako nesmrtno delo je Pleteršnikov slovenski slovar. Kdo še ga ni videl, kdo ne rabil? Le žal, da se ožji Pleteršni-kovi rojaki, ko so določali krajevna imena, čeprav so imeli v rokah lastnoročno pismo njegovo, v katerem je razložil ravno domače župnije krajevna imena, niso ravnali po njegovem pravopisu. Toda kljub temu ostane Maks Pleteršnik nesmrten v svojem delu. Še stoji hiša v Pišecah št. 68, kjer je tekla leta 1840 zibelka Pleteršnikova in je v njej leta 1923 zasnival večni sen. In da se oddolžimo spominu velikega moža, mu hočemo iz hvaležnosti za trud in delo ob desetletnici smrti dne 17. septembra t. 1. na rojstni hiši odkriti spominsko ploščo. Skromna bo, a dokazuje naj, da se Pišece zavedajo, kdo in kaj nam je bil in je še Maks Pleteršnik.
Vse pa vabimo k tej slovesnosti, da dokažemo: »Umrl je mož! Ne, ni umrl! V nesmrtnih delih mož živi!«
Kako skrbi svobodomiselstvo za ljudsko prosveto, dokazuje Španija. Fra-masoni, liberalci in socialisti, ki ne dado Španije iz svojih rok, imajo pred svojimi očmi samo eden cilj: razkristja-njenje javnega življenja. Da se to doseže, mora se pred vsem mladina razkri-stjaniti. Zato je španska vlada prisilila parlament, da je sprejel zakon o prepovedi zasebnih šol, v katerih so pou-
Sarno, če raztopita P e r s 11 v hladni vodi, dosežeta popoln učinek. Na to morate vedno paziti. Persil opere perilo da je belo kot sneg, svežeduhteče1 ter čuva pri tem izvartredno tkanino.
čevali redovniki in redovnice. Ob začetku novega šolskega leta se je pokazalo, kako škodljiv je ta zakon izobrazbi mladine in ljudstva. Vlada bi morala mesto redovnikov in redovnic poslati v šole svetno učiteljstvo ter šole namestiti v drugih poslopjih. Toda ne za prvo in ne za drugo ni dovolj denarja. Finance države in samoupravnih teles so v prav slabem stanju. V Barceloni ne more katalonska vlada redno plačevati niti cestnih pometačev, kaj še le zmagati stroške za šole. Ker je vlada zaprla redovniške šole, bo samo v Barceloni letos ostalo nad 70.000 otrok brez pouka, ker ni ne šolskih prostorov, ne učiteljskega osobja, V tem mestu je prej bilo samo 172 javnih šol, dočim je bilo preko 400 zasebnih šol, katere so
nekje v garali. Drugič vzame kos pečenega mesa iz kuhinjske o-mare. Naenkrat se pa oglasi Herbertov glas: »Hej, stara, boš li pustila pečenko na miru I« Žena je kakor o-hromljena od strahu, ker Herbert vendar ni v omari v kuhinji, pač pa sedi, kakor se je baš kar uverila, v svoji sobi in puši pipo. Drugič se zadene vsled neprevidnosti ob lutko, ki sedi na divanu. Lutka pade na tla in za-kriči vsa ogorčena: »Pusti me na miru, ti staro vretano!« Žena se postavi pred ljubega Herberta in mu reče: »Ljubi, ali si dobro opravil na borzi?« — Herbertov glas, ki prihaja od bogznaj kako
Četrto poglavje.
Opazovanja skozi okno. — O strupeni gobi in neumnih sleparjih. — Erika in Elizabeta.
Prejšnji čas nikoli nisem mogel razumeti ljudi, ki so se zabavali s tem, da so po cele ure kukali skozi okno. Take ljudi sem vedno imel za topoglavce. Sedaj pa sam večkrat kukam skozi okno, kadar nimam nobenega drugega dela.
Stari Grčar še vedno seka drva na dvorišču. Včeraj predpoldne je prišlo mlado dekle in je prineslo starcu malico v košarici: dva debela režnja kruha in stekleničko žganja. Dekle je bilo tako, da je v naši dolini moralo vzbujati pozornost. Brhka in bujna, stara kakih osemnajst let, opravljena po modi. Nekako jezikavo, skoraj zaničljivo je pomolila starcu pičo. Stari je pač malo zarenčal nad njo, toda dekle je skomizg-nila z ramami, se spogledljivo zazibala v bokih in se obrnila proč.
Tedaj je stopil Tim iz hiše — moj sluga Tim. Opazil sem, kako okretno se je približal dekletu
in kako vljudno jo je pozdravil. In tako omejen v mišljenju in dejanju sem že, da sem tiho odprl okno, da bi ujel kaj na uho.
»Dober dan, gospodična Grčarjeva!«
»Dober dan, gospod Tim! Toda zakaj mi vedno pravite gospodična Grčarjeva? Saj vendar nisem. Ali mislite celo, da je stari tamkajle moj oče?«
Pokazala je proti drvarju, ki je delal na drugem koncu dvorišča. Tim se je abotno smejal.
»Kaj še — draga gospodična — kako bi mogel tako misliti? Tako star mož in tako mlado dekle! In poleg tega — kako pa bi mogel imeti on tako zalo hčer?«
»Zalo?« je vprašala, skomizgnila z ramama in se zazibala v bokih.
»Čudovito zalo!« je rekel Tim, ta osel.
»Oh, moški le tako govore!« je vzdihnila. »In v kakšen prid mi je to?«
»V velik prid,« se je vnel Tim, »če je zala, je to za mlado damo vse. To je vse. In vi človeka naravnost zamaknete, ljuba gospodična. Le v to svojo okolico ne sodite. Tudi jaz ne sodim v svojo
vodili in vzdrževali redovniki, odnosno ljudstvo s prostovoljnimi prispevki. Državo te šole niso stale niti pare. Tako je v Barceloni, nič drugače ni v ostali Španiji. To je dokaz, kaj je cilj svobodomiselne prosvetne politike: svobodomiselni prosvetni monopol ne služi raz širjanju ljudske prosvete, marveč raz-kristjanjenju naroda in njegovega življenja.
*
Marija Snežna. Prosvetno društvo pri Mariji Snežni priredi na Malo gospojnico dne 8. septembra t. 1., popoldne po večernicah v društveni dvorani »Materinsko proslavo«. Na sporedu je govor, deklamacije, petje in lepa, poučna igra »Za srečo«. Vsi prav iskreno vabljeni! Bog živi!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Prosvetno društvo »Zarja« priredi na praznik dne 8. t. m. v dvorani Narodnega doma popoldne po večernicah ob treh velezanimivo,, ganljivo zgodovinsko žaloigro »Črni križ pri Hrastovcu«.
Frankolovo. Katoliško prosvetno društvo »Slomšek« je dobilo dovoljenje za zopetno '¡S«lovanje. Kako bomo Slomškarji na Franko-lovem delali? Dne 23. avgusta je nebo prav pošteno krstilo vse udeležence sestanka v društvenem domu. Kljub plohi se je nabralo toliko ljudi, da je dvorana bila skoraj polna. Ob tej priliki je nastopil tudi naš pevski

Sv. Jernej nad Muto. Kakor je bilo naznanjeno v »Gospodarju« z dne 9. avgusta, je naredila letos Marijina družba iz Remšnika 24 avgusta izlet k Sv. Jerneju. Vsako leto priredijo take izlete iz Remšnika, enkrat fantje, drugič dekleta. Letos so si izbrali Sv. Jerneja kot svoj cilj. Pa se je tudi obhajal tokrat Jernejev god kot še menda nikoli, vsaj sedanji rod tega ne pomni. Cerkev je bila osnažena Jn ovenčana, da je bilo veselje: bodi zato izrečena javna zahvala dobri hiši Nagličevi in sosedom! Vreme je bilo lepo, po dežju razgled čist, zato je došlo mnogo tujcev iz Slo-
zbor, ki je zapel nekaj lepih pesmi. Ob splošnem zanimanju je pa govoril g. dr. Kajetan Gantar o pomenu prosvetnega dela. Na tem sestanku je postavila naša mladina temelj svojemu delovanju v bodočnosti. Sedaj že delujemo v sledečih odsekih: pevski, godbenl in tiskovni. V pripravi so pa fantovski, dekliški in dramatični odsek. Potem se bo začelo prijetno tekmovanje med seboj. Dne 13. avgusta je bil izlet našega društva k blagoslovitvi kapelice v Lipi, kjer je na priprošnjo Marije in Slomšeka zopet pritekla voda, in to po presledku 18 mesecev. Dne 3. septembra je zopet prišel naš govornik g. dr. Gantar in je govoril o kmeiskih puntih med Slovenci. Nastopili so tudi ob tej priliki naši vrli godci pod vodstvom g Krofliča. Kdor hoče videti in okusiti delo in moč naše mladine, naj stopi med nas mladino! Po potu katoliške prosvete le krepko aprej!
Pišece. »Umrl je mož! Ne, ni umrl! V nesmrtnih delih mož živi!« Da! Resnične so te pesnikove besede. In 13. septembra t. 1. poteče že 10 let., kar smo položili v grob ostanke nepozabnega našega rojaka profesorja in znanstvenika g. Maksa Pleteršnika. Kdo ne pozna njegovega slovarja, ki je na njem delai vse življenje! Da se temu možu oddolžimo, hočemo dne 17. septembra t. 1. proslaviti lOletnico njegove smrti. 2e danes vabimo vse na to lOletnico! Natančen program pa Vam sporočimo prihodnjič. Na svidenje!
venjgradca in od drugod, tudi precej Avstrijcev je bilo tu, nekateri iz Gradca. Iz Remšnika so prišli razen g. župnika Pavliča in Marijine družbe še g. župan Jerič, občinski tajnik ter nekateri drugi. Bile so tri sv. maše, med temi dve peti, ki sta jih opravila vlč. g. Vid Pavlič in g. pater benediktinec iz Se-ckau-a na Štajerskem, ki nadomestuje bolnega g. župnika v Lovrencu. Mešani zbor 12 pevcev iz Remšnika pod vodstvom tamošnje-ga pevovodje je ubrano prepeval v cerkvi, potem na prostem narodne pesmi pod veli kansko lipo, ki ima 8 m v obsegu in starost 300 do 400 let, a je še vedno zelena; takih lip je tukaj več. Najlepša med narodnimi je bila pesem: »O planine, ve moj raj!« Tudi Avstrijci so radi poslušali našo pesem. Popol dne smo šli vsi na razgled k Sv. Primožu, pri
družil se je tudi g. pater, ki je prvič videl Dravo, doma je iz Porenja; iz Slovenjgradca sta se udeležila g. Ovčar in kapetan Smereč-nik. Tudi Jernejeva nedelja se je dostojno obhajala, samo četrtkovega petja je manjkalo.
Marenberg. V starosti 46 let je umrla Terezija Mravljak. Skoraj eno leto je trpela na raku. — Hmelj smo že obrali. Obiravcev je bilo polno: domačih in tujih, otrok in odraslih. Tujci so bili iz prevaljske in ptujske okolice ter Hrvatice iz Medjimurja. Obiravcem so plačevali po 1.75 Din brez hrane, oziroma 1.50 D in hrano za merico, eden lastnik hmelj-skih nasadov pa neverjetno nizko ceno 1.25 D s pičlo hrano za merico. Lastniki hmeljskih nasadov so dobro razpoloženi, saj so bile že prve pondbe nad 50 Din za 1 kg, sedaj pa so ponudbe dosegle že 90 Din za 1 kg. Kupčij je bilo sklenjenih le malo: najnižja po 56 Din za 1 kg, večina pa čaka, ker pravijo časopisna poročila, da so cene hmelju čvrste. — Ustanovili so se trije samostojni carinski oddelki, in sicer na Remšniku, Radiu in v Bistriški graBi pod Pernicami, da ne bo treba tihotapcev goniti z meje v Marenberg. Iz Marenberga odideta dva finančna stražnika na Remšnik in trije na Radel.
Ranče. V Domadenikovo hišo se je v preteklem tednu že v drugič prikradla bela žena smrt. V mesecu marcu smo pokopali mater v častitljivi starosti 87 let. Hitro za njo pa je sledil sin Franc v starosti 53 let. Bil je vzoren krščanski gospodar, brat dveh županov in naročen na »Slovenskega gospodarja« že 20 let. Neozdravljiva pljučnica mu je pretrgala nit življenja v enem tednu. Med boleznijo je bil spreviden s sv. zakramenti. Pogreb pokojnega se je vršil dne 21. avgusta v Slivnico. Ob spremstvu dveh gg. duhovnikov se je pomikal žalni sprevod po zelenem Pohorju na mirodvor. Pogreba so se udeležili sorodniki, znanci in prijatelji, ki so se ga spominjali
liste za ročna dela vseh vrst, kupujte in naročajte v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru: Koroška cesta 5 — Aleksandrova cesta 6 — Kralja Petra trg 4.
okolico. Vedno sem bil dvorni upravitelj v imenitnih hišah, sedaj pa sedim v tejle koči. To delam gospodu Hubertu na ljubo, ki me je prosil, naj ga ne zapustim.«
»No, saj se vam dobro godi tukaj!«
»Dobro? Moj Bog! Navajen sem čisto kaj drugega. No, večno to tukaj ne bo trajalo! Gospod Hubert ima svoje dobre lastnosti, zato ga nočem zapustiti. Toda če se ne bo odločil, da se vrne v glavno mesto, moram napraviti konec; meni je treba velikomestnega zraka.«
Dekle je vzdihnilo. Tim je nadaljeval:
»In vi, gospodična — kako pa vam je pravzaprav ime?«
»Bianka!«
»Oh — Bianka je lepo ime — to blagoglasje v imenu — prekrasno! Torej, gospodična Bianka, kakor hitro bom zopet v glavnem mestu, tedaj vas bom napeljal. Gotovo bi radi v veliko mesto?«
»Saj sem bila že tam!«
»V všJikem mestu ste že bili, gospodična Bianka?«
»Da — dve leti. Potem sem pa morala k tistim — tistim ljudem nazaj.«
»Ali so to — saj nočem — oprostite — saj nočem biti brezobziren; toda, ali so to vaši sorodniki?«
»Ne vem,« je rekla kljubovalno; »morebiti sta cigana in sta me kje ukradla.«
»Hm,« je odgovoril Tim. »Hm! Da bi vam bila res v sorodu, tega si ne morem misliti. Videti ste — videti ste kar nekako aristokratični. Da, res! Ti lični binclji na primer; mislim namreč vaše členke na nogi. Poglejte, gospodična Bianka, jaz razumem to: ozki členki in majhne roke so vselej znamenje plemenitega plemena. In poleg tega ta srčkano majhna usta, ki —«
»Bianka!«
Čez dvorišče je zadonel besen klic. Na cesti, pred mojo vrtno ograjo, je obstal voz, na visokem kozlu pa se je dvignil mlad fant in je požugal s pestjo.
»Bianka — takoj mi pridi sem!«
»Kdo pa je to?« je vprašal Tim.
daleč, odgovori: »S kom pravzaprav govorite?« Posebno jo sili v obup ona lutka na zofi, ki prične na lepem kričati ter zmerjati. Žena pripoveduje sodniku: »Lepega dne sem odmašila steklenico pive in iz steklen-ke mi je buknil trikratni »živijo!« — »Ločitev je dovoljena«, je razsodil sodnik. »Svetoval bi vam pa, če si boste zbrali po ameriški navadi drugega moža, nikar se ne poročite z govornikom iz trebuha«, je še posvaril nesrečno ženko g. sodnik, predno je osta-vila sodno dvorano.
Avtomobili kot gleda« liške lože.
Mesto Camden v severnoameriški državi
kot krepkega moža, nikoli v brezdelju. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Naj v miru počiva!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Naše prostov. gasilno društvo je izgubilo že dva člana in to: g. A. Rozmana in g. Ivana Horvata, čevljarja, .občinskega slugo in preglednika mesa. Nenadoma je umrl g. Horvat v nedeljo dne 27. avgusta ob 10. uri ponoči. Rajnima svetila večna luč!
Središče ob Dravi. Letošnja jesen nas ni obdarovala z obilnim sadjem, zato pa je tem večje povpraševanje za njim. Srečni oni, ki imajo kaj jabolk za oddajo, da tako pridejo vsaj do nekaj dinarjev. Kupci letajo od sadonosni-ka do sadonosnika in pobirajo vse, kar je količkaj zrelo in porabno. Boljše sorte pridejo 1 kg do 2.50 Din. — Kapelico je dal postaviti posestnik Brumen iz Šalovec na čast presv. Srcu Jezusovemu ter tako izpolnil obljubo, storjeno v vojni, če se srečno povrne domov. Zaprošeno je tudi za dovoljenje, da bi se v kapelici smela vršiti služba božja.
Leskovec pri Ptuju. O smrt, kako naglo izvršuješ svoj posel letos po naši župniji! Sveži grobovi nam kličejo: »Človek, človek, kam te pot pelja.« Pred kratkim smo stali ob svežem grobu Ane Mere, rojene Topolovec. Šla je iskat pomoči k zdravniku vesela, kakor ji je bilo prirojeno, pa ni se več vrnila. Zdravnik ji je z upanjem, da ni prepozno, svetoval bolnišnico, katere se je zelo bala, in tam je njeno usmiljeno srce do vseh, ki so želeli njene pomoči, omagalo v groznih bolečinah. Vsak, ki jo je želel videti še enkrat, se je ob pogledu na njeno rakev, ko je bila pripeljana k domači cerkvi,užalostil. S cvetlicami, katere je rajna tako rada gojila tudi za cerkev, so dobra srca kar obsula njeno rakev. Pogreb je vodil prč. g. dekan Škamlec z g. dr. Kociperjem. Zvesta je bila Mariji kot dekle in tudi kot žena Božje Srce, ki kraljuješ v prelepi kapelici ob domu, katerega je rajna morala tako naglo zapustiti, komaj v 42. letu, Tebi so znane vse njene žrtve. Po besedah: pridite k meni trudni in obteženi, usmili se svoje služabnice I Priporočamo jo v pobožno molitev! Blag ji spomin!
Konjice. Srečni čas počitnic je minul, šolsko leto se začenja. Treba bo zopet odpreti knjigo in začeti možgansko delo. Marsikatera
Hmelj zopet nese!
Neikaj let so sicer hmeljarji imeli skrbi, kaj bo s hmeljem, nekateri so ga kar začeli opuščati, toda zopet je prišel čas, da hmelj zelo dobro nese! Letos ponujajo zanj že prav lepe svote.
Samo dober hmelj ima dobre cene!
Kdor hoče za svoj hmelj dobiti dobre cene, mora znati s hmeljem pravilno ravnati. Posebno važno je obiranje, prebiranje in sušenje, (kar se lahko vsak najbolj strokovno poduči iz knjige
»Hmeljarstvo«,
ki jo je napisal strokovnjak inž. Vinko Sadar. Naročite knjigo danes, vsaj 10-krat se vam bo že letos izplačala! Dobite jo v vsaki knjigarni. Cena ji je 50 Din. Naročila sprejema
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.

glavica se bo zdramila iz počitniškega poči-vanja. »Po delu mir, po miru zopet delo«, tako je vse v redu. — Kaj radi se imajo naši fantje. Ob priliki cerkvenega proščenja na Prihovi na Veliki Šmaren so se fantje (ne iz prihovške župnije) pozdravili z noži. Ali ni to nekaj, kar ne spada v človeško družbo? Gotovo je vzrok temu demon alkohol, ki je že tolikim mladeničem bil v nesrečo in sramoto. — Isti dan je neki N. hudo pretepel ženo A. F. ter ji raztrgal obleko. Prizadjal ji je hude poškodbe po vsem telesu. Do prepira je došlo radi vode. Z zadevo se bavijo konjiški orožniki z vso vnemo. f= Gasilni dom v Tepanju bo v bližnjem času blagoslovljen. Podrobnosti bomo sporočili. — Neprestano nas strašijo razna neurja. V noči od 12. na 13. avgusta je razsajala po okolici silovita nevihta z viharjem dn točo ter silnim treskanjem. Toča se precej pozna v vinogradih in na koruzi. Rabimo pohlevnega dežja, trdega pa ne. — Prosvetno društvo- še ni vzpostavljeno. Zakaj ne? V takem kraju, kot so Konjice, bi ga bilo treba imeti. Od ukinitve je kraj v popolnem prosvetnem spanju. Vsak čas pričakujemo ugod-
nega poročila. — Kakor se sliši, bo naša mladina vprizorila neko igro. Smo pač radovedni, ker že od 19. februarja, ko se je tako imenitno postavil »Guzaj«, nismo videli nobene predstave. — Klopotci so začeli brneti ter strašiti vrabce in vrane. Jesen se bliža, grozdje je začelo zoreti. Bog daj, da bi po sreči dozorelo. — Silni nalivi z neprestanim buča-njem in grmenjem so se vršili dne 21. in 22. avgusta. Kakor je razvidno, je to storilo konec dosedanji suši, ki se je že precej poznala na pridelkih. Kakor ni ostala brez škode suša, tako bo tudi deževje imelo svoje posledice: gnitje krompirja, ki ga je že letos tako malo, posebno v hribih, kjer se nahajata pod sipom samo eden do dva. To ni nikaka šala za sedanji čas. — V našem kraju se dobi »Slovenec«. Manjka pa še »Slovenski gospodar«, po katerem ljudstvo toliko povprašuje: »Se ne dobi tukaj »Slovenski gospodar«? Tega hi si še pa kupil, saj je tako lep za brati!« Pa saj jih prihaja lepo število k nam in želimo, da bi jih prihajalo še več, v dokaz, da smo Konjicam ljubitelji dobrih katoliških časnikov.
Št. Janž pri Velenju. Dne 13. avgusta je prišlo obiskat naše gasilno društvo bratsko društvo iz Družmirja z 29 člani in 9 samaritan-kami. Ob 15. uri je bila gasilna vaja pri Štaj-narju in pri sosednih posestnikih. Na znamenje požara je bilo z motorno in ročno brizgal-: no takoj na mestu in pokazalo, kaj premore izvežbanost in disciplina. Naše društvo je spoznalo še bolj, da je dandanes, ko je toliko požarov, še prav potrebno, ker: dvakrat reši, kdor' hitro reši! In pa, da nam je v gašenje požarov neobhodno potrebna če ne motorna, pa vsaj ročna brizgalna. Vaja je tudi pokazala, da je dosti vode in je v tej suši niti dve brizgalni nista izčrpali. Bratsko društvo lepo zahvalimo za tako koristen in potreben nazoren nauk, ki ga je dalo ne le nam članom, ampak še bolj tistim, ki stoje ob strani. Organizirana pomoč je dvakratna pomoč.
Bele vode. Slovesno sm'o proslavili dne 27. avgusta t. 1. Jernejevo lepo nedeljo. Pri procesiji in cerkvenih obredih sta poleg domače-; ga župnika g. Klasinca sodelovala g. o. Ino-cenc, kapucin iz Celja, in g. Presnik, župnik iz šmihela nad Mozirjem. Popoldan po večer-: nicah pa je bila slovesna blagoslovitev nove ceste v Belih vodah. Isti so med drugim pri-!
New-Jersey je dobilo kino-gledišče, ki je nekaj povsem novega. Lastniki avtomobilov ee peljejo z vozovi v gledišče in si lahko o-gledajo razne komade iz avtomobilov. Avtomobili se lahko posta-ivijo v sedmerih polu-krogih za gledalce določenega prostora. Ena rampa je višja od druge in radi tega je mogoč pogled na oder od ¡vseh strani. Glas se razdeli po gledišču tako dobro, da je slišati zvočni film na oddaljenost 100 m. Vsak .Večer se vršijo po tri predstave. Na sedmih ramp ah v polukrogu ima prostora 500 avtomobilov, ki se lahko udobno pripeljejo in Odpeljejo.
»Oh, ta!« je rekla zmedeno. »To je — to je Žagarjev tam doli. Pustite me, gospod Tim, jutri zopet pridem.«
»No, saj vendar, ni vaš ženin?«
»Kaj še!«	.
»No, s kakšno pravico pa potem tuli čez naše dvorišče? Čakaj, tega nesramnega pobalina nasmučem!«
Dekle ga ni moglo zadržati; hitel je, spremljan po psih, ki sta besno lajala, k plotu in zakričal:
»Cemu pa kričiš, ti ušivec, na naše dvorišče? Kako se predrzneš —«
Tlesk! mu je priletel udarec z bičem! Tim se je opotekel.
»To se ti bo utepalo — v ječo prideš —«
Nov zamah je švignil čez plot, pa ni več zadel. Psa sta tulila, stari Grčar je pritekel čez dvorišče s sekiro, dekle pa je odfrčalo skozi vrata kakor da bi jo bil odnesel veter in je zlezlo k fantu na voz. Ta je divje mahnil po konjih in voz je odvihral po cesti.
Živa podoba! — Okameneli Tim s krvavo-
rdečo klobaso na obrazu, prestrašeni stari Grčar; s sekiro v roki, obe pasji mrcini, upirajoč se 3 prednjimi tacami v vrata, ki sta jih hotela udref •
Končno sem se sklonil čez okno doli:
»Kaj pa se je zgodilo?«
Ko je zadonel moj glas, je dolga postava Ti-mova oživela. Držal je roko pred levim licem in sopihal:
»Napad — milostljivi gospod! Napaden sem bil!«	\	• v
»Ti?«	"
»Da. Mlada — mlada sorodnica gospoda Grčarja (pokazal je z roko na drvarja) je bila tu na dvorišču. Govoril sem z njo glede hrane za tegale — za gospoda Grčarja — tedaj pa se naenkrat pripelje mimo tista surovina. Razžalil j© dekleta in ker sem jo hotel braniti, me je pobil na tla.«
»Na tla te je pobil?«
»Ne, na tla pač ne — toda udaril me je. Bojazljivo in zahrbtno je storil to izza plota, ki ga\ je prikrival — sicer — sicer —«
Dalje sledi,
sostvovali: g. dr. Potočnik, sreski podnačelnik iz Slovenjgradca, g. dr. Fr. Majer iz Šoštanja, kot zastopnik sreskega cestnega odbora, g. Zimšek, cestni tehnični izvedenec, in g. Ovčar, tajnik sreskega cestnega odbora v Slovenj-gradcu. Po blagoslovitvi je župnik g. Klasinc spregovoril o delu in pomenu ceste; nato je govoril g. dr. Majer o veliki važnosti te ceste ter dal pohvalno priznanje g. Klasincu kot pionirju nove ceste, kojega glavna zasluga je, da se je to delo začelo in izvršilo. Izjavil je, da bo sreski cestni odbor v pogledu dovrši t ve in nadaljevanja te ceste moralno in gmotno sodeloval. V kolikor se za to delo javnost zanima, smemo upati, da se cesta kmalu dovrši v javno, za vsak promet sposobno cesto. Za to cesto so največ žrtvovali gg. Franc Klasinc, Zdravko Goličnik, Mihael Rezoničnik in Jožef Stropnik. Ker so za cesto lastniki lesa najmanj žrtvovali, a ravno les zahteva trdne do-vršitve ceste, zato se je uvedla prevozna taksa na les po 4 Din od kubičnega metra, kot sredstvo za dovršitev in vzdrževanje ceste. Ostali promet bo postal po dovršitvi ceste za vse svoboden. Mi gremo z delom odločno naprej.
Sv, Jurij ob južni žel. Dnevni »Slovenec« se dobi odslej pri ge. Zličarjevi v Katol. domu. Stane samo 1 Din. Segajte po njem, kadar pridete k nam po opravkih. »Slovenec« je edi-
Loka pri Žusmu. Dne 13. avgusta je umrl v
j Loki pri Žusmu posestnik in gostilničar g. M. Dobovišek. Pri hiši žalosti se je poslovil od njega z ganljivimi besedami posestnik g. Ivan Grobin, pri odprtem grobu pa g. Fric Gajšek. Kako je bil pokojni priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Bil je vedno dober zaščitnik revBŽev ter je v sili vsakemu rad pomagal. Vsi, kateri so ga poznali, ga bodo ohranili v dobrem spominu. Naj počiva v miru! Preostalim iskreno sožalje!
ni naš katoliški dnevnik, ki prinaša najzanimivejše vesti iz domovine in tujine.
Trnovlje pri Celju. Z letino smo še prav zadovoljni, vreihenskih nesreč nismo imeli, hvala Bogu! Za naš najvažnejši pridelek hmelj se obeta malo boljša cena kot zadnja leta. — Tisti revež Martin Počaj, ali kakor smo mu pravili: Tina, ki je bil pred kratkim od nekega avtomobila povožen, je za posledicami umrl v celjski javni bolnici v 74. letu svoje starosti. Bojen je bil v Višnji gori pri Vojni-ku. Svoja mlada leta je preživel kot pastir in potem kot prihajač v Trnovljah preko 20 let. Včasih so se nekateri z njim pošalili. Kadar mu kaj ni bilo po volji, je takoj zameril ter se kregal, da se je razlegalo po celi vasi. Hodil je vsak dan v mesto in zvečer nazaj. Pogrešamo ga, ker je bil tako kratkočasen ter vsled tega splošno priljubljen. Svetila mu večna luč! G. Stožirju, pri katerem je rajni živel,
Priča prelepe proslave v Šmarju pri Jelšah dne 3. t. m. nam piše: Kaj lepšega in veli-častnejšega se tukaj še pač ni vršilo, kakor je bila letošnja proslava angelske nedelje. Obhajali smo evharistični kongres ali shod treh dekanij: kozjanske, rogaške in šmarske, tedaj celega šmarskega sreza, ki šteje nad 57 tisoč prebivalcev. Že v soboto popoldne si je naš trg nadel najbolj praznično obleko, ko pač menda nisi videl hiše brez zastave in cvetličnega okrasja ter priprav za vsesplošno zvečerno razsvetljavo. Velika množica vernikov je spoštljivo pozdravila svojega nadpastirja pred cerkvijo, cvet naše mladine pa mu je v Katoliškem domu priredil izborno uspelo akademijo. Vrli mladeniči in mladenke, že večkrat sem vas videl na odru, pa tako se še niste postavili kako tokrat s svojim »Slehernikom«. — Dolgo zaželjena nedelja je prišla, na katero so se vse župnije s tridnevnico pripravljale. S strahom ¡pa smo se ozirali v nebo, ki nas je od zgodnjega jutra naprej vedno sumljivejše rosilo ter nam dušilo upanje na prihod ljubih vernikov iz vseh treh dekanij. Tolažil nas je le še Boč, ki se ni maral pokriti. In glej! Vlaki ¡z obeh etrani so nam napolnili ceste, . .•';ramenih vo-*eh, tovornih avtobusih, kol^-- ■':: peš je ob desetih došlo toliko ljudi, da - i>M ves za to proslavo določeni prostor docela napolnjen. Na predi je bila kozjanska dekanija, na desni rogaška, na levi pa šmarska. Je bil to prizor, ki nam ne gre več iz spomina. Tam gori med župniščem in Gajšekom visoko postavljen, z venci in šopki preprežen obsežni oltar pod varno streho, ob njem zaslave Marijinih družb, pred njim nad 40 gg. duhovnikov in bogoslov-cev, lepa vrsta belo oblečenih, armada ognje-gascev, tje doli do cerkve in okrajnega glavarstva in tje notri blizu do šole do 9000 ljudi, nad nami na pol jasno nebo, ki je tik pred 10. uro začelo oblake trgati in se je zvedrilo, na visokem mestu pri oltarju pa prevzvišeni g. knezo-škof, ki s povsod slišnim glasom navdušuje za iskreno češčenje presv. Evharistije, ki je edina rešitev iz sedanje krize. Nato pod milim nebom pontifikalna sv. maša, kakor se vrši le ob
največjih praznikih v mariborski stolnici, in med njo zbrano petje 170 pevcev pod vodstvom našega g. organista Kidriča ter srebrni glasovi pozaun. Z občudovanja vredno disciplino so se množice pokorile g. kaplanu Rančigaju in njegovemu štabu rediteljev ter se uvrstile v nad pol ure dolgo štiristopno procesijo po stari rimski preko travnikov tje na banovinslco cesto, rogaška dekanija s kostrivniško godbo in pevskimi zbori Sv. Križa, Kostrivnice in Sv. Eme naprej, za njimi kozjanski dekanat s pevskimi zbori iz Buč, Polja in Podčetrtka, ter župnije šmarske dekanije s pevskimi zbori iz št. Jurija, Šmarja, Št. Vida, Ponikve, Sladke gore in Zusma. Najsvetejšemu so sledili zastopniki uradov, lepa vrsta ognjegascev in za ojačeno šmarsko godbo velika množica v najlepšem redu stopajočih žen in mladenk vseh treh dekanatov. Glasne molitve, z godbo spremljani »Povsod Boga«, zbrano petje, primerne koračnice, vzgledno obnašanje ljudskih množic med z zelenjem in cvetjem okrašenimi in razsvetljenimi hišami, koga to ni zganilo do globin srca! Sveti Rok, ki je na predvečer z 10 m visoko »monštranco« in z dvema z lam-pijoni razsvetljenima križema na vse strani naznanjal proslavo presv. Evharistije in našega odrešenja ter se nje drugi dan tudi sam tldeležil s sv. mašo in pridigo g. župnika Sinko od Sv. Lenarta v Slov. goricah, nas je gledal veselo in pozdravljal s svojim svečanim zvo-njenjem. — Kaj še le naj v trajni spomin zapišem o navdušujočem nagovoru g. dekana Gomiflšeka tako zjutraj pri skupnem sv. obhajilu mož in fantov, kakor še posebe po končani procesiji, o sklepni posvetitvi velikanske množice presv. Srcu Jezusovemu in o veličastnem prenosu Najsvetejšega v cerkev ob skupnem prepevanju naše himne »Povsod Boga«! Ilvala večnemu Bogu za tako sveto veselje, hvala prevzvišenemu nadpastirju za toliko skrb in požrtvovalnost, hvala vnetemu duhovništvu za dušno pripravo in celjskemu g. opatu Juraku z njegovim spremstvom, hvala g. ravnatelju Jerebiču kot predsedniku lav. KA in hvala različnim oblastvom in še posebe trškemu
bodi ljubi Bog plačnik. — Tukajšnji godbeni odsek prostovoljnega gasilnega društva lepo napreduje ter že slovi s svojimi proizvajanji. Ustanavlja se tudi tamburaški zbor.
Lopata pri Celju. Prostovoljno gasilno dru* štvo Lopata pri Celju priredi v nedeljo dne 10, septembra t. 1. v šolskih p >rih v Šmartnem v Rožni dolini zanimivi :• > »Materinsko srce«. Vsi prijatelji iger ..-.tjuljudneje vabljeni. — Odbor.
Sv. Hupsri nad Laškim. Dne 19. avgusta je umrla po dolgem hiranju Frančiška Medved, vdova posestni ca v Sv. Petru za potokom. 21. avgusta pa so našli zjutraj v njegovi sobici mrtvega Mihaela Kosec, samskega gostača v, Konjicah. Sicer ga je smrt iznenadila, a dobri »apostolski Miha«, kakor so ga splošno imenovali, je bil pripravljen: lepo, pravično je delal in trpel in živel, zato se mu tudi smrti ni bilo bati. Še na svoje stare dni je, dasiravno težko bolan, rad lezel v cerkev, in pri službi božji pomagati, mu je bilo največje veselje. Sedaj pa dobri Miha gotovo v nebesih mini-strira! Počivaj mirno, vrli mož, večna luč ti naj sveti! — V soboto dne 19. avgusta je po< noči gorelo v Trobendolu pri posestniku ter čevljarju Alojziju Centrihu. Zgorelo je vse; hišni hram, hlev in kozolec. Pogorelec je bil zavarovan. Ker se sumi zlobni požig, je ob-< last vzela zadevo v roke!
prebivalstvu in županstvu, ki nam je tako rado vol j no šlo na roko in še celo poskrbelo za prostore naših mnogoštevilnih vozil in za cestJ ni promet po drugih straneh. Hvaležnih src se bomo prihodnjo nedeljo zopet zbrali pri Sv. Roku, da po stari navadi obhajamo sladko ime Marijino, nebeško Mater prosimo blagoslova in varstva in Boga zahvaljujemo, da nas je pred tremi leti čudežno obvaroval pretečega požara te slovite romarske cerkve in da nani je pripravil toliko duhovnega veselja na letošnjo angelsko nedeljo.	i
fiiiiisrslii vestnih.
Občni zbor vhučarske organizacije. Iz vseh
naših viničarskih krajev so prihiteli voditelji vinčarske stanovske organizacje v nedeljo dne 27. avgusta t. 1. na svoj 13. redni občni »Strokovne zveze viničarjev«, centrale v Ljutomeru. Po delegatih je bilo zastopanih skupaj 1340 članov, Občni zbor je vodil načelnik zve-?; ze, viničar tov. Mir Andrej. Prvi je poročal načelnik, ki je naglašal, da je delavec danes težko prizadet. Uspešna borba vseh delovnih' stanov bo le potom strumne strokovne organizacije. Strokovna zveza viničarjev je svojim članom že mnogo pripomogla zboljšati njih položaj. — Tajniško poročilo je podal zvezin tajnik tov. Rozman Peter. Strokovni del tega poročila se je pečal s težkim položajem vini-čarskega stanu, drugi del poročila pa se je. bavil samo z zadevami organizacije. — Blagajniško poročilo je podal blagajnik tov. Ko« sič Franc, iz katerega je predvsem posneti, da je v centrali »Strokovne zveze viničarjev« v, preteklem poslovnem letu bilo denarnega prometa 188.289 Din in da je bilo nič manj kakor, 228 podpor izplačanih članom in od tega 14 posmrtnin. — Za nadzorstvo je poročal tov.; Nedok Marko, da je vsaka revizija našla ved-* no vse v redu. — Izvoljeni so bili vsi dose-, danji tovariši: v načelstvo: Mir Andrej, Kosič Janez, Miklošič Martin, Tomažič Franc in Rozman Peter; za namestnike: Topličar Ignac, Vrbančič .Toško, Rozman Martin in Ne-
dok Ludvik; v nadzorstvo pa: Kodi Anton, Husjak Feliks, Nedok Marko, Potočnik Jane« in Plohi Vincenc, sami vi ni čar ji iz različnih krajev. — Končno je govoril še zastopnik Ju-goslovanske strokovne zveze, tov. Kores Martin, ki je predvsem naglasil, da samo delavstvo, ki se organizira v krščanskosocijalni strokovni organizaciji, ima pričakovati, da bo bodočnost njegova. Priti mora drugačen in pravičnejši družabni red, ki pa mora temeljiti Bamo na načelih krščanskega socijalizma, to Je: v praktičnem krščanstvu vsepovsod.
Poslednje vesli.
OBVESTILO.
Doznall smo, da brezvestneži kupujejo od vlagateljev naše hranilne knjižice le za 70 % prave vrednosti. Pri tem skoraj gotovo povdarjajo, da bo denar na vrednosti zgubil, da so knjižice manj vredne, da je bolje imeti manj denarja v gotovini, kot pa več v knjižici.
Ti brezvestneži le plašijo vlagatelje, sami imajo pa korist.
Naše vlagatelje zagotavljamo, da so vloge pri nas popeloma vame, da imajo polno vrednost, da za vse vloge jamči mestna občina Maribor. Ne ponujajte knjižic v prodajo, ker boste od tega imeli le izgubo. Brezvestne kupce pa zapodite, ker Vas hočejo le samo izkoristiti!
Če ste v zadregi, pridite k nam, mi Vam bomo pravilno svetovali.
Maribor, dne 4. septembra 1933.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice Maribor:
Franjo Bureš m. p., predsednik ravnateljstva.
Drago Eocmut m. p., ravnatelj.
Kot vladni komisar pri Mestni hranilnici potrjujem, da so gornji podatki resnični, in da je ta denarni zavod vreden vsega zaupanja.
Maribor, dne 4. sepetmbra 1933. Dr. Senekovič, sreski glavar in vladni komisar.
PROSLAVA 1SC0LETNICE SMRTI OBREŠE-NIKA.
Velika Nedelja, 4. sept. 1933.
Že dolgo ni doživela velikonedeljska deka-nija takega praznika, kakor je bila včerajšnja nedelja praznovana pri Veliki Nedelji. Vsa proslava, katere se je udeležilo prebivalstvo vse dekanije pred- in popoldne, je bila veličastna, vredna predmeta, katerega se je proslavljalo. Posebnost cele slovesnosti je bila od-dolžitev človeštva božjemu Odrešeniku za Njegovo ljubezen na križu in v presveti Evharisti-iji, z deli pokore in molitve, kakor kliče v tem jubilejnem letu ljudstvu vsega sveta, da bode rešeno iz sedanjega vsestranskega gorja. Vsi sloji ljudstva cele dekanije, ki šteje okoli 2000 ljudi, so globoko razumeli edini pravi klic sv. Očeta; zato so se tako mnogoštevilno udeležili celodnevne slovesnosti. Krona predpoldanske slavnosti je bila slovesna sprava in posvetitev presv. Srcu vseh župnij dekanije pod milim nebom pred Najsvetejšim. Najlepši in najveličastnejši ter ob enem najbolj ganljiv je bil popoldanski zaključek slovesnosti, pri kateri je pevsko društvo »Maribor« pod vodstvom svojega požrtvovalnega g. Janeza Ev. Gašpariča dovršeno proizvajalo Haydnovo znamenito cerkveno skladbo »Sedem poslednjih besed Jezusovih na križu«. Pred vsako poslednjo besedo
je vlč. g. dekan Friderik Horvat na kratko obrazložil njen pomen za vse človeštvo, kar je vsemu občinstvu v natlačeno polni cerkvi do globljega razumevanja skladbe same in skla-datelja-mojstra dobro služilo. Vse je pretresljivo učinkovalo na srca navzočih. Iskrena zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tej vse požrtvovalnosti vredne slavnosti.
K 251etnici septemberskih dogodkov v Ptuju. Izmed žrtev, ki so zaradi svojega slovenskega imena in rodu pred 25 leti največ morale pretrpeti, je najbolj spomina vreden Janža Bren-čič, posestnik in mlinar v Zabjaku pri Ptuju. Dne 13. septembra 1908 ga je na poti k zborovanju C. M. D. pred ptujsko postajo napadla nemškutarska druhal. Hoteli so mu strgati z jopiča slovenski znak. Ker se je branil, ga je tolpa naskočila, dva policaja sta ga zgrabila in zahtevala, da mora znak sneti. Ker se ko-renjaški Brenčič ni hotel udati, so ga začeli biti z gorjačami, nekdo je zavpil, da ima Brenčič samokres pri sebi, pobalini so mu preiskali vse žepe in mu pri tem ukradli za tisto dobo velik znesek 130 goldinarjev. Nato sta ga policaja vklenila in ga gnala na magistrat pred vsemogočnega ptujskega župana Orniga. Ta je Brenčiča surovo nahrulil, naj se izgubi iz mesta. Ko se je Brenčič pritožil, da mu je bila ob napadu ukradena večja vsota denarja, je Ornig odvrnil, da ga to nič ne briga ter naj izgine. Moral se je udati ter zbit, krvav, z raztrgano obleko in brez denarja zapustiti Ptuj. Toda ni še bilo dovolj trpljenja. Sledila je še ovadba državnega pravdništva proti Brenčiču, češ, da je zakrivil zločin javnega nasilstva, ker je baje strgal policaju pri ruvanju in ko se je branil pred udarci, njegovo »dinstmeda-ljo« s prsi. Okrožno sodišče v Mariboru ga je obsodilo na tri tedne težke ječe. Moral jih je odsedeti, ker njegovi prošnji za pomiloščenje niso ugodili. — Janža Brenčič je gotovo izmed vseh Slovencev zaradi septemberskih dogodkov največ pretrpel. Bil je tepen do krvi, okra-den in zaprt. Vendar se ni uklonil, prestal je težko žrtev za svojo narodno zavednost, ostal vsa leta prej in slej kmečka korenina, vzrasttla iz naše zemlje, njo zvezan in zvest svojemu rodu do smrti. Sramotni žig, ki mu ga je hotelo vtisniti nasilno nemštvo in nemčurstvo pred 25 leti z batinami in ječo, naj mu bo častno znamenje možatosti in zavednosti ter vztrajnosti v boju za lastni rod in za jezik svojih očetov.
Smrtna žrtev kose. Zadnjo nedeljo popoldne je zabodel smrtno s koso Štefan Bauman ba-novinskega cestarja Antona Goleja iz Šikol pri Pragerskem. Zločin se je zgodil v Račah.
Pogorela fe v Zgornjih Pletarjih pri Cirkov-cah domačija posestnika Franca Pernata.
Ljubljena v jeseni je otvorila v soboto dne 2 t. m. v prazničnem razpoloženja vrata svoji nad vse bogati in pestri jesenski razstavi. Preseneča nas vzorno urejena veterinarska izložba, do sedaj največja in najpreglednejša v naši državi. Naše veterinarstvo se je s to svojo prireditvijo odlično vzporedilo z živinozdrav-ništvom sosednih držav. Vrstijo se ostale razstave, vse prirejene z veliko ljubeznijo: razstava slovenskih cerkva s čudovito lepo kapelico našega umetnika Toneta Kralja; prekrasna razstava »Slovenske Madone«; razkošne dalije s čudovitim barvami v stoterih oblikah te pozdravljajo Naše gospodinje ti prikazujejo »Red in snago v stanovanju«; mlekarstvo in sirarstvo nudi svoje odlične izdelke; cedi se med in opojno diši medica. Žlahtni pridelki naših vinorodnih krajev tekmujejo med seboj v kakovosti. Diviš se pridelkom na-
16.—24. SEPTEMBRA 1933
[pinzgavska in mariahoferska govejska razstava od 16.—19. septembra. ¡Razstava drobnjadi in kožu-haste živine od 21.—24. septembra.
Sejmske izkaznice dobite pri glavnem obratnem mestu sejmskih izkaznic: bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25. 901
ših vrtov. Bogato je zastopana naša obrt in industrija. Razstava jugomontafonske živinske pasme nam je pokazala, kako smo izboljšali to našo plemensko živinsko vrsto. Od 5. do 11. t. m. razstavi »Zivalica« £oze in ovce. Pestrost povsod, kamorkoli pogledaš. Vsak dan ti je dvakrat popolnoma brezplačno na razpolago nad vse zanimiv velikomestni varijete in zvečer se kopi ješ v morju luči na zabaviščih. Letošnja velesejmska razstava zasluži, da si jo ogleda prav vsak, ki se veseli napredka na vseh poljih našega gospodarskega in kultur-ega življenja.
V soboto dne 9. t. m., ob 9. uri dopoldne, licitacija na Glavnem trgu: pohištvo, peč, posoda, perilo, odeje, slike.	945
Kupim pristne smrekove strdi (medu). Ponudbe na upravo lista pod označbo »garantirano pristno«.	944
Iščem viničarja s štirimi delaovnimi močmi za posestvo na Zgornji Polskavi. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod. »Polskava«.	946
Dva dijaka na hrano in stanovanje sprejme starejši gospod. Maribor, Koroška 66. 939
Prodam prešo v dobrem stanju srednje velikosti. Ruše št. 131.	942
Vajenko sprejmem takoj. Lojzka Farazin, šivilja, Sv. Marjeta ob Pesnici.	940
Posestvo dam v najem, 5—6 oralov, v prometnem kraju, cena po dogovoru. Gamser, Zg. Sv. Iiungota.
Hišo z vrtom za 42.000 Din proda tudi za hranilne knjige ali proti mesečnemu odplačilu Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v, Mariboru, Kralj Petra trg. Sprejema vloge, daje posojila, otvarja trgovske kredite in sprejema v kritje tudi račune v inkaso. Kupi gozdno posestvo.	938
Sadne mline različne velikosti z granitnimi in navadnimi valjčki izdela poceni Ivan Cretnik, špecijalist za izdelovanje mlinskih in poljedelskih strojev, Sv. Jurij ob južni žel., poleg farne cerkve.	941
Širile „Si. Gospodarja r
Da pridobimo ¡kar največji krog čitateljev Kari Mayevih romanov, razpisujemo
brc
Ta loterija služi le v reklamo, zato dobi vsakdo srečke brezplačno.
Kdo eiolbi fe srečke?
1.	Vsakdo, ki kupi, naroči ter plača v mesecu septembru, oktobru in novembru 1933 v katerikoli naših' prodajaln v Mariboru kakoršnegakoli blaga vsaj za Din 50.—, dobi brezplačno srečko. Kdor kupi za Din 100.— dobi dve srečki, kdor ikupi za Din 150.— dobi tri srečke itd.
2.	Vsakdo, ki se v teh mcsecih obvezno naroči na izdajo Kari Mayevih romanov v letu 1934, dobi po pet srečk. ' -" '
SCJe se slofeijo srečke?
1.	Onim, ki se bodo osebno zglasili v naših prodajalnah v Mariboru, Koroška cesta 5, Aleksandrova cc-sta 6 ali Kralja Petra trg 4, dobijo srečke kar tamkaj.
2.	Onim, ki bodo naročili po pošti, bomo srečke priložili.
K«iatf ibo žrelbaraje?
Dne 2. decembra 1933 bo žrebanje v Mariboru. Vršilo se bo pod nadzorstvom notarja in je zato vsak nered in nepravilnost izključena. Izžrebane številke se bodo objavile v »Slovenskem gospodarju« in se bo ta številka poslala vsakemu- ki jo bo zahteval, brezplačno na vpogled. Kdor tekom meseca decembra 1933 ne bo dvignil dobitka, nima več pravice zahtevati ga.
^salratevaijie cenilce I
Povsod je znano, da se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru dobi solidno blago po kar najugodnejših cenah".
Kar potrebujete za dom, pisarno in za šolo, kupujte v
ki ima svoje prodajalne pisarniških in nabožnih predmetov ter knjig
4.
I.	dobitek:
Vseh dvanajst romanov Karl Maya, vezanih v platno z naslovno sliko.
II.	dobitek:
Winnetou I., II., III. knjiga, vezane v platno z na-slovo sliko.
III.	dobitek:
Satan in Iškariot I., II., III. knjiga, vezane v platno z naslovno sliko.
IV.	dobitek:
Letnik 1934, Sužnji L, II., III, knjiga, vezane v celo platno z naslovno sliko.
V.	dobitek:
Letnik 1934, vseh 12 zvezkov, broširanih.
VI.—XV.	dobitek:
Po ena vezana knjiga iz zbirke Karl Maya, po svobodni izberi. XVI.—XXV. dobitek: Po ena broširana knjiga (4 zvezki) Karl Maya, po prosti izberi.
Ostali dobitki: 108 komadov knjig: »Planinski kralj«, »Otroška leta«, »Zima med gozdovi«, po prosti izberi.
100 komadov knjig: »Gruda umira« ali »Guzaj«, narodna igra, po prosti izberi. 100 komadov knjig: Dr. Jeraj, »Socijalno vprašanje«. 100 komadov knjig: »Zgodovina Maribora«. 100 komadov: Zidanšek, »Novi zakon«.
freDaife se writ me 2. ^cernuna 1033.
Izid bo objavljen v »Slovenskem gospodarju«, ki se na zahtevo vsakemu dopošlje.
m	i| lili!	II romani MerS
i.	knjiga:	Križem po Jutrovem.
9 «v.	knjiga:	Po divjem Kurdistanu.
3.	knjiga:	Iz Bagdada v Stambul.
4.	knjiga:	V gorah Balkana.
5.	knjiga:	Po deželi Škipetarjev.
6.	knjiga:	Žuti.
7.	knjiga:	Winnetou I.
8.	knjiga:	Winnetou II.
9.	knjiga:	Winnetou III.
10.	knjiga:	Satan in Iškariot I.
11.	knjiga:	Satan in Iškariot II.
12.	knjiga:	Satan in Iškariot III.
wm mm um §mm m kniige:
1.	knjiga:
Sužnji 3.
2.	knjiga:
Sužnji II.
3.	knjiga:
Sužnji III.
Ilsharna sv, Cirila ¥ Mariboru.
MALA OZNANILA
V »Malih oznanllih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manj-61 zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah, t» Upravništvo odgovarja na razna vprašanja eamo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor.
Upravništvo.
it/»*1!!!; »f.
Vajenko sprejme v celo oskrbo pletarna, Maribor, Tržaška cesta 3.	936
V najem dam 14 oralov posestva. Vprašati pri Francu Janžekoviču, Pivola, p. Hoče. 937
Prodam dva orala gozda. Polančič, Malna, p. Sv. Jurij v Slov. goricah.	932
Prodam posestvo 15 oralov. Marija Bezjak, p. Sv. Urban pri Ptuju.	918
KGvačnico za samostalno obrt z primernim stanovanjjem, nekaj oralne zemlje in travnika odda z 1. januarjem 1934 v najem uprava graščine Negova. Kavcija potrebna. Pogoji se doznajo v upravi.	915
Prostovoljna dražba posestva pok. Ivana Pi-šec, zidano stanovanjsko poslopje, gospodarsko poslopje, njive in travniki, ca IVA orala, se vrši dne 17. septembra t. 1., ob 9. uri v Dražencih št. 57, V*, ure od Ptuja. Dražbeni pogoji so v vpogled pri podpisanem. Sevnik Lavoslav, javni notar kot sodni komisar v Ptuju.	931
Pietarji! Samo v upravi graščine Negova, p. Ivanjci, kupite po ugodni ceni vrbovino za izdelovanje vsakovrstne pletarske robe. Vse-kakoršno količino Ia vrbovine suhe dostavljamo s povzetjem.	916
po 5, 6, 7 Din se dobi le v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica 15. 861
V dobro hišo se išče pridno, marljivo, zdravo dekle, ki zna šivati in kuhati. Ponudbe prosim pod »Slovenci, Beograd« na upravo lista.	395
Ml Vam nudimo za lesen in zimo NOVOMODNE damske plaSče In obleke. NOVI PROIZVOD
dunajske modne	92S
konfekcije.
Trgovski dom I. Pregrad
Maribor, Aleksandrova cesta 25.
SSHHHBHHHHEH
□ □ □
H
E □
a a a a
a
a □
a a
Pozor! Pozor!
Za češčonjo presvetoga Reš-njoga Tolesa je izšel nov iaolitvenik
„Pridite, molimo!"
ki obsega poleg običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skupno molitvene uro Zelo priročna knjiga stana samo Din 16'— z rdečo obrezo in Din 20'— z zlato obrezo.
Knjiga so naroča pri TIskarni sv. Cirila v Mariboru.
a a a a a a a a a a a a a a a
aaaaaaaaaaaa
Marko Gubic
Kotla?
Maribor
ISlovensKa o!lca1$
Priporočam svoje lastne izdelke kakor kotijo za žganje in za votlo ter perilo, posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate. izvršujem tudi točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po brezkonku-reečnih cenah. — Vse vrste novejših sistemov »Alfa«.
v laslsit novi palači na csgla	nasprefi pešSe, prej JislioSfa-
Gosposke-SEovcnske ulice.	ees	fersha Hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Majbolj varna naložba denarja, ker famči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
■H
smo vam pripravili cerkvene pesmarice, ki smo jim določili kar najnižjo ceno:
1.	Cerkvena ljudska pesmarica samo po Din 3.—. Obsega 100 izbranih pesmi.
2.	Venec sv. pesmi, obsega ravno 1000 cerkvenih pesmi, stane broš. Din 10.—, vezana Din 26.—. Venec sv. pesmi in Molitev, vez. v eni knjigi Din 30.—.
3.	Prijatelj otroški (molitve in pesmi z notami za šolsko mladino), broš. Din 2.—, vez Din 5.50 in Din 7.50.
4.	Jezus, blagoslovi nas! (Slomšekove blago-slovne pesmi z notami), Din 5.—.
5.	Kvišku srca (pesmarica z notami)", broš. Din 12.—, vez. Din 20.—.
Poleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene skladbe, novejše in starejše, pri TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU.
Predliskarifa vzorcev za ročna dela
z najlepšimi vzorci se nahaja v trgovini Kralja Petra trg 4, Maribor.

^drsr^IJenje Rile
brez operacije, brez bolečin, brez motenja poklica, samo z uporabo mojih avstrijskih In nemških patentov
(avstrijski patenti 127566 in 115037 in 127559, nemški patent 532082 in švicarski
patent 158978).
Rešenje frpljenfa Sn težkočl
Brozplačno neobvezno predvajanje vršim osebno v sledečih krajih: Spielield-Strass: v hiši gostilne Kaschl v Spielfeldu: pondeljek, 18. septembra,
od 8. do 2. ure.
Radkersburg: v hiši hotela »Kaiser von Oesterreich«: torek, dne 19. septembra,
od 8. do 2. ure. Ena m.' dnevno doposlanih zahval: Čeprav sem že 71 let star, sem se rešil moje kile v razmeroma kratkem času brez motenja poklica z uporabo Streifenederjevega patenta.. Nimam no-* benih težkoč več in lahko vsa dela opravljam. — Bruck a. M., 19, maja 1933. — Avgust Felber, Bundesstrassemvarter. — Potrjeno po mestnem uradu Bruck. 933 Dajte si doposlati mojo pojasnilno ilustrovano brošuro proti dopošiljatvi dvojne, pisemske poštnine, neobvezno in brezplačno. Pozor pred ponaredbamil Prosim, da natančno pazite na moje ime, na moje večletno delo v Avstriji in na moje najnovejše patente. Tisoči trpečih na kili so samo po njih uporabi našli
odrešenje svojega trpljenja. F. Sireiieneder, FUrstenfeldbruck bel MUnchen
Ljubljanski pelcsejem
„Ljubljana v jeseni"
2.—11. septembra 1933,
Kulturna In gospodarska razstava. Razstavišče obsega 40.000 m5. Jugoslovanska veterinarska razstava. Razstave: »Slovenska cerkev«, Misijonsko-etnološka in Umetnostna slovenske Madone. Razstave vina, sira in mleka, medu, zelenjave, sadja in semen. Vrtnarska razstava flalij. Razstavi goveda montafon3ke pasme 2. in 3. IX., in koz ter ovac 5.—11. IX. Gospodinjska razstava. Etnološka razstava Ti moške pokrajine. Industrija, obrt (špec. pohištvo). Konkurenca jugoslov. harmonakarjev 8. IX. Zabavišče, Variété. — Polovična voznina na železnicah. Popust na parobrodih. Legitimacije se dobe pri biletarnah »Putnika«, vseh večjih denarnih zav., župnih in občinskih uradih. 893
Ribniški mlin odda v najem uprava graščine Negova, p. Ivanjci, z dne 1. 10. 1933. Kavcija potrebna. Natančnejši pogoji doznati v upravi.	914
JŽfcniI vložki
kom. po Din 100 —


Zičui vložki iz izvauredna trde žico
kom. po Din 150'— Airik madraco 3delua Din 250'— Pri naročilu so prosi natančna notranja mera posteljo. 3t>4
,WE K A" MARIBOR
Aleksandrova cesta 15.
»»
ïnserirajte !
Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanje apostolov. Če lcedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka biša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanje apostolov.
V teh težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočili vsaki družini nakup Sv. pisma. Zato smo nastavili sledeče ccne:
Novi zaken (obseg knjige 541 strani) stana broširan Din 6 —, polplatno vezan Din 8'— in celoplatno vezan Din 15--.
Pri teh cenah se plača papir in knigovezniško delo. Vse prestavljanje in tiskanje pa je zastonj. Po teh cenah pa predajamo le sedanjo zalogo in knjige ne bomo ponatisnili. Zato opozarjamo vse, ki si hočejo pravočasno oskrbeti Sv. pismo, da si naročijo čimpreje. Za poštnino je priračunati še 2 Din za komad in potem lahko pošljejo v znamkah.
Tiskarna sv. Ciriia, Maribor.
Sadno drevje za jesensko saditev dobite pri Alojziju Knuplež, Sv. Peter pri Mariboru. Cena visokodebelnemu drevju 10 Din. . 922
ifsizi primerne nlzhc cene
je nastavila vsemu blagu manuSakSurna veletrgovina
franc Doi^oviCsilfié, Celic,
Molino . . . . Belo platno . ( Tiskovina . . . Tiskovina dvojna Poldeleni
Gosposhft ulica 15.
Dokazi: ...... od
715
4.80 Din naprej, od G.— Din naprej, od 7.50 Din naprej.
, . od 12.— Din naprej. . . od 9.— Din naprej. Svila za obleke, vzorčasta od 14.— Din naprej. Creppe de Chine v vseh barvah po 39.— Din.
Svileni robci.....od 25.— Din naprej.
Zen. nogavice modn. barve od 6.— Din naprej. Hlačevina široka ... od 24,— Din naprej. Moško sukno za obleke od 26,— Din naprej. Platno za rjuhe, madracengradl, žima za ma-drace. Perje, puh, posteljna pregrinjala, odeje, koutre in sploh vse potrebščine za posteljnino po najnižjih cenah.	'
Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje,
tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled lega vedno sveže blago.
Vsakomur se vljudno priporoča manufakturna veletrgovina
■rili
ic
Trgovina stanovanjske opreme
Karol Preis, Maribor
je preselila
iz G o s p o s k e ulice št. 20 v palačo banovinske hranilnice
Oosposka ulica ši. 36
i o a o
E E

najboljše in najvarnejše pri
0	v
1	m
i\
• » j ^e 0
boru
Gosposka ulica
r. z. z ii. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila- Sianje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Ea varsios! hranilnica vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
98^* Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!

Tiskar: Tiskarna sv Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovntin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru, m
Izdajatelji Tiskarna 3v. Cirila, predstavn k: Franc IIraslelJ v Mariboru.