PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 33 (12.971)
Trst, petek, 12. februarja 1988
Odločna zahteva slovenske mladine po tvžaških ulicah
»Ta naše pravice!«
Prof. Samo Pahor še vedno v zaporu, ker je hotel izpolniti poštni obrazec v slovenščini
Odvzemajo nam že pridobljene pravice
BOGO SAMSA
Slovenski profesor Samo Pahor je še vedno v zloglasnem zaporu Coro-neo. V zaporu je izključno zato, ker zahteva svojo pravico, zahteva, da se mu omogoči izpolniti formular za avtomobilsko takso v slovenščini, kot je zapisano v pravno veljavnem londonskem sporazumu, potrjenem in ponovljenem z osimskimi sporazumi.
V zaporu je slovenski človek, ker terja svojo elementarno človeško pravico. In ker je svojo zahtevo tudi napovedal, so ga pri okencu čakali policijski agenti; ravnali so z njim do kraja brutalno, nezaslišano, zmerjali so ga in pretepali.
Ta primer, pa čeprav še tako nezaslišan in skoro neverjeten, pa žal ni osamljen. Slovenskim ustanovam in organizacijam so prepovedali vlagati prošnje v slovenščini, za kar velja prav tako točen in nesporen mednarodni dogovor in kar je bila nesporna dolgoletna praksa. Nekaj podobnega se dogaja tudi na Pokrajini Trst. Prepovedi se je podredila tudi Dežela, ki vztraja pri samo italijanskih vlogah.
Odvzamejo se nam torej pravice, ki nam že pripadajo, namesto da bi v vzdušju prijateljstva in sodelovanja reševali odprta vprašanja. In ko Slovenec to dostojanstveno in legitimno zahteva, roma v zapor, kar se v Trstu že nekaj desetletij ni zgodilo.
Odločen, enoten in prepričljiv je bil včerajšnji odgovor slovenske mladine, ki je glasno in jasno zahtevala po tržaških ulicah »naše pravice«! Zahtevala je takojšnjo izpustitev zaprtega profesorja.
To pa sta tudi odločni zahtevi celotne slovenske narodnostne skupnosti, saj bi samo resnična uveljavitev »naših pravic« tudi odstranila možnosti sodnega in policijskega preganjanja, saj gre za uveljavljanje osnovnih človekovih pravic, kot je raba materinega jezika v javnih ustanovah in uradih.
TRST Z veliko manifestacijo po tržaških ulicah so slovenski dijaki omikano odgovorili na nezaslišano aretacijo prof. Sama Pahorja, ki je bil kriv le, da je zahteval spoštovanje lastnih pravic ob želji, da izpolni svojo državljansko dolžnost. Prof. Pahor je bil namreč aretiran v sredo zjutraj na osrednji tržaški pošti, kjer je hotel poravnati avtomobilsko takso s položnico, izpolnjeno v slovenskem jeziku.
Dijaki so svoj omikan, vendar odločen protest izrazili pred zaporom Co-roneo, pred palačo Deželnega sveta in pred Prefekturo.
Aretacijo so odločno obsodile vse slovenske in italijanske demokratične organizacije, solidarnost so prof. Samu Pahorju izrazili pripadniki italijanske skupnosti v SFRJ, senatorja Spetič in Pollice sta vložila pismeni vprašanji v parlamentu, na mednarodni ravni je nastopila organizacija AIDLCM, vprašanja deželni vladi so postavili svetovalci KPI, SSk in DP. Osnovna misel vseh teh protestov pa je, da aretacija prof. Pahorja korenini v neizpolnjenih pravicah slovenske narodnostne skupnosti.
NA 4. STRANI
Po odstopu vlade je Cossiga začel s posvetovanji
Izgledi rešitve vladne krize zaenkrat še povsem negotovi
RIM — Potem ko se je dalj časa prestopala na žerjavici, je Gorieva vlada končno padla. Padla je na najslabši način, saj so predsednika vlade voditelji njegove stranke povabili, naj zapusti Palačo Chigi. Pri njegovem poskusu, da še vedno ostane na površju, mu je pomagal največji zaveznik-na-sprotnik njegove stranke, to je vsedržavni tajnik PSI. Gorii preostane sedaj samo ena možnost, da ohrani predsedstvo vlade, to je, da ga s »tehničnim« sklepom Cossiga pošlje v parlament z namenom, da omogoči odobritev finančnega zakona in državnega proračuna. Tej možnosti ne nasprotujejo niti demokristjani, socialisti jo odločno podpirajo, republikanci pa z njo ne soglašajo. »Kot če bi ne bila vlada že dovolj pretepena,« je včeraj pripomnil republikanski tajnik Giorgio La Malfa.
Dejstvo je, da so pojmi o vsem dokaj zmedeni. Izgledi so negotovi. Danes bo predsednik republike končal s posvetovanji in upa, da mu bodo stranke posredovale zadostna navodila, da bo lahko pravilno usmeril krizo. Gre za krizo, ki je, kot pravijo komunisti, »nadvse kritičen prehod v našem političnem ustroju in v demokraciji«. Ven-
dar ne opozarjajo samo komunisti na institucionalni značaj krize. Še najbolj zaskrbljeni so na prvi pogled demokristjani, ki bodo morali sedaj kljubovati ofenzivi republikancev. Socialisti zelo jasno trdijo — to sta rekla včeraj predsednik poslanske skupine De Michelis in član strankinega vodstva Di Donato — da demokristjani sedaj ne morejo več zahtevati predsedstva vlade. To pa je bil zadosten razlog za trditev demokristjanov, da prosti strelci niso prihajali samo iz vrst KD.
Stranka relativne večine je medtem prekinila postopek priprav na vsedržavni kongres, da se spoprime s »socialistično nevarnostjo«. Vendar tudi republikanci ne gledajo z velikim navdušenjem na novega predsednika vlade, ki bi ne prihajal iz vrst KD. La Malfa je dejal, da je nujna sestava močne vlade, ki bi jo vodil vidni predstavnik stranke relativne večine. Za tako vlado pa je potreben sporazum med socialisti in demokristjani. Tako rešitev je treba najti čimprej, da se omogoči odobritev finančnega zakona do 30. aprila, kot to določa zakon. Tudi liberalci zahtevajo »prestižno vodstvo« vlade, pa čeprav ne izključu-
jejo možnosti tehnične ohranitve Gorieve vlade do odobritve finančnega zakona, rešitve, ki po njihovem mnenju sicer ni »ustavno korektna«.
Seveda pa taki rešitvi nasprotujejo komunisti, ki zahtevajo sestavo nove vlade in tudi nove večine. Istočasno pa prihajajo iz vrst KPI številni signali. Tako piše Occhetto v današnji številki Unità, da KPI ohranja povsem jasno ločevanje med dejavnostjo vlade in soočanjem o reformi inštitucij. Glede na dejstvo, da gre za izredni trenutek, pa je treba upoštevati dejstvo, da se »v čedalje večji meri institucionalna kriza pojavlja istočasno s politično krizo.« Treba je torej zastaviti vse sile, da se skupno rešijo vprašanja političnega sistema in inštitucij, z »uglednim vodstvom«, vse kaže, da nameravajo komunisti ponovno predlagati »vlado jamstev«, ki so jo predlagali že lansko leto z namenom, da preprečijo predčasen razpust parlamenta. Slišati je bilo že ime predsednika senata kot osebnosti, ki bi vodila vlado reforme inštitucij. Stanje je torej nadvse nejasno, vsekakor pa smo šele na začetku.
G. R.
Nedopustno stališče RTV Zagreb o zahtevah italijanske manjšine
Prvi dan bruseljskega vrha EGS ne vzbuja pretiranega optimizma
DEJAN VERČIČ
KOPER — V torek je zasedal Center Za informiranje slovenske mladinske °Tganizacije in brezrezervno podprlo zahtevo italijanske manjšine v Jugosla-VIÌ* po enotnem informacijskem prosto-ru; To pomeni, da se mora zagotoviti slišnost in vidnost programu Radia in televizije Koper-Capodistria na celot-nfm področju Istre, Reke-in otokov, kjer živijo Italijani.
Na sestanku je sodelovala tudi člani-Ca predsedstva hrvaške mladinske organizacije Vesna Gabrich, ki se je za-ez ala, da bo svoj del posla opravila udi na hrvaški strani. Povedala je, da ^na v Zagrebu velike probleme ugoto-Tv' se 2 zahtevo P° pretvorniku za Koper-Capodistria dogaja na hrvaš-1 strani. Do sedaj je ugotovila, da vsi
zatrjujejo, da ni nikakršnih političnih problemov - so le tehnični. Kot glavnega pa bi naj leta 1985 na enem zadnjih resnih pogovorov o pretvorniku povedali predstavniki zagrebške televizije naslednjega: Italijanov je na Hrvaškem tako ali tako iz leta v leto manj in je zato vprašljiva smotrnost postavitve pretvornika. Kdo bo pa gledal TV Koper-Capodistria na Hrvaškem takrat, ko Italijanov, če se sedanji demografski trendi nadaljujejo, ne bo več?
Sicer pa je mladinski center za informiranje največ razprave posvetil izgrajevanju avtonomne mladinske radijske mreže. Kot je povedal vodja centra Moj-mir Ocvirk, mladinska organizacija brez samostojnih informacijskih medijev ne more postati samosvoja politična organizacija. Zaenkrat gre predvsem za to, da se doseže slišnost Radia študent v celi Sloveniji.
BRUSELJ — Včeraj se je v Bruslju začel že 38. vrh evropske dvanajsterice, ki je namenjen predvsem obravnavanju reforme financiranja v EGS in sporazumu, ki predvideva v letu 1992 ustanovitev enotnega evropskega trga. Iz izjav predstavnikov posameznih držav pred bruseljskim vrhom je bila jasno razvidna želja, da se obe zadevi premakneta z mrtve točke, kar pa je bil cilj tudi na vseh zadnjih vrhunskih zasedanjih EGS pred sedanjim.
Toda vse kaže, da tudi to srečanje ne bo prineslo bistvenih novosti. Prvi dan zasedanja ne vzbuja pretiranega optimizma in po mnenju italijanskih predstavnikov je bilo v primerjavi z ministrskim srečanjem pred tednom dni storjenega celo pol koraka nazaj, pa čeprav je dežurni predsednik srečanja, zahodnonemški kancler Kohl, izrazil prepričanje, da bo bruseljsko zasedanje uspešnejše od kobenhavn-skega.
In prav v prvih včerajšnjih pogovorih so obravnavali iste probleme kot na neuspešnem danskem srečanju. Glede novega sistema financiranja skupnosti sta se soočili dve »filozofiji«, in sicer star sistem financiranja po načelih solidarnosti in novi, kjer naj bi dotok sredstev v blagajne EGS uredili na podlagi narodnega dohodka posameznih držav.
Po tem novem sistemu bi morala Italija, ki je z dodajanjem »utajenega« dohodka povečala svoj družbeni bruto nacionalni dohodek za 16 odstotkov, že letos prispevati 600 milijonov ecujev več kot doslej, leta 1992 pa bi italijanski prispevek v skupno blagajno znašal kar milijardo ecujev.
Včeraj so najvišji predstavniki evropske dvanajsterice obravnavali tudi reformo kmetijske politike, ki trenutno »poje« tri četrtine vseh sredstev EGS in je zdaj praktično brez vsakega nadzora.
Posebno pozornost so namenili tudi novim finančnim virom za gospodarski preporod najrevnejših področij v državah skupnosti, govorili pa so tudi o povračilu sredstev Veliki Britaniji, ki trenutno v sklade skupnosti letno prispeva več, kot pa iz njih prejema.
Kako se bo vrh končal, je nehvaležno napovedovati. Prve razprave niso dale želenih pozitivnih rezultatov, zato je težko verjeti, da bo nadaljevanje uspešnejše, pa čeprav je zahodnonemški kancler Kohl že pred srečanjem vsem delegacijam predložil okvirni načrt o globalnem sporazumu, ki naj bi zajel vsa odprta vprašanja, vendar pa ni predlagal rešitev, ki naj bi jih delegacije našle v poglobljeni razpravi..
Po petnajstih dneh agonije in sedemnajstih porazih Giovanni Goda vrnil mandat predsedniku Cossigi
RIM — Vladni predsednik Giovanni Goda se je po dolgi agoniji vdal neizbežni usodi. Njegovo vladanje se je po 197 vse prej kot lahkih dneh v sredo zvečer prekinilo. Po vztrajnem in trdovratnem kljubovanju pritiskom z vseh strani je po ponovnem -porazu, kar sedemnajstem po vrsti v petnajstih dneh, stopil pred parlament in najavil odstop. Koj nato je odšel k predsedniku republike Cossigi in uradno podal svojo ostavko. S tem se je lormalno odprla politična kriza, ki bo glede na dosedanji potek parlamentarne razprave o finančnih in proračunskih zadevah ter glede na skrajno zapletene odnose med strankami dosedanje večine in v strankah samih prav gotovo izjemno težka in dolgotrajna.
Po neverjetnem križevem potu finančnega zakona, ko se je že jasno pokazalo, da Gorieva vlada ne uživa več podpore niti v večini, ki je to vlado izrazila, so postali ob razpravi in ob glasovanjih o proračunu predsedstva vlade in posameznih ministrstev pozivi, izraženi z glasovi nenavadno strnjene opozicije in običajnih prostih strelcev še odločnejši. A čeprav je že ob zadnjem, sicer uspešnem glasovanju finančnega zakona, ostal od te vlade le še kupček pepela, je v njem še vedno tlela žerjavica trmaste Gorieve pripravljenosti, da vztraja, dokler se bo pač dalo, dokler ne ugasne še zadnja iskrica.
S to kljubovalnostjo in morda skritim upanjem, da se bodo zadeve znotraj petstrankarske koalicije in znotraj Krščanske demokracije same od sebe poravnale, se je Goria korajžno podal na fronto proračunske razprave. Tu se je v torek začela odločilna bitka in od samega začetka je bilo jasno, da bo zelo huda. In tako se je v torek, prvič v italijanski parlamentarni zgodovini, zgodilo, da je bil zavrnjen proračunski dokument vladnega predsedstva. Z 272 glasovi proti 236 (približno 80 je bilo prostih strelcev) je poslanska skupščina ugasnila še zadnjo iskrico Gorievih upanj. Tako je vsaj kazalo. To je bil očiten znak, da vlada nima več kaj iskati in da mora čimprej izpreči svoj voz. Vsakršno ponovno odlašanje bi bila žalitev za dostojanstvo parlamenta, so vsevprek izjavljali iz vrst leve opozicije.
Pa ni bilo tako. V večernih urah je ministrski svet izdelal nov propra-čunski dokument predsedstva vlade v zameno za tistega, ki ga je skupščina poslanske zbornice v teku dneva z
večino glasov zavrnila. Tako se je prizibala usodna sreda, polna novih neznank, a naelektrena kot še nikoli. Dramatično vzdušje napetosti, ki se je iz dneva v dan in iz ure v ure vrtoglavo stopnjevalo, je naposled doseglo svoj višek. Vendar dan je bil še poln presenečenj. Prosti strelci so čakali v zasedi in se poigravali s proračunskimi dokumenti kot mačka z mišjo. Najprej je bila na vrsti druga prenovljena Gorieva tabela, ki je šla začuda skozi s sedmimi glasovi razlike. Toda nevihta je bila v zraku. Če se z glasovanjem še enkrat zatakne, ne bo več pomoči, je uradno sporočilo vodstvo Krščanske demokracije. Na vrsti je bil proračunski dokument zakladnega ministra Amata. Prostih strelcev tokrat ni bilo dovolj. Amato-va tabela je prodrla s petimi glasovi razlike. Nato pa končni udarec. Z 289
glasovi proti 286 se je skupščina izrekla proti proračunski razpredelnici finančnega ministra Gave.
Ob tem je bilo jasno, da je Goriev odstop samo še stvar kakšne ure časa, ki je potreben, da se vlada dokončno odloči. Toda tudi v tem nekajurnem razdobju do večera, ko je Goria dejansko odstopil, je parlament pretreslo nekaj presenetljivih trenutkov. Potem ko je tajnik KPI Natta še enkrat odločno zahteval odstop vladnega predsednika ter pozval predsednico poslanske zbornice, naj zajamči zaščito ugleda parlamenta (napovedal je tudi, da bo podoben poziv naslovil na predsednika republike), in potem ko so to zahtevo ponovili tudi drugi predstavniki opozicije ter sam krščanskodemokratski dekan parlamenta Oscar Luigi Scal-faro, ki je ob splošnem aplavzu iz klopi levice dejal, da ni sprejemljivo,
da bi vlada lahko preživela na račun dostojanstva parlamenta, smo bili priča še enemu poskusu Gorie, da bi Se obdržal na sedlu. V ta namen je hotel izsiliti še eno glasovanje o zaupnici vladi, kar pa je sodu izbilo dno in nastale so polemike med zavezniki sedanje večine, ki se bodo v prihodnjih dneh še stopnjevale. V večernih urah je Goria po izjavi v parlamentu vrnil mandat v roke predsednika Cossige, ki se je takoj lotil dela in imel že včeraj prvi krog posvetovanj s predsednikom senata Spadolinijem, predsednico poslanske zbornice Jottijevo ter bivšimi predsedniki republike Saragatom, Leone-jem in Pertinijem, danes pa se sestane s predstavniki strank.
Kakor koli ocenjujemo dogajanje teh dni, smo bili v parlamentu priča dvema pojavoma: po eni strani kriče-
ča kriza v petstrankarski koaliciji ter nesoglasja in spori v posameznih strankah te večine, zlasti v KD, po drugi strani pa težnja po večji enotnosti parlamentarne opozicije. Vprašanje je sicer, v kakšni meri je enotnost, ki jo je petstrankarska neformalna opozicijska koalicija pokazala v zvezi z gospodarsko politiko samo stvar objektivnih okoliščin in trenutnega počutja, lahko pa ima nepredviden in nepredvidljiv vpliv na nadaljnje politično dogajanje v parlamentu in v državi sploh. Prav tako je vprašanje, v kolikšni meri je slabo počutje v večinskem taboru samo stvar trenutne konjunkture. Vsekakor pa ne en ne drug pojav ne bosta brez posledic in učinki bodo globoko občuteni v novi fazi političnega življenja, ki se odpira z odstopom vlade.
DUŠAN KALC
Konferenca jugoslovanskih novinarjev-komunistov
Zahteva po svobodi novinarskega dela
BEOGRAD — Dvodnevna akcijska konferenca jugoslovanskih novinarjev - komunistov na temo »Vloga komunista v javnem obveščanju v boju za razvoj socialistične samoupravne demokracije« se je začela včeraj v beograjskem centru Sava. Jugoslovansko srečanje novinarjev je odprl predsednik odbora za pripravo konference Vukašin Miču-novič. Poudaril je, da so novinarji sprejeli odločitev centralnega komiteja o takšni obliki posvetovanja članov ZK, ne le kot politiko predstavljanja svojih pogledov na sedanje stanje javnega obveščanja, ampak tudi kot kritični vpogled v delo in vlogo ZK v procesu revolucionarnega spreminjanja jugoslovanske družbe po poti socialističnega samoupravljanja.
Mičunovič je tudi poudaril, da jugoslovansko novinarstvo ne bi igralo pomembne vloge činitelja razvoja socialistične samoupravne demokracije, če bi podleglo katerikoli vrsti pritiska. Udeleženci konference so nato poslušali uvodni referat, ki ga je imel član predsedstva CK ZKJ Fran Šetinc.
Jugoslovanska kriza se še najmanj odraža v novinarstvu, ki v vseh treh zadnjih desetletjih ni bilo tako odprto, kot je danes, je poudaril prvi udeleženec razprave Aleksander Prija. Treba je povedati, da je prav v času krize naloga novinarjev ustvarjanje bližine v državi oziroma preprečevanje deintegracijskih procesov, ki se očitno razraščajo.
Na konferenci moramo zahtevati popolno svobodo novinarskega dela, od novinarjev pa odgovoren odnos do temeljnih načel družbene etike, je dejal Slavko Fras.
Zavzel se je za raziskovalno novinarstvo in dodal, da tako novinarstvo zahteva od novinarja pogum, znanje, jasno usmerjenost in pripravljenost na doslednost. Družbo mora podpirati ne glede na to, kako boleča dejstva je pri svojem raziskovanju odkril, (dd)
Državni tajnik ZDA Shultz bo v kratkem obiskal Izrael
TEL AVIV — Uporu Palestincev, ki živijo na zasedenih območjih Zahodnega brega in Gaze, je sledila splošna stavka, ki povzroča — po dveh mesecih nepretrgane zapore trgovin — nemalo dodatnih težav prebivalcem. V Samariji je napetost nekoliko upadla, do izgredov, obračunavanj, demonstracij in pouličnih bojev pa je kljub temu prišlo v Nablusu, kjer so sicer preklicali policijsko uro, in v Hebronu, kjer so bili spopadi med Palestinci in židovskimi koloni še posebno ostri. V Jeruzalemu so se na nočne akcije podali tudi pripravniki ješive, ki so napadli arabsko četrt v starem mestu in vdrli v marsikatero hišo kar po terasah in strehah.
Napeto je tudi mednarodno vzdušje, saj se je pravkar zaključil obisk namestnika ameriškega državnega tajnika Murphyja, ki je predstavnikom izraelske vlade predočil mirovne načrte Reaganove administracije. Murphy ni žel velikega osebnega uspeha, še manj dobrodošle pa so bile Reaganove ponudbe, ki so jih Izraelci imenovali kar »nekaj idej« in »slabša verzija campdavidskih sporazumov«. Ameriške načrte je kritiziral tudi egiptovski predsednik Mubarak, ZDA pa so na izraelsko mlačnost odgovorile tako, da bo sam državni tajnik Shultz obiskal Izrael.
Iz ZDA je prišla tudi vest, da je ameriški minister za pravosodje Edwin Meese po dolgem času pristal na prigovarjanje nekaterih članov Kongresa, ki so zahtevali odstranitev predstavnikov PLO iz Združenih narodov. Urad PLO pri OZN so dali zapreti, stalni predstavnik organizacije palestinskega naroda Klovis Maksoud pa je izjavil, da bi morali sedež OZN premestiti iz New Yorka v Ženevo.
V težavah so tudi tisti Palestinci, ki so bili svojčas izgnani iz Izraela, in se trenutno nahajajo v Grčiji. Pred nedavnim jim je uspelo, s pomočjo grških zasebnikov, organizirati akcijo, ki bi jim morala zagotoviti vrnitev domov. PLO je tako dobil svojo »ladjo vrnitve«, ki bi bila morala odpluti že včeraj, zaradi zapletov in težav (kapitanu so menda grozili s smrtjo) pa je morala počakati vsaj 36 ur zasidrana v pristanu. Glasnik PLO je vsekakor zagotovil, da ne bo več odlašanj, pač pa da bodo odpluli kljub izraelskim grožnjam, da bodo vojaki streljali na ladjo.
Voroncov v Islamabadu
ISLAMABAD — Sovjetski podminister za zunanje zadeve Voroncov je predvčerajšnjim obiskal Islamabad, da bi se s pakistanskimi oblastmi pogovarjal o zadnjem sovjetskem predlogu o začetku umika sovjetskih čet iz Afganistana in o skorajšnjih pogajanjih med predstavniki Afganistana in Pakistana v Ženevi glede čim hitrejše rešitve afganistanskega vprašanja.
Že v sredo se je Voroncov sestal s pakistanskim predsednikom Zia Ul Hakom, kasneje pa še s predstavniki pakistanskega zunanjega ministrstva. Po končanem srečanju javnost ni bila seznanjena z vsebino in morebitnimi zaključki pogovorov.
De Benedetti verjetno pred odločilno potezo
BRUSELJ — Nadaljuje se oster boj za nadzorstvo največje belgijske finančne družbe SGB (Societe generale de Belgique). André Lysen, delegirani upravitelj družbe Gevaert, ki je ena osrednjih komponent SGB, je včeraj izjavil, da bo v kratkem, v sodelovanju Z družbo Suez, razpolagal s 50 odstotki delnic SGB. To bo po njegovem mnenju edino jamstvo, da bo omenjena družba ostala v belgijskih rokah in da bo »SGB še dalje, kot vedno doslej, dosledno ščitila interese državnega gospodarstva«. Lysen je to izjavil očitno v polemiki s Carlom De Benedetti-jem, ki je kot znano pred nekaj tedni pričel finančni naskok na vrh belgijskega gospodarskega velikana.
Vse te polemike, ki jih časopisi seveda napihujejo, baje sodijo v običaj-
no taktiko dveh prekaljenih in izkušenih tekmecev, ki nočeta do zadnjega trenutka razkriti svojih kart. De Benedetti in Lysen sta danes odkrita nasprotnika, ni pa izključeno, da jutri ali pojutrišnjem ne bosta podpisala sporazuma. Podjetnik iz Ivree je namreč večkrat javno izjavil, da bo vodstvo SGB, tudi v primeru lastnega prodora, ostalo v vsakem primeru v belgijskih rokah.
Bruseljska borza medtem za sedaj ni še občutila polemik in sporov na vrhu SGB. Delnica belgijske družbe je tudi včeraj imela veter v jadrih, saj se je v pičlih 24 urah ovrednotila za skoraj osem odstotkov, kar je ogromno, če pomislimo na nedavne negativne pretrese na svetovnih borznih tržiščih.
Mladinci s Kosova slovenski gostje
LJUBLJANA '— Včeraj se je sestalo predsedstvo slovenske mladinske organizacije. Gostilo je kolege s Kosova, ki jih je vodil začasni predsednik tamkajšnje mladinske organizacije Ismet Jashanica. Prisoten je bil tudi prejšnji predsednik jugoslovanske mladinske organizacije Hashim Rexhepi.
Kot je rekel predsednik slovenske mladinske organizacije Tone Anderlič, se po Jugoslaviji stalno dela vtis, da je potrebno zagotoviti družbeno varstvo nad Kosovom in nad Albanci še posebej. Sicer pa da ta južna pokrajina sama ne more preživeti, ni nobena skrivnost. Po besedah Nade Špolar-Kirn kar 36 odstotkov kosovskega družbenega proizvoda na leto prihaja v pokrajino od drugod. Vendar na Kosovo ne moremo gledati kot na nekaj posebnega: gospodarsko stanje v pokrajini je normalna posledica razvojne politike, ki je v Jugoslaviji gradila socializem s težko industrijo. Po tistem pa, kar je povedal Ismet Jashanica, problemov ni. Bratstvo in enotnost rešujeta vse.
Predsedstvo je včeraj govorilo tudi o odnosu do jugoslovanske mladinske organizacije. V razvlečeni razpravi je še največ besede teklo o tem, kako naj se v Beogradu odloča - kdaj se in s kolikšno večino glasuje, in kdaj se sklepa konsenz.
Brez razprave pa so sprejeli »informacijo o skupnem programu ukrepov in aktivnosti za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice v SR Shoveniji«. Problem je, da je Slovencev med oficirji jugoslovanske vojske vse manj, po vpisih v vojaške šole sodeč pa jih bo še manj. (D. V.)
napravi dobro kupčijo
Za nakup v gotovini še dodaten 10 % popust
TRST, Ul. Palestrina 10 - BRESCIA, Korzo Zanardelli 24 MONZA, Drevored Italia 50 - COMO, Drevored Masia 61 - VARESE, Ul. Cavour 3
izkoristi posebno
februarsko promocijsko prodajo
X
3.000.000 lir
za vsa krzna iz kune zlatice
1.500.000 lir
za jakne iz lisičjega in svizčevega krzna in za konfekcije iz rat musqué in perzijanerja swakara
Obročno plačevanje na 24 mesecev brez menic
Delegacija skupščine SRS na dvodnevnem obisku v naši deželi
Predsednika skupščin Solimbergo in Potrč za višje oblike sodelovanja med FJK in SRS
TRST — Delegacija skupščine Socialistične republike Slovenije, ki jo vodi predsednik Miran Potrč je včeraj dopoldne začela dvodnevni obisk v Furlaniji-Julijski krajini. V dopoldanskih urah se je na sedežu deželnega sveta sestala s člani predsedstva skupščine in načelniki svetovalskih skupin. Na tem sestanku je predsednik skupščine F-JK Solimbergo med drugim potrdil potrebo po utrjevanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo, tudi v luči važnih in bližnjih gospodarskih in političnih zapadlosti, kot je na pr. odprtje skupnega evropskega tržišča, ki je predvideno za leto 1992.
Predsednik skupščine F-JK je govoril tudi o še odprtih problemih med obema državama; s temi v zvezi je omenil vprašanja prometnih infrastruktur, razne pobude za zaščito etničnih in jezikovnih manjšin v obeh sosednjih deželah, modernizacijo in integracijo pristaniških struktur, izbire novih instrumentov za boljšo ureditev oblik gospodarskega sodelovanja, zaščito okolja, razne turistične pobude in valorizacijo skupnih kulturnih pobud.
S svoje strani je predsednik skupščine SRS Potrč izrazil željo, da bi nove in konkretnejše pobude še okrepile in izboljšale že itak dobre odnose med obema državama ter med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Potrč je potrdil, da se izvajajo ukrepi, na osnovi katerih bo prišlo do uresničitve pobud o prometnih povezavah in da se vprašanje ribolova v Tržaškem zalivu postopoma rešuje v pozitivni smeri. Predsednik skupščine SRS je tudi potrdil, da Slovenija in Hrvatska potrjujeta obvezo, da bo italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji premostila sedanje težave.
S tem v zvezi je podpredsednik deželnega sveta Tonel dodal, da je problem manjšin zelo občuten v tem zadnjem času in pozval predsednika Po-
Predsednik deželnega sveta F-JK pozdravlja delegacijo gostov
trča, da bi to zaskrbljenost izrazil pristojnim forumom. Sledila je razprava, v kateri so bila poglobljena posamezna vprašanja in v kateri so sodelovali podpredsednika Tonel (KPI) in Ciriani (PRI), načelniki svetovalskih skupin Carpenedo (KD), Tarondo (KPI), Zan-fagnini (PSI), Gambassini (LpT), Morelli (MSI), Fragiacomo (PRI), Cavallo (DP), Štoka (SSk), Giuricin (Mešana skupina) ter tajnika predsedstva Cru-der in Specogna (KD), predsednik komisije za zunanje zadeve Padovan (KPI) in svetovalec Iskra (KPI).
Delegacijo skupščine SRS so poleg predsednika sestavljali še Valerija Skerbec, Andrej Škerla vaj, Tone Poljšak, sežanski župan Ivan Vodopivec in generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin.
Pred tem so se gosti srečali s podpredsednikom deželnega odbora Gi-anfrancom Carbonejem, ki je med drugim podčrtal važnost podobnih srečanj in važnost pred nedavnim podpisanega sporazuma o gospodarskem sodelovanju med obema državama. Podpredsednik deželne vlade je po srečanju podaril Miranu potrču spominsko plaketo.
O vseh problemih, o katerih sta se delegaciji podrobneje pogovarjali, sta predsednika Solimbergo in Potrč razvila na opoldanski tiskovni konferenci (ugotoviti moramo, da so se tega srečanja udeležili zgolj slovenski novinarji medijev z obeh strani meje in predstavnika reškega La Voce del Popolo in dunajske agencije Austria Presse Agenture; predstavnikov kra-
jevnih italijanskih medijev ni bilo zraven).
Predsednika sta predvsem poudarila, da obstaja trdna o volja o razvijanju kakovostnejših oblik gospodarskega sodelovanja med SRS in F-JK. Glede avtocestnih povezav med Razdrtim ter Trstom in Gorico je Miran Potrč zagotovil, da se bo gradnja teh dveh odsekov začela spomladi z obvezo, da se jih čim prej dogradi. Veliko je bilo govora tudi o sodelovanju na znanstvenem področju, v okviru katerega je SRS še posebej zainteresirana za načrta o sinhrotronu in Eureki.
Poseben interes je bil posvečen tudi vprašanju manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Miran Potrč je izrazil zadovoljstvo, da je večina v deželnem svetu F-JK že veliko naredila in da bo še tako ukrepala v korist slovenske manjšine in izrazil željo, da bi čim prej prišlo do odobritve zakona o globalni zaščiti; poleg tega je izrazil
željo, da bi se na ustrezen način rešila druga vprašanja, ki tarejo slovensko narodnostno skupnost, kot so finančni problemi SSG, uporaba slovenščine pred državnimi uradi, urejanje zemljiških vprašanj (razlastitev) in še druga. Vse te probleme, je dodal Potrč, bi morali reševati v soglasju s slovensko manjšino.
Tudi za reševanje odprtih problemov italijanske manjšine v Jugoslaviji sta se oba predsednika odločno zavzela v prepričanju, da je treba vsem manjšinam zagotoviti pogoje za njihov razvoj.
V popoldanskih urah se je delegacija skupščine SRS podala v Videm, kjer jo je sprejel župan Bressani. Danes bo obiskala razne industrijske objekte v videmski pokrajini prav z namenom, da ustvari pogoje za tesnejše in kakovostnejše gospodarsko sodelovanje med SR Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino.
ALEKSANDER SIRK
Italijanski ribiči ponovno v jugoslovanskih vodah
KOPER — Ribiči sosednjih sever-nojadranskih središč so po dalj-' šem času znova poskušali ribiško srečo v jugoslovanskih ozemeljskih vodah. Dve skupini ribiških bark sta v ponedeljek prestopili državno mejo, vendar sta se pravočasno umaknili patruljnemu čolnu M55 koprske postaje mejne milice in čolnu jugoslovanske vojne mornarice.
Kaže, da so italijanski ribiči ubrali staro taktiko, saj so za ribolov izbrali dan, ko je pihal dokaj močan jugo, ki preprečuje hitro in učinkovito posredovanje manjših patruljnih čolnov. Po obvestilu, da so se približno 1,2 navtične milje v jugoslovanskih vodah »ustavili« trije čolni, ki so pripluli z italijanske strani, je približno ob 9.30 uri na morje najprej odplul patruljni čoln PMM Koper. Približno miljo od državne morske meje je miličniš-ka posadka prestregla ribiški barki »Uso di mare«, reg. 1 MN 1298 in »Impavido«, reg. 1 MN
1149, obe iz Gradeža. Čeprav so se miličniki s patruljnim čolnom približali barkama le na nekaj metrov, so bili vsi poskusi ustavljanja zaman. Italijanski ribiči so se namreč odločili za taktiko »močnejšega« in se umaknili na italijansko stran pred sicer hitrejšim, vendar precej manjšim in lažjim patruljnim čolnom mejne milice. Miličniki so si torej zapisali le registrske številke in imeni obeh ladij, ki sta nabirali školjke.
Na jugoslovansko stran se je nato v ponedeljek zvečer odpravilo na ribolov še šest italijanskih ribiških bark, ki so državno mejo prekoračile za približno 1,8 navtične milje. Tokrat je posredoval čoln JVM, vendar so bili italijanski ribiči bolj pazljivi. Uspelo jim je dvigniti mreže in se umakniti na italijansko stran, takoj ko so na radarjih opazili, da se jim približuje hitro plovilo.
IZTOK UMER
V Dutovljah drevi tekmovanje plesnih parov v disco plesu
SEŽANA — Šolska skupnost in pionirska hranilnica Osnovne šole Edvarda Kardelja iz Dutovelj organizirata tekmovanje v disco plesu. Tekmovanje bo danes, 12. februarja, s pričetkom ob 18. uri v prostorih dutovske osnovne šole. Na tekmovanju se bodo predstavili učenci višjih razredov v plesnih parih in posameznikih. Za najboljših šest iz vsake kategorije čakajo tudi nagrade. Gotovo bo za starše in ostale obiskovalce petkova prireditev izredno zanimiva in že zaradi otrok samih se jo splača ogledati.
Sicer pa lahko z gotovostjo trdimo, da dutovska osnovna šola, ki nosi ime po velikem revolucionarju in mislecu Edvardu Kardelju, je izmed redkih v Sloveniji in celo v Jugoslaviji, ki ima razvito družabno življenje. Celoten učiteljski kolektiv in učenci sami se trudijo, da to družabnost nenehno krepijo in jo ohranjujejo. Tako so pred kratkim pridobili oziroma sami uredili disco prostor. Tudi sami so ga opremili z raznovrstnimi video, kino in avdio aparaturami, za katere skrbijo kar sami. Pipravljeni so prevzemati odgovornost in skrb za družbeno lastnino. Poleg ostalih interesnih dejavnosti, ki
so na dutovski šoli izredno pestre in jih je veliko, se je v zadnjem času razbohotila tudi plesna dejavnost. Ustanovili so plesno zabavno skupino, ki jo sestavljajo učenci 7. in 8. razredov. Le-ta deluje v okviru plesnega krožka, ki ga vodi Bojana Žigon, profesorica telesne vzgoje. Sicer pa so v plesnem krožku tudi učenci nižjih razredov, ki se uče plesnih korakov ob moderni glasbi. V goste so povabili tudi priznanega plesnega mojstra iz Ljubljane Borisa Oblaka in pod njegovim vodstvom so zaživele plesne vaje. Obiskovali so jih učenci višjih razredov osnovne šole in se pri tem naučili latinskoameriške plese (med njimi tudi čačača in blues) ter modernejše plese (kot na primer boogie in disco hastle).
Nagrajeni plesni pari in posamezniki s petkovega tekmovanja v disco plesu pa se bodo predstavili staršem, predstavnikom delovnih organizacij, zunanjim sodelavcem in mentorjem, predstavnikom družbeno-političnega življenja in vsem ostalim na proslavi ob dnevu šole, ki bo v četrtek, 18. februarja, v Dutovljah.
-oks-
Delegacija GZS na obisku pri deželni gospodarski zbornici
Gianni Bravo
VIDEM — V torek je bila na enod-vnevnem obisku pri deželni gospodarski zbornici v Vidmu delegacija gospodarske zbornice Slovenije, ki jo je vodil predsednik GZ Slovenije Marko Bulc. Obisk sodi v ustaljene oblike medsebojnega sodelovanja, ki ga imata vpeljanega republika Slovenije in dežela Furlanija-Julij-ska krajina. Marko Bulc se je s svojim sogovornikom, predsednikom gospodarske zbornice za Furlanijo-Julijsko krajino Giannijem Bravom pogovarjal o medsebojnih gospodarskih stikih med obema sosednjima deželama kot tudi o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo v luči nedavnega obiska Branka MikuliČa v Rimu in Vatikanu. V pogovoru so bili poupoudarjeni dosežki obeh strani, ki so se zlasti v zadnjih letih od zadnjega podobnega srečanja dvignil za 46 odstotkov v blagovni izmenjavi po goriškem sporazmu, kar nedvomno predstavlja novo kvaliteto v sodelovanju s sosednjo deželo. Možnosti za vse večje gospodarsko sodelovanje pa izvirajo iz sporazuma, ki sta ga podpisala med obiskom v Rimu predsednik Mikulič in predsednik italijanske vlade Goria. Pozitivno sta tudi ocenila projekt 12 dolgoročnih projektov sodelovanja z italijanskimi, oziroma furlanskimi firmami. Menila sta, da so sedanje možnosti še bolj odprte za ene in druge. Ugodna politična klima, ki je tradicionalno dobra med obema sosednjima državama, pomeni nove možnosti za jugoslovansko gospodarstvo, za nove prodore na tržišča EGS v svet, oziroma italijanske strani na tako imenovana tretja tržišča.
Delegaciji sta podrobneje govorili tudi o medsebojnem sodelovanju, o skupnih vlaganjih, o znanstvenem in tehničnem sodelovanju, zlasti pa o sodelovanjiu v delovni skupnosti Alpe-Jadran, prva takšna manifestacija bo že v mesecu maju, ko bo v Vidmu sejem drobne obrti, na katerem bo sodelovala tudi Jugoslavija.
Obisk v deželi Furlaniji-Julijski krajini je delegacija GZS izkoristila tudi za srečanje v slovenskimi gospodarstveniki pri nedavno ustanovljeni sekciji Slovenskega deželnega gospodarskega zdurženia v videmski pokrajini, s sedežem v Čedadu.
VOJKO CUDER
Predlog načrta bodočega turističnega centra
Načrtnejši razvoj Sviščakov
ILIRSKA BISTRICA — Na stopnišču bistriške občinske stavbe je razgrnjen predlog zazidalnega načrta bodočega turistično-rekreacijskega centra Sviš-čaki. O njem bodo javno obravnavo Pripravili prihodnji teden. Takrat naj bi zaokrožili razvojne obrise približno 30 hektarjev velikega turističnega območja, na katerem bi po uresničitvi vseh načrtov poleg priložnostnih obiskovalcev lahko naenkrat sprejeli in pskrbeli tudi 1200 penzionskih gostov ln prebivalcev počitniških hišic.
» Ob tem, da so v zadnjih letih na Sviščakih, ki sodijo v širše zaščiteno območje Snežnika, skoraj povsem uredili smučišča s tremi vlečnicami, asfal-j'rali polovico ceste iz doline, izboljša-11 komunalno opremo in popestrili Rostinsko ponudbo na smučišču, je ostalo še nekaj nerešenih problemov *z Preteklih let. Tako bodo morali up-avljaici centra, bodoča delovna orga-s1Zf*cija RTC Snežnik, urediti odnose s odanjimi uporabniki parcel za počit-iske hiše, ki naj bi hkrati dobili tudi jjbključke na električno omrežje. Ure-ti bo treba odvoz smeti in poskrbeti _ redno urejanje tega predela. Hkrati tev®da usklajujejo tudi razvojne načr-bodočega centra s krajinskimi za
snovami širšega snežniškega območja, v katerem leži tudi pred več kot desetimi leti zaščiten krajinski park Snežnik.
Predlagani zazidalni načrt poleg že izkoriščenih območij, na katerih so vlečnice, planinski dom in 87 že zgrajenih počitniških hišic, predvideva 5 novih razvojnih sklopov. Prvi je vstopni komunalni predel s parkirišči za 60
Kot je povedala predsednica občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Vojka Lenarčič, naj bi delegati sprejeli predlog tega načrta čez nekaj več kot dva meseca. S tem bo prižgana zelena luč za nadaljevanje gradnje, za katero pa razen za asfaltiranje drugega dela ceste proti Sviščakom zaenkrat nimajo skoraj nobenega denarja. Zato bi bili Bistričani veseli, če bi se njihovemu in kvarnerskemu gospodarstvu kot soinvestitor pridružila katerakoli zainteresirana turistična ali druga organizacija.
osebnih avtomobilov in 11 avtobusov ter rekreacijskimi površinami. Tam naj bi uredili eno rokometno igrišče in štiri za tenis, vse skupaj pa bi lahko pozimi preuredili v dodatna parkirišča.
V osrednjem predelu, na tako imenovani jasi, naj bi zrasli trije penzioni. Vsak od njih naj bi imel največ do 50 ležišč in do 2500 kvadratnih metrov površine. Predvidevajo tudi skupno servisno poslopje s približno 600 kvadrati prostorov. Ta najvitalnejši del Sviščakov bi dopolnjevala zelena oziroma bela arena za prireditve in igre.
Naslednji del zazidalnega načrta za-okriža območje sedanjih počitniških hišic, kjer poleg že vseljenih že gradijo še 10 novih dopustniškh bivališč. Naslednjih 11 parcel je že razdeljenih, medtem ko jih je 14 še brez uporabnikov, ker je za gradnjo vikendov na Sviščakih, ki tako pozimi kot poleti ponujajo dovolj privlačnih možnosti za rekreacijo, precejšnje zanimanje, so v načrt vrisali tudi meje novega območja, na katerem bi bila kasneje možna gradnja počitniških hiš treh enotnih tipov.
JANEZ ODAR
ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI VIDEMSKA USTANOVA ZA SEJEMSKE PRIREDITVE
C5
6. -14. FEBRUAR 1988
AGRIEST
23. VSEDRŽAVNA RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV IN PRIPOMOČKOV
Po aretaciji prof. Sama Pahorja velika manifestacija slovenskih dijakov po mestnih ulicah
Samo Pahor naj bo izpuščen !
minut, sem se spet predstavil uradnici. Šef urada je tedaj izjavil, da moram stran, sicer bo ukazal zapreti vsa okenca in bo poklical policijo. Zato sem dal glavo v okence in se oprijel steklene pregrade, da me ne bi odpeljali. Istočasno sem ponovil, da uresničujem svojo pravico in mislim opraviti tudi svojo dolžnost.«
Tedaj pa se je začelo: nekdo, ki ga prof. Pahor ni utegnil videti, ga je od zadaj zagrabil za ovratnik in ga skušal odvleči. Slo je za policijska agenta, ki ju je poklical šef urada. Samo Pahor se je seveda upiral, vendar sta ga agenta odvlekla, in to dokaj grobo, kot potrjuje med drugim pričevanje kolega Igorja Grudna.
Ko sta ga policista odvlekla, ga je vodja poštne policije povabil, naj mu sledi v urad. Ker pa se prof. Pahor vabilu ni odzval, so ga zgrabili za roke in noge in ga odnesli v gornje nadstropje v neki urad. Medtem ko je čakal v tem uradu, je prof. Pahorja začela boleti leva roka, ki je po pričevanju
odvetnika otekla in na kateri je vidna podplutba: prosil je za zdravnika, policist, ki je bil z njim, pa naj bi ga zavrnil: »Se ne vada in Jugoslavia a rompere i coglioni«, pozneje pa naj bi ga neki drug agent opsoval s »stronzo«.
Kmalu nato so prof. Pahorja odpeljali v zapor.
Do tu kronika dogajanja. Naj dodamo, da smo včeraj zaman iskali namestnika državnega pravdnika Groh-manna (kaže, da je bil nedosegljiv le za PD), da bi z njim preverili obtožnico pa tudi morebitno izpustitev prof. Pahorja na začasno prostost. Ve se le, da je branilec odv. Berdon to zahteval, sodnik pa se še ni odločil, tako da ni jasno, ali bo izbral pot hitrega postopka (v tem primeru bi proces lahko bil že prihodnji teden) ali pa bo predal akte preiskovalnemu sodniku v nadaljnji postopek. Kakorkoli že, ostaja dejstvo, da v Trstu tvegaš tudi zapor ob zahtevi, da se poslužiš svojega maternega jezika.
VOJMIR TAVČAR
Namesto tolmača je prišla policija
»Nisem se upiral javnim funkcionarjem, če ne pasivno. Nisem motil poštne službe, ker sem se najprej umaknil, kot mi je bilo rečeno, nato pa so me skoraj takoj odstranili od okenca, kjer sem nameraval plačati prometni davek, ne 'pa motiti javne službe.« Tako je med drugim izjavil namestniku državnega pravdnika Dariu Groh-mannu prof. Samo Pahor, ki je bil v sredo aretiran, ko je na osrednji pošti skušal opraviti svojo državljansko dolžnost in plačati prometni davek. Prof. Samo Pahor, ki je še zaprt v Coroneu, je namreč obtožen upiranja javnemu funkcionarju in motenja javne službe.
Kaj se je pravzaprav zgodilo v sredo zjutraj na osrednji pošti? Skopo poluradno sporočilo, ki so ga povzeli nekateri mediji, pravi, da je prof. Samo Pahor motil delovanje poštne službe in se uprl policijskima agentoma, ki sta ga hotela odstraniti od okenca. Med prerivanjem naj bi bil eden od policistov lažje ranjen. Pričevanja nekaterih očividcev pa so nekoliko različna, kot dokazuje med drugim izjava dopisnika ljubljanske televizije Igorja Grudna, ki jo objavljamo na tej strani.
Samo Pahor pa je med včerajšnjim zasliševanjem pojasnil, da že nekaj let ni mogel poravnati prometnega davka, ker niso sprejeli v slovenskem jeziku izpolnjene položnice. Zato se je letos obrnil na ministrstvo za pošto, ki mu je odgovorilo, da preučuje njegov primer. 22. januarja se je zato spet napotil na pošto, kjer pa so mu zavrnili položnico, kljub temu da je prejšnji dan ravnatelju pokrajinske poštne uprave napovedal svojo namero in ga seznanil z okrožnicami vladnega komisarja, ki to njegovo pravico potrjujejo. Ker mu takrat ni uspelo, je Samo Pahor pismeno obvestil pokrajinskega ravnatelja poštne uprave, da se bo spet predstavil 10. februarja in ga zaprosil, naj poskrbi za prisotnost prevajalca, da bo lahko opravil svojo dolžnost.
In res se je v sredo takoj po osmi uri prof. Samo Pahor predstavil uradnici ter predložil položnico, ki je bila izpolnjena v slovenskem jeziku. Uradnica je najprej zavrnila položnico, ker pa je prof. Pahor vztrajal, je poklicala šefa urada, ki ga je prosil, naj počaka. »Mislil sem, da bo poklical tolmača,« je poudaril prof. Pahor namestniku državnega pravdnika, »zato sem se umaknil. Ko pa je minilo približno 10
TRST — »Samo prost!«, »Za pravico do rabe slovenskega jezika«. Za transparenti, ki zahtevajo, naj oblasti izpustijo iz zapora prof. Sama Pahorja in naj prenehajo preprečevati rabo slovenskega jezika, se je po Ul. Coro-neo vila velika množica dijakov slovenskih srednjih šol: več sto mladih, morda tisoč, z njimi so bili profesorji, predstavniki slovenskih organizacij, slovenski izvoljeni predstavniki v razna telesa, slovenski župani in drugi'
Pred koronejskimi zapori so utihnili glasni slogani, mladi so se strnili v polkrog in prisluhnili besedam svojih predstavnikov in drugih. Posegom, ki so obsojali hudo krivico, ki se je zgodila prof. Pahorju in vsem Slovencem, ki živimo v Italiji, so sledili vzkliki, ploskanje, to je bilo novo vzdušje, novo zaradi prisotnosti in pristne užaljenosti mladine, ki je čisto od blizu začutila grenkobo krivice. Vsem je bilo jasno, da so šli na ulico zato, ker oblasti nočejo, da bi Slovenci uporabljali materin jezik v javnosti; vse ostalo je samo posledica. Če bi bilo slovensko vprašanje rešeno, bi prof. Pahor ne čepel v zaporu. Resnica je navadno preprosta. O tem, da
Z včerajšnje manifestacije slovenskih dijakov po tržaških ulicah
Negibnega so ga vlekli po tleh
Dopisnik RTV Ljubljana v Trstu je bil v sredo zjutraj priča aretaciji Sama Pahorja. Objavljamo izjavo, ki jo je pripravil za Kvesturo in v kateri je opisal dramatične trenutke na osrednji pošti.
V sredo, 10. februarja, sem bil v glavni avli glavne pošte v Trstu, kjer je prof. Samo Pahor mirno čakal, da ob 8.15 plača avtomobilsko takso s položnico, izpolnjeno v slovenščini (vsota, Trst, ulica). Bil je prvi na vrsti. Uradnica mu je položnico vrnila in mu verjetno pojasnila zakaj (pojasnila nisem slišal, ker sem bil oddaljen nekaj metrov). Potem je Samo Pahor čakal, da je nekaj zadaj stoječih plačalo takse, potem pa je spet predložil uradnici svojo položnico in pri tem glavo potisnil skozi okenček (dialoga z uradnico nisem slišal). Čez nekaj trenutkov pa sem pri sosednjem okenčku zagledal nekega uradnika, ki je stražnikoma v uniformi (stala sta zelo blizu) velel, naj odstranita Sama Pahorja, ker.moti normalno poslovanje.
Stražnika sta Sama Pahorja grobo zagrabila vsak z ene strani in ga skušala odpeljati. Samo Pahor pa se je temu upiral z rokami (kolikor je
pač mogel) in z nogami (z brcanjem okrog sebe) in nekajkrat zadel stražnika. Stražnikoma je brž priskočil na pomoč še nekdo v vojaški uniformi. Vsi trije so čez nekaj trenutkov prerivanja, pri čemer je eden od stražnikov prof. Pahorja nekajkrat tudi »umirjevalno« udaril, profesorja spustili na tla, kjer je negiben (brez odpora) obležal; eden izmed stražnikov ga je na tleh ležečega še nekajkrat udaril v telo. Potem pa so ga vsi trije negibnega po tleh odvlekli do konca hodnika. Pred stopnicami na poti v vrhnje nadstropje so ga spustili na tla; ker je bil negiben in zelo bled, so se verjetno ustrašili, da ni kaj hujšega, mu je eden od stražnikov začenjal odpenjati srajco. Čez nekakšno minuto se je prof. Pahor dvignil do sedenja, potem ne vem, kaj se je naprej dogajalo, ker me je vodja policijske izpostave na pošti povabil v svojo pisarno. kjer sem mu moral pokazati svoje dokumente. Čez kakšnih deset minut čakanja in popisu osnovnih podatkov sem lahko odšel. Ko sem odhajal, sem videl prof. Sama Pahorja samega sedeti na istem mestu pred stopnicami.
Solimbergo in Potrč
»Obžalujem incident. To sem storil tudi pred deželnim svetom. Mislim pa, da je bil prof. Samo Pahor aretiran po postopku, ki ga predvideva zakon, in torej na osnovi neke obtožnice. Obtožnice ne poznam, a domnevam, da prof. Pahor ni bil aretiran zaradi rabe "tujega" jezika.«
Tako je izjavil predsednik deželnega sveta Furlanije-Ju-lijske krajine Solimbergo na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj opoldne priredil skupno s predsednikom skupščine SR Slovenije Potrčem. Konferenca je bila seveda sklicana za to, da bi na njej osvetlili časnikarjem pomen in potek obiska delegacije slovenske skupščine, toda aretacija prof. Pahorja je nujno odjeknila tudi na njej. Na pripombo našega časnikarja, da aretacija prof. Pahorja predstavlja le enega izmed novejših napadov na pravico do rabe slovenščine v javnosti, katerim ni povsem tuja niti deželna uprava, saj zdaj noče več sprejemati prošenj v slovenščini, pa je Solimbergo takole dejal: »Deželna uprava je vedno sprejemala prošnje v slovenščini in to še dela, a pod pogojem, da je priloženo tudi italijansko besedilo. Zaenkrat je ta "dvojezičnost" nujna in jo lahko spremeni le državni zakon.«
Solimbergo je nadalje izrazil prepričanje, da »incident« ne bo skvaril odnosov med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo. To je zaželel tudi Potrč, a ob tem je poudaril zahtevo, naj se dosledno izvajajo vse norme, ki zagotavljajo pravice Slovencem v Italiji.
Solidarnost italijanske skupnosti v SFRJ
Ogorčene obsodbe SKGZ in demokratičnih organizacij, vprašanja v parlamentu in na Deželi
Kaj pravi poštna uprava
»Položnice v slovenskem jeziku nismo zavrnili iz političnih pač pa iz tehničnih razlogov. Uradnik pri okencu mora namreč preveriti, ali znesek, ki je napisan s številkami, ustreza znesku, ki je napisan s črkami.« Tako pojasnjuje ravnatelj pokrajinske poštne uprave v zvezi s primerom prof. Sama Pahorja.
Kaj meni torej pokrajinska poštna uprava? Predvsem trdi, da so vse odločitve tehničnega značaja brez kakršnega koli političnega prizvoka. Priznava sicer, da je dobila od prof. Pahorja pismo, vendar ga ni razumela, ker je bilo v slovenščini. Zato so poslali pismo na preturo v prevod.
Zakaj pa pristojni funkcionar ni povabil prof. Pahorja na razgovor, namesto da bi zahteval poseg policije? Prof. Pahor, ki je sicer star znanec poštne uprave, se je glasil odgovor, ni sprejel vabila na pogovor, pač pa je vztrajal v svojem protestu.
Solidarnost s prof. Samom Pahorjem in njegovo družino, obenem pa ogorčena obsodba birokratskega in nasilnega pristopa pri reševanju manjšinskega vprašanja. To je v sintezi reakcija slovenskih in italijanskih demokratičnih organizacij na aretacijo prof. Pahorja, ki je hotel le uveljaviti svojo ustavno pravico.
Tako je Slovenska kulturno-gospo-darska zveza že v sredo v svojem sporočilu za tisk ugotovila, da je »aretacija Sama Pahorja zgovoren primer, do česa lahko pride, če bodo država in njene inštitucije trmasto vztrajale pri dosedanji praksi, ki je nevredna demokratične in civilne družbe«. Podobna je ocena KPI, ki ugotavlja, da je izvor aretacije v neizpolnjenih pravicah slovenske narodnostne skupnosti. KPI v svojem sporočilu poudarja velik moralni pomen manifestacije slovenskih dijakov. Prav tako odločna je ob-
sodba SSk, ki opozarja, da so policisti ravnali s prof. Samom Pahorjem kot z zločincem. Aretacija prof. Pahorja pa je nevaren precedens, ki lahko zaostri odnose med tu živečima narodoma. Gibanje za Trst pa naglaša, da način protesta prof. Sama Pahorja sodi med neodtujljive pravice vsakega državljana.
Aretacija slovenskega profesorja je odjeknila v parlamentu, kjer sta vložila pismeni vprašanji z zahtevo po pojasnilih slovenski senator Stojan Spetič in zastopnik DP Guido Pollice, interpelacijo pa je napovedal tudi komunistični poslanec Bordon. Vprašanja deželni vladi F-JK pa so naslovili komunistični svetovalci in zastopnik DP Cavallo, medtem ko je svetovalec SSk Drago Štoka posredoval pri državnem pravdništvu.
Protestne izjave in solidarnost prof. Pahorju so poslali VZPI-ANPI, Odbor
za mir in sožitje (Samo Pahor je član tega odbora), Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, tukajšnje Slavistično društvo, TPPZ in drugi. Na mednarodni ravni pa je začela akcijo organizacija AIDLCM, ki je poslala solidarnostni telegram prof. Samu Pahorju, protestne brzojavke pa notranjemu ministrstvu in tržaškemu prefektu.
Zelo pomembno pa je dejstvo, da so solidarnost z aretiranim prof. Pahorjem izrazili tudi pripadniki italijanske skupnosti v Jugoslaviji. Med temi podpredsednica koprske občinske skupščine Isabella Flego, predstavniki koprske skupnosti Italijanov Aurelio Juri, Franco Juri, Claudio Geissa, Eros Bičič, Silvio in Silvana Stancich, Loris Braico, Roberto Battelli, Tatjana Jura-tove; iz Pulja sta se oglasila Nelida Milani in Claudio Deghenghi, z Reke pa Alessandro Damiani.
mladi gledajo rta omenjena vprašanja neposredno in neobremenjeno, pa smo se lahko prepričali, ko smo v veliki skupini pred sodno palačo čakali na povorko.
Demon pravi: »To, kar je napravil Samo, je prav, vendar sam ne bo dosegel cilja. Več ljudi bi moralo delati tako, več ljudi bi se moralo konkretno zavzeti za pravico do rabe jezika.
S tem, da smo prišli sem, stvari nismo rešili. Gre za koristno obliko protesta, vendar bi bilo treba napraviti več.« Maksimilijan izbruhne: »Prav je, da smo prišli sem. Doma smo na svoji zemlji in imamo vso pravico govoriti slovenski jezik. Nismo priseljenci in toliko manj drugorazredni državljani.«
Ko se je povorka pričela pomikati izpred koronejskih zaporov proti palači Deželnega sveta, smo srečali Mitjo: »Izkoristiti bi morali vsako možnost, saj imamo pravico, da uporabljamo v javnosti slovenščino. Ta manifestacija je zelo koristna, tako lahko pokažemo Trstu, da smo, da smo živi. Med dijaki vlada enotnost, želeli bi, da bi bile tako enotne tudi politične sile, ki predstavljajo Slovence, kajti samo v slogi je moč. Razdori nas nevarno šibijo.«
Pred palačo Deželnega sveta se v množici dijakov spajata jeza in pričakovanje, da bodo politične oblasti nekaj povedale, tako da se zahteve ne bi izgubile v praznini. Na obisku pri Deželnem svetu je bila ravnokar delegacija Skupščine SR Slovenije, vseeno pa je prišlo do srečanja med skupinico demonstrantov ter podpredsednikom deželnega sveta Tone-lom in nekaterimi svetovalci. Podpredsednik je obljubil, da bo storil vse možne korake, da se zadeva razčisti.
Ko se je delegacija pogovarjala, se je velika skupina dijakov usedla pred vhod.
Mladi sedijo in zapojejo. Stara slovenska puntarska pesem »Le vkup« odmeva nenavadno živo, čeprav je povsem jasno, da je aretacija Sama Pahorja poglobila nezaupanje mladih do javnih ustanov in države, v kateri živimo. To ima seveda grenak priokus.
Izpred palače Deželnega sveta je povorka krenila do prefekture. Delegacijo dijakov, profesorjev in slovenskih političnih predstavnikov je sprejel podprefekt Mazzurco. Predstavniki demonstrantov so obrazložili svoje zahteve, omenili dolgotrajnost boja Slovencev za dosego lastnih pravic, opozorili na to, da se klima slabša in da dogodki, kot je aretacija Sama Pahorja, nevarno zaostrujejo ozračje. Podprefekt Mazzurco je bil skrajno prijazen. Dejal je, da obžaluje dogodek, ki se je pripetil Pahorju, saj se je z njim veliko razgovarjal in si ustvaril o njem dobro mnenje. Žal pa... kadar pride do kaljenja miru, morajo organi javne varnosti poseči. O primeru Sama Pahorja bo moralo seveda odločati sodišče. Iz prijaznih ust smo potem slišali že znane besede o tem, da ni ustreznih zakonov, poštni ravnatelj da dela v skladu z ministrskimi okrožnicami, dokler ne bo ustreznih zakonov, bo prišlo do različnih tolmačenj, na žalost gredo v Italiji stvari počasi itd. itd.
Med razpravo se razširi glas, da želijo dijaki na pošto in tam oddati položnico v slovenščini. Dr. Mazzurco je toplo odsvetoval, da bi do tega ne prišlo, kajti že smo pri kaljenju miru. Mlada dijakinja je malce vzkipela in povedala, da vsak dijak želi darovati tisoč lir skladu za borbo proti raku, pogoj je, da pošta sprejme položnico, izpolnjeno v slovenščini. Dr. Mazzurco ponovno odsvetuje...
Dijaki se res odpravijo proti pošti. Manjša delegacija govori z ravnateljem, množijo se tudi agenti javne varnosti in ozračje postaja napeto. Pred pošto prevlada mnenje, da je potrebno o akciji bolje premisliti in dijaki se zmenijo, da se bodo danes dogovorili, kako nadaljevati z akcijo. Množica se počasi izteka v stranske ulice.
Pred poštnimi vrati sta stala možakarja, eden je rekel drugemu: »S tem je treba prenehati, pokazati moramo, da smo v Italiji in da se tu govori italijansko.« Stare stare besede, čisto drugačne kot tiste, ki smo jih slišali zjutraj pred sodno palačo. Prišel je eleganten moški in vprašal, čemu manifestacija, in ko mu je dijak obrazložil, za kaj gre, je moški komentiral: »Bo kar držalo, da so v Italiji lumpi na prostosti, nedolžni pa... «
O tem ne bi razpravljali, lahko pa zapišemo, da mladim Slovencem življenje ne bo z rožicami posuto, ven-dar so gotovo predstraža velikih sprememb, ki so neobhodno potrebne...
ACE MERMOLJA
Zadnja seja prekinjena pred razpravo o upravnih sklepih
Občinska uprava v Miljah blokirana KPI za nova pogajanja s KD in s PSI
Po več kot štirih mesecih skoraj neverjetnih politično-upravnih peripetij je položaj občinske uprave v Miljah slej ko prej povsem blokiran: nasproti si stojita dva številčno enaka tabora, tako da je onemogočeno vsakršno redno upravno delo, občinski svet ni niti zmožen, da bi odobril kakršenkoli najobičajnejši upravni sklep. To se je nedvoumno izkazalo na ponedeljkovi seji miljskega občinskega sveta, ki se je sicer zavlekla pozno v noč, a se je morala prekiniti prav pred začetkom razprave o skoraj 200 upravnih sklepih, ker je moral novi župan Mutton vzeti na znanje, da bi jih ne mogli odobriti, ker bi prejeli samo polovico glasov skupščine, ko je pač opozicija napovedala, da bo dosledno glasovala proti vsakemu predloženemu ukrepu.
Kot smo sproti poročali, je doživela miljska Občina v preteklem letu hud zaplet v političnih odnosih, odkar se je razpustila večina med komunistično Listo Frausin in PSI, ki je vodila upravo od volitev leta 1985. Spričo jalovosti vseh poskusov oblikovanja nove večine, je bila Lista Frausin izvolila 18. septembra novi odbor z neodvisnim Muttonom za župana. Toda Pokrajinski nadzorni odbor je razveljavil izvolitev, zaradi česar je bil prisiljen vajeti spet prevzeti »stari« župan Bordon, ki je predložil proračun, ki pa je prejel samo polovico glasov, zaradi česar ni bil odobren. Hkrati je Bordonov odbor spet odstopil. Zato je lanski proračun odobril komisar Pokrajinskega nadzornega odbora, nato je še prefekt imenoval svojega komisarja, ki naj bi vodil upravo do predčasnih volitev. Ves postopek pa je obrnilo Deželno upravno sodišče, ki je 16. decembra razveljavilo sklep Pokrajinskega nadzornega odobra in dejansko umestilo spet Muttona za župana.
Miljska uprava je torej dobila spet demokratično izvoljenega župana, politični odnosi se pa tudi v zadnjih časih niso prav nič izboljšali. Mutton je sicer sklical načelnike svetovalskih skupin, da bi jih skušal pregovoriti o potrebi, da skupščina odobri tiste upravne svete, ki ustrezajo najnujnejšim potrebam prebivalstva, toda ni našel pri opoziciji nobenega odziva. Ob razmerju 15 (Lista Frausin in neodvisni socialist Russignan) proti 15 (KD, PSI, PSDI, Lista za
Milje, PRI in MSI) pa ni mogoče odobriti nobenega upravnega sklepa. Tako se je v ponedeljek skupščina morala omejiti na sicer daljšo razpravo in odobritev resolucije o čistilnici Aquila ter na razpravo o Muttonovem poročilu o opravljenem delu, ni pa mogla preiti k rednemu upravnemu delu.
Resolucijo, ki se zavzema za popolno uresničitev sporazumov o nadomestni dejavnosti v zameno za zaprtje žavelj-ske naftne čistilnice in obvezuje odbor, da si prizadeva za zaposlitev vsega osebja Aquile, je odobril miljski občinski svet skoraj soglasno, ob samem vzdržanju predstavnika Liste za Milje. Zupan Mutton je v svojem poročilu seznanil skupščino z delom, ki ga je odpravil odbor od svoje ponovne umestitve in poudaril nujnost uresničitve raznih pobud, za kar ima uprava že na razpolago 4,8 milijarde lir, pri čemer je pozval vse svetovalce, da mimo strankarskih loče-
vanj omogočijo delovanje uprave. Odgovor opozicije pa je bil povsem negativen, ker so zastopniki KD, PSI, PSDI, PRI, LpM in MSI nedvoumno povedali, da bodo glasovali proti vsem sklepom in pozivali Muttonov odbor k odstopu.
Kot zadnji poskus izhoda iz tega blokiranega položaja je zato občinski tajnik KPI poslanec Bordon pozval demokristjane in socialiste na dvostranska pogajanja z Listo Frausin, ki naj bi pokazala, ali je možen sporazum o novem programu, ki naj bi omogočil redno nadaljevanje dela do naravnega izteka mandatne dobe v letu 1990. Načelnika svetovalskih skupin KD in PSI sta poziv sprejela, toda iz njunih izjav je sklepati, da je možnost sporazuma zelo majhna, saj sta oba ob razpravi o Muttonovem poročilu naglaševala, da razrahljani politični odnosi nakazujejo kot najboljšo rešitev predčasne volitve, pri katerih naj o novih političnih ravnotežjih odločajo volivci. Le še kanček upanja torej, da bi se v Miljah mogli izogniti predčasnemu razpustu občinske skupščine in ponovni komisarski upravi.
V začetnem delu seje sta župan in komunist Kiljan Fer-luga (v slovenščini) počastila spomin na nedavno umrlega antifašističnega borca, kulturnega aktivista in dolgoletnega občinskega svetovalca Petra Violo.
Sprejel ga je novi izredni komisar Romeo
Škof Bellomi obiskal Center za raziskave
»Lahko rečemo, da so se neke sanje uresničile!« Tako je vzkliknil tržaški škof Lorenzo Bellomi, ko je v teh dneh obiskal Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, da bi
Drago Štoka o prošnjah v slovenščini
Deželni svetovalec Drago Štoka je na deželni odbor naslovil interpelacijo v zvezi s prošnjami na računsko razsodišče za denarno podpro, ki jih slovenske ustanove izpolnjujejo^ v slovenščini. V interpelaciji Štoka ugotavlja, da je slovenščina priznana in spoštovana na osnovi 6. člena ustave, katere 40-letnico prav letos praznujemo, in na temelju 3. člena posebnega statuta naše dežele, ki prav tako letos praznuje 25 let svoje avtonomije. Prav zato Štoka upa, da bo deželna vlada ustrezno nastopila pri računskem razsodišču, da bi le-to v bodoče upoštevalo in spoštovalo tudi prošnje, ki so napisane v slovenskem jeziku. »Ne gre samo za spoštovanje pravic Slovencev,« zaključuje Štoka, »temveč tudi za spoštovanje republiške ustave in statuta Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine.«
se na lastne oči prepričal o rasti te ustanove. Škofa sta spremljala bazov-ski župnik Marjan Živic in odgovorni urednik škofijskega tednika Vita Nuova Silvano Latin, sprejela pa sta ga izredni komisar in ravnatelj Centra Domenico Romeo odnosno Mirano Sancin.
»Sposobnost in vztrajnost, predvsem pa zdrava nrav osebja raziskovalnega centra bodo omogočile,« je dejal škof, »da bo rast te ustanove usmerjena k pravilnim ciljem, ob spoštovanju človekove osebnosti. Razvoj Trsta kot znanstvenega središča pa bo poleg tega nudil mladim nove možnosti za delo in torej boljšega življenja.«
Izredni komisar Romeo je v svojih izvajanjih predvsem poudaril, da Center za znanstvene in tehnološke raziskave želi prispevati h kulturnemu, gospodarkemu in socialnemu napredku dežele, in to ob naj večji možni odprtosti za sodelovanje z deželami EGS, sosednjih evropskih držav in držav v razvoju. »Kljub temu da deluje le v tržaški pokrajini,« je dejal Romeo, »se Center za znanstvene in tehnološke raziskave skuša uveljavljati tudi v širšem vsedržavnem in mednarodnem prostoru v prepričanju, da znanstveno sodelovanje vodi k napredku narodov.«
Med obiskom si je škof Bellomi s svojimi spremljevalci temeljito ogledal posamezne raziskovalne inštitute in ustanove, ki delujejo v okviru Centra, ter se seznanil z njihovimi delovnimi programi.
Pobuda Zelene alternativne liste
Lepaki za obuditev spomina na tržaškega umetnika Cergolyja
Člani Zelene alternativne liste so v teh dneh nalepili po mestu lepake s sliko tržaškega pesnika in pisatelja Carolusa Cergolyja, ki je umrl maja lani. S to akcijo želijo zeleni opozoriti javnost na nesprejemljivo podcenjevanje dela in pomena tega umetnika. V tiskovnem sporočilu, ki so ga izdali ob tej priložnosti med drugim beremo, da je tržaška kulturna in politična logika večkrat v nasprotju s težnjami in z zahtevo po uveljavitvi srednjeevropskega in večnarodnostnega pomena mesta. Cergoly se je namreč vse življenje zavzemal za uresničitev teh idej in je pri tem ostal zelo dosleden in korekten.
Zelena alternativna lista namerava prirediti še vrsto drugih pobud v spomin na Carolusa Cergolya.
V Slovenskem klubu večer slike in besede o Avstraliji
Obiskovalci Slovenskega kluba so se v torek za kako uro »preselili« v Avstralijo. Na to celino jih je s svojimi diapozitivi popeljal Milan Pahor, ki je s fotografskim aparatom zajel značilnosti mest, naselij in naravne lepote avstralske jugovzhodne obale.
Milan Pahor se je priključil tabornikom iz Slovenije in se skupno z njimi udeležil 16. svetovnega skavtskega jamboreeja. V Avstraliji je prežival približno mesec dni, ravno v času, ko se je celina pripravljala na svečano proslavitev 200-letnice države. Gost je opozoril na edinstvene arhitektonske značilnosti Sid-neya in Melbourna, opisal je način življenja avstralskih prebivalcev, posebno poglavje pa je posvetil dejavnosti slovenskih izseljencev za ohranitev materinega jezika in kulture. V Avstraliji je namreč okrog 30 tisoč slovenskih priseljencev.
Izredno zabavni so bili posnetki iz svetovnega skavtskega jamboreeja, ki se ga je udeležilo okrog 15 tisoč skavtov iz skoraj 100 držav.
■ V uradih ekonomata Občine Trst v občinski palači na Trgu Unità št. 4, 3. nadstropje, soba št. 110, so lastnikom na voljo naslednji, v januarju najdeni predmeti: zapestnica, avtoradio, ura, dokument za moped, denarnica in klobuk. Lastniki jih lahko dvignejo vsak delavnik od 9. do 12. ure.
pismi uredništvu
Nesprejemljiv odnos Občine Trst do perečih problemov Sv. Jakoba
Spoštovani odgovorni urednik, čeprav z zamudo, smo se odločili, da vam pišemo. Prisostvovali smo seji rajonskega sveta pri Sv. Jakobu, ki je bila 18. januarja. Na seji so razpravljali o namestitvi semaforja pri Trgu sv. Jakoba in o ureditvi prometa na Istrski ulici. Gre za vprašanji, ki zanimata vse mesto, saj je na omenjenih krajih zelo veliko prometa.
Na sejo so povabili tri občinske odbornike: odbornika za javna dela Jagodica, odbornika za decentralizacijo Fortija in odbornika za urbanistiko Vattovanija.
Ob določeni uri je prišel samo odbornik Vattovani, ki je najprej poslušal zahteve občanov, ki jih je obrazložil komunistični svetovalec, nato pa se je razjezil. Svojo jezo je opravičil s trditvijo, da so ga povabili samo zato, da bi ga izzivali in žalili. Podrobneje so zadevo obrazložili nekateri komunistični svetovalci in k temu dodali še nekaj drugih vprašanj, predvsem pa so poudarili zahtevo po ureditvi naslednjih mestnih četrti: Sv.Jakob, Pončana in Sv. Magdalenà.
S posebnim poudarkom velja omeniti ureditev zvonika cerkve sv. Jakoba, ki je skrajno zanemarjen; razsvetljavo ulic v bližini Istrske ulice, ureditev parka na Pončani, ki je popolnoma
zapuščen, dograditev in notranjo ureditev hiše Cavallo (v zapuščini Maren-zijevih); cestno omrežje na Kampane-lah; namestitev zelenic za ločevanje prometa na ulicah Lorenzetti, Zorutti, Orlandini, Pončana in Mansanta in končno ureditev pločnikov na Ul. Molino a Vento, ki je težko uporabna za avtomobiliste in pešce.
Odbornik Vattovani se je spričo vseh omenjenih zahtev, ki so sicer stare že ve člet, opravičeval z običajnimi razlogi: ni denarja, imamo premalo delavcev, dopusti)!), odsotnosti zaradi bolezni...
Če so to odgovori na upravičene zahteve, potem je prav, da ljudje vedo, da sta zaradi delovanja občinskega odbora toliko opevana decentralizacija in zaželeno sodelovanje ljudi pri upravljanju javnih zadev gola propaganda.
Zahvaljujeva se za objavo in vas prisrčno pozdravljava,
Libero Babuder in Augusto Gombač
O neudeležbi na šolskih volitvah
Spoštovano uredništvo, v zvezi s poročilom z dne 5. februarja 1988 v Primorskem dnevniku o vpra-
šanju (četrtem), ki ga je senator Stojan Spetič naslovil na prosvetnega ministra Gallonija vas prosim, da objavite naslednji popravek ali pojasnilo.
Sklepa, da se ne udeležijo šolskih volitev, niso zavzeli samo slovenski šolniki s Tržaškega in Goriškega, kot pomotoma napisano, ampak šolski odbor, ki ga poleg tržaškega in goriške-ga tajništva Sindikata slovenske šole sestavljajo predstavniki slovenske komisije Komunistične partije Italije, slovenske komisije Socialistične stranke Italije, šolske komisije Slovenske skupnosti, odbora za šolstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Slovenske prosvete, Zveze slovenskih kulturnih društev, z Goriškega pa SKGZ in Svet slovenskih organizacij.
Na seji 12. januarja je bil sprejet sklep, da se vzdržimo volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete, ker nam niso priznani vzporedni samostojni zborni organi. Šolski odbor pa poziva starše, šolnike in dijake, da se polnoštevilno udeležijo volitev v svete didaktičnih ravnateljstev in v zavodske svete, ki so notranjega značaja.
Ž. Marc
Na Proseku proslava ob 100-letnici smrti pisatelja F. Levstika
Prav prisrčna pobuda nas je preteklo soboto zvečer privabila v nabito polno dvorano proseškega Kulturnega doma, kjer je potekala spominska proslava ob 100-letnici smrti Frana Levstika, po katerem je domača šola tudi poimenovana. Spored je v glavnem potekal po zamisli in v izvedbi srednje šole Fran Levstik, ki je občinstvo navdušila predvsem z dvema odrskima deloma: Kdo je napravil Vidku srajčico? v prepričljivi izvedbi dijakov oddeljenih razredov iz Sv. Križa in pa z nepozabnim Martinom Krpanom, ki so ga mojstrsko podali dijaki proseške srednje šole.
Obe predstavi sta nas izredno navdušili, saj smo bili priče doživeti uprizoritvi Levstikovega sporočila.
Kot gost pa je s svojim spodbudnim govorom nastopil domači rojak pesnik Miroslav Košuta, ki se je v svojih besedah spomnil usode zamejskih Slovencev, ki morajo večkrat okusiti grenke krivice. Podobna usoda je bila namenjena tudi Levstiku, saj ga je takratna družba prepogostokrat odklanjala.
Osrednjo Levstikovo proslavo sta s svojim nastopom počastila tudi ženski pevski zbor Prosek-Kontovel In moški pevski zbor Vasilij Mirk.
Ob zaključku je ravnatelj prof. H. Mamolo zadovoljno izrekel zahvalo nastopajočim dijakom, profe-sorjem, ki so jih vestno pripravili in vsem prisotnim, ki so se proslave udeležili. To je bil tudi dokaz, da je slovenska šola še vedno vsem pri srcu, saj predstavlja našo živo prisotnost na tem majhnem koščku sloven-ske zemlje.
MAJDA CIBIC
Sindikati
o razmerah na RAI
Sindikalne organizacije deželnega sedeža RAI so te dni objavile odprto pismo, v katerem negativno ocenjujejo zadnje ukrepe vodstva na račun napovedanega izboljšanja delovnih pogojev radijskih delavcev. S tem, da je vodstvo uvedlo opoldanski televizijski dnevnik, je sicer izboljšalo obeščanje, je pa hkrati otežkočilo delo ostalih radijskih programerjev. Sindikalne organizacije zato pozivajo vodstvo RAI, naj zadevo čimprej ustrezno uredi in omogoči brezhibno delo.
Sindikat je tako potrdil in podkrepil zahteve, ki so jih radijski delavci izrekli na nedavni skupščini. Delavci menijo namreč, da deželni sedeži RAI, še zlasti pa sedeži dežel z avtonomnim statutom, predstavljajo nenadomestljivo teritorialno kulturno ustanovo, ki jo je treba predvsem okrepiti in ji omogočiti ustrezno sodelovanje z ostalimi vsedržavnimi radio-televizijskimi postajami. Izboljšanje informacije zato ne sme potekati v škodo drugih radijskih in televizijskih oddaj. Tudi izgovarjanja na nezadosten organik delavci in sindikalne organizacije ne nameravajo več upoštevati. Prav zato bo sindikat v prihodnjih dneh posegel pri političnih silah in upravnih ustanovah, da se spori zaradi nevzdržnega stanja na deželnem sedežu RAI končno zgladijo.
Proslava kulturnega praznika v prostorih Slovenske prosvete
Ob dnevu slovenske kulture je tudi Društvo slovenskih izobražencev priredilo »svojo« Prešernovo proslavo, ki je po zasnovi nekoliko drugačna od tradicionalnih. Prireditelji so za počastitev pesnikovega dneva pripravili večer, posvečen literarnemu ustvarjanju v slovenskem prostoru in odrskemu izražanju. Izredno zanimanje za takšno »netradicionalno« praznovanje obletnice Prešernove smrti je dokazal odziv res številne publike.
Mladi člani gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba so občinstvo presenetili s kratkim uvodom — recitacijo manj znanih Prešernovih poezij. Pred mikrofon je nato stopila Jelka Cvelbar, ki je v svojem govoru povedala nekaj pikrih resnic o nacionalnem vprašanju, narodni zavesti Slovencev, o našem stremljenju, da bi stopili na evropsko kulturno prizorišče, o sporočilnosti in sodobnemu pomenu Prešernovih umetniških stvaritev.
Na sporedu je bilo nato nagrajevanje zmagovalcev literarnega natečaja, ki ga je že 16. razpisala revija Mladika in so se ga tudi tokrat udeležili slovenski pesniki in pisatelji iz zamejstva, Slovenije in zdomstva. Prof. Martin Jevnikar, predsednik ocenjevalne komisije, je podelil priznanje in denarno nagrado štirim avtorjem. Prvo mesto za ciklus pesmi je tokrat osvojila Bruna Pertot, drugo nagrado je dobil Jože Stegu iz Prema pri Ilirski Bistrici, tretjo pa Igor Vrabec iz Londona. Komisija je letos prejela štiri novele in sklenila, da podeli le tretjo nagrado. Dobil jo je pisatelj Pavle Zidar iz Portoroža.
Marjan Kravos je nato razglasil izid natečaja Mladi oder, namenjenega vsem gledališkim skupinam v naši deželi, ki sta ga letos že 13.
razpisali Slovenska prosveta iz Trsta iz Zveza katoliške prosvete iz Gorice. Nagrajene so prireditelji razdelili v tri kategorije. V prvo sodijo samostojne igralske skupine. Modro plaketo, izdelano po osnutku slikarja Edvarda Žerjala, so prejeli: igralska skupina dramskega odseka Prosvetnega društva Standrež, igralska skupina slovenskega katoliškega društva Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana, Šentjakobska dramska skupina iz Trsta in Amaterski oder Jaka Štoka s Proseka in Kontovela.
Prireditelji so nagradili nato igralske skupine druge kategorije, ki delujejo priložnostno v okviru kulturnih in prosvetnih društev. Priznanje so prejeli: igralska skupina zbora Rupa - Peč, skupina prosvetnega društva Hrast iz Doberdoba, člani društva Mirko Filej iz Gorice, Prosvetno društvo Mačkolje, igralska skupina Finžgar-jevega doma z Opčin, člani Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta in končno »mešana« igralska skupina, v kateri so sodelovali člani Fin-žgarjevega doma in rojanska mladina.
Priznanje so prejele še šole, oziroma igralske skupine, ki delujejo v okviru šol. Nagrajene so bile: srednja šola Ivan Trinko in osnovna šola Oton Zupančič iz Gorice, osnovna šola Fran Erjavec iz Štandreža, licej France Prešeren iz Trsta, srednja šola Fran Erjavec iz Rojana, srednja šola Ivan Cankar od Sv. Jakoba v Trstu in osnovna šola France Bevk z Opčin.
Proslava v Peterlinovi dvorani se je zaključila s pesmijo. Izsek iz svojega repertoarja je občinstvu predstavil Tržaški mešani zbor pod vodstvom Andreja Pegana, ki je za to priložnost izbral tudi dve uglasbljeni pesmi iz obširnega Prešernovega opusa.
Na jutrišnjem 22. Kraškem pustu na Opčinah
Vrsta receptov za reševanje domačih in svetovnih problemov
Opčine: 22—13—14—13—4. Ne, ni tombola, temveč osnovni podatki o letošnji kraški pustni povorki. Po vrsti je namreč dvaindvajseta, ogledali si jo bomo lahko v soboto, trinajstega, ob štirinajsti uri, tekmovalo pa bo trinajst .vozov in štiri skupine mask. Pa še ni vse: v konkurenci, ki bo brez dvoma ostra, se bodo Kraškega pusta letos udeležili tudi Sežanci s svojim vozom, s katerim nam bodo nazorno predstavili križe in težave gospodarstva onkraj meje, netekmo-valnega značaja pa bosta nastopa dveh skupin mask, in sicer škoromatov iz Podgrada pri Ilirski Bistrici in "brezimne" skupine iz Križa. Čeprav so priprave na Kraški pust takorekoč vojaška skrivnost, smo vseeno malce pobezali vanjo. Pri tem nam je pomagal Igor Malalan, eden od organizatorjev. Radovednost je pač huda bolezen.
Kot rečeno, se bodo norčij željnemu občinstvu, ki bo na Opčine pridrvelo od vsepovsod, letos predstavile sledeče vasi: Sežana s kočljivo tematiko Naše gospodarstvo: Trebče, ki bodo razkazovale Kras v razglednici, Šempolaj — tu baje ljubijo čistočo, saj trdijo, da Veselje, snaga in red vzdržujejo svet. Dolina, ki je sicer denuklearizirano območje, bo napovedovala Usodo sveta; Padriče in Gropada sta s skupnim naporom sestavili Tržaški menu. Voz iz Repniča pa nas bo za kratek čas popeljal v svet tradicionalnih mask s Pulci-nello; Openci kar ne morejo brez žrebanja, zato so si letošnji pustni voz omislili v obliki Loterije 1988. Da bo vsebina Kraškega pusta kar najbolj aktualna, pa so poskrbeli šaljivci z Repentabra, ki nas bodo popeljali po Cesti terana. Kar nekam daljnovidni pa bodo udeleženci od Krmenke, ki bodo radovednežem jutri napovedali Bodočnost Trsta. Peklensko zagonetno situacijo bodo ustvarili Podlonjerci: njihov voz namreč nosi napis Satana — re Fosco in podložniki, nič manj skrivnosten pa ni voz iz Praprota, na katerem bodo opravili Zadnji poizkus. In še zadnja dva napovedana vozova: žgečkljiva tematika se nam obeta z vozom, ki bo na
Opčine priropotal iz hribovitega Prebenega, kjer so baje hudo občutili Občinski spor, medtem ko so Mačkoljani bolj mondeni in so se odločili za Fantasti—kaccio. Vsako nanašanje na resnične dogodke ali osebe je seveda čisto naključno...
V konkurenci bodo letos še 4 skupine mask: iz Boljunca bo na openske ulice prišlo "70 ljudi", iz Bazovice kakih "30 oseb" (skupino je organizirala Mladinska sekcija Pinko Tomažič), osnovna šola »Marica Gregorič-Stepančič« od Sv. Ane si je omislila skupino Solatobranilcev, glasbeno navdihnjeni Trebenci pa Vzhodnokraško glasbeno šolo. Toliko o novostih. Že ustaljena praksa pa so njuno veličanstvo kralj in kraljica s plemiškim spremstvom ter žirija, ki bo imela naporno delo.
Po povorki, ki bo krenila s Pikelca po Narodni ulici do tramvajske postaje in nazaj na Brdino, bo na vrsti nagrajevanje. Najboljši si bodo prislužili kraški pršut, drugouvrščeni bodo odnesli kolo sira, tretji pa "b kal" klobas. Denarne nagrade pa bodo dobili vsi udeleženci za trud in požrtvovalnost, ki pomagata ohranjati to noro, zabavno in hudomušno tradicijo. Odbor Kraškega pusta pa se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so letošno 22. izvedbo finančno podprli, in sicer organizaciji Skupaj na Opčinah, HPO, HP Nabrežina, TKB, Pokrajini, posameznim trgovcem in podjetjem iz Trsta in z Opčin. Člane žirije in udeležence pa vabi, da se zberejo na Pikelcu vsaj eno uro pred začetkom povorke, da si "pustne izdelke" pobliže ogledajo. Tudi pri takih poslih je namreč nujna strokovnost. Končno pa ne moremo mimo vremenskih neprilik, ki so številne kraške pustne prireditve krepko "zafrknile". Samo spomnin.o se lanskega ledu in polarne temperature! Letos bo, kot kaže, drugače. Sicer pa, z dvema trinajsticama v programu, res ne bi smelo biti težav!
V Tržaški knjigarni predstavitev
Lepo število ljudi se je sinoči v Tržaški knjigami udeležilo predstavitve knjige Prgišče Krasa avtorjev Rafka Dolharja in Alberta Miklavca, ki je pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi v zbirki Hodil po zemlji sem naši. Knjiga je v bistvu dopolnjen in na novo urejen ponatis dela, ki jo je ob svoji 75-letnici izdala Hranilnica in posojilnica na Opčinah.
Na predstavitvi sta o Prgišču Krasa spregovorila ravnatelj Cankarjeve založbe Martin Žnidaršič in pesnik Ciril Zlobec, ki je novi izdaji prispeval uvodno besedo. Žnidaršič je poudaril, da je delo, ki je nastalo izven meja Slovenije, izjemnega pomena in sad velike ljubezni obeh avtorjev (pesnik Miklavec se žal ni mogel udeležiti predstavitve) do tega koščka slovenskega Krasa.
»Kraševec« Ciril Zlobec je omenil, da predstavlja Dolhar Kras v smeri od Trsta proti notranjosti, pri čemer razkriva bralcu vrsto novosti in neznank, odkriva lepe in sugestivne kotičke. Knjiga je vsekakor prispevek h krepitvi slovenskega skupnega kulturnega prostora. Na predstavitvi je tudi odjeknila aretacija prof. Pahorja. Ciril Zlobec je poudaril, da je Pahor v zaporu zaradi svoje zanesene zvestobe slovenski besedi, kar pa se vsekakor ne bi zgodilo pripadniku velikega naroda.
Rafko Dolhar je kratko orisal potek nastajanja knjige. Delo je zraslo povsem nenačrtno v teku petindvajsetih let njegovih sprehodov, izletov in iskanj po Krasu. Predsednik HPO Pavel Milič je poudaril, da je openska hranilnica izdala Prgišče Krasa leta 1987 ob 75-letnici bančnega zavoda. Pri tej izdaji je med drugimi sodelovala tudi Zora Tavčar.
Pogovarjali smo se s prof. Silviom Pollijem
O skrivnostih izjemno mile zime
Vrsta ukrepov
občinskega
odbora
Tržaški občinski odbor je na svoji zadnji seji sprejel vrsto pomembnih ukrepov. Na predlog odbornika za javne industrijske storitve De Gioie je odobril proračun za leto 1988 in triletni proračunski načrt občinskega podjetja za vodo, plin in elektriko ACE-GA, pa tudi načrt za ureditev upepe-ljevalnika odpadkov, ki predvideva izredna dela v znesku 6 milijard lir.
Na predlog odbornika za kulturo Rossija je odbor dodelil 200 milijonov lir v korist mestnih muzejev, Mestne knjižnice in Botaničnega vrta ter poleg tega ustanovil odbor za proslavitev 450-letnice godbe Cappella civica. Na predlog odbornika za šolstvo To-mizze je odbor odobril vrsto šolskih prireditev, na predlog odbornika za urbanistiko Vattovanija pa osnutek podrobnostnega urbanističnega načrta za novi večnamenski center v Naselju sv. Sergija.
■ Drevi ob 19.30 se bo na svojem sedežu v Ul. Caprin 18/1 znova sestal rajonski svet za Sv. Jakob. Svetovalci bodo med drugim obravnavali tudi vprašanja prehrane v državnih vrtcih ter v osnovnih in srednjih šolah, volitve za obnovitev zavodskih svetov v občinskih vrtcih, kriterije za sprejem otrok v občinske jaslice, reorganizacijo sektorja za nadzorstvo ter razpis notranjih natečajev za kritje prostih mest ip pripravo 3. fotografskega natečaja Sv. Jakob.
Letos nas je presnetila mila zima. Sprašujemo se, kod se skriva nam tako domača burja in jezimo se nad nadležno meglo, ki se je že tolikokrat prikazala po naših krajih. Težka oblačila tičijo v omarah, mi pa se v lažjih jopičih in v lepem vremenu z užitkom sprehajamo ob obali in po Krasu, kjer so na travnikih že prikukale na dan prve pomladanske cvetlice. Zraven pa ugibamo, ali ne bomo zaradi vse te predčasne pomladanske miline v kratkem kaznovani s hudim mrazom ali kasneje z grdim poletjem. Da bi o vsem tem »čudnem« zvedeli kaj več, smo se odločili, da obiščemo Silvia Pollija, 84-letnega upokojenega profesorja Naravoslovne geofizikalne fakultete in nekdanjega direktorja Talasografskega inštituta v Trstu.
Prof. Polli, kako to, da je letošnja zima tako mila?
»Ponavadi se v Trstu v zimskih mesecih temperatura zniža na 3 stopinje Celzija pod ničlo. Doslej do tega še ni
prišlo, ker je letošnja zima izjemna, saj se po statistikah pojavi le dvakrat v stoletju. Pravzaprav se dogaja kot pri ljudeh: le dva človeka od stotih bosta morda dosegla višino dveh metrov.«
Bi nam lahko bolje razložili pojav?
»Pozimi je normalno, da se visok zračni pritisk zadržuje nad severno Evropo, nizek pa nad Sredozemljem. Letos se dogaja ravno nasprotno: nad Sredozemljem je že nekaj časa visok pritisk, ki ovira prodor hladnih severnih vetrov.«
Ali zaradi tega letos še nismo imeli burje?
»Tako je. Namesto severne burje so pri nas pihali topli sredozemski vetrovi. Zato smo tudi bili priče pojavom višje temperature, večje vlage in precejšnjih padavin.«
Kako to, da je sploh prišlo do tega?
»Tega ne bomo nikoli izvedeli. Potrebne bi bile poglobljene raziskave o vremenskih pojavih po vsej severni
obli, kar pa po vsej verjetnosti ne bo nikoli storjeno.«
Ali lahko napoveste, če bo tako vreme še trajalo?
»Ne. Izjemna situacija se lahko prav zaradi tega, ker je izjemna, v vsakem trenutku spremeni in povrne v normalno. Zato ne morem reči, ali bo še naprej tako vreme. Saj, če vzamemo v pretres podatke zadnjih 147 let (od 1. januarja 1841 v Trstu redno beležimo vremenske podatke), in sicer iz leta 1845 in leta 1936 (edini dve leti od leta 1841, ko je bila v Trstu podobna zima), opazimo, da je zimi 1936 sledila topla pomlad in toplo poletje, zimi 1845 pa hladna pomlad in grdo poletje. Zato res ne vem, kakšno vreme bomo imeli v prihodnjih mesecih.«
Torej ne gre slediti ljudski modrosti, ki verjame v maščevalnost vremena?
»Ne, prav gotovo ne. To so same neumnosti.«
Kaj pa posledice takega vremena, predvsem za poljedelstvo?
»Oh, kmetje so zelo zaskrbljeni. Ravno v nedeljo, ko sva s sinom nekaj raziskovala (sin je botanik), naju je domačin nagovoril in se nama potožil, da se boji za žetev. Mislim, da je tisti kmet lahko povsem upravičeno v strahu za svoje pridelke, taka izjemna situacija jim gotovo ne more prijati.«
Za konec smo prijaznega prof. Pollija vprašali, kakšno vreme predvideva za naslednje pustne dni. Zasmejal se je in rekel, da si želi, da bi to ostalo skrivnost. Saj je pust očarljiv tudi zato, ker je malce skrivnosten, kajne? (kp)
Kdaj delo za oporečnike vesti?
Zelena alternativna lista je na tržaškega župana, podžupana in občinske svetovalce naslovila pismo, v katerem sprašuje, kdaj namerava občinska uprava urediti pravilnik za začasno zaposlitev oporečnikov vesti. Oporečniki se po zakonu lahko odločijo za civilno služenje vojaškega roka kot spremljevalci prizadetih in ostrelih ali pa kot uradniki v knjižnicah, arhivih in drugih javnih ustanovah, kjer imajo težave zaradi pomanjkanja osebja. Tržaška Občina se je namreč že lanskega maja obvezala, da bo v kratkem uredila ta problem, vendar doslej z njene strani še ni bilo ustreznega odziva.
Finančni stražniki odkrili mrežo goljufov
Kitajske majice prodajali za izraelske
Finančni stražniki so sredi januarja aretirali pet oseb pod obtožbo, da so se združevale v zločinske namene, sodelovale pri carinskem tihotapljenju v bremenilnih okoščinah, ponarejale dokumente, kršile gospodarske prepovedi in izvažale kapital, štirinajstim osebam pa so poslali sodna obvestila. Konec lanskega leta so namreč odkrili organizacijo, ki je v Italijo tihotapila bombažne majice s ponarejenimi potrdili o njihovem izvoru in ki je na ta način utajila carinske davke za skupno 463 milijonov in 684.992 lir. V zapor so šli 53-letni pomorski agent Armando Presterà iz Verone, 55-letni podjetnik Antonio Cafiero iz Neaplja, 52-let-ni trgovski posredovalec Riccardo Ca-ropreso, rojen v kraju Poggioreale pri Neaplju in bivajoč v Alessandrii, 66-letni pomorski agent Aldo Bach iz Benetk in 49-letni pomorski agent Bruno Vespier, rojen v Favaro Venetu in bivajoč v Quarto D'Altinu. Kot so povedali finančni stražniki na včerajšnji tiskovni konferenci, je vseh pet že na svobodi.
Promet bombažnih majic s ponarejenimi potrdili so odkrili decembra lani, ko so v tržaškem pristanišču preiskali kontejner, ki je prihajal iz Izraela. Šele po dolgi in skrbni preiskavi pod vodstvom polkovnika Giuseppa Gervasija in nadzorstvom namestnika državnega pravdnika Claudia Coassi-na pa jim je uspelo povezati vse niti kriminalne mreže, ki je opeharila tako
italijanske kot izraelske državne blagajne. Organizacija, ki je imela več sedežev v Italiji (v Veroni, Neaplju, Venetu in Piemontu), je majice kupovala v Hongkongu po izredno nizkih cenah. Da ne bi člani organizacije ob uvozu v Italijo plačevali obveznih carinskih davkov, ki bi znatno zvišali tržno vrednost blaga, in da bi povečali svoj dobiček, so si torej priskrbeli ponarejena potrdila o izvoru majic. Neki Izraelec je namreč skrbel, da je hong-konško blago opremil s ponarejenimi potrdili, ki so pričala, da so bile majice izdelane v Izraelu. Na ta način so italijanski trgovci lahko izkoristili ugodnosti, ki jih italijanska država priznava za gospodarski promet med Italijo in Izraelom: carini so izplačevali manj davkov, kot bi jih, če bi majice prihajale iz Hongkonga. Obenem pa je Izraelec (ki so ga izraelske oblasti aretirale) užival ugodnosti v svoji deželi, ker je iz Izraela izvažal blago, ki naj bi bilo proizvedeno v tisti državi.
Majice so v Hongkongu natovorili na izraelske ladje brez potrdil o njihovem izvoru. Nato so se ladje ustavile v izraelskem pristanišču, kjer jih je omenjeni izraelski državljan »opremil« z ugodnejšimi potrdili. Od tod so nato majice priplule v tržaško ali beneško pristanišče, od koder so jih nato odposlali po vsej Italiji. Od začetka leta 1987 so v našem in beneškem pristanišču izkrcali 29 kontejnerjev, v kate-
rih so prevažali 3 milijone 241.500 bombažnih majic v skupni vrednosti treh milijard in 345 milijonov ter 39.897 lir. V Hongkongu je vsaka majica stala 1.030 lir. Četudi so plačali carinske davke, ki jih predvideva pogodba med Italijo in Izraelom, pa je ostala njihova cena izredno nizka, tako da so italijanski trgovci zaslužili petkrat več, kot je bila začetna vrednost majic.
Rešilec v tovornjak
Na cesti, ki pelje z državne ceste 202 proti Montebellu, je sinoči prišlo do nezgode, ki se le po srečnem naključju ni spremenila v tragedijo. Vanjo sta bila vpletena rešilec Pristaniške ustanove in turški tovornjak s prikolico. 40-letni šofer Lucio Dilema je ob spremstvu bolničarja Giovannija Cattanea ravnokar prepeljal v katinar-sko bolnišnico bolnega pomorščaka in se je vračal proti mestu. V bližini hipodroma je Dilema hotel prehiteti tovornjak, a ko sta si bili vozili vštric, se je rešilec dotaknil tovornjaka, od katerega ga je nato odbilo, tako da je le nekaj metrov pred težkim vozilom »pristal« na boku. Šofer tovornjaka je medtem močno zavrl in zavil na levo stran cestišča, tako da je rešilca le oplazil. Cattaneo in Dilema bosta okrevala v 15 dneh. V bolnišnici so jima nudili le prvo pomoč.
Pridržana prognoza za motociklista
V noči med sredo in četrtkom so v katinarsko bolnišnico prepeljali hudo poškodovanega moškega, ki je z mopedom trčil v parkirane avtomobile. 58-letni Guido Perossa iz Ul. Frausin 17 se je pri nesreči močno udaril v glavo, tako da je bil že v komi druge stopnje, ko ga je rešilec Rdečega križa prepeljal v bolnišnico. Zdravniki niso ugotovili vzrokov nezavesti in so si zato pridržali prognozo. V katinarski bolnišnici so mu obvezali rano na obrazu, nato pa so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za urgentno kirurgijo.
Nesreča se je pripetila malo po polnoči v Istrski ulici. Perossa se je z mopedom vračal domov, ko je v bližini hišne številke 110 izgubil nadzor nad svojim vozilom in zapeljal na desno stran ceste v parkirane avtomobile. Moped pa se po prvem trčenju ni ustavil, tako da je Perossa trčil še v dve vozili, preden je padel in udaril z glavo ob tla.
■ V pisarni garaže De Re v Ul. Foscolo 34 je včeraj zjutraj nekaj pred 7. uro eksplodirala molotovka, ki so jo neznanci vrgli skozi okno. Policija, ki je prispela na telefonsko opozorilo mimoidočega, je ugotovila, da so se nepridipravi poslužili steklenice za konzerviranje, v katero so vlili vnetljivo tekočino. Eksplozija ni povzročila velike škode: pisalna miza in zavese so le delno zgorele, nadomestiti pa bo treba tudi razbito šipo. Lastnik garaže, 61-letni Giorgio De Re iz Ul. Ananian 13, ne sumi nikogar: verjetno gre za neokusno šalo ali za maščevanje.
t
Po kratki bolezni nas- je zapustil naš dragi
Viktor Mahnič
Pogreb bo danes, 12. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v Dolino.
Iskrena hvala doktorjem Bennariju, Maionici, Speranzi.
Žalostno vest sporočajo žena Mira, sestre Marija, Jolanda in Mira z možem Silvanom, nečakinji Laura in Daniela, svak Bernardo, svakinje Marija, Lidia in Elvira, nečaki in družine Radiani, Lorenzi, Medizza, Guidolin, Ragno in Ingrilli.
Dolina, 12. februarja 1988
t
Zapustila nas je naša
Draga Pertot »d. Pertot
(ŠMTOVA)
Pogreb drage pokojnice bo danes, 12. 2. 1988 ob 15. uri iz hiše žalosti, Nabrežina 116.
Žalostno vest sporočajo hči Mila in sin Aleš z družinama, sestra Danila, vnuka, pravnukinja in drugo sorodstvo.
Nabrežina, Umag, 12. februarja 1988
11. 2. 1987	11. 2. 1988
Ob 1. obletnici smrti nepozabnega
Teodora Zergola
se ga z neizpremenjeno ljubeznijo spominjajo
Neva, Rada in vsi sorodniki
Podlonjer, 12. februarja 1988
Ob izgubi none Marije sočustvujeta z Andreom in družino
ansambel Burja in MPZ Zvonček
KD F. Prešeren in pustni odbor iz Boljunca
prirejata v gledališču F. Prešeren
pustovanje
Spored:
danes, 12. t. m., od 20.30 do 0.30: igra ansambel POMLAD, nastop DRUŠTVENE PLESNE SKUPINE
jutri, 13. t. m., od 21. do 4. ure: igra ansambel HAPPY DAY nedelja, 14. t. m., od 20.30 do 0.30: igra ansambel POMLAD ponedeljek, 15. t. m., od 20.30 do 0.30: igrajo VESELI GODCI torek, 16. t. m., od 21. do 4. ure: igra ansambel TAIMS
V nedeljo, 14. t. m., od 14.30 do 18. ure
otroško pustno rajanje z zabavnim programom
Vsak večer nonstop glasba, veliki video, dvorana v novem pust-looku, posebni tehnični in svetlobni efekti. Dobro založeni bife in...
Vabljeni!
_________gledališča______________
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev De Filippove FILUMENE MARTU-RANO. Režija Egisto Marcucci. Igrata Valeria Moriconi in Massimo De Franco-vich. V abonmaju: odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 16. do 21. februarja bo na sporedu FAUST gledališke skupine La compagnia. V abonmaju: odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	torek, 23. t. m., ob 21. uri bo kan-tavtor iz Bologne LUCA CARBONI zaključil svojo turnejo po Italiji s koncertom v gledališču ROSSETTI. Koncert organizira SMEMO MUSIC v sodelovanju z VIDEOREALITY. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
V	nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri ponovitev Straussove opere ARIADNA NA NAKSOSU. Dirigiral bo Spiros Argiris, režiral pa Giulio Chazalettes. Ponovitve bodo 20., 23., 26. in 28. februarja ter 2. marca.
V	soboto, 27. t. m., bo v gledališču Verdi premiera Arrigove opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent bo Reynald Giovaninetti, režiser pa Giulio Chazalettes.
V petek, 26. t. m., pa bo v mali dvorani gledališča Verdi o operi spregovoril Michelangelo ZURLETTI.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Prihodnji teden bo v gledališču Cristallo spet na sporedupredstava BANDIERA. Režija Francesco Macedonio. Nato bo na sporedu predstava za šolsko mladino FLAVTIST IZ HAMELINA z Gior-giom Amodeom v režiji Luise Crismani.
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 12. t. m., ob 10. uri v Gorici s Cankarjevo dramo KRALJ NA BETAJNOVI in ob 15. uri v Špetru Slovenov s pravljico F. Milčinskega ZVEZDICA ZASPANKA.
razstave
V	petek, 19. t. m., ob 19. uri bodo v Mestni galeriji v Piranu odprli veliko retrospektivno razstavo del akademskega kiparja Janeza LENASSIJA.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava akademskega kiparja Moma Vukoviča.
V	galeriji Cartesius razstavlja slikarka OSSI CZINNER. Razstava bo odprta do 18. t. m. po običajnem urniku.
V	galeriji S. Michele - Ul. S. Michele - je na ogled skupinska grafična razstava.
Do 23. t. m. bo nameščena v prostorih Ljubljanske splošne banke v Kopru razstava grafik kulturno-umetniške skupine PRINTS. Razstavo so člani društva Prints priredili v sodelovanju z laboratorijem bakroreza in lesoreza iz Nabrežine.
V	izložbi Jugobanke na Titovi cesti v Ljubljani je na ogled izbor del članov fotokrožka Trst 80.
izleti
TPPZ P. Tomažič in sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, ob sodelovanju odbora prekomorcev ZZB NOV Piran, organizirata izlet z ladjo Slavija po poteh prekomorskih brigad vzdolž Dalmacije in črnogorskega Primorja od 23. do 27. marca letos. Obiskali bomo: Bar, Cetinje, Boko Kotorsko, Šibe-bik, Zadar in otok Vis, zibelko prekomorcev v NOV, kjer bo TPPZ priredil celovečerni koncert, posvečen junaškim Podvigom naših borcev v slavni partizanski epopeji. Na ladji bo poskrbljeno za razvedrilo in zabavo. Lastna vozila se mhko vkrcajo na ladjo. Odhod ladje bo z °eke 23. marca ob 10. uri. Vsi zainteresirani naj se zglasijo pri tajniku TPPZ tov. “tanku Vodopivcu, vsak dan od 10. do 12. ure v prostorih Partizanskega doma v bazo vici - tel. 226446 ali 226133.
Zveza žena občine Dolina priredi v soboto, 12. marca, celodnevni izlet na “none. Kosilo in večerja z zabavo v Homu Palače v Portorožu. Vpisovanje in •/formacije pri Tatjani v Gostilni pri ob-j m, tel. 228497 ali 232223. Lahko se ude-omte samo večerje in zabave. Število je omejeno, zato vabimo ženske, da se čunprej vpišejo.
A- SLOVENSKO /V \ PLANINSKO /SPDT] DRUŠTVO TRST
vabi vse svoje člane, prijatelje, znance itd. na tradicionalni priljubljeni
PUSTNI
PONEDELJEK
ki bo v Dijaškem domu v Trstu v ponedeljek, 15. t. m., s pričetkom ob 20. uri. Za »mlado in staro« bo na sporedu ples, srečolov, tekmovanje v plesu, nagrajevanje najboljših mask ipd. Za jedačo in pijačo je seveda poskrbljeno. Vabljeni!
koncerti
Società dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 15. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert skupine PRO CANTIONE ANTIQUA.
V	sredo, 17. t. m., bo v gledališču Cristallo koncert ameriškega saksofonista Stana GETZA.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 12. februarja
DAMIJAN
Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 17.26 - Dolžina dneva 10.13 - Luna vzide ob 2.56 in zatone ob 11.05
Jutri, SOBOTA, 13. februarja
KATARINA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.55 najvišja 27 cm, ob 12.34 najnižja -36 cm, ob 20.18 najvišja 12 cm, ob 23.54 najnižja 6 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,8 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb rahlo narašča, veter 12 km na uro jug, jugovz-hodnik, vlaga 62-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Chiara Greco, Erika D'Agostini, Maruška Guštin, Martina Polo, Fabiano Palmisano, Elisa Bressan, Renèe Primossi, Vanessa Chifari, Andrea Sandrigo, Elena Steffè, Marco Calabrese, Valentina Rossetti De Scander, Genna Luca.
UMRLI SO: 85-letna Anita Sorletti, 81-letna Antonia Gavinel vd. Milani, 85-let-ni Salvatore Scognamillo, 54-letni Santino Palcich, 46-letni Gino Retenari, 45-letna Maria Grazia Carboni por. Felluga, 62-letni Giovanni Sluga, 84-letni Libero Costanzo, 66-letni Elio Bartoli, 83-letna Maria Murgolo vd. Ricci, 82-letna Mercede Patachi vd. Staffetta, 95-letna Giuseppina Ullrich vd. Zentilomo, 83-letni Vincenzo Pinto, 54-letni Antonio Cortese, 49-letna Amalia Citar, 63-letni Bruno Tonazzi, 81-letna Anna Vagnali vd. Preti, 86-letni Amedeo Canu, 66-letna Maria Sepcich por. Filiini, 83-letna Francesca Sluga vd. Debernardi, 75-letni Massimiliano Valle, 90-letna Maria Sebec vd. Ma-riotto, 66-letni Vittorio Mahnič, 86-letna Maria Apollonio, 79-letni Costantino Stagni.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. februarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (KOLONKOVEC), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta Š. Anna 10 (KOLONKOVEC), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
IVAN CANKAR
KRALJ
NA BETAJNOVI
Režija: MARIO URŠIČ
Jutri, 13. t. m., ob 10. uri za šole — ob 19. uri izven abonmaja.
FRANE MILČINSKI
ZVEZDICA
ZASPANKA
Režija: BORIS KOBAL
V nedeljo, 14. t. m., ob 10.30.
ČARNA VAL ’88
Šotor - Briščiki 10. - 16. februarja 1988
Danes ples in zabava z znanim slovenskim narodnozabavnim ansamblom M ARELA, sodeluje humorist STANE ROBLEK.
Za informacije in predprodajo abonmajev obrnite se na: ^trs nova zadruga z o.z., Nabrežina 144, tel. 040/200892 od 15. do 18. ure.
čestitke
10. februarja je praznoval v Barkov-ljah 18. rojstni dan ROBI BARACCI. Iz srca mu čestitajo in voščijo mnogo sreče mama, očka in nona.
V sredo je praznoval v Križu 20 let CORRADO SEDMAK. Vse najboljše mu želijo mama, tata in Suzana.
Včeraj je praznoval ALEŠ KAPUN 15 let. Da bi ostal vedno zdrav in marljiv mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
MARTIN si včeraj 4 svečke ugasnil. Mamica in očka ti sreče in zdravja želita, brat Andrej pa uresničitev 100 skritih želja.
razne prireditve
Celodnevna osnovna šola I. Gruden v Šempolaju in SKD Vigred vabita na PREŠERNOVO PORSLAVO, ki bo danes, 12. 2., ob 19. uri v šempolajski osnovni šoli. Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi danes, 12. t. m., ob 16.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20 na proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Literarno točko obravnava Stane Raztresen, glasbena točka gospa Ljuba Bercč-Košuta, ob klavirju prof. dr. Demšar.
SPI-CGIL- Sindikat upokojencev-Zveza Križ vabi na PRAZNIK VČLANJEVANJA 1988, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Križu danes, 12. t. m., ob 18. uri. Nastopil bo moški pevski zbor Vesna. Pridite!
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, priredi PUSTNO VEČERJO jutri,
13.	t. m., ob 19.30. Zaželene so pustne šeme: najlepše bodo tudi nagrajene. Za naročila klicati na št. 827528.
Slovenski kulturni klub in mladinska sekcija Slovenske skupnosti vabita jutri, 13. 2., na PUSTNI PLES, ki bo v župnijski dvorani v Nabrežini. Začetek ob 19.30. Vabljeni vsi.
Športna šola Trst priredi v nedeljo,
14.	t. m., od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru, Vrdelska cesta 7, OTROŠKO PUSTNO RAJANJE.
ŠD Mladina priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 14. t. m., od
15.	do 19. ure v prostorih doma A. Sirk v Križu. Otroke čaka žrebanje z nagradami. Vabljeni!
KD F. Venturini priredi v torek, 16. t. m., od 14. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE ter od 20. do 2. ure PUSTNI PLES. Igral bo ansambel Pomlad. Vabljeni!
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca
priredi v nedeljo, 14. t. m., ob 15. uri OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v srenjski hiši. Vabljeni!
SKD Vigred prireja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 14. t. m., od
15.	do 18. ure v prostorih osnovne šole v Šempolaju. Na sporedu tudi srečolov in družabne igre. Vabljeni!
SKD I. Gruden priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v ponedeljek, 15. t. m., ob 16.30 v društvenih prostorih v Nabrežini.
Otrocil Pridite na PUSTNO RAJANJE v Kulturni dom na Prosek v nedeljo, 14., in v torek, 16. t. m.. Zabavali se boste z igricami od 15. do 19. ure.
PUSTNI PLES priredi ŠD Polet v torek, 16. t. m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Igra orkester »Amaro« s pevko Lauro Budal. Rezervacije miz v železnini Unussi, papirnici Pa-vat, pekarni Čok-Križnič in pri gospe Valeriji v Prosvetnem domu.
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, prireja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v torek,
16.	t. m., z začetkom ob 15. uri. Proti večeru bo pustovanje za odrasle. Poskrbljeno za pristno domačo hrano in vino, srečolov, loterijo, družabne igre ob zvokih harmonike.
MKPK	in	MKT
priredita
PUSTNA
PLESA
jutri, 13. t. m., ob 21.45 v Kulturnem domu v Trstu - Ul. Petronio 4
in v nedeljo, 14. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku (št. 2).
Vabljeni!
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Wall Street, dram., ZDA 1987, r. Oliver Stone, i. Michael Douglas, Charlie Sheen.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Prlek up, l'Importanza di essere Joe, kom., VB 1987; r. S. Frears; i. V. Redgrave, A. Molina.
EXCELSIOR II - 16.45, 21.45 Balle spaziali (Space Balls), kom., ZDA 1987: r. Mei Brooks; i. Mei Brooks, John Can-dy.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Getta la mamma dal treno, kom., ZDA 1987: r. Danny De Vito; i. Danny De Vito, Billy Kriystal.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Contras, dram., ZDA 1987: r. H. Wexler; i. R. Beltram, A. Cardona.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 American College, kom., ZDA; r. N. Balck, i. S. Kristel.
FENICE - 17.00, 22.15 Vacanze sulla neve (Fire on Ice), kom., ZDA; r. Willy Bogner
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.00, 22.00 Lilly e il vagabondo, ris., ZDA 1955: r. C. Geronimi, W. Jackson, H. Luske.
EDEN - 15.30, 22.00 La serva perversa, porn., □ □.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Moana, la bella di giorno, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.45, 22.05 La monaca di Monza, dram., It. 1986; r. L. Odorisio: i- M. Roussel, A. Gassmap. CAPITOL - 15.30, 22.00 I Picari, kom., It. 1987; r. M. Monicelli; i. G. Giannini, E. Montesano, V. Gassmann.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Full Metal Jacket, dram., VB 1987; r. S. Kubrick; i. M. Modine, A. Baldwin, □.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Un mercoledì da leoni, dram., ZDA 1982; r. John Mi-lius; i. Jean-Michael Vincent, William Katt.
RADIO - 15.30, 21.30 Ramba sfida la bestia, porn., □ □.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
prispevki
Ob obletnici rojstva Bruna Danielut darujeta Marcella in Ada 50.000 lir za Zadrugo Ban.
Namesto cvetja na grob Jožeta Benedetta, Alojzije Vodopivec vd. Lovrihe, Ivana Andolška, Iginia Bogatea, Ninija Kobaua, Nade Ronzani-Ferfolje ter Leonarda De Felice daruje Dušan Košuta z družino 25.000 lir za vzdrževanje doma A. Sirk v Križu, 25.000 lir za Glasbeno matico, 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini, 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu, 25.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu in 25.000 lir za Sindikat upokojencev v Križu.
V počastitev spomina druge obletnice smrti dragega moža Ita Koleriča se ga spominja ljubeča žena Lojzka in daruje 30.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Stana Slavca darujeta Tončka in Sergio (trgovina Boršt) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu.
Josip Škrk daruje 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Ameriški dolar............ 1235.—
Nemška marka ............. 734.—
Francoski frank........... 216.—
Holandski florint ........ 653.—
Belgijski frank........... 34.—
Funt šterling............. 2180.—
Irski šterling............ 1930.—
Danska krona.............. 189.—
Grška drahma ............. 8.—
Kanadski dolar ........... 950.—
razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
obvešča vaščane, da poteka zbiranje podpisov za strelišče na Opčinah na sedežu v Soščevi hiši na Proseku vsak dan od 18. do 19.30.
Nabrežinska godba bo ob priliki pustnih praznikov obiskala naslednje vasi v nedeljo, 14. t. m.: Slivno, Cerovlje, Mav-hinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot ter v ponedeljek, 15., in torek, 16. t. m.: Ses-ljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino, da bi skupaj praznovali kralja Pusta.
Foto Trst 80 obvešča, da bo danes ob 20. uri REDNA ODBOROVA SEJA v Gregorčičevi dvorani.
V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 okrogla miza o italijanski manjšini v Jugoslaviji.
mali oglasi
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprla Sonja Štrain v Mač-koljah - Križpot. Toči belo in črno vino.
OSMICA je odprta pri Borisu Živcu v Koludrovici. Toči belo vino in teran.
PRODAM avto marbella (letnik '87). Telefonirati na št. 229285 ali v večernih urah na št. 229522.
PRODAM 1200 kv. m zazidljivega zemljišča v Nabrežini. Tel. 228390.
PRODAM mladiča nemškega ovčarja, odličnih staršev, oče drugi delovni izpit, cepljena, na razpolago sta še dva samčka. Informacije po telefonu na št. 0481/882317.
PRODAM tobakarno v Ricmanjih s stavbo. Tel. 280853.
METRO MG TURBO (letnik april 1985) z radijskim sprejemnikom in bogato opremo, vzorno vzdrževan in garaži-ran, prodam za 6.900.000. Informacije po tel. 228906 (od 19. do 20. ure).
NUDIM lekcije angleščine. Tel. na št. 200002 v večernih urah med tednom.
ZNANO gostišče 'Pri studencu" v Dolini sporoča, da sprejema naročila za skupinska kosila ali večerje za kakršnokoli priložnost, na primer za poroke, krste, birme in družinska ali druga slavja.
NUDIMO zaposlitev uradnici/ku knjigovodji, tudi začetnici/ku. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 maggio 1, 341*0 Gorica, pod šifro "Uradnik".
VEŠČEGA knjigovodjo/kinjo z znanjem nemščine zaposli trgovsko podjetje. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Izkušen".
PRODAM seno v balah. Tel. 227240.
STANOVANJE v Ul. Seminario, vogal Ul. Carducci v Gorici, prosto, prodam. Za informacije tel. 0481/85302 v uradnih urah.
PRODAM krmo za živino (medica), im-balirano. Tel. 0481/776061.
PRODAM motokultivator, 12 k. s. s prikolico. Tel. 228516.
IŠČEM knjigi "Teorija osebnosti" več avtorjev: Mušek, Lamovec, Pečjak itd. ter "Osebnost", avtor Mušek. Tel. 421412.
IZKUŠENA prodajalka, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in angleščine išče gotovo in resno službo. Tel. 572149.
PUSTNE OBLEKE oddajam v najem. Tel. 232265 od 18. do 19. ure.
IŠČEM v najem ali za odkup stanovanje ali hišico v okolici mesta. Tel. 212387 ob urah obedov.
SLOVENSKA GOSPODARSKA USTANOVA razpisuje natečaj za 3 delovna mesta: eno mesto za knjigovodjo z večletnim delovnim izkustvom, eno mesto za knjigovodjo-novinca in eno mesto za uradnika-sektor plače. Pismene prošnje poslati do 19. 3. 1988 na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - Trst in navesti eno izmed šifer: izkušeni knjigovodja, knjigovodja, uradnik plač. Priporočljiva navedba diplome višje srednje šole z doseženim učnim uspehom.
Japonski jen	 Švicarski frank 		8,— 898.—
Avstrijski šiling		104.
Norveška krona 		191,—
Švedska krona		202.—
Portugalski eskudo		8,—
Španska peseta		10.—
Avstralski dolar 		850,—
Debeli dinar		0,80
Drobni dinar			 0,80
mm
11. 2. 1988
menjalnica
stran 8 □ pUSt
PRIMORSKI DNEVNIK - 12. februarja 1988
pUSt □ stran 9
PRIMORSKI DNEVNIK - 12. februarja 1988
Z masko ali brez nje v
Po lanskem uspehu bo pustni sprevod v Bregu v ponedeljek štartal že drugič. Na levi sliki je lanski voz iz Mačkolj. (foto Magajna) Pustovanje v Sv. Lenartu (desni posnetek je z lanskega pustovanja v Špetru) so zaradi vremena odložili na prihodnjo nedeljo, 21. t. m. Vse skupine so potrdile svojo prisotnost razen laviarjev iz Cerkna, za katere velja pravilo, da ne morejo praznovati pusta po pustu, (foto Kriščak)
Vozovi in skupine so pripravljeni 1	... 1 aškega pusta
Voz iz Bazovice — lanski zmagovalec Kraške!)'ta (foto Magajna)
Veseli začetek letošnjega 22. Kraškega pusta (pravzaprav je to konec, ker je bilo veselja že doslej ob pripravah še in še) bo uradno na Opčinah v soboto ob 14. uri. Vozovi in skupine se bodo zbrali uro prej na Piklcu, nakar bodo krenili po Narodni ulici do tramvajske postaje, se tam več ali manj spretno obrnili, krenili spet do križišča s Proseško ulico in nato po tej do Brdine. Stroga in vedno nepristransko pravična pustna komisija bo opazovala vozove in skupine pred gostilno Šklaus (v kateri se bo lahko po potrebi tudi okrepčala, mislimo komisijo, seveda!). Sicer bo v Prosvetnem domu obratovala tipična pustna osmica, v kateri bodo člani ženskega in moškega pevskega zbora Tabor vestno ponujali pustne poslastice in baje (tako nam pripovedujejo skrivni glasovi) pridno poskrbeli tudi za ' primerno" glasbeno vzdušje. Veselja torej res ne bo zmanjkalo!
Tik pred zdajci pa nam z Opčin sporočajo nadvse pomembno vest: konju so končno dobili čevlje! Po dolgem in temeljitem iskanju so vsi "razpršeni" pustni lovci le staknili primerno obutev za ubogo žival, ki ji tako res ne bo treba skrbeti za svoje 'kurje oči". Pri vsem
tem so se dolga in mučna iskanja zatak	oP^sken
nila le pri manjši podrobnosti. (Skoraj bi Letošnjega 9
si upali trditi, da je v celotnem okviru veselega praznovanja le-ta nepomembna, saj ne bo na nikakršen način vplivala na dober uspeh te pankraške velema-nifestacije). Konju so kajpak res našli obutev, spodletelo jim je le pri meri. Obuti bo namreč moral čevlje... oslovske mere! Sedaj pa se nam odpira mučno vprašanje: kaj bo o tem menil gospod Konj? Upajmo le, da bo širokogrudno pokazal svoje razumevanje in sodeloval kjub tej manjši (še vedno smo mnenja, da je to le "manjša ") nevšečnosti!
Vsekakor bo slavnostni trenutek napočil na Brdini s pozdravom kraljeve družine letošnjega Kraškega pusta, "strogim" javnim ocenjevanjem in loterijo s tako tipičnimi kraškimi nagradami, kot so klobase, sir in pršut.
(Ko ste vse to prebrali, vam lahko postavimo še zadnje vprašanje.) Saj dobro veste, kje vas čakamo v soboto?
(dam)
a sprevoda se bodo udeležili tudi brkinski škoromati (foto Vodopivec)
(foto Vodopivec)
In končno je napočil tisti čas, ko bomo lahko za nekaj dni, morda le za nekaj ur odvrgli vse skrbi in se prepustili prešernemu pustnemu razpoloženju, plesu in glasbi, norčijam in potegavščinam.
Lahko si nadenemo masko in si privoščimo oddih v anonimnosti. Ko nas nihče ne more spoznati, si lahko privoščimo marsikaj, kar si drugače ne bi. In tako se moški pogosto preoblačijo v ženske, ženske v moške, otroci v odrasle ali odrasli v otroke. Lahko tudi skočimo v kožo slavne baletke ali političnega veljaka, lahko se skrijemo v bitje iz bajk ali damo duška svoji divjosti preoblečeni v hudiča. Vse je dovoljeno, da za nekaj sicer bežnih trenutkov uidemo obveznostim in resnosti, se prepustimo svetu fantazije in sproščenosti.
Tudi zabav je za vse okuse: od najbolj pristnega pustovanja na vasi, ko za kratek čas zaživijo starodavni, pogosto poganski liki z grozljivimi maskami, zvonci in živobarvnimi okraski, do sprevodov bogato okrašenih voz, ki z dokajšnjo dozo šaljivosti in humorja prikazujejo razne trenutke iz javnega, političnega, lahko pa tudi vaškega življenja, in seveda nepogrešljivih plesov.
Ob tem prazniku, ki pogosto izgladi družbene razlike in ponudi vsakemu možnost, da se po svojem okusu poveseli, smo poskušali dati kratek - in seveda nepopoln -pregled, kaj se tu pri nas in pri sosedovih dogaja in kaj vse se bo še zgodilo v naslednjih dneh. Praznovanja so se sicer začela v teh dneh, priprave na pust pa so se ponekod začele že pred nekaj meseci in z njimi seveda tudi zabava. Od Milj do Opčin, od Brega do Benečije, od Brkinov do Cerkna - za vse okuse in vse žepe, spomnili pa smo se tudi pusta izpred petdesetih let, ko je tu pri nas vladalo drugačno ozračje. Kljub težkim časom pa se ljudje niso odpovedali vsaj krajši zabavi, zakaj bi se dandanes? Zato kar veselo: preglejte sporede, izberite zabavo, preizkusite masko, če vas pa ne zadovolji, lahko greste kar z vsakdanjo, če je že ne morete pogrešati...
(nak)
Pust od Brega do Benečije
Miljski karneval poslastica za zagrizene pustne veseljake
'N
Posnetek z včerajšnjega zelenjavnega plesa, s katerim se je uradno in veselo začelo pustno praznovanje v Miljah (foto Križmančič)
Vročične priprave so že skoraj mimo, glavno besedo ima sedaj kralj Pust. Še posebej v Miljah, kjer slavi pustovanje že svojo 35. obletnico. Osrednja prireditev je brez dvoma nedeljski sprevod, ki postaja iz leta v leto bogatejši in razkošnejši. Nič manj razposajene pa niso tudi vse ostale "pustne obveznosti ", ki jih ponujajo milj-ske skupine v sodelovanju z Občino Milje in Tržaško avtonomno letoviščarsko ustanovo.
Miljski pust se je včeraj začel s sprevodom pustnih skupin in pouličnim koncertom godb na pihala Lampo, Mandrioi in Ongia. Prava otvoritev pa je bil "zelenjavni ples", baročni pustni ples, ki so ga na Trgu Marconi ob spremljavi skupine I Fraieri izvedli predstavniki vseh miljskih pustnih "družin". Večer je veselo zaključil ples z godbo na pihala Bellezze Naturali, v pozno popoldanskih urah pa je bilo v Beneški hiši odprtje fotografske razstave o pripravah na letošnje praznovanje. Realizirala sta jo Fulvio Bubesa in Mauro Ličar, ki sta s svojo kamero radovedno pokukala v vse delavnice, kjer so v teh mesecih vneto gradili svoje pustne umotvore.
Danes, 12. februarja
Ob 15.30 na Trgu Marconi: zbirališče za sprevod Co-lombin, igrala bo godba na pihala skupine Brivido. Vabljena vsa ošemljena dekleta!
Ob 16.30 na Trgu Marconi: drugo tekmovanje La frittola d'oro (Zlati fancelj). Kdor želi tekmovati mora do 15. ure oddati najmanj 50 fancljev v vhodu občinske palače. Zmagovalca bo izbrala posebna komisija, za vse prisotne pa bo poskrbljeno s fanclji in vinom.
Od 17.30 do 20.30: prosto "sprehajanje" pustnih šem po mestnih ulicah, igrali bosta godbi na pihala skupin Falische in Ongia.
Jutri, 13. februarja
Ob 16. uri na Trgu Marconi: diskoklub na odprtem z animatorji miljske radijske postaje Radioattività.
Nedelja, 14. februarja
Ob 14. uri na Ul. D'Annunzio: skupine miljskega pusta bodo predstavile letošnji pustni sprevod, ki se bo vil
po Ul. Roma, Trgu republike, Ul. Tonello, Ul. Signolo, Ul. San Giovanni in Drevoredu 24. aprila. Sodelovalo bo 11 alegoričnih vozov, 2500 pustnih šem in 11 godb na pihala.
Ob 17.30 na Trgu Marconi: nagrajevanje sodelujočih skupin.
Ob 18. uri: prosto sprehajanje miljskih skupin in godb na pihala po vseh ulicah in uličicah.
Ponedeljek, 15. februarja
Ob 10. uri: Tutti a ovi - miljske pustne skupine si s tradicionalnim "pobiranjem" po hišah in gostilnah preskrbijo zaključno pojedino.
Ob 16. uri: prosto "sprehajanje" pustnih šem po mestnih ulicah. Igrala bo godba na pihala skupine Bulli e Pupe.
Ob 16. uri na Trgu Marconi: Diskoklub na odprtem z animatorji miljske radijske postaje Radioattività.
Ob 19. uri na Trgu Marconi: ples in nagrajevanje najbolj smešne pustne šeme.
Torek, 16. februarja
Ob 10. uri: Otroški pust - godbe na pihala skupin Ongia, Bulli e Pupe in Lampo bodo obiskale učence osnovnih šol v Miljah, Zindisu in Žavljah.
Ob 15.30 na Trgu Marconi: zbirališče vseh pustnih skupin, ki so sodelovale na nedeljskem sprevodu, in podeljevanje posebnih nagrad skupinam in posameznikom.
Ob 16.30: prosto sprehajanje godb in pustnih šem po ulicah in uličicah.
Sreda, 17. februarja
Ob 15.30 v Vrtovih Europa v Ul. Roma: žalni sprevod ob spremljavi godbe na pihala skupine Bellezze Naturali, na Trgu Marconi žalni govor Kralju miljskega pusta, nato zadnji pozdrav in morski pokop v miljskem portiču. • GALERIJA BENEŠKA HIŠA (Calle Oberdan): La Fabbrica di re Carnevale (Delavnica Pustnega kralja) - fotografska kronika o pripravah pustnih vozov, ki sta jo pripravila Fulvio Bubesa in Mauro Ličar (vsak dan 17-19, danes, v nedeljo in v ponedeljek tudi 10-12, do 17. 2.).
Za vse Butalce in Nebutalce pustno praznovanje v Cerknici
V zadnjih devetih letih organizirajo letos Cerkničani svoje pustne prireditve že šestič. Od skromnejših začetkov je pustovanje v Cerknici preraslo v zadnjih letih v eno največjih tovrstnih prireditev na Šlovenskem, ki vsakokrat doživi svoj višek na pustno nedeljo z več ur trajajočim Notranjskim pustnim karnevalom. Prav na tej osrednji prireditvi, ki je pritegnila v zadnjih letih tudi do 15 tisoč obiskovalcev, bi želeli organizatorji pritegniti čim več zanimivih in izvirnih pustnih skupin.
Doslej so bili večkrat njihovi gostje škoromati iz Podgrada (tudi letos se bodo udeležili karnevala) pa godbi na pihala iz Vevč in Vrhnike. Po besedah Jožeta Obreze, ki predseduje 22-član-skemu organizacijskemu odboru (v Pustnem društvu Cerknica je 150 ljudi), bi želeli domačini navezati stike s podobnimi zamejskimi pustnimi organizatorji, predvsem z organizatorji openskega pusta. Kot je znano, je openska pustna prireditev na pustno soboto, cerkniška pa na nedeljo, zato bi z dobrim sodelovanjem in dogovorom lahko obogatili obe prireditvi, ki sodita med osrednje v zamejstvu in v matični domovini.
Cerknica pa ne živi s svojimi pustnimi prireditvami le na pustno nedeljo, ampak se je pustni program pričel že v torek, 9. februarja, zaključil pa se bo na pepelnično sredo, ko bodo pripravili pustov pogreb. Vmes bo vsak dan nekaj: od javne radijske oddaje Pustna prizma optimizma, do prve vaje butalskih orkestrov in butalske skupščine (avtor Butalcev Fran Milčinski je bil rojen v Ložu pri Cerknici, zato je precej pustnih običajev povezanih prav z Butalci). Poseben večer bo namenjen najmlajšim in javni prireditvi ljubljanskega humorističnega lista Pavliha, ki je tudi pokrovitelj celotnih prireditev v Cerknici.
Vsekakor bo osrednja prireditev na nedeljo. Karneval se bo pričel ob 11. uri, celotno prireditev pa bo prvič prenašala tudi ljubljanska televizija. Na karnevalu bo nastopilo kakih 600 domačinov in nekaj skupin iz drugih krajev. Med več-
Butalski župan in mati županja sta stalna lika cerkniškega karnevala
jimi etnografskimi skupinami bo povodni mož iz Cerkniškega jezera s spremstvom, pa hudič, ki žene polhe past (po Valvazorjevem zapisu), in seveda čarovnice z veliko čarovnico, ki bo na koncu plačala za svoje grehe na grmadi. Ob vrsti manjših, zato pa nič manj zanimivih pustnih skupin, bo torej v Cerknici res kaj videti.
TOMO ŠAJN
Škoromatu s kleščami in zvonci gospodinja ne more odreči darov
V	Brkinih sicer ne organizirajo velikih pustnih sprevodov, s kakršnima se lahko ponašata Ptuj ali Cerkno. To seveda ne pomeni, da ljudje ne spoštujejo in praznujejo pusta. Pustno norenje se je začelo že preteklo nedeljo, ko so škoromati obiskali Podgrad, Podbeže in Račiče.
Naenkrat so se pojavili v Podgradu, zvonci so pozvanjali, živopisani trakovi so opletali okrog poskakujočih postav in škoromati so grozili z veliki kleščami. Obiskali so vsako hišo v vasi, poiskali gospodinjo, poplesali z njo in že je poberin polnil svojo košaro z dobrotami, saj gospodinje ob taki priložnosti ne štedijo. Če se je pa katera za šalo sprenevedala, jo je zagrabil škoromat s kleščami, da si je kaj kmalu premislila.
Otroci so se seveda najbolj bali grozečih ško-pitov in njihovih sajastih obrazov. Sicer tudi pe-liiharji s sajami in pepelom niso prizanašali in marsikdo je ob njihovem odhodu imel črn obraz. Posebej privlačni pa so visoki in spretno izdelani klobuki z dolgimi trakovi, zaradi katerih se je zdela vsa vas odeta v pisane barve. Obvezni so bili seveda postanki v gostilni, da so se pustni navdušenci odžejali in potem nadaljevali z "napornim" delom.
V	Brkinih se je pustno praznovanje doslej
ohranilo v skoraj nedotaknjeni obliki. Morda je škoda, da sorazmerno malo ljudi pozna ta običaj, razen seveda etnologov. Pravzaprav pa je tudi prijetno, da se med maskami ne gnete preveč fotografov ali radovednežev, kar že spet ne pomeni, da škoromati te pozornosti ne zaslužijo. Naš fotograf je imel torej srečo, da jih je izsledil in nam posredoval zares izredne posnetke, ki jih tu objavljamo. Vsekakor se bodo brkinski škoromati v soboto udeležili pustnega sprevoda na Opčinah, v nedeljo bodo v Cerknici, v torek pa v Postojni.	(nak)
(foto Vodopivec)
Iz skrinje spominov na pusto praznovanje v času fašizma
Sentjakobčani v dvorani na Lovcu
Šentjakobski mešani pevski zbor s svojim dirigentom Vladom Švaro ob sprejemu na jugoslovanskem konzulatu 27. 1. 1938
Smo v pustnem času, ko vsi hitijo s pustnimi sprevodi in prireditvami.
Naš spomin pa gre v tisti čas pred petdesetimi leti, ko so želeli praznovati pust, kljub fašističnemu terorju, tudi šentjakobski Slovenci.
. Bilo je 26. februarja 1938, ko so se Sentjakobčani v dvorani na Lovcu, v predmestju Trsta, predstavili z veselo-lgro Kovačev študent. Predstava je tako lepo uspela, da so jo morali kar trikrat ponoviti. Kljub strogemu policijskemu nadzorstvu ni prišlo do aretacij ali zasliševanj in je vse ostalo brez posledic.
Vlado Švara, dolgoletni dirigent številnih naših zborov, predvsem pa šentjakobskega, je danes še edini živeči tgralec te veseloigre. In tako je razumljivo, da smo se obrnili nanj za podatke o prireditvi, ki je še danes živa v spominu starejše generacije tržaških Slovencev.
„ “Lepa je bila ta naša predstava in za* mi je, ko moram sam obujati te spomine. Od igralcev sem še živ samo |az in to mi greni spomin. Pa kljub emu bi rad povedal, da smo se na pripravili z velikim veseljem, z eliko volje, računali pa smo seveda udi na številne nevarnosti, ki so nam sakrat pretile kot Slovencem. Odločili mo se za veseloigro, glasbo zanjo je aPlsal Vinko Vodopivec. Še danes se ?d spominjam lepih vlog, ki so jih, upno z menoj, odigrali pokojni Ri-vTa ^aPun. Viktor Kante, Josip Ban, ^ado Premrù, Josip Šušteršič in moja j-,0®. ^arla. Za režijo se nam je ponu-rai Anton Požar, prav tako tržaški ig-ec- Pri klavirju nas je spremljala
Marta Čepar, šepetalka pa je bila Fani Kerševan. Bila je to igra o študentu, ki ni imel preveč volje do študija in je zato vedno prosil očeta - kovača za denar; ta pa se je prošenj končno naveličal, poklical sina domov in tako se je moral študent sprijazniti s kovaškim poklicem. Vse vloge so bile pevske in tako smo nastopali: trije tenorji, dva basista, en baritonist in ena sorpanis-tka. Tri vaje smo imeli na Lovcu, pevce pa sem sam vadil v svojem stanovanju v Ul. Limitanea.«
Ko sva tako obujala spomine na Kovačevega študenta pri Lovcu se je Vlado Švara spomnil, da so isto veseloigro predstavili tudi takratni slovenski študentje le malo časa prej v Rojanu. To prireditev je dirigiral Jagodic, predstava pa je bila v dvorani Marijinega doma.
»Dvorana na Lovcu je bila na dvorišču gostilne, ki je bila slovenska. Tam smo se Sentjakobčani večkrat zbirali, kot pevci - lepopetneži so nam pravili, pa tudi miklavževanja in silvestrovanja smo imeli tam. Bila je kar velika dvorana, za kakih 150 ljudi. Toda, ko smo imeli to predstavo, jih je bilo v dvorani prav gotovo okrog 180 do 200, pa še zunaj so stali in sledili predstavi pri oknih. Spominjam se, da je bilo tako lepo in prijetno, da smo še dolgo potem ostali v dvorani, plesali in se zabavali. Prišli so na te naše predstave iz samega mesta, pa tudi iz vseh okoliških vasi. Med udeleženci so bili številni naši advokati, pa tudi drugi vidnejši predstavniki Slovencev, Če me hočete vprašati, koliko nas je
stala ta predstava, vam moram povedati, da nič. Vse smo opravili sami; kostume so nam sešile in pripravile naša dekleta in žene, za sceno je poskrbel prof. Franjo Kosovel in tudi režiser Anton Požar ni zahteval nobenega plačila. To je bila pač naša prireditev, ki smo jo vsi čutili kot svojo in tako je dal za njen uspeh vsakdo po svojih močeh. Potem je nastopil še mešani pevski zbor, ki je tudi navdušil vse nastopajoče. Vstop je bil prost in tako je bila to prijetna in lepa prireditev za nas, ki smo sodelovali, za vse, ki so nas gledali in poslušali in ki nam je prijetna tudi danes, ko se je večkrat še spominjamo.«
O pevcih in igralcih je Vlado Švara povedal 'rse najboljše, saj so se res potrudili in bili odlični, tako v igri, kot v petju.
»Približno mesec dni prej smo bili povabljeni na takratni jugoslovanski konzulat v Trstu. Tam so naša dekleta in žene nastopile v lepih, z narodnimi motivi okrašenih bluzah. Morda je bilo to vzrok, da sem bil nekaj dni kasneje aretiran in deset dni zaprt pri Jezuitih. Nič me niso zasliševali in tako mi tudi niso povedali, zakaj so me aretirali. Toda, če bi me bili držali še nekaj dni, bi do predstave Kovačevega študenta ne prišlo. Tako pa so me na srečo še pravočasno izpustili, predstavo smo odigrali in še danes nam je vsem, ki smo še živi, spomin nanjo zelo lep in prijeten.«
Po tej predstavi, je še povedal Švara, se je rodila tudi zamisel o ustanovitvi šentjakobskega pevskega zbora, ki je deloval ločeno od cerkvenega
pevskega zbora. V času pred drugo svetovno vojno je imel vaje v Ul. sv. Frančiška, po vojni pa je začel delovati pri Sv. Jakobu ter je dosegel vrsto zavidljivih uspehov doma in v matični domovini. In tudi tega se bivši šentjakobski pevci radi spominjajo.
»Še nekaj bi rad povedal v zvezi s tistim časom, ko smo Slovenci močno občutili fašizem. Vse prireditve, ki so sploh še bile dovoljene - saj veste da so delovanje naših društev in šol ukinili - smo morali prijavljati policiji in vse tekste prevajati v italijanščino. Moj brat Ernest, po poklicu učitelj, ki že dolgo živi v Ljubljani, je moral za eno takšnih prireditev prevesti naslov
pesmi Slovan na dan. Kot velik šaljivec jo je prevedel - "Lo slavo sul giorno". Pa še en spomin ne sme mimo najinega razgovora. 14. aprila 1940 smo namreč obiskali skladatelja Vinka Vodopivca v Kromberku. Zapeli smo mu pesem na Gregorčičevo besedilo in spominjam se, da so mu takrat tekle solze po licu. Vesel je bil našega obiska in tudi- mi ga nismo pozabili«.
Tako so šentjakobski Slovenci pred petdesetimi leti praznovali pust in se, kljub fašističnemu terorju, zabavali ob veseloigri in prijetnem igranju ter petju pridnih šentjakobskih igralcev in pevcev.
NEVA LUKEŠ
Reklamni film o sejmu Flashmoda ,
Predstavljen letošnji izbor sejmov na goriškem razstavišču
Ob zvokih Radia Val pustovanje Mladinskega krožka
25. marca bo na goriškem razstavišču odprt prvi letošnji sejem in sicer spomladanski Flash Moda, na katerem bodo obrtniki iz vse naše dežele prikazali žensko in moško modo za letošnjo pomlad in poletje. Predstavili so ga prejšnji večer v dvorani na razstavišču zastopniki Trgovinske zbornice, ESA in Pokrajine, Istočasno so objavili koledar letošnjih sejemskim prireditev. Letos ne bo velikih novosti. Modna sejma bosta dva, prvi na pomlad, drugi pa na jesen. Seveda bodo priredili tudi sejem Espomego, tudi tega spomladi. Letos naj bi sodelovale še nekatere druge države. Na sejmu Ambiente bodo prikazali stanovanjsko opremo ter dali poudarka še zlasti obrtnikom. Ob Andrejevanju bo na vrsti sejem Agricola. V okvir sejemskih prireditev sodi tudi avtomobilski sejem Motor Expò Racing, ki pa ga pripravlja zasebnik.
O novih pogledih na sejemsko dejavnost je govoril predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevilacgua. Povedal je, da so šli na novo pot specializacije sejmov ter našli sodelovanje pri
Izjava dijakov
Včeraj so se dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici zbrali na skupnem zborovanju zadnjo uro pouka in razpravljali o primeru nasilja nad pof. Samom Pahorjem v Trstu. Soglasno so odobrili resolucijo, kjer med drugim ugotavljajo sledeče.
Mislimo, da je italijanska država demokratična, saj se sklicuje na ustavo, ki izhaja iz odporniškega gibanja. Taki primeri nasilja pa nas bolj spominjajo na mračna leta totalitarnega sistema.
Zato zahtevamo, da se profesor Pahor čimprej izpusti in mi dijaki izjavljamo, da smo solidarni z njegovim bojem za konkretno dvojezičnost, tudi v odnosih z javnimi ustanovami.
UIL o referendumu o termocentrali
V Trstu je včeraj deželno tajništvo sindikalne zveze UIL priredilo tiskovno konferenco na kateri je javnost seznanila s svojim stališčem o referendumu proti termocentrali v Tržiču. S tem se je tudi ta sindikalna zveza opredelila do tega vprašanja podobno kot sta to naredili drugi dve zvezi. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o tem podrobneje poročali jutri.
strokovnih združenjih. Še zlasti je poudaril sodelovanje z Deželno ustanovo za razvoj obrti. Za oba modna sejma so letos dobili sponsorizacijo Goriške hranilnice, medtem ko so kmečko-obr-tne posojilnice sponsoriziale kmečki sejem.
Bevilacqua je tudi poudaril, da je sejmišče postalo prizorišče pomembnih posvetov. Med temi je lani najpomembnejši bil italijansko—jugoslovanski posvet gospodarskih zbornic.
K besedi sta se oglasila tudi predsednik ESA in goriške pokrajinske uprave. Faleschini je dejal, da je sodelovanje med goriškim sejmiščem in ESA, ki traja že nekaj časa, dokaj uspešno. Poudaril je, da bo goriški modni sejem edini v deželi, pa čeprav si ga žele tudi drugje. Cumpeta pa je povedal, da so prav na teh sejmih začeli s koristnim sodelovanjem med sejmiščem in goriškim pokrajinskim muzejem, saj so na teh sejmih priredili tudi razstavo o goriški modi v preteklosti z eksponati, ki jih hranijo v muzeju. Prav tako so tu sodelovali tudi drugi muzeji, Mestni muzej v Idriji, Modni
Konzulta za slovenska vprašanja na Občini je zelo kritično in zaskrbljeno ugotovila, da še vedno čakamo na začetek gradnje slovenskega šolskega središča v južnem delu mesta. Potem ko so se v lanskem letu vrstili birokratski in drugi zapleti v postopku, je bilo naposled predvideno, da bodo z deli pričeli v januarju. Toda zaenkrat še vse miruje, niti ni občinska uprava seznanila Konzulte z vzroki za nadaljnje zamude oz. kdaj bodo začeli z delom na gradbišču.
V razpravi, ki je potekala na seji Konzulte v sredo, so bili člani soglasno mnenja, da mora Občina kar se da pohiteti z izvajanjem načrta. Nesprejemljivo bi namreč bilo, kot se je Konzulta že izrekla pred časom in kar zopet poudarja, da bi morale slovenske šole zapuščati sedanje prostore v Ul. Alviano preden bo zagotovljeno novo središče. Vsako začasno preseljevanje v kake zasilne prostore bi namreč pomenilo izigravanje, potem ko že desetletja čakamo, da Občina uresniči obvezo o novem središču, ki edino lahko
muzej na Dunaju, zasebne zbirke nekaterih zbiralcev iz Trsta.
Po govorih so predvajali reklamni videofilm o goriškem modnem sejmu, za katerega je besedilo napisala Martina Luciani. Videofilm bodo predvajali tako v naši deželi kot drugod v Italiji in tudi v inozemstvu. Na njem so prikazane tudi idrijske čipke iz tamkajšnjega mestnega muzeja.
Solidarnost SSŠ s prof. Samom Pahorjem
Goriško tajništvo Sindikata slovenske šole se zgraža nad policijskim na-sinjem, ki so ga policijske oblasti prejšnji dan naredile nad profesorjem Samom Pahorjem, ko se je ta posluževal svoje pravice z uporabo lastnega jezika tačas ko je hotel izpolnjevati svoje državljanske dolžnosti. Prof. Samo Pahor predstavlja vse slovenske šolnike v Vsedržavnem šolskem svetu. Goriško tajništvo Sindikata slovenske šole mu izraža popolno solidarnost.
zagotovi slovenskim šolam primerne pogoje za nemoteno in uspešno šolsko dejavnost.
Na istem zasedanju je Konzulta tudi ponovno obravnavala vprašanje posveta o vlogi slovenske prisotnosti na Goriškem. Predlog za tako študijsko pobudo je Konzulta vložila občinski upravi že lani poleti. Načelno je bil takrat predlog sprejet, Občina pa je zaprosila za finansiranje iz deželnega zakona o kulturi miru. Finansiranje, ki naj bi ga izkoristili v lanskem letu je ostalo neuporabljeno, bodisi zaradi objektivnih težav s časom (posvet, ki zahteva nekajmesečno pripravo bi bili morali izvesti že pred koncem leta) kot tudi, ker Občina v pričakovanju odgovora z Dežele glede dodelitve prispevka ni začela s konkretnim postopkom za organizacijo.
Predsednik Marinčič je seznanil člane Konzulte z razgovori, ki jih je v zadnjem času imel z županom in občinskim odbornikom za kulturo Obiz-zijem. Občina je ponovno zaprosila
Kot že vrsto let si je Mladinski krožek Gorica tudi letos prizadeval, da bi mladim in seveda tudi drugim nudil za pustni torek priložnost srečanja in zabave v okviru pustnih veselic.
Mladinski krožek prireja torej tudi letos tradicionalni pustni ples, z namenom, da bi lahko nudili naši mladini prijeten večer.
Kot verjetno že vsi naši bralci vedo, se je letos v okviru delovanja Mladinskega krožka Gorica razvil Radio Val Gorica, ki bo ob tej priliki aktivno sodeloval, saj bo poskrbel za glasbo in direkten prenos celotnega večera.
Vabimo torej vse na pustni ples, ki bo v torek, 16. februarja 1988, s pričetkom ob 20.30.
Vstop je možen z izkaznico ali vabilom, ki si ga lahko priskrbite v ponedeljek, 15. februarja, in torek, 16. februarja, od 15. do 18. ure v Kulturnem domu v Gorici.
Začasno zaprtje prehoda
Jenkovo v Brdih
Poveljstvo obmejne policije javlja, da bodo v ponedeljek, 15. februarja.
Deželo za prispevek (prav v ponedeljek je prošnjo - sicer po daljši in burni razpravi - odobril občinski svet) in kaže, da bo organizacijski postopek končno lahko stekel. Zdi se, da ga je doslej zavirala bojazen nekaterih upraviteljev, da ne bi posvet izzvenel preveč "enostransko" v korist Slovencev.
Konzulta je zaradi tega v sredo še podrobneje opredelila svoje predloge v zvezi s posvetom, predvsem pa poudarila, da bi to morala po začetni zamisli biti študijska pobuda, s treznim znanstvenim pristopom in značajem, ne pa konfrontacija takih ali drugačnih enostranskih gledanj. Če bo torej obveljala ta zamisel, ne bo utemeljen nikakršen pomislek s tem v zvezi. Na seji so zato izrekli pričakovanje, da bo občinska uprava končno omogočila izvedbo posveta, tako da bi se odvijal najkasneje v mesecu maju. Predlagali so tudi, da bi nanj povabili dijake zadnjih razredov višjih srednjih šol, tako slovenskih kot italijanskih v Gorici, ter dijake iz Nove Gorice.
zaprli mejni prehod 2. kategorije Jenkovo v Brdih. Na jugoslovanski strani bodo obnovili naprave na prehodu. Delo bo trajalo štiri mesece. V tem času bo mejni prehod zaprt. Izjemoma se ga bodo lahko posluževali le dvolastniki, vendar s predhodnim enodnevnim obvestilom.
Umrla je Uršula Paulin
Od nas je za vedno odšla še ena znana goriška osebnost, tudi zaradi njenega poklica gostilničarke zelo znana tako v Gorici kot v njeni okolici. V 91. letu je umrla Uršula Paulin, iz znane gostilničarske goriške družine. S sestro Angelo in bratom Emilom so dolga leta vodili gostilno Pri Paulinu v Drevoredu 20. septembra. Družina je bila vseskozi narodno zelo zavedna. Zaradi tega so Paulinovi vedno zelo trpeli. Med vojno so se pri njih zbirali aktivisti Osvobodilne fronte. Vse družinske člane so aretirali, gostilno pa zaprli. Po vojni je bilo tu zbirališče slovenskih in italijanskih protifašistov. Zaradi tega so šovinisti večkrat vrgli v gostilno bombe. Brat Emil je bil v prvih mandatnih dobah svetovalec Demokratične fronte Slovencev v goriškem občinskem svetu. Angela in Uršula Paulin sta gostilno upravljali do pred nekaj leti. Naj bo Uršuli, ki smo jo vedno videvali tudi na naših prireditvah, lahka domača zemlja.
razna obvestila
Mladinski odsek v Sovodnjah priredi v nedeljo, 14. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah Pustni ples. Vstop do zasedbe prostorov.
V telovadnici ob Katoliškem domu v Gorici bo jutri, v soboto, 13. februarja, pustovanje. Igra ansambel Taims-Kraški fantje. Vstop z vabili. Pustno rajanje za otroke z nagrajevanjem mask ob 15. uri.
Kulturno društvo Oton Župančič priredi otroško pustno rajanje v torek, 16. februarja, v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Pričetek ob 15. uri.
izleti
Društvo upokojencev javlja razpored avtobusov za pustovanje v Ajdovščini v nedeljo, 14. t. m.: avtobus A ob 14.30 iz Gabrij, preko Sovodenj in Podgore; avtobus B ob 15. uri izpred cerkve v Štandrežu, avtobus C ob 15. uri izpred gostilne Primožič v Drevoredu 20. septembra in nato skozi Pevmo, Oslavje in Števerjan. Društvo se priporoča udeležencem naj ne pozabijo na vabila in maske.
Slovenska konzulta kritično o zamudah za začetek gradnje šolskega središča
Protest v ladjedelnici še traja
Po nekajurni protestni stavki delavcev vseh treh podjetij z državno udeležbo v Tržiču — stavkali so v ladjedelnici, v podjetju Ansaldo in v podjetju Bulloneria Europea — v sredo dopoldne, se je tudi včeraj nadaljeval protest delavcev ladjedelnice. Protestirajo proti ravnanju vodstva podjetja, ki je proti stavkajočim varilcem uvedlo zelo grobo obliko pritiska. Izmeno varilcev (36 po številu) so postavili na prostost. Z drugo besedo, začasno so jih razrešili dolžnosti. V sredo so sindikati na provokacijo odgovorili s splošno stavko v vseh podjetjih z državno udeležbo, priredili manifestacijo po ulicah in shod na Trgu Republike.
Včeraj dopoldne je delegacija sindikalnih zvez kovinarjev obiskala županstvo v Tržiču ter se dalj časa pogovarjala z županom in predstavniki KPI in PSI ter jih opozorila na nesprejemljivo ravnanje vodstva ladjedelnice.
Zaostritev odnosov v zacjnjih dneh je le posledica zavlačevanja in neizvajanja pred poldrugim letom podpisanega internega dogovora.
"V tem dogovoru je predvidena tudi posebna doklada za varilce, ki uporabljajo posebne varilne žice in ki so pri delu izpostavljeni vdihavanju strupenih plinov. Že mesece dolgo čakajo na izplačilo doklade, delovni pogoji pa so se v zadnjem času še poslabšali. Protest — varilci so odločili, da se začasno odpovejo varjenju z uporabo omenjenih žic — je bil zato povsem upravičen," je dejal tajnik sindikata FIOM-CGIL Giuliano Bon. Žal je vodstvo podjetja odgovorilo na tak grob in za današnje delovne odnose povsem nesprejemljiv način.
SAMO IO DNI
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58
Obv. občini
Desnica vztrajno proti Slovencem
Nekaterim ljudem v Gorici očitno gre na živce vsakokrat ko je govor o slovenski problematiki. To se je zgodilo tudi na zadnji seji občinskega sveta v Gorici, kjer so svetovalci ratificirali sklep ožjega odbora, da ta vpraša Deželo za finansiranje pobude Posvetovalne komisije za slovenska vprašanja, ki namerava prirediti posvet o Slovencih v Gorici. Gre za organ Občinske uprave o katerega pobudi smo svojčas oširno že pisali.
Desničarjem pa ta pobuda ne gre in ne gre. Misovci in liberalec so seveda bili proti ratifikaciji odborovega sklepa. Utemeljevali so to svoje nasprotovanje z dejstvom, da bi si morala slovenska društva sama pripraviti in finansirati tako pobudo, da bi ta ne smela bremeniti občinskih financ. Trdili so tudi, da bi Občina ne smela biti pobudnik tega posveta. Svetovalci večinskih strank in komunistične opozicije, ki so glasovali za sklep, pa so oporekali desničarjem, ki tudi na tak način ribardijo v kalnem. Župan je tudi povedal, da bo tudi italijanska stran sodelovala na posvetu, tako da bo mogoče dobiti čimboli jasno sliko o tem vprašanju. Pri glasovanju so bili misovci proti, liberalec pa je šel iz sejne dvorane.
V času ko se bližajo volitve skušajo nekateri dobiti kak glas s protislovensko propagando. Pred dnevi smo pisali kako Lega nazionale nasprotuje natečaju za eno mesto uslužbenca na Pokrajini, ki bi znal tudi slovensko. Še na kaj podobnega mislijo naši supernacionalisti.
Pri Sabotinski cesti nad Štmavrom
našli truplo 61-letnega A. Tronkarja
Gre za jugoslovanskega državljana iz Nove Gorice
V torek, pozno popoldne,, so pri Štmavru, v neposredni bližini Sabotinske ceste, našli truplo 61-letnega Andreja Tronkarja iz Nove Gorice, Vrtna ulica 4. Truplo je našel domačin iz Štmavra, Franc Pintar, ki se je odpravil sekat drva. Truplo je bilo prislonjeno na mrežo, ki zadržuje padajoče kamenje, s strmega brega, nad katerim je speljana cesta, ki je vzporedna Sabotinski ekstrateritorialni cesti in ki služi prav za nadzor prometa. Takoj je o najdbi obvestil finančne stražnike, ti pa karabinjerje postaje v ulici Montesanto, ki so teritorialno pristojni za to območje. Na kraj nesreče je kmalu zatem prispel tudi namestnik državnega pravdnika dr. Matteo Trotta. Izdal je dovoljenje za prenos trupla in odredil, da se izvede obdukcija. Za prenos trupla so poskrbeli gasilci, akcijo, ki ni bila lahka, je otežila tema. Po neuradnih vesteh, naj bi smrt nastopila že dva,
do tri dni pred najdbo trupla, menda zaradi srčne kapi.
Andrej Tronkar se je rodil v Cerovem, že dolgo pa je živel v Novi Gorici, kjer so tudi njegovi ožji sorodniki.
Balinišče v Ronkah
V nedeljo, 14. februarja, bodo v Ronkah odprli novo občinsko balinišče. Poimenovali ga bodo po umrlem deželnem delegatu CONI Enzu Ci-velliju, ki je bil doma iz Ronk.
Ob tej priložnosti pridejo v Ronke balinarji iz štirih držav: Italije, Francije, Jugoslavije in Švice. Že v soboto jih bo na županstvu sprejel župan Gi-anmassimo de Pace. Slovesnost otvoritve bo v nedeljo ob 11. uri. Sledile bodo tekme. Nagrajevanje bo ob 17. uri.
______________kino_________________
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Roba da ricchi«. VERDI 18.00-22.00 »Hamburger hill (collina 937)«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Un desiderio osceno«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Salto nel buio«. COMUNALE 18.00-22.00 »Personal Service«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Benečanka«. Filmsko gledališče: 18.15-20.15 »Podzemlje«. DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes ob 9.30 Ettore Ninzatti iz splošne bolnice v cerkev sv. Jezusa in na glavno pokopališče, ob 11. uri Ettore Frezzini iz splošne bolnice v cerkev sv. Ivana obrtnika in na glavno pokopališče.
V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta
Uršula Paulin
Pogreb bo jutri, v soboto, 13. t. m., ob 11. uri iz mrliške veže glavne bolnišnice v cerkev v Pevmo.
Žalostno vest sporočajo brat Milko, sestri Angela in Tilda in drugo sorodstvo.
Gorica, Pevma, Koper, Nova Gorica, 12. februarja 1988
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško izreka svojcem iskreno sožalje ob izgubi drage Uršule Paulin.
Enake kvote bencinskih bonov za vse upravičence v pokrajini
Nakaznice za 840 oziroma 620 litrov goriva
Družabnosti, filmi in glasba februarja v Kulturnem domu
Po pustu nova sezona Gorica kinema
Avtomobilisti na Goriškem — tisti, ki imajo pravico do bencinskih bonov — bodo letos prejeli znatno večjo količino bencina po znižani ceni. Lastniki avtomobilov do 11 konjskih moči bodo prejeli nakaznice za 620 litrov, lastniki težjih avtomobilov pa nakaznice za 840 litrov. Količina je enaka za vse upravičence, ne glede v kateri od občin imajo stalno bivališče. Za upravičence s stalnim bivališčem na območju občin Gorica in Sovodnje se predvideva še manjša dodatna dodelitev bonov (50, oziroma 100 litrov za vsakega upravičenca, v odnosu pač na vrsto vozila), v kolikor se bodo uresničili nekateri pogoji.
Tak sklep je na zadnji seji sprejel razširjeni odbor Trgovinske zbornice, po daljši razpravi, v sredo popoldne in s tem razrešil eno od najbolj kočljivih vprašanj. Sklep so sprejeli z večino glasov.
Ministrski dekret, ki je bil odobren pred iztekom lanskega leta namreč predvideva za območje Gorice za 70 odstotkov večji kontingent goriva, namenjenega široki potrošnji, to je v korist prebivalstva, istočasno pa uvaja kontingent goriva za celotno tržaško pokrajino in obmejne občine v videmski pokrajini, za katere velja videmski sporazum o maloobmejnem prometu.
Povečanje kontingenta je omogočilo tudi dejansko izenačitev posameznih kvot na območju cele pokra-
jine. To je nedvomno kvaliteten korak naprej.
Doslej so bile namreč posamične kvote različne. Tako so imeli upravičenci na območju Gorice in Sovodenj znatno več nakaznic, kakor upravičenci iz drugih občin.
Odprto ostaja vprašanje rezervnega kontingenta (okrog 1.100.000 litrov), ki naj bi ga porazdelili upravičencem na območju Gorice in Sovodenj. Vsakdo naj bi prejel dodatnih 50, oziroma 100 litrov goriva več. Vendar je ukrep vezan na izpolnitev določenega pogoja: kvote, ki jih bodo prejeli avtomobilisti-upravi-čenci s Tržaškega in Videmskega, ne bi smele biti višje. Vsekakor bi morali biti ti podatki znani do konca aprila. V primeru, da bodo upravičenci sosednjih območij prejeli več goriva, bodo o vprašanju, komu nameniti višek, v razširjenem odboru Trgovinske zbornice ponovno razpravljali.
Med razpravo je bilo slišati tudi vrsto zanimivih številčnih podatkov in razglabljanj, v kolikšni meri dodeljeni kontingent zadostuje dejanski porabi. Ob tem velja seveda upoštevati dejstvo, da se bencinski boni dodeljujejo samo za en avtomobil v vsaki družini.
Na Goriškem so leta 1986 (podatkov za leto 1987 še ni na razpolago) prodali 34.545.082 litrov bencina, v obtoku pa je bilo 66.500 avtomobi-
lov. V tem številu so zapopadena tudi vozila na plinsko olje in plin. Poprečna poraba na avtomobil je znašala tako 519,5 litra, v videmski pokrajini 906,4 litra, v Pordenonu 641,6, na Tržaškem pa 381,6. Seveda so te številke preračunane v odnosu na dejansko prodano količino goriva. Značilen je recimo podatek za Tržaško, kar pomeni, da avtomobilisti vsaj polovico goriva kupujejo drugje (na črpalkah preko meje). Poprečna poraba v letu 1986, v državnem merilu, je znašala 766,7 litra.
Pa še tole. Leta 1986 so v vsej pokrajini dodelili bencinske bone za 37.583 avtomobilov. Od tega je bilo 12.281 na območju Gorice in Sovodenj, 25.302 pa v drugih krajih pokrajine. Vseh avtomobilov v pokrajini pa je 66.500.
Sladkor proste cone
Trgovinska zbornica obvešča, da upravičenci lahko dvignejo kontingent sladkorja proste cone za mesec februar. Vsakdo ima pravico do dveh kilogramov sladkorja po znižani ceni 785 lir za kilogram (cena v prosti prodaji znaša 1.385 lir). Razdeljevanje kontingenta se zaključi 29. februarja. Upravičenci morajo za prejem kontingenta odstopiti odrezek št. 4.
Februar - mesec kulture - ponuja v Kulturnem domu v Gorici ponovno dokaj pester spored prireditev, ki so se v prejšnjih dneh pričele z osrednjo slovesnostjo ob dnevu slovenske kulture. V tem okviru je ZSKD poskrbela za odprtje slikarske razstave Milka Bambiča, ki bo tudi v naslednjih dneh na ogled v preddverju doma. Po slovesnem začetku se bo mesec nadaljeval s kot vedno pestrim programom prireditev.
Najprej bomo lahko izbirali med družabnimi prireditvami, ki jih razne mladinske skupine prirejajo ob pustu. Začel bo v soboto SMReKK, ki vabi "ad togatam festam", ples, za katerega je obvezna "rimska" obleka. V nedeljo od 18. ure dalje vabi zadruga MITT na drugačen tematski ples - "Sarajevo party". Kar dve družabni prireditvi bosta na pustni torek. Od 15. ure dalje bo otroško rajanje na pobudo ZSKD z igricami, zabavnimi točkami, srečolo-vom. Zvečer od 20.30 dalje prireja pustni ples Mladinski krožek Gorica.
Pustu ne bo sledil (kulturni) post, pač pa film. V četrtek, 18. februarja, se pričenja pomladna sezona Gorica kinema, ki jo prireja Kinoatelje. Predstavili bodo izbor filmov iz svetovne produkcije s posebno pozornostjo za evropski avtorski film. Prvi na sporedu bo Prijatelj moje prijateljice Erica Rohmerja, sledil mu bo Smrt Johna Hustona, zadnja mojstrovina pred kratkim umrlega režiserja, ki se je pred slovesom od življenja še enkrat ozrl na rojstno Irsko in po motivih James Joycea slikal njene ljudi.
Zanimiva novost bo video koncert "Chromas", ki ga prirejata Glasbena
matica in Kinoatelje. Gre za koncert sodobne glasbe s spremnim videom E. Zajca na sporedu v torek, 23. februarja. Med napovedanimi prireditvami zasledimo v petek, 26., nastop Tržaškega okteta, ki ga za Sklad Mitja Čuk prireja UNIFAX.
Za uslužbence Agipa delovna mesta v Bariju in Tarantu
Uslužbenci, zaposleni v goriškem skladišču petrolejske družbe Agip v Ulici Trivigiano, s posebnim pismom predsedniku družbe in načelnikom raznih služb podjetja, kakor tudi sindikalnim organizacijam in goriškemu prefektu, opozarjajo na nesprejemljivo ponudbo premestitve na nova delovna mesta v Fiorenzuolo, Bari in Taranto. Te dni so namreč uslužbenci prejeli poziv, da so premeščeni na nova delovna mesta. Skladišče v Gorici je namreč dokončno namenjeno zaprtju.
Uslužbenci — od skupnega števila sedemnajst jih je danes še dvanajst — v pismu opozarjajo, da so na nedavnem sestanku v Benetkah razpravljali o možnosti premestitve v Marghero. Zdaj so bili postavljeni pred izvršeno dejstvo, kar pomeni, da se morajo delavci ali odpovedati družini, ali pa delovnemu mestu.
V pismu prosijo za posredovanje, da -se najde primerna rešitev. Ena od možnosti je, kakor navajajo v pismu, da bi družba poskrbela za neposredno prevažanje proizvodov kupcem. Zdaj to opravljajo zasebni prevozniki.
Demonstrirali so v Tržiču, Trstu in Vidmu
Stavka ribičev v Maranu zaradi preostrega nadzorstva
Nad 300 ribičev iz Marana, največ-jega ribiškega središča v Furlaniji-Julijski krajini, je konec prejšnjega tedna tri dni stavkalo. Napotili so se v Videm k tamkajšnjemu prefektu, bili v Trstu pri predsedniku deželne vlade, zatem še v Tržiču pri poveljniku luške kapitanije. Tržiška kapitanija ima namreč pristojnost do ustja Tilmenta. Ribiči so se hudovali zaradi številnih omejitev pri svojem delu. Že pred leti so v Italili stopile v veljavo zakonske omejitve o ribolovu. Zaradi uporabe vedno bolj sodobnih naprav grozi še zlasti raznim školjkam v plitvih vodah nevarnost, da izginejo. Zaradi tega je vlada omejila čas ribolova. Finančni stražniki ter pomorska policija zelo striktno izvajajo ta navodila. To pa ribičev ne zadovoljuje, čutijo se omeje-ne v.sv°jem delu. K temu je treba dodati še stalne spore z ribiči sosednega Veneta. Ribiči iz Furlanijè-Julijske krajine namreč ne smejo ribariti v
plitvih vodah Veneta, podobna prepoved velja seveda v obratni smeri. Ribiči so tri dni protestirali po ulicah Vidma, Trsta in Tržiča. Bajè so v Tržiču dobili zagotovila, da bodo oblasti vsaj deloma omejile dosedanje prepovedi. Zaradi tega so stavko prekinili. Seveda pa so vsa ta vprašanja povezana tudi z nedovoljenim ribolovom italijanskih ribičev v jugoslovanskih vodah. Če ni ribjega ulova v vodah vzdolž italijanske obale potem pa italijanski ribiči zelo radi gredo v jugoslovanske vode, kar pa povzroča neljube incidente.
■ O katoliškem mislecu in mučeniku "don Lorenzu Milaniju bo govor danes na predavanju, ki ga ob 18. uri v predavalnici liceja San Paolo d'Aqui-leia prireja mestni odbor KD. Uvodne besede bo povedal prof. Lorenzo Pa-gura. Sodelujejo tudi učenci šole iz San Donata.
CGIL polemična do Porcianija
Delavska zbornica CGIL je na tržiškega župana Roberta Porcianija naslovila odprto pismo v zvezi z referendumom, na katerem bi se občani 28. februarja izrekli o prisotnosti energetskih objektov - sedanje oz. nove termoelektrarne ENEL - v Tržiču. Kot znano so sindikalne zveze v zadnjem času zavzele zelo kritično stališče do oblikovanja vprašanj, na kateri bodo odgovarjali občani, ker da je besedilo neustrezno, izvedba referenduma v tem trenutku pa neumestna zaradi pomanjkanja zadostnih informacij in jasnosti glede razreševanja teh zapletenih problemov.
V pismu, ki ga je podpisal pokrajinski tajnik CGIL Luciano Pini, je na kratko obnovljen potek stikov med sindikalnimi zvezami in tržiško občinsko upravo v zvezi s tem problemom. Že na srečanju v začetku decembra so sindikati izrekli pomisleke v zvezi s tako zasnovanim referendumom in zahtevali njegovo odložitev. To zato, da bi prej izdelali študije o uresničljivosti nove elektrarne in da bi se ta čas zaključila pogajanja z družbo ENEL in Deželo, kjer naj bi se preverila dejanska volja takojšnje sanacije sedanje elektrarne in njenega zaprtja ob začetku obratovanja novega objekta, ki naj bi ga namestili daleč od naseljenih območij.
Tedaj je Občina zavrnila predlog in potrdila, da namerava izvesti ljudsko posvetovanje v najkrajšem času. Kasneje je sindikat predlagal, naj se drugače oblikujeta vprašanji,
da bo informacija vsaj nekoliko popolnejša. Po prvi pozitivni oceni s strani občinske uprave, pravi Pini, je bil tudi ta predlog nato zavrnjen.
Pred iztekom leta je nato župan s pismom zaprosil sindikate za stališče o referendumu, ki naj bi ga občanom dostavili na dom skupaj z volilnimi potrdili za udeležbo na glasovanju. V zadnjem času pa, ugotavlja Pini, smo sicer neuradno izvedeli, da občina ne namerava več seznaniti občane s stališčem sindikatov. Kot smo poročali, je to stališče odklonilno, saj sindikati ocenjujejo referendum v tej obliki kot neumestno potezo in zato pozivajo občane k neudeležbi na glasovanju.
Delavska zbornica ugotavlja, da bi tako ravnanje - v primeru, da so neuradne vesti osnovane - pomenilo nedopustno kršitev demokratičnih načel. Občanom je namreč treba zagoviti največjo možno mero informiranosti in jim torej posredovati vsa stališča, taka ali drugačna. Pri tem se sindikat sklicuje na odločitev, da bi objavili in razmnožili posebno številko občinskega biltena, ki pa mora vsebovati vsa - čeprav med seboj nasprotujoča si - stališča družbenih in političnih sil v zvezi z referendumom. Občinska uprava pa mora s svoje strani ostati absolutno nepristranska in tako zajamčiti korektnost v izvedbi posvetovalnega glasovanja.
ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO KMETIJSTVO
Nere qoRiziA
GORIŠKI SEJMI
1_988
^MODA
cfo’
v oblačila - obutve - dodatki - modne revije riP'	KOLEKCIJE POMLAD-POLETJE 88
UPRAVA tel. 0481/520430 TISKOVNI URAD tel. 0481/520430
TAJNIŠTVO ZA RAZSTAVLJAVCE, INFORMACIJE tel. 0481/22177/22233
TELEFAX 520279 TELEX 460082
Ul. della Barca 15 34170 GORICA
*

Ò-
XVIII. MEDNARODNI GORIŠKI SEJEM
J*


y\
oblačila - obutve - dodatki - modne revije KOLEKCIJE JESEN-ZIMA 88

. cfacP
\0'
Motor Expó Raciné
razstava tekmovalnih in drugih avtomobilov
________
9>’
ambiente
oprema za dom - urad razstava antikvariata
^9ricola
kmetijski in enološki stroji - razstlinjaki drevesnice - oprema
Prvi prispevki za spomenik političnim deportirancem v Nemčiji
Pobuda za postavitev spomenika deportirancem v nemških uničevalnih taboriščih, v neposredni bližini goriške železniške postaje, dobiva vse bolj stvarne poteze. Poleg priprave dokumentacije in raznih soglasij, so pobudniki pred kratkim pričeli tudi nabirko denarja. Odziv je bil v tej začetni fazi vzpodbuden, saj so v sklad že prispevale razne ustanove in posamezniki. Denarne prispevke je mogoče nakazati na poštni tekoči račun št. 10343499, naslovljen na Združenje ANED. Prispevke sprejemajo tudi v uradu sekcije, v Ulici Diaz 13.
V sklad so doslej prispevali: goriška pokrajinska uprava 5 milijonov lir, Kmečka banka 500 tisoč lir, Bruno Stafuzza 10 tisoč lir, Irma Bernardis 150 tisoč lir, Paolina Mattiassich 100 tisoč lir, Ernesta Favari 5 tisoč lir, Raffaele Štucin 5 tisoč lir, Gioconda Ravasini 50 tisoč lir, Mafalda Ravasini 50 tisoč lir, Olga Hilde Zimic 50 tisoč lir, Ludmilla Perigoi 40 tisoč lir, Giuseppe Percon 50 tisoč lir, Renato Picamus 50 tisoč lir, Ana Kravanja 50, tisoč lir, Alfredo Devetag 100 tisoč lir, Milovan Bressan 100 tisoč lir, Bruno Spessot 50 tisoč lir, Romano Tommasi 50 tisoč lir.
Urniki maloobmejnih prehodov
Mejni prehodi v februarju
V mesecu februarju ni večjih sprememb v urnikih mejnih prehodov, ki v zimski sezoni povečini delujejo s skrajšanim urnikom. Mejni prehodi druge kategorije, med katere so vključeni prehodi za maloobmejni promet s prepustnicami in dvolastniški prehodi, so na Goriškem v februarju odprti po sledečem razporedu.
Prehodi za promet s prepustnicami:
MIRNIK-GOLOBRDO: od 8. do 19. ure.
JENKOVO-NEBLO: od 7. do 19. ure.
PLEŠIVO: od 8. do 19. ure.
CAST. VERSA-VIPOLŽE: od 6. do 18. ure.
ŠTEVERJAN-HUM: od 7. do 18. ure.
SOLKAN 1: od 7. do 19.30.
UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA 1: od 8. do 19. ure.
RAFUT-PRISTAVA: od 8. do 17. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. ŠEMPETER: od 7, do 19. ure.
MIREN: od 7. do 19. ure.
DEVETAKI-LOKVICA: od 8. do 18. ure (ob sobotah odpirajo prehod ob 7. uri). JAMLJE-KLARIČI: odprt vsak dan od 8. do 19. ure.
Prehodi za dvolastnike so odprti po sledečem razporedu:
ŠKRLJEVO: kdor namerava čez mejo, mora obvestiti mejne organe 48 ur prej, sicer je prehod zaprt.
CEGLO-MEDANA: od 9. do 17. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. UKLANCI-VALERIŠČE: samo ob četrtkih, petkih in sobotah od 8. do 17. ure. PODSABOTIN: od 8. do 17. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. ŠTMAVER: obvestiti je treba mejne organe 48 ur prej.
SOLKAN 2-POLJE (dvolastniški): od 10. do 17. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt.
PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO: obvestiti je treba 48 ur prej.
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
C'ERA UNA VOLTA IN AMERICA — Once upon a Time in America — Bilo je nekoč v Ameriki, ZDA 1984.
Režija: Sergio Leone. Igrajo: Robert De Niro, Elizabeth McGovern, James Woods, Treat Williams.
Drevi, 12. februarja, ob 20.30, na RAI 1.
Oče italijanskega "špageti-vesterna" Sergio Leone ni nikoli prikrival velike ljubezni do ameriške kulture in zasvojenosti s klasičnim hollywoodskim filmom. Zato je bila čisto naravna realizacija in produkcija - z ameriškim denarjem, a italijansko ustvarjalnostjo - tega svojevrstnega kolo-sala, ki daje hkrati sentimentalen in epski presek 50 let ameriške zgodovine tega stoletja.
Robert De Niro, najznačilnejši obraz povprečnega Ame-rikanca (toda z italijanskimi potezami »Little Italy«), posrečeno pooseblja večstranski lik Noodlesa, malega gangsterja iz židovskega geta v Brooklynu, ki je usodno zaznamovan z dvema nesrečnima zvezama: s strastnim in nemogočim ljubezenskim razmerjem do Deborah (Elisabeth McGovern), ki jo ljubi že od mladih let, in z »izdanim« prijateljstvom z Maxom (kontroverzni James Woods).
Leonejev film ni tradicionalna akcijska kriminalka v slogu Coppolovega Botra ali De Palmovih Nedotakljivih, zato ni bil všeč ameriški publiki in kritiki, pač pa je obširna (3 ure in 40 minut dolga), slikovita in sanjska »vizualna fantazija«, ki jo edinstveno oplemeniti izredni doprinos direktorja fotografije Delli Collija, scenografa Sinija, kostumografa Pescuccija, montažerja Baraglija in glasbenika Enrica Morriconeja.
FRATELLO DI UN ALTRO PIANETA — The Brother from another Planet — Brat z drugega planeta, ZDA 1984.
Režija: John Sayles. Igrajo: Joe Morton, Darryl Ed-wards, Dee Dee Bridgewater, John Sayles.
Drevi, 12. februarja, ob 21.45, na RAI 3.
V tem nenavadnem znanstvenofantastičnem filmu daje ameriški režiser in pisatelj John Sayles (Vrnitev Secaucus Sevena, Lianna) besedo posebni duhovitosti ameriške črnske kulture. »Temnopolti« vesoljec pride nekam v New York; ker ga zasledujeta dva neizprosna vesoljska killerja, se pomeša med temnopolte prebivalce Harlema. Ima sicer čudno postavo in navade, a kmalu se vživi in si s svojimi posebnimi veščinami pridobi precej prijateljev, ljubezen in postane med svojimi zemeljskimi "rojaki" celo nekakšen junak. Odličen je igralski nastop protagonista Joea Mortona.
OBČAN URBAN, Slovenija 1963.
Režija in scenarij: Jože Bevc. Igrajo: Jože Bevc idr.
Jutri, 13. februarja, ob 18.30, na RTV Ljubljana.
Prerano umrlemu slovenskemu režiserju, scenaristu in igralcu Jožetu Bevcu (1925-87) posveča ljubljanska televizija retrospektivni ciklus. Bevc je posnel en sam celovečerni film - To so gadi (1977), vendar je to ena redkih zares uspelih slovenskih filmskih komedij. Znan pa je tudi po številnih kratkometražnih in dokumentarnih delih (preko 50), ki so bila nagrajena tako doma kot v tujini (Oberhau-sen, Krakov/, Mannheim). V vseh teh filmih prevladujeta v glavnem dve izrazni nameri: družbenokritična naravnanost do ne preveč idealne (socialistične) družbe in pri tem prisrčen, inteligenten, včasih tudi sarkatičen smisel za humor. Pokojni režiser je namreč realiziral tudi serijo kratkih filmov o občanu Urbanu (prvi otvarja omenjeni televizijski ciklus), ki s svojevrstno komičnostjo obravnavajo velike trenutke in drobne poteze iz vsakdanjega življenja malega človeka.
ROBIN HOOD, ZDA 1973.
Režija: Wolfgang Reitherman.
V	nedeljo, 14. februarja, ob 20.30, na RAI 1.
Iz Walt Disneyevih studiov prihaja tudi ta inačica o mitičnem junaku Sherwoodskega gozda, ki je s svojimi tovariši napadal ozkosrčne gospode in delil plen z reveži. V Reithermanovem animiranem filmu ima Robin Hood sicer videz lisjaka, pa tudi ostali junaki te znane zgodbe postanejo svojevstne živali: Robinova zaročenka Marian je šarmantna volkulja, košati Little John medved, pokvarjeni Ivan brez zemlje (brat Riharda Levjesrčnega) je lev, njegov zahrbtni svetovalec Sir Biss kača in Nottinghamski šerif volk...
DUNE, ZDA 1984.
Režija: David Lynch. Igrajo: Kyle Mac Lachlan, Sean Young, Max von Sydow, Silvana Mangano.
V	ponedeljek, 15. februarja, ob 20.30, na Italia 1.
Anglež David Lynch je po komornem in psihološko zahtevnem črno-belem filmu The Elephant Man posnel navidez lažji, a zato toliko bolj nenavaden Dune. To je vizualizacija istoimenske knjižne uspešnice Franka Herberta (15 milijonov izvodov), ki temelji na slikovitih efektih (kreacije Carla Rambaldija) in vrhunski snemalni tehnologiji, ki ju je pač omogočila visoka producentska naložba Dina De Lau-rentiisa (okrog 40 milijonov dolarjev).
Tako v literarni predlogi kot v Lynchovem filmu je nič-koliko dogodkov, peripetij, pustolovščin in zapletov: leta 10191 se bije srdita vesoljska vojna med »dobrimi« in »hudobnimi« za planet Dune, kjer se proizvaja posebna snov, ki daljša življenje...
INDAGINE SU DI UN CITTADINO AL DI SOPRA DI OGNI SOSPETTO — Preiskava o neoporečnem državljanu, It. 1970.
Režija: Elio Petri. Igrajo: Gian Maria Volontà, Florin-da Bolkan, Salvo Randone, Gianni Santuccio.
V	torek, 16. februarja, ob 20.30, na RAI 3.
V	danes »neaktualnem« času za vsakršen politični ali družbenokritični film je vsekakor dragocen ogled Petrijeve »kriminalke«, ki nedvomno učinkovito povzema avtoritarno in represivno vzdušje v Italiji ob koncu 60. in začetku 70. let. Paradoksna zgodba komisarja-ubijalca lastne ljubimke, ki ga oblast (policija, sodstvo) krije, ščiti in ne kaznuje zaradi storjenega zločina, je mimo nekaterih morda pretiranih karikaturalnih efektov, še kako realistična prispodoba izkrivljenih razmer in slika zakulisnih iger, ki so bile gotovo takrat prisotne v nekaterih osrednjih institucijah državnega aparata, od policije do tajnih varnostnih služb.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
NOMADI — Nomadi in concerto
Od starih italijanskih rock in pop skupin, ki so slovele pred leti, jih je ostalo le nekaj, med katere spadajo tudi Nomadi. Ta skupina s svojim že več kot dvajsetletnim glasbenim udejstvovanjem se sedaj ukvarja z revivalom italijanske pop scene izpred mnogih let. V živo so Nomadi posneli že nekaj plošč, med temi pa je bila najuspešnejša tista, pri kateri je sodeloval Guccini.
Album, s katerim se danes ukvarjamo je popolnoma nekomercialen, saj je skupina Nomadi že neštetokrat posnela ali tudi zapela popolnoma iste pesmi, ne da bi jih oskrbela z novimi aranžmaji ali sodobnejšimi priredbami vsaj nekaterih pesmi. Vse je ostalo kar po starem, glasba in petje Daolia, ki je znan po svojih »nosnih strunah«. Nomadi ne iščejo novih poti, ampak ponujajo poslušalcem tisto, kar jim je najbolj pri srcu še sedaj, ko niso več prav mladi. Kot boste lahko sami slišali in preverili, so besedila tega ansambla zelo globoka in premišljena, vse skupaj pa absolutno ni za diskografsko tržišče, kot sem že omenil. Nomadi pa že vnaprej vedo, koliko plošč bodo prodali, saj njihovih fansov ni prav veliko, istočasno pa tudi ne tako malo. Tiste-
mu, ki Nomadov še ne pozna, ploščo priporočam, saj je ta ansambel vendarle del italijanske glasbene legende.
Pesmi v albumu so: Tutto a posto, La canzone della bambina portoghese, Mamma giustizia, La collina, Per fare un uomo, Ophelia, Bianchi e neri, Marta, Ho difeso il mio amore, Canzone per un'amica, Ti voglio, Noi non ci saremo, Joe Mitraglia, Jenny, Utopia, Dio é morto, Asia, Il pilota di Hiroshima, Io vagabondo, Come potete giudicar.
X-------------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:...............................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
j RAI 1___________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
11.55	Vreme in dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik ■ tri minute...
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Dok.: Oltre la Grande Muraglia
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Cera una volta in America (dram., ZDA 1983, r. Sergio Leone, i. Robert De Niro, James Wood)
22.40	Dnevnik
22.50	Film: Cera una volta in America (2. del)
0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Dok.: Pričevanja iz Palestine
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 2	|
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj nemščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik
14.35	Športna rubrika:.Oggi sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	.Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Oddaja o zdravju in estetiki
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - kratke vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Kviz: Conto su di te
21.50	TV film: Alfred Hitchcock presenta - Buon compleanno
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: La strega rossa (pust., ZDA 1948, r. Edmund Ludwig, i. John Wayne, Gig Young)
A RAI 3________________ |
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in prihodnostjo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. odd.: S.O.S 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Scenografija v filmski prireditvi
20.30	Aktualno: Javni prostor v zelenju (1. del)
21.45	Film: Fratello di un altro pianeta (fant., ZDA 1984, r. John Sayles, i. Joe Morton, Tom Wright)
22.40	Dnevnik - vesti
22.45	Film (2. del)
23.35	Aktualno: Javni prostor v zelenju (2. del)
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik. Tednik
11.00	Dokumentarna oddaja: Po sledeh napredka
11.40	Film: Nebeška vrata
16.35	TV Mozaik. Tednik (pon.)
17.35	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (25. del)
17.50	Nad.: Grizli Adams (2. del)
18.15	Dokumentarna oddaja: Zgodba o Čaršiji
18.45	Risanka
19.00	Vreme, nato Obzornik
19.24 Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nad.: Sever in Jug (20. del)
21.15	Dokumentarna oddaja: Sarajevski spomini na Calgary (spomini novinarja Branka Maksimoviča na Sarajevo 1984, od slovesne otvoritve na stadionu Koševo do sklepne slovesnosti v dvorani Zetra, r. Iztok Tory)
22.00	Dnevnik
22.15	Film: Biti tam (dram., ZDA 1979, r. Hal Ashby, i. Peter Sellers, Shirley MacLaine)
jjP) TV Koper__________________
14.00	TVD Novice
14.05	Film: II pasto delle belve (dram., i. Francis Bianche, Boy Gobert)
16.20	Dok.: Živali in njihov svet
16.35	Nanizanka: A New Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednje vesti:
TRST — Nadaljujejo se protesti zaradi aretacije prof. Sama Pahorja VIDEM — Obisk predsednika skupščine SRS Potrča deželnemu svetu Furlanije-Julijske krajine
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: Sciarada per quattro spie (pust., r. Jean Bouise, i. Lino Ventura, Marilù Tolo)
22.25 TVD Vsedanes
22.35	Namizni tenis: Europa Top 12 (iz Ljubljane)
li CANALE S
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Inf. oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: I corsari della strada (dram., ZDA 1949, r. Jules Dassin, i. Richard Conte, Valentina Cortese)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Nanizanki: Dynasty,
21.30	IColby
22.30	Variete: Maurizio Costanzo Show
0.30 Rubrika: Première 0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40 Bonanza
]§} RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Il gobbo (dram., It.-Fr. 1960, r. Carlo
Lizzani, i. Gerard Balin, Anna Maria Ferrerò)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Dok.: Big Bang
21.30	Film: L'altra faccia del pianeta delle scimmie (fant., ZDA 1970, i. Charlton Heston, James Franciscus)
23.20 Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA
0.20 Nanizanki: Switch, 1.10 II Santo
ITALIA 1	~
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30	Film: Mezzo destro
mezzo sinistro (kom., It. 1985, r. Sergio Martino, i. Gigi Sammar-chi, Andrea Roncato)
22.20	Film: Terror tram (srh. ZDA 1979, r. Roger Spottswoode, i. Ben Johnson, Jamie Lee Curtis)
0.10 Nanizanke: M.A.S.H., 0.40 La strana coppia 1.10 Alfred Hitchcock presenta, 1.40 Ai confini della realtà
[grJ telepadova
11.30	Nadaljevanke: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere, 14.15 Ai confini della notte,
15.00	Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guerriero, 18.00 Mazinga,
18.30	Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Hardcore (dram., ZDA 1978, r. Paul Schrader, i. George C. Scott, Peter Boyle)
22.35 Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: košarka 0.30 Nan/TMod Squad
^ TELEFRIULI
13.00	Nan.: Il perduto amore
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music Box
17.00	Nadaljevanka: L'amante dell'Orsa Maggiore
18.15 Nad.: Castigo
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubriki: Zelena dežela, 20.30 Večerjajmo skupaj
21.30	Športna rubrika
22.00	Aktualno
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
^ TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.Q0 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 9.00 Za vakogar nekaj;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: umetnost in kultura, izkustvo filma; 13.20 Naša pesem: Akademski zbor France Prešeren iz Kranja; 13.40 LP tedna;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Rišite z nami; 14.30 Okoli po svetu; 15.00 Radijski roman: Doberdob (9. del); 15.25 Zbornik (2. del); 15.30 Krivi preroki; 16.00 Diagonale; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Revival za danes.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.00 Jutranjik; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Simfonija Iz novega sveta; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jug. narodov; 13.30 Melodije; 14.05 Govorimo angleško; 14.50 Človek in zdravje;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Ansambel Alpski kvintet;
18.15	Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Dinar na dinar; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovni pogovori;
11.15	Turizem; 11.40 Popevka; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba 14.35 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost;
15.45	Sintonizirani; 16.00 Popevka;
17.00	Bubbling; 17.33 Blitz music; 18.00 Filmska glasba; 18.33 Glasba; 19-OU Operete; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Gl.as' beni mozaik; 19.00 V svetu fantazije;
20.15	Mix Time; 21.00 Nočni val; nato Nočna glasba.
Slavko Grum v 244. zvezku Kondorja
Kje stoji znamenito mesto Goga?
Po avtorju spremne besede Ladu Kralju gre postaviti Gogo v simbolizem, ne pa v ekspresionizem
V 244. knjigi Kondorja (Mladinska knjiga) je izšla Goga, čudovito mesto. Gre za izbor proze in pisem Slavka Gruma in -seveda- za ponatis njegove drame Dogodek v mestu Gogi. Kar pa daje temu zvezku posebno mikavnost, je spremna beseda Lada Kralja, ki je tudi izbral tekste za knjigo in jo uredil.
Menda ga ni ljubitelja gledališča, ki bi ne poznal Grumove drame Dogodek v mestu Gogi; in skoraj vsi vedo povedati, da gre za deloma ekspresionistično dramo. Tako so nas učili v šoli in tako piše v domala vseh knjigah, ki obravnavajo slovensko slovstvo. Po branju spremne besede Lada Kralja pa se nam začnejo porajati dvomi o tej tolikokrat zapisani »resnici«. Ali so se slovenski literarni zgodovinarji in kritiki zmotili pri svojih sodbah? Ali se je celo Slodnjak zmotil? Kaže, da nismo daleč od resnice, ko domnevamo, da so se na splošno z Grumom bolj malo ukvarjali: avtor Goge ni pisal veliko in je tudi kmalu utihnil. Pozornost literarnih kritikov in zgodovinarjev je šla zlasti tistim, ki so ustvarjali skozi vrsto let in imeli za sabo veliko del. Potemtakem naj bi sodba o Grumovem in Goginem ekspresionizmu nekako poskakovala iz ene knjige v drugo in ustvarila splošno priznano mnenje, kakršno je danes v naši zavesti. Lado Kralj, ki je svoji spremni
Slavko Grum
besedi nadel naslov Kje stoji mesto Goga?, pa postavi na glavo naše nekritično, a v dobri veri sprejeto prepričanje. Potem ko nas popelje po evropski, »nordijski«, in avstrijsko-nem-ški literaturi, ki jo je Grum poznal (na podlagi njegove knjižnice, kot se je ohranila), potem ko analizira avtorjevo delo in vpliv raznih avtorjev nanj in na podlagi še drugih dognanj, se Kralj dokoplje do prepričanja, da Gru-
ma ne gre postaviti med ekspresioniste. Goga in druga Grumova dela idejno v ekspresionizem sploh ne sodijo, formalno pa je le nekaj ekspresionističnih drobcev v začetniški in mladostni produkciji, a gre le za epi-gonstvo in manirizem. Tako naj bi prišli do zaključka, da Grumova literatura nadaljuje in radikalizira tradicijo moderne (slovenske, avstrijske, nemške), tj. literarnega pojava, v katerem se prepletajo simbolistične, de-kadenčne in naturalistične težnje. Od teh ima simbolizem najmočnejši delež, kar se nikakor ne ujema z ekspresionizmom.
Knjiga je vredna naše pozornosti ne toliko zaradi ponatisa Goge, zaradi manj znane proze ali zaradi objave nekaterih pisem Joži Debelakovi, ki nam prikažejo avtorja v manj znani luči; kar daje 244. zvezku Kondorja posebno vrednost, je spremna študija Lada Kralja. Ta bo prav gotovo povod za ponoven razmislek o slovenskem ekspresionizmu. Ali in koliko ima Lado Kralj prav, naj povejo še drugi. Kresanje mnenj in prepričanj, ki jim je v oporo resnost pristopa in želja po resnici, je le koristno; škodljive so "resnice", ki - kot pingpongovsl e žogice - (morda zaradi malomarnosti, časovne stiske ali slepe vere v razne avtoritete) preskakujejo iz knjige v knjigo.
FILIP FISCHER
w Dovršeno^ muziciranje Dua Črt-Mojca Šiškovič na Opčinah
V počastitev dneva slovenske kulture je opensko kulturno društvo Tabor v okviru »openskih glasbenih večerov« priredilo 8. t. m. v dvorani Prosvetnega doma koncert dua Črtomir Šiškovič (violina) - Mojca Šiškovič (klavir). Ugled, ki ga oba glasbenika uživata, je privabil v dvorano veliko število poslušalcev, ki so bili deležni prvovrstnega muziciranja.
Koncertanta sta predstavila pet skladb za violino in klavir in za violino solo. V prvem delu sta bili na sporedu Tartinijeva Sonata v g-molu za violino in klavir »Didone abbandonata« in Schubertova Sonata v g-molu za violino in klavir, v drugem delu pa Merkujeva skladba Calmo espressivo za violino solo, Svendsenova Romanca v G-duru za violino in klavir ter Carmen fantazija P. De Sarasateja.
Tartinijeve skladbe zahtevajo od violinskega izvajalca veliko tehnično znanje in Črtomir Šiškovič ga je prepričljivo izpričal zlasti v stavku Presto, ki je tudi izzvenel najbolj briljantno. Vso lepoto zvoka Šiškovičevega godala in dovršeno tehniko muziciranja pa smo lahko še polneje uživali v Schubertovi sonati, v kateri sta koncertanta v ubrani soigri in dognanem violinistovem fraziranju ter stavčnemu prilagajanju na moč prepričljivo poustvarila in s hitrim Allegro moderato tudi učinkovito izpeljala celotno skladbo. V drugem delu je Merkujeva Calmo espressivo izzvenela zelo korektno v smislu naslova ob lepi zvočni
Zbrani podatki o naravnem kamnu v Sloveniji
Kraški kamen je med najbolj cenjenimi
V osmem zvezku Geološkega zbornika, ki ga izdaja Odsek za geologijo pri ljubljanski univerzi, je izšlo gradivo o arhitektonsko-gradbenem kamnu pri nas. To je snov, ki so jo obravnavali na izredno zanimivem posvetovanju marca 1987 v Ljubljani. Prav Kras je ena tistih naših pokrajin, ki so dale največ naravnega kamna - nekoč precej več kot danes. Vendar se naravni kamen še vedno ali morda vse bolj uveljavlja, saj s svojo žlahtnostjo presega različne umetne materiale. Pridobivanje, predelava in obdelava naravnega kamna v Sloveniji ima večstolet-" no tradicijo, čeprav je bila dolgo časa na obrtniški ravni. Šele po drugi vojni se je začela prava kamnarska industrija. V nekaj prispevkih je podan pregled različnih kamnin v Sloveniji, katere že izkoriščajo ali bi jih lahko izkoriščali. Med njimi je npr. trbiška breča, ki je dobila ime po Trbižu. S to lepo in trdno kamnino so med drugim obokali karavanški železniški predor. Med magmatskimi kamninami največ izkoriščajo na Pohorju tonalit, ki je dobil ime po Passo Tonale, in čizlakit, ki so ga geologi imenovali po vasici Cezlak na Pohorju in je tam tudi edino nahajališče tega kamna na svetu.
Zelo zanimivi so podatki o uporabi naravnega kamna na Idrijskem. Čeprav ga niso izkoriščali v večjem obsegu, so posegali po precej različnih kamninah. Nova nahajališča primernega naravnega kamna še vedno iščejo.
Ljubljana je kar majhen muzej različnih naravnih kamnov, med katerimi so eni bolj, drugi manj primerni za različne gradnje, obloge itd. Pogost je v Ljubljani tudi kraški kamen. Posebej zanimivi so podatki o preiskavah naravnih kamnov, ki gradijo znameniti Robbov vodnjak v Ljubljani. Zaradi dotrajanosti bo treba dele spomenika zamenjati, predhodno pa so bile potrebne obsežne raziskave predvidenih materialov.
Na Krasu so bili ljudje vseskozi zelo ozko povezani z naravnim kamnom. Iskali so ga blizu domačega kraja. Zato so v Vipavski dolini uporabljali flišne peščenjake, na Krasu predvsem apnenec. Z njim so zidali zidove, iz njega so klesali lepe portone, vodnjake itd. Tak kraški apnenec še danes izkoriščajo v glavnem v Lipici in v kamnolomih okrog Trsta. Arheolog in geolog v krajšem prispevku ugotavljata, od kod so dobivali kamen za izdelavo žrmelj v zahodni Sloveniji, predvsem v nahajališčih žrmelj v Mostu na Soči in pri Rodiku. Prve raziskave kažejo, da je kamen včasih prihajal tudi od daleč, verjetno z italijanske strani. Zanimiv je prispevek o arhitektu Jožetu Plečniku in njegovi povezanosti s kamnom. V zadnjem delu knjige so podatki o načinih pridobivanja naravnega kamna, njegovi poznejši obdelavi, uporabi in obstojnosti.
RAJKO PAVLOVEC
čistosti inštrumenta, mojstrskem obvladovanju zlasti dolgih not, pri čemer je prišla do polne veljave violinistova tehnika loka in izrazna prefinjenost. Svendsonova Romanca je izvajalcem nudila priložnost za spevno melodično muziciranje z diskretnim, komaj zaznavnim posredovanjem zasanjanega nordijskega melosa. Posebno veliko virtuoznost pa je Črtomir Šiškovič pokazal, ob ritmično ubrani klavirski soigri sestre Mojce, v skladbi Carmen fantazija s sproščenim obvladanjem tehničnih fines violinske igre s flažo-leti, pizzicati, dvojemkami in ritmičnim oblikovanjem priredbe znanih motivov iz opere Carmen. Za dodatek sta Črt in Mojca zaigrala še krajšo skladbo ameriškega avtorja Krolla in Veracinijev Largo.
Najbolje
prodajano
rri v vi •
v Tržaški knjigarni
1.	Razni avtorji:
ZBIRKA JADRANSKI KOLEDAR 1988
(Založništvo tržaškega tiska)
2.	Razni avtorji:
EDNINA, DVOJINA, VEČINA
(Založništvo tržaškega tiska)
3.	Tržaški oktet: ROKOVANJA (kaseta - samozaložba)
4.	Pavle Merkù:
PAJČEVINA IN KRUH (Založništvo tržaškega tiska)
5.	Rafko Dolhar, Albert Miklavec:
PRGIŠČE KRASA (Cankarjeva založba)
Črtomira Šiškoviča, ki je zadnji dve leti tudi koncertni mojster (prva violina) orkestra gledališča Verdi, smo imeli že večkrat priložnost poslušati kot solista in ceniti njegove sposobnosti. Tokrat se nam je njegovo interpretiranje zdelo v umetniškem smislu še bolj zrelo in izpopolnjeno v obvladanju tehničnih zahtevnosti violinskega muziciranja in plazmiranju zvoka, Mojca Šiškovič pa se ob pedagoškem delu na šoli GM vse uspešneje uveljavlja kot klavirska koncertantka s poudarjenim občutkom za pravilnost razmerij v odnosu do soizvajalca.
Občinstvo je izvajalca nagradilo z dolgimi in toplimi aplavzi, žal nekajkrat tudi med posameznimi stavki, kar lahko moti zbranost koncertantov in prekinja dinamični tok celotne skladbe.
V uvodu je Nives Kušuta z nekaj besedami primerno uokvirila koncert v praznovanje dneva slovenske kulture.
JOŽE KOREN
Štirje slovenski filmi na festivalu v Berlinu
Slovenski minister za informacije Marjan Šiftar je v sredo v Ljubljani v vladni stavbi priredil posebno tiskovno konferenco o izrednem uspehu slovenske filmske ustvarjalnosti: kar štirje slovenski iilmi so se uvrstili v tri uradne tekmovalne sporede letošnjega berlinskega festivala - Hudodelci, celovečerni film režiserja Francija Slaka, Oblast, kratki film animatorja Zdravka Barišiča in dve risanki iz serije Medved Bojan, ki ju je režiral Branko Ritanovich.
Berlinski filmski festival je po svojem pomenu takoj za tistim v Cannesu, ugled in popularnost pa so mu prinesli vsakoletni slavni gostje, med katerimi so bili tudi Gary Cooper, Yves Montand, Jacques Tati, Sophia Loren, Gina Lollobrigida, Curt Jurgens, Mai Zetterling, Vittorio De Sica. Letošnji festival, ki bo že 38. po vrsti, bo potekal od 12. do 23. februarja v Zahodnem Berlinu.
Avtorji uspelih filmov, ki so se s Slakom in Bari-šičem na čelu udeležili sredine tiskovne konference, niso skrivali svojega zadovoljstva. Še posebej ponosen pa je bil direktor slovenske producentske hiše Viba film Milan Ljubič. Kajti velika redkost je, da eno državo predstavljajo filmi enega samega producenta. In vsi omenjeni filmi so nastali pod okriljem Vibe in uradno na festivalu predstavljajo Jugoslavijo.
Samo Slakovi Hudodelci bodo v treh dnevih v Zahodnem Berlinu predvajani kar šestkrat. Skupaj bodo slovenski filmi med festivalom predvajani dva-indvajsetkrat.
Ob tem pa še velja omeniti, da v Zahodnem Ber-bnu sočasno s filmskim festivalom poteka tudi berlinski filmski sejem, na katerem bo Viba svetovnim distributerjem ponudila šest najnovejših slovenskih filmov.
DEJAN VERČIČ
Kaseta ansambla Taims z Opčin
Pred mano se vrti že dolgo prerokovana in pričakovana kaseta ansambla TAIMS z Opčin ali, z novim imenom, Fantov s Krasa. Kaseto je izdala slovenska hiša gramofonskih plošč in kaset RTV Ljubljana. Producent kasete je Tomaž Tozon, tonska tehnika pa sta bila Vinko Rojc in Janez Beličič. Na kaseti je posnetih dvanajst skladb: šest valčkov in šest polk, po katerih bo vsak ljubitelj domače glasbe brez dvoma rad posegel, saj so pesmi lepe, poskočne in prijetne za poslušanje. Naslovi pesmi so: Deset let, Za lepše dni, Nocoj le nam v zabavo, Srce na festivalu, Čez gmajno, Prvi sneg, Venček narodnih, Zbogom pomlad, Zdravica s Krasa, Srčna baljezen, Pogumni Tone in Melodija zelenih dni. Skoraj vse pesmi je skomponiral Janez Beličič, nekaj je tudi njegovih priredb. Poleg njega pa so se zapisali kot skladatelji še Marko Lupine, Tullio Možina in Zoran Lupine. Besedila so sestavili Saša Martelanc, Franc Pohajač in Ivan Arnšek. Pevca sta Nadja Fabris in Boris Košuta. Ovitek kasete krasi lepa slika fotografskega mojstra Egona iz Trsta, ki je Fante s Krasa v kraških nošah ovekovečil v ospredju Sesljan-skega zaliva. Kaseto bodo člani ansambla predstavili javnosti na koncertu, ki bo v prihodnjih mesecih.
S. Š.
Pietro Grassi v občinski galeriji
V tržaški likovni stvarnosti je Pietro Grassi pomemben element. S svojo ustvarjalnostjo sicer ne rine v širši svet in se raje omejuje v domače okvire, a je v teh dobro znan in upoštevan. To pa iz več razlogov, na primer zaradi svoje solidne dejavnosti, ki se kaže v njegovih bogatih samostojnih razstavah ter v sodelovanjih pri občasnih skupinskih likovnih manifestacijah. Nadaljnja njegova značilnost je izredno dosledna in premočrtna razvojna pot, brez preskakovanja, brez modnega hlastanja po novem za vsako ceno. Ko se je pred kakimi 35 leti začel preizkušati s to zahtevno in le bolj redko hvaležno dejavnostjo, je ubiral figurativna pota likovnega izražanja in jim ostal dosledno zvest dd današnjih dni, le da je med tem dosegel velik napredek, tako da je prispel do samega roba abstraktnosti. Toda tudi v tistih njegovih novejših in najnovejših delih, kjer je motiv komaj komaj še zaznaven, je očitno njegovo figurativno poreklo, njegovo figurativno izhodišče.
Sicer pa je vse to še najbolj razvidno na njegovi sedanji razstavi v tržaški občinski galeriji, kjer visi kakih 20 njegovih del, izključno akrilov. S to razstavo je mojster Grassi hotel dati poudarka 35-letnici svoje likovne dejavnosti in ima torej razstava nekakšen antološki značaj, vendar so skoraj vsa razstavljena dela novejšega datuma in sta le dve deli izpred nekaj let.
Pietro Grassi, ki je po poreklu iz srednje obalne Istre, kamor se rad in pogosto vrača, je prav v Istri nabiral svoje prvotne motive, rad je slikal tudi motive iz tržaškega starega mesta, pa tudi motive iz bližnjega Tržiča ter sosednje lagune. Na sedanji razstavi v občinski galeriji so dela z manj spoznavnimi motivi, razen dveh dimenzijsko večjih del, dveh katedral in sicer »Notranjost-zunanjost katedrale«, to je velikega močno razgibanega črno-belega akrila, v kate-
rem se kaže zelo spretna in hkrati gotova mojstrova roka, ter visoko pročelje katedrale, kjer je mojster v kompozicijo vključil tudi nekaj barvnega dopolnila, kot v nekakšnem kolažu. Sicer pa je kolaž pri Grassiju pogosto v navadi, le da mojster po navadi z barvo zabriše meje med sestavnimi deli slike-kolaža, tako da imamo celotno sliko, celoten motiv ne pa zbirko motivov na enem likovnem delu.
Poleg gornjih dveh del je na razstavi dolga vrsta večjih in manjših akrilov, v glavnem pokrajin v nežnih barvah, zelo lepo manjše delo s šopkom cvetja ter veliko delo v črnem akrilu, s katerim je mojster Grassi sodeloval na letošnji deželni razstavi v palači Costanzi.
Na odprtju razstave je o mojstru, njegovem likovnem razvoju ter o sedanji predstavitvi na kratko spregovoril tržaški likovni kritik Carlo Milic. Razstava se bo zaključila jutri, 13. februarja. (Fre)
Košarka: v 8. kolu sklepnega turnirja v pokalu prvakov
Zanesljivi zmagi Tracerja in Partizana
Tracer - Saturn 115:104 (56:54)
TRACER MILAN: Bargna, Aldi 6, Pittis, D'Antoni 5, Governa, Premier 21, Meneghin 4, Brown 13, Montecchi 23, McAdoo 43.
MILAN — Milanski Tracer se je oddolžil Zahodnim Nemcem za poraz iz prvega dela sklepnega turnirja in predvsem s sijajno igro Američana McAdooja (ki je dosegel kar 43 točk) osvojil nov par točk. Ob ameriškem asu sta solidno igrala še Montecchi (23) in Premier (21). Pri gostujočem moštvu se je izkazal Američan McPherson (35 točk).
Nashua - Partizan	85:106
(50:49)
PARTIZAN BEOGRAD: Djordjevič 15, Obradovič, Grbovič 41, Savovič 4, Pecarski 12, Divac 12, Paspalj 9, Nakič 13.
DEN BOSCH Beograjski Partizan nadaljuje svojo zmagovito pot v finalnem delu pokala prvakov. Z odličnim Grbovičem na čelu (41 točk) so Beograjčani v gosteh premagali še nizozemsko moštvo Nashue.
Ostala izida: Barcelona (Šp.) - Ma-kabi (Izr.) 106:80 (56:36); Elan (Fr.) -Aris Solun (Gr.) 97:81 (47:40).
Partizan
Aris
Tracer
Makabi
Barcelona
Saturn
Elan
Nashu
LESTVICA 8 7 1 8 5 3 8 5 3 8 4 4 8 3 5 8 3 5 8 3 5 8 2 6
759:711 14 792::762 10 750:772 10 755:771 8 781:747 6 828:809 6 715:713 6 756:853 4
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Poraz Scavolinija
V	prvem polfinalnem srečanju evropskega košarkarskega pokala pokalnih prvakov je v francoskem Limoge-su Scavolini iz Pesara izgubil kar s 86:102 (44:53). Italijanski košarkarji so odpovedali predvsem v drugem polčasu. za Scavolini bo tako v povratnem srečanju izredno težko nadoknaditi zamujeno.
V	drugi polfinalni tekmi je v Badaloni domači Juventud premagal za-hodnonemško ekipo Bayer 04 iz Leverkusna s 97:74 (51:37).
Povratni srečanji bosta 16. t. m., veliki finale pa 16. 3. v francoskem Gre-noblu.
KORACEV POKAL D. Petrovič 59 točk
Cibonin košarkar Dražen Petrovič je bil glavni junak polfinalnega sreča-
nja Koračevega pokala v Tel Avivu med domačim Hapoelom in zagrebško Cibono. Petrovič je namreč dosegel kar 59 točk (od le-teh 6 trojk) in navdušil občinstvo z vrsto asistenc in duhovito igro. Ob Petroviču sta se še izkazala Cvjetičanin, ki je dosegel 24 točk, in Čutura za igro v obrambi. Zagrebčani so zmagali s 103:93 (51:46).
Jugoslovanski ljubitelji košarke so si verjetno nadejali veliki finale med Cibono in C. zvezdo. Kaže pa, da od tega ne bo nič, saj so Beograjčani nepričakovano doma v prvem polfinalnem srečanju izgubili proti madridskemu Realu z 82:89 (49:48). V beograjskem moštvu je zadovoljil le Bogosav-ljev (17) točk, medtem ko so ostali igrali pod svojimi sposobnostmi. Pri gostujočem moštvu pa sta se izkazala Birjukov (19 točk) in Alexis (18).
POKAL PRVAKINJ
Primigi - Aida 102:66 (46:31)
VICENZA — Kot je bilo pričakovati, so košarkarice Primigija iz Vicenze brez. težav visoko premagale moštvo Jedinstva Aide iz Tuzle.
Ostala izida: Dinamo Novosibirsk (SZ) - Agon Diisseldorf (ZRN) 117:81 (59:44); Sparta Praga (ČSSR) - Stade Francoise (Fr.) 77:61 (46:22).
Lestvica: Dinamo in Primigi 12; Aida 8; Sparta in Agon 4; Stade Francoise 2.
ITALIJANSKI POKAL
Divarese - Arexons	91:80
(42:48)
VARESE — Z zmago proti Arexon-su iz Cantuja z 91:80 (42:48) se je Divarese uvrstil v polfinale italijanskega košarkarskega pokala. Glavni junak tekme je bil Američan Divareseja Thompson, ki je dal kar 32 točk. Pri gostih pa se je izkazal Riva (24 točk).
Snaidero - Bancoroma	99:95
(51:41)
CASERTA — Favorizirani Snaidero se ni pustil presenetiti in z običajnim doprinosom Oscarja (31 točk) premagal Bancoromo, pri kateri sta se izkazala Wright in Teso (oba 24 točk).
Dietor zamenjal Američana
BOLOGNA — Bolonjski Dietor je zamenjal Američana. Namesto Stokesa (25 let) bo odslej igral 31-letni in 191 cm visoki Kyle Macy, ki je igral v ameriškem profesionalnem moštvu Phoenix Suns.
Nogomet: po zadnjem sestanku
V nedeljo brez zamud na tekmah A lige
VICENZA — Nogometne tekme v A ligi se bodo v nedeljo pričele po prvotno predvidenem urniku in ne s 30-minutno zamudo, kot je grozila Italijanska zveza nogometašev (AIC). Vsekakor so pri Zvezi potrdili, da se sindikalna akcija še ni končala. Do sklepa, da tekem iz protesta ne pričnejo z zamudo, so prišli po sestanku med predsednikom AIC Campano, ki ga je spremljal glavni tajnik Maioli, ter predsednikom italijanske nogometne zveze Matarresejem, ki se je pogajanj udeležil skupno z glavnim tajnikom Petruccijem. Prihodnji sestanek bo 17. februarja.
Samo italijanska moštva v polfinalu
VIAREGGIO — V polfinalu mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu bodo igrala samo italijanska moštva, in sicer Torino, Parma, Fiorentina in Parma. Fiorentina je z 1:0 premagala Romo, Milan s 3:0 Genoo, Torino z 9:8 Ciudad Mexico (po streljanju enajstmetrovk, po regularnem času 1:1), Parma pa s 3:2 Duklo iz Prage (prav tako po enajstmetrovkah, regularni del 0:0). Polfinalni tekmi bosta jutri, in sicer Milan - Fiorentina ter Parma - Torino.
Rokomet: prvi poraz Italije
GUIMARES (PORTUGALSKA) - V 5. kolu evropskega rokometnega prvenstva je Italija včeraj izgubila svojo prvo srečanje proti Izraelu (17:18).
Nogomet: italijanski pokal
Sampdoria najbližja polfinalu
Po prvi tekmi četrtine finala za italijanski nogometni pokal je Sampdoria najbližja uvrstitvi v nadaljnje kolo, saj je z dvema goloma prednosti premagala Ascoli. Uspešen je bil tudi In-ter proti Empoliju, a prvak Napoli ni zmagal v Turinu.
Izidi: Sampdoria - Ascoli 4:2 (Vier-chowod v 7', Branca v 19', Destro v 25’, Mancini v 29' in 33', Carillo v 46'); Avellino - Juventus 1:1 (Alessio v 58' in avtogol Tricelle v 76'); Torino - Napoli 1:1 (Comi v 4' in Renica v 9'); Inter - Empoli 2:1 (Serena vi', Incocciati v 30' in avtogol Luccija v 68’).
Najhuje kaznovan Ferri
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi za dve koli izključila Ferrija (Inter), po eno kolo pa bodo počivali Berti (Fiorentina), Boniek (Roma), Centi (Como), Fanna (Inter), Pasciullo (Empoli) in Scifo (Inter). V B ligi ne bodo po eno kolo igrali Doni (Messina), Apolloni (Parma), Firicano (Udinese), Garlini (Atalanta) in Poli (Bologna), za
dve koli pa bo na tribunah rezervni igralec Biagioni (Lazio).
Vse do 10. avgusta letos se ne bo mogel udejstvovati v okviru italijanske nogometne zveze ali zastopati svojega društva v okviru slednje Bruno Toffoli (Triestina).
Najhujšo denarno kazen so v A ligi prisodili Empoliju (14 milijonov lir), v B ligi pa bo moral Sambenedettese odšteti 30 milijonov, Taranto 20, Lazio 18 in Cremonese 7 milijonov lir in pol.
Zvezna prizivna komisija je s svoje strani zavrnila pritožbo Milana, ki je vložil priziv proti prvostopenjski in drugostopenjski razsodbi, ki sta zmago na tekmi s 13. decembra lani dodelili Romi. Na tem srečanju je sicer zmagal Milan z 1:0, vendar je moral zaradi dveh petard vratar Rome Tancredi predčasno v slačilnice.
Nogomet: Sliven v finalu
SOLUN — Z zmago s 3:2 proti grškemu Iraklisu se je bolgarski Sliven uvrstil v finale balkanskega nogometnega pokala.
Nogomet: Koper - Proleter 2:1
KOPER — V prijateljski nogometni tekmi je Koper pred okrog 1.500 gledalci premagal jugoslovanskega drugoligaša Proleterja iz Zrenjanina. Po bledem prvem polčasu so Koprčani v drugem delu v vseh pogledih nadigrali goste in si ob zadetkih Maglice in Finčta pripravili še nekaj priložnosti. Naslednjo prijateljsko tekmo igra Koper v nedeljo, ko se bo v Kopru predstavil letos že tretji jugoslovanski prvoligaš Sarajevo. Tekma se bo pričela ob 15. uri. (J. Kreft)
Mali nogomet: še en naslov v Koper
Koprska malonogometna ekipa Tutti Frutti Sonček je nedavnemu 3. mestu na jugoslovanskem državnem prvenstvu dodala še naslov najboljše ekipe v Sloveniji. V Škofji Loki je namreč na finalnem turnirju republiškega prvenstva v velikem finalu s 3:1 premagala mariborsko ekipo Branik - Talci. (J. K.)
Rokomet: v D ligi nov uspeh krasovcev
Krašovci so zasluženo s 24:20 (4:9) v gosteh premagali tudi nabrežinski Inter in tako ohranili prvo mesto na lestvici. Priznati je treba, da so v napadu zapravili marsikatero priložnost, ki bi jim omogočila izdatnejšo zmago. Še posebno zaskrbljujoča je netočnost pri izvajanju 7-metrovk (od sedmih so jih zastreljali kar pet). Kar so zgrešili v napadu, pa so popravili v obrambi. S požrtvovalnostjo sta se kot vedno izkazala Vojko Sosič in Marko Sardoč, pohvalo pa zasluži tudi Jaro Kozlovič, ki iz tekme v tekmo igra vse bolje. Kras Trimac je nastopil v naslednji postavi: Klinc, M. Milič, A. Milič, Simoneta, Gruden 2, Kozlovič 3, Fabčič, Sosič 10, Grilanc, Sardoč 7, Raseni 2, Weissenegger. (Pjotr)
Košarka: prva moška divizija
Nabrežinci uspešni
SOKOL - SABA	67:60 (34:30)
SOKOL: Rosatti 2 (0:2), Pupis 13, Ušaj 16 (5:9), Velussi 2, Pahor 4 (2:2), Zaharia 11 (3:7), Žbogar 5 (1:3), Klanjšček 12 (3:5), Sedmak 2. TRI TOČKE: Ušaj 3, Klanjšček 1, Pupis 1; PM: 14:28
v prvem prvenstvenem kolu so sokolovci zasluženo zmagali proti tržaški postavi. Naši so uveljavili višinsko premoč pod košema in na trenutke prikazali tudi dobro skupinsko igro v napadu. (A. Pupis)
NARAŠČAJNIKI
FERROVIARIO - KONTOVEL KRONOS 93:100 (48:49)
KONTOVEL: Kralj 12, Briščik 2, Rebula 42, Gregori 29, Pečar 15.
V odloženi tekmi so naši košarkarji z zvrhano mero požrtvovalnosti premagali zelo dobro in ambiciozno ekipo Ferroviaria. Čeprav so Kontovelci nastopili močno oslabljeni, manjkala sta Gulič in Budin, sta se ob standardno odličnem Rebuli izkazala še Pečar in Gregori. (I. Meden)
MINIBASKET - TROFEJA JADRANA
POLET - DON BOSCO	19:86
POLET: Pro 18, Taučer, Peric, Petaros, Senica, Germani, Lakovič 1, Vavpetič, Košuta, Sosič, Ferfolja.
V svoji uvodni tekmi za 2. trofejo Jadrana v minibasketu so poletovci po pričakovanju izgubili proti Don Boscu, ki je eden od favoritov tega turnirja.
Namizni tenis
Branka Batinič se uveljavlja
V počastitev praznika dneva žena so se namiznoteniške igralke Krasa Glob-trade Branka Batinič, Alenka Obad in Tanja Ukmar udeležile že tradicionalnega tekmovanja Coppa Foemina, ki je bilo v soboto in nedeljo v Spoletu.
Najprej je nastopila Alenka Obad v kategoriji mladink in zasedla 3. mesto. Z 2:0 je premagala igralke La Torre (13, 7), Crespi (13, 17) in Callo (9, 7) ter v 4. kolu klonila proti Cristini Semenza (-17, -6). V tekmovanju tretjekategornic jo je v 3. kolu izločila Pennacchinijeva (15, -9, -17), pred tem pa je Obadova premagala mladinki Ariattijevo (18, -18, 16) in Algerije-vo (-18, 11, 3) ter se tako uvrstila v drugo kategorijo, kjer pa ji je žreb določil temperamentno Neapeljčanko z vrha lestvice, Rosario Mauriello, ki jo je premagala (-10, -17).
Tanja Ukmar in Alenka Obad sta nastopili v dvojicah v drugi kategoriji, kjer sta premagali par Bottiglieri-Russo (14, 12) in zgubili proti Negrisoli-Semenza (-13, -13). Tako sta se uvrstili na 3. mesto. Ukmarjeva je posamezno nastopila v drugi kategoriji, kjer jo je v 1. kolu odpravila Apicellova (-14, 15, -12). V absolutni kategoriji se je srečala z Negrisoli-jevo in jo premagala s 3:2, proti Kitajki Guan pa ni osvojila seta (0:3).
Branka Batinič in Tanja Ukmar sta v absolutni kategoriji dvojic osvojili odlični drugo mesto, potem ko ju je v finalu premagal par prvoligaša Quatto Mori Bevilacqua-Guan. Z 2:0 sta pred tem premagali para Di Franco-Stefanova in P. Semenza-Piccoli.
Tudi v absolutni kategoriji posamezno je drugo mesto pripadlo Krasovi igralki Branki Batinič. V finalu je s 3:0 klonila proti Guanovi, z istim rezultatom pa je Batiničeva premagala Pennacchinijevo, Stefanovo in Negrisolijevo. Coppa Foemina je bila dodatna preizkušnja za osvojitev Grand Prix Italije. Z doseženim uspehom je Branka Batinič dokazala svojo premoč in pripomogla k ugledu Krasa Globtrade, kajti podelitvi, ki bo konec maja na državnem prvenstvu, bo prisostvovala vsa namiznoteniška elita. (J. J.)
	E]	a	lil	naši	nogam	etaši v mladinskih ligah -	naši nogometaši,	mladinskih ligah		n
Med naraščajniki
Primorje
presenetilo
V prvenstvu under 18 se nadaljuje pozitivna pot moštev Vivai Busà in Edile Adriatica, ki še naprej gospodarita na lestvici. Oba slovenska predstavnika Vesna in Breg sta tudi tokrat morala poražena z igrišča. Če je bilo lahko predvidevati poraz Brega proti vodilnemu na lestvici, ne moremo istega trditi za moštvo Vesne, ki bi proti povprečnemu S. Vitu moralo pokazati kaj več.
Do velikega presenečenja je prišlo v prvenstvu naraščajnikov, kjer je proseško Primorje premagalo nič manj kot prvega na lestvici. Trener Adamič je zelo posrečeno razporedil svoje na igrišče, tako da jih tehnično zelo dobri Portuale ni mogel nadigrati. Breg pa je moral visoko kloniti proti solidni Muggesani. Dolinski igralci so zaradi mnogih odsotnosti morali zelo okrnjeni na teren, tako da je bil poraz neizbežen.
Prvenstvo najmlajših je še naprej monopol moštev Triestine in Olimpie, ki sta tudi tokrat z veliko lahkoto osvojili obe točki. Tu je še treba omeniti dobro tekmo Bregovih igralcev, ki so s 4:3 klonili bolj izkušenemu moštvu Por-tualeja. (M. Ž.)
UNDER 18
SAN VITO - VESNA	4:2 (1:0)
STRELEC ZA VESNO: Diego Sedmak v 61', avgotol v 83'
VESNA: Saverino, Grgič, Babič, Pis-tifalla, Silvano Sedmak, Kuzma, Marko Sedmak (od 80. min Tavčar), Stefančič, Diego Sedmak, Šuc, Škabar.
Kljub zelo dobremu igralskemu potencialu Vesna že vrsto mesecev ne dosega ugodnih rezultatov. Posamezni igralci so dobri, niso pa zmožni ustva-
riti celote in to zaradi neresnega odnosa. Žal jih tudi neuspehinič ne prizadenejo. San Vito, ki spada med šibkejše enajsterice v tem prvenstvu, jih je tokrat z lahkoto odpravil. Tržačani so povedli že v uvodnih minutah, nato je Vesni uspelo doseči zadetek: Silvano Sedmak je lepo streljal v vrata, odbite žoge se je polastil Diego Sedmak in jo preusmeril v mrežo. Drugi zadetek so Križanom darovali domačini, saj je nasprotni branilec zakrivil avtogol. Nekoliko težav je obema enajstericama delalo blatno igrišče, ki je otežkočalo igro. (A. Kostnapfel)
BREG - VIVAI BUSA',	0:4 (0:1)
BREG: Giorio, Ota, Pitacco, Sancin, Giuressi, P. Tamaro, M. Tamaro, Ker-setič, Turco (Zupin), De Franceschi (Bandi), Diminich, Salvi.
Proti prvouvrščenemu na lestvici so Brežani zasluženo izgubili. Nasprotnik je bil tehnično boljši in razlika v golih bi lahko bila še večja. San Luigi je stalno imel pobudo in je večkrat streljal na vrata, odpor Brežanov pa je trajal le en polčas. (E. Bevk)
OSTALI IZIDI: Montebello - San Marco 2:1, Chiarbola - CGS 3:0, For-titudo - Costalunga 1:0, Supercaffè -Edile 1:4, San Sergio - Muggesana 2:0, Opicina - S. Andrea 2:1.
LESTVICA: Vivai Busà 29, Edile 27, Opicina in San Sergio 22, Muggesana in Chiarbola 18, CGS in Costalunga 17, Montebello 14, Breg in San Vito 13, Supercaffè in S. Andrea 12, San Marco, Vesna in Fortitudo 10.
NARAŠČAJNIKI
VESNA - DOMIO	1:5 (0:3)
STRELEC ZA VESNO: Tence v 75' (11-metrovka)
VESNA: Delise, Saba, Košuta, Ma-horčič, Esposito, Madotto, Tence, Zor-zut, Baselice, Švab, Sedmak.
Kriški naraščajniki tudi tokrat niso nastopili v popolni postavi, saj je bil odsoten Peter Sedmak, ki je skupaj z Maksijem Tencejem steber enajsterice. Tekma je bila prijetna in živahna. Kljub negativnemu rezultatu so Križani igrali zadovoljivo in včasih tudi učinkovito. Nekoliko pomanjkljivi so bili v obrambi, kjer so z banalnimi na-
pakami sami omogočili nasprotniku pot do gola. Vesna je v prvem polčasu ustvarila nekaj lepih priložnosti. Prva se je ponudila Švabu, a nasprotni branilec se je pravočasno znašel, častni gol za plave je dosegel Tence, najboljši mož na igrišču, ki je uspešno izvedel najstrožjo kazen. Križani morajo postati bolj pazljivi v obrambi.
(A. Kostnapfel)
BREG - MUGGESANA	0:7 (0:3)
BREG: Giacobbe, Štefančič, Ota, Crisani, Zupin, Menegon, Rochetti, Grilanc, Inpelizzari, Majevski, Buzzi.
Tudi tokrat so Brežani doživeli visok poraz. O tekmi ni kaj povedati, če ne to, da je bil Breg stalno v obrambi, na vrata je streljal le enkrat. Kljub dobri volji in požrtvovalnosti Brežanom ni uspelo ustaviti nasprotnikov, ki so bili res nezadržni, še posebno na sredini igrišča. Prepričani smo, da se bodo Brežani z resnimi treningi lahko izboljšali, saj jim dobre volje ne manjka. (Buzzi)
PRIMORJE - PORTUALE 1:0 (0:0)
STRELEC: Tomasetig.
PRIMORJE: Blason, Luksa, Škabar, Tence, Prasselli, M. Štoka, Žagar (Gherbassi), P. Štoka, Štolfa (Princival), Trampuž, Tomasetig.
Prosečani so proti vodeči enajsterici pripravili prijetno presenečenje. Tržačanom ni uspelo streljati na Blasonova vrata. Domačini so igrali kar s petimi veznimi igralci in so tako onemogočili gostom, da bi prišli z žogo v kazenski prostor. Že na začetku tekme je Trampuž z zelo močnim strelom s kakih 25 metrov zadel prečko. Nato je na kot Prassellija posegel Mitja Štoka, a je z ugodnega položaja streljal visoko. Kasneje je vratar ubranil močan prosti strel Škabarja. Akcije rdeče-rumenih so bile bolj hitre in učinkovite, čeprav res lepe igre ni bilo videti. V drugem polčasu je odločilni zadetek dosegel Tomasetig z lepim strelom v kazenskem prostoru. Gostje so skušali reagirati, vendar so bili domačini še vedno boljši v napadu. Princival je imel nekaj dobrih priložnosti in je tudi realiziral, a mu je sodnik gol razveljavil, ker se je žoge prej dotaknil z roko. Ugodni priložnosti sta imela še Trampuž in spet Tomasetig. (Š. M.)
OSTALI IZIDI: Giarizzole - Zaule Rabuiese 2:3, Campanelle - San Sergio n. o., Campi Elisi - Olimpia n. o., Fortitudo - Opicina 0:0, San Vito -Montebello 0:3.
LESTVICA: Zaule Rabuiese 29, Portuale 27, Montebello 26, Muggesana 25, San Sergio in Olimpia 22, Giarizzole 21, CGS, Primorje in Do-mio 20, Fortitudo 19, Vesna in Opicina 11, Campi Elisi 9, Breg Best 6, San Vito 4, Campanelle 0.
NAJMLAJŠI
PORTUALE - BREG B	4:3 (2:1)
STRELEC ZA BREG: Vrše (3).
BREG B: Gillifanò, Kalc, Strain, Bandi, Švab, Lavrica, Mondo, Maver, Vrše, Ferluga, Zahar, Poretti, Karis.
Na zelo težkem terenu so neizkušeni Brežani že v začetku povedli, čeprav so domačini ves čas napadali-Nato so igralci Portualeja izenačili jn celo povedli s 4:1, Bregov vratar pa je naposled še ubranil enajstmetrov-ko.Gostje so odtlej napadali in se z lepimi streli Vršeta približali na 4:3. Pohvalo zasluži vratar Giglifanò.
(L. Švab)
OSTALI IZIDI: CGS - Fortitudo 8:1, Olimpia - Esperia 6:0, Don Bosco -San Giovanni 1:6, S. Andrea - Campanelle 1:0, Zaule Rabuiese - Triestina 0:3, Montebello - Giarizzole n. o-
LESTVICA: Olimpia in Triestina 30, Portuale 27, San Giovanni 24, CGS 22, Don Bosco 16, Breg Best 15, Campanelle in S. Andrea 14, Montebello in Primorje 12, Giarizzole W Fortitudo 8, Zaule Rabuiese 5, Esperia 0.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija italijanske de želne nogometne zveze je v 1. amaterski ligi za eno kolo izključila VValterja Husuja (Primorje), v 2. AL prav tako za eno kolo Silvana Sedmaka, a za u Fabia Candottija in Fulvia Pichiernja (vsi Vesna), pokrajinska komisija pa J za dve koli izključila Kristiana Ca anija (Primorec), za eno Karla Fet,I01{, in Adriana Lavrenčiča (oba Mladostj.
Lokostrelstvo: jutri in pojutrišnjem v Reggio Emilii
Nastopajo tudi naši
Tokrat dobra igra... brez točk
Jutri in pojutrišnjem bo v Reggio Emilii državno dvoransko prvenstvo v lokostrelstvu, na katerem bo nastopilo približno 150 tekmovalcev. Med nastopajočimi bo tudi štiričlansko slovensko zastopstvo briškega društva Naš prapor Sirion. Gre za Vesno in Borisa Lutmana, Denisa Benso in Simona Levpuščka. Možnost nastopa med državno elito so si mladi slovenski lokostrelci zagotovili po uspešnih nastopih na raznih tekmovanjih v treh Be-nečijah. Najboljših deset (za ženske samo 5) iz vsake kategorije pa so si zagotovili mesto na državnem finalu.
Naši predstavniki bodo nastopili v dveh različnih skupinah. Vesna Lutman ima velike možnosti, da si zagotovi državni naslov. Med začetnicami je namreč doslej najboljša v državi in vodi na posebni kakovostni lestvici. Izhodišče za sodelovanje na tem finalu pa si je zagotovila na tekmah v leggio Emilii in Krminu. Vesnin brat Boris (nastopil bo kot posameznik in v ekipi dečkov) pa je trenutno na 4. . mestu državne lestvice. Za končni uspeh Borisa Lutmana bo torej odvisno,
kako bo streljal na dvodnevnem prvenstvu in kako se bodo izkazali njegovi neposredni nasprotniki. Dobre možnosti za osvojitev ene od treh medalj ima tudi ekipa dečkov (ob Borisu Lutmanu sta še Denis Bensa in Simon Levpušček), ki je državni naslov osvojila na odprtem tekmovanju v Rimu. V tem času pa je prišlo do spremembe v ekipi, tako da je Levpušček zamenjal Ivana Zottija.
Naj ob tem velja povedati, da je na lanskem državnem dvoranskem prvenstvu Vesna Lutman zasedla 2. mesto med začetnicami, brat Boris pa je bil 7. med dečki. Tudi letošnja preizkušnja se bo odvijala v dveh dneh. V soboto bodo tekmovali na razdalji 25 metrov, naslednjega dne pa bodo tarče postavljene bliže in sicer na 13 metrov.
Na državno prvenstvo odpotujejo še nekateri boljši lokostrelci iz naše dežele. Na žalost pa med njimi ni Zarji-ne predstavnice Tamare Ražem, ki je le za nekaj točk izostala iz peterke najboljših v državi.
Tudi drugi letošnji deželni drugoli-gaški ženski odbojkarski obračun med Farcom Meblom in Randi Sangiorgino se je končal z zmago ekipe iz San Giorgia di Nogara. Vsekakor pa so se morale gostiteljice tokrat pošteno namučiti, preden so strle odpor slovenskih odbojkaric, ki so tokrat zaigrale veliko bolje kot v telovadnici šole Su-lich v Trstu. Prva tekma se je končala s 3:0 v točkah 45:17, drugi pa s 3:1 in 57:38.
Srečanje je bilo v prvih dveh nizih in še posebej v končnici tretjega na visoki kakovostni ravni in priča smo bili res lepi odbojki, kakšno le poredkoma gledamo na naših igriščih. Potem, ko so domačinke povedle s 6:2, in je kazalo, da se bo ponovil klavrn nastop iz Trsta, so gostinje zaigrale ob dobrem sprejemu ter odličnem serviranju (brez napake) ter učinkovitim protinapadu kot redkokdaj v letošnjem prvenstvu, prevzele vajeti igre v roke in prešle v vodstvo vse do 11:9. Žal vse tisto, kar je bilo dotlej priiga-rano z veliko muko, je bilo v končnici niza zlahka zapravljeno, saj je Sangiorgina pospravila še potrebnih 6 točk in s tem tudi niz. V drugem nizu je Farco Meblo povedel s 4:0 ter nasprotnicam dovolil, da so stanje izenačile, toda premoč naših odbojkaric je bila več kot očitna, saj je bil kmalu potem delni izid 13:7. Izenačenje v setih gostiteljic ni iztirilo, kvečjemu še dodatno motiviralo, da so po izena-
čenem začetku 2:2 povedle najprej s 6:2 ter kmalu potem z 9:3 in celo 13:3. Pet zgrešenih servisov v začetku niza najbolj priča, da so se pričeli pojavljati pri igralkah Farca Mebla prvi znaki utrujenosti.
Ob tem kronološkem pregledu letošnjega 13. prvenstvenega nastopa Farca Mebla je na dlani nekaj naslednjih ugotovitev. Glede na poškodbe in zmanjšan volumen treninga je Farco Meblo sposoben igrati zelo dobro - s prav nič slabšo igro kot v preteklih prvenstvih, ko je bil občutno uspešnejši - le 2-3 sete. Denimo s CUS iz Padove, Adamoli-jem iz Mantove in v soboto s Sangiorgino. Z utrujenostjo učinek pri sami igri pade in porazi so žal neizbežni. V soboto so domačinke napravile v vseh 4 setih 11 napak, v nizih tako razvrščene (4, 6, 0, 1), kar je 21 odstotkov. Naša produktivnost je bila taka: 5 točk neposredno s servisom, prav tako 5 z blokom ter 17 protinapadom. Na rovaš naših napak je Sangiorgina iztržila 22 točk ali 31 odstotkov. Pri serviranju ni bilo skoraj bistvenih razlik - naše igralke so 101-krat servirale ter napravile 11 napak, nasprotnice 94-kratr ter 10 napak. Kljub temu, da naš prvi igralni udarec ni bil tako učinkovit, so imele Savonittova in tovarišice precej več težav s sprejemom. Glede sobotnega nastopa pa moramo pohvaliti Nevo Grgič, ki je največkrat servirala (23) brez napake, odličen doprinos Kraljeve pri sprejemu servisa (26—krat s tremi napakami) ter Nacinovijeve in Žerjalove, ki sta dosegli 11 oziroma 10 točk. Vse to pa žal ni zadostovalo za povoljnejši izid in osvojitev točk, ki so vse bolj potrebne.

II
■I.
trener zvcmko brožič o valovih tekmah
Odslej odločilna srečanja
Tudi zadnji poraz, ki smo ga pred domačim občinstvom utrpeli proti Ma-niagu, je zaslužen. Sobotni nasprotniki so bili namreč boljši od nas in to v vseh prvinah igre, tako da se jim nismo morali enakovredno zoperstaviti. Gostje iz Mahiaga so se tokrat izkazali predvsem zaradi izredno močnega napada, proti kateremu smo bili nemočni. S tem pa se je zaključila serija treh nastopov proti vodilnim ekipam prvenstva, to je proti postavam, ki se potegujejo za sam prestop v B-l ligo. Stvarno gledano, za nas bi bil že uspeh, če bi zmagali eno od treh srečanj. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so vse tri ekipe bile izredno zbrane in proti srednje močnemu nasprotniku, kot je lahko Val, si niso Privoščile spodrsljaja, ki bi jih ob končnem obračunu lahko drago stal.
O naši ekipi lahko rečem, da je igrala poprečno srečanje z dobrimi in slabimi potezami. Povedati je še treba, da smo v prvih dveh setih nastopili brez Allescha, ki ima poškodbo na roki. Tudi z njegovim stoodstotnim doprinosom bi težko dosegli kaj več, zato sem ga raje pustil na topi, tako da bo nared za srečanja, ki so pred nami.
Tri zaporedni porazi so nam potrdili, da se je treba z vso močjo zavedati, da vprašanje izpada ni še mimo. Ravno nasprotno. Trenutno namreč vodimo pred skupino ekip, ki so neposredno vpletene v ta boj in je zato pomembno, da ne zapravimo prednosti, ki smo si jo zagotovili v prvem delu prvenstva. Sicer odločitve bodo padale že v naslednjih srečanjih, ko bomo igrali proti nam enakim nasprotnikom. Od izida teh srečanj je odvisno, kakšna bo naša bodočnost, Možnosti so trojne. Prva je najboljša in pomeni dosego 5. mesta, kar bi nas popeljalo k dodatnim srečanjem za napredovanje v B-2 ligo. V drugem primeru si zagotovimo obstanek v ligi. V najslabšem primeru pa se zna celo zgoditi, da bomo izpadli iz lige. Kar sem doslej videl, menim, da je druga možnost najverjetnejša. Važno pa je, da v naslednjih 4. kolih zberemo vsaj 4 točke.
Že v soboto bomo igrali v Čedadu proti ekipi, ki je na predzadnjem mestu s 4 točkami. Čeprav se zavedam pomembnosti srečanja, sem tudi prepričan, da imamo možnosti za zmago. S tem bi si igralci, po treh zaporednih porazih, zagotovili več samozavesti, ob tem pa bi to bil prvi par točk, ki nam služita za obstanek. Po sobotnem nastopu bomo igrali doma s postavo iz Motte di Livenza. Ekipa je trenutno v delni krizi in nekatere igralce pestijo poškodbe. V tretjem srečanju bomo ponovno igrali doma proti zadnjeuvrščenemu Interju 1904. Na tem srečanju mora biti zmaga gotova.
Borbeno na derbiju Zarja - Kras
Slovenski derbi je za naše nogometaše vedno nekaj posebnega. Tako je bilo tudi v nedeljo v Bazovici, kjer sta se srečali domača Zarja in Kras. Po hudem boju so z zadetkom v zadnjih minutah slavili domačini. Na sliki vidimo »oster boj« med zarjanom Damjanom Fondo (v belem dresu) in krasovcem Robertom Vidalijem. Fanigliuolo opazuje boj in če bo treba, bo tovarišu
nriclrn/iil n n nnmn/i
Dijaško prvenstvo: ženska odbojka
Slomšek zopet prvak
Tokrat vrsta neugodnih razpletov
Ženski odbojkarski turnir v okviru Dijaškega prvenstva za višje srednje sole je na Tržaškem tudi letos minil v znamenju absolutne premoči slovenskih zavodov. Končni vrstni red bojev v tržaški športni palači je bil enak lanskemu. Zmagale so dijakinje učiteljišča Slomšek, druge so bile »trgovke« Zoisa, tretje licejke Prešerna, na četrtem mestu pa so se v finalu plasirale licejke italijanske šole Galilei.
Zmaga Slomška je prišla letos nekoliko nenapovedana, saj je tokrat za fa-yorita veljal Zois, ki je uvrščal večje število klubskih igralk, medtem ko so za učiteljišče nastopile tudi nekatere zdaj neaktivne odbojkarice. Finale za 1' mesto med tema našima šolama se je končal pri izidu 2:1 za Slomška (15:6, 10:15, 15:10). Najboljša na igrišču Je bila učiteljiščnica Lajris Žerjal, a lepo se je izkazala tudi podajačica Barbara Morpurgo. Trgovke so morda nekoliko podcenjevale nasprotnika, Predvsem slabo pa so igrale v obram-
. V srečanju za 3. mesto je Prešeren lzgubil uvodni niz, a nato je kljub ne ravno prepričljivi igri le ugnal svojega nasprotnika z 2:1 (14:16, 15:6, 15:10).
Treba pa je povedati, da so igrale za Prešerna v glavnem predstavnice nižjih razredov, ki bodo še vrsto let nastopale v tem tekmovanju, a isto velja tudi za njihove nasprotnice Galileija.
Naše ekipe so se v finale uvrstile kot zmagovalke kvalifikacijskih skupin. Skupno se je turnirja udeležilo 16 šol, od slovenskih je bil prisoten tudi strokovni zavod Stefan.
V finalu so naše šesterke nastopile bolj ali manj okrnjene, sploh pa je bil ton turnirja letos nekoliko nižji kot v prejšnjih izvedbah.
Slomška čaka zdaj naslednja faz^ tekmovanja. Kot znano, so se lani dijakinje našega učiteljišča prebile celo do meddeželnega finala.
Postave
SLOMŠEK: Bandi, Centazzo, Fabri-zi, Morpurgo, Neubauer^ Žerjal.
ŽIGA ZOIS: Ciocchi, Škerk, Masten, Visentin, Superina, Drnovšček, Križ-mančič, Milkovič, Sosič.
PREŠEREN: Lupine, Vidali, Masten, Vitez, Brazzani, Fučka, Grbec, Del Piero, Miot, Jogan, Križmančič, Skerk.
Prihodnji teden bo na vrsti tudi finale med moškimi.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V zadnjem kolu tega prvenstva sta oba naša predstavnika potegnila krajši konec. Medtem ko Olympio še naprej pesti kriza in deli zadnje mesto na lestvici z Mosso, je Naš prapor izgubil komaj po 5 setih igre. Na vrhu lestvice še vedno vodita Capriva in Intrepida, ki sta doslej nepremagani.
IZIDI 5. KOLA: Grado - Mossa 3:2, Olympia - Capriva 1:3, Corridoni -Fincantieri 0:3, Naš prapor - Tomana 2:3, Intrepida - Adi Ronchi 3:0, San Luigi - Caldini 2:3. Odigrali so tudi dve zaostali srečanji: Intrepida - Mossa 3:0, Grado - Capriva 1:3.
LESTVICA: Capriva in Intrepida 10, Caldini 8, Corridoni, San Luigi in Tor-riana 6, Naš prapor, Fincantieri in Grado 4, Adi Ronchi 2, Olympia in Mossa 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Tudi v zadnjem kolu je goriška Olympia ostala praznih rok, tako da jo je postava San Luigija, brez velikih težav, premagala s prepričljivim 3:0. Za presenečenje pa je poskrbela zadnjeu-
vrščena Capriva, ki je premagala vodilno postavo iz Krmina.
IZIDI 5. KOLA: Lucinico - Azzurra 3:2, San Luigi - Olympia 3:0, Capriva -Cormons 3:0.
LESTVICA: San Luigi 8, Cormons in Lucinico 6, Azzurra 4, Capriva in Olympia 2.
UNDER 16 MOŠKI
Derbi 11. kola je bil v Štandrežu, kjer sta se srečali šesterki Vala in San Luigija. Obe ekipi sta potrebovali točki, saj bi z le-temi Val utrdil 3. mesto, San Luigi pa bi na vrhu lestvice dohitel Sočo. Potek na igrišču je potrdil premoč San Luigija, ki je dobro izkoristil počitek Sovodenjcev in jih dohitel na vrhu lestvice.
IZIDI 11. KOLA: Grado - Cormons 1:3, OK Val - San Luigi 1:3, Turiacco -Torriana 0:3, počivala je Soča.
LESTVICA: Soča in San Luigi 18, Val in Farra 10, Turriaco in Cormons 4, Grado 2.
UNDER 16 ŽENSKE
Nadaljuje se zmagovita pot Krmin-čank, ki v tej konkurenci nimajo sebi enakega nasprotnika. Predstavnice Agoresta so v Vilešah izgubile zlata vredni točki.
IZIDI 14. KOLA: Villacher Bier -Morarese 3:0, Lib. Gorica - Corridoni 2:3, Sagrado - Cormons 1:3, San Luigi -Torriana 3:2, Viilesse - Agorest 3:0, Grado - Farra 0:3.
LESTVICA: Cormons 28, Villacher Bier 24, Agorest 20, Farra 18, Lib. Gorica in Villesse 16, Šan Luigi 12, Corridoni, Morarese, Sagrado in Torriana 8, Grado 0. Villacher Bier in Sagrado imata tekmo manj.
UNDER 15 ŽENSKE
V odločilnem srečanju med vodečima je Fincantieri premagal odbojkarice Soče.
IZIDI 5. KOLA: Mossa - Fossalon 2:0, Ronchi - Azzurra 2:1, Fincantieri -Soča 2:0.
LESTVICA: Fincantieri 10, Soča 8, Adi Ronchi in Mossa 6, Lucinico, Pie-ris in Azzurra 2. Pieris in Lucinico imata tekmo manj.
Odbojka: under 16
Lahka zmaga Brega
Breg - Dllac 3:0	(15:5, 15:7, 15:5)
BREG: T. in N. Canziani, Žerjal, vetlič, Giorgi, Kralj, Gaburro, Glavi-a'leganti, Pertot, Sancin Brežanke so gladko premagale znat-0j.šibkejšo ekipo, kljub temu pa so igro 2 ^riš^a nezadovoljne s svojo
J*** so namreč brez volje, saj so sv V prvik minutah tekme občutile 2 ?i° Premoč. Vseeno bi lahko poka-kn 6 "ekaj vet- Nasprotnice pa bi lah-t” «Koristile šibko igro naših, ki je nin at.?e9ala daleč pod najnižjo stop-Pričakovanja. (N. C.)
^■‘vano Olenik rePrezentanci 3. AL
taš^urai ie bil mladi Brego tanen V!ano °lenik sklican ^
D?M,Sah' VO<“:
konjske dirke
mrnmmsmm
V	Pisi (galop) je težko napovedati favorita. Mi poskusimo s Tarquini-om, saj je v precejšnji formi. V sk. 2 se nam zdi Pacini Bel zelo soliden.
Na drugi tekmi galopa v Pisi lahko poskusimo bazo s sk. 2, ki ima v Balnortu najboljšega konja. V sk. 1 se bo izkazal Duello al Sole, seveda če bo teren težak. V sk. x pa je Amedeo Giordano vse Jjoljši.
V	Tarantu bo dirka zelo zanimiva, saj je mnogo prav dobrih konjev, ki se bodo borili za najboljša mesta. Mi poskusimo s sk. X, saj je Elix Nad pred kratkim osvojil podobno shemo. V sk. 2 nam ugaja Fran Ci, saj je zelo regularen.
Na drugi dirki v Tarantu lahko poskusimo bazo z Elverumom (sk. 1). V sk. X pa nam ugaja Carde. V sk. 2 moramo paziti na Magara.
V	Turinu nastopa v sk. 2 odlični Distributore. V sk. X nam ugaja Fa-bella Pegaso. V sk. 1 bi se moral Elan d'Assia potegovati za zmago.
V Trstu bo dirka, kot vedno, zelo zanimiva. Cantore v sk. 1 je v dobri formi.
Dirka tris
Naši favoriti: Argento Vivo (5), Ettore Mas (17), Domenicoz (12). Dodatek za sistemiste: My B (23), Gunhga (24), Debos (2).
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2 X 2
X 1 X
2 1 1
X 2 2 1 X 2
1
X 2
Iztok Rapotec
Ascoli - Milan	2
Cesena - Pescara	1	x
Fiorentina - Empoli	1
Inter - Torino	1	X
Juventus - Verona	1X2
Napoli - Avellino	1
Pisa - Roma	X	2
Sampdoria - Como	1
Catanzaro - Triestina	1	X
Lazio - Messina	X
Modena - Cremonese	1
Piacenza - Bari	X
Udinese - Bologna	1X2
Iztok Rapotec (letnik 1975) obiskuje 2. razred dolinske srednje šole »S. Gregorčič«, sicer pa se že četrto leto bavi z nogometom pri športnem društvu Breg. Začel je namreč pri mlajših cicibanih, takoj prestopil k cicibanom, kjer je igral dve prvenstvi, sedaj pa brani Bregove barve pri začetnikih. Ekipa je trenutno v zlati sredini lestvice. Iztok Rapotec igra v vlogi vratarja, njegov vzornik pa je vratar italijanske državne reprezentance Walter Zenga. Prejšnji teden je Ace Mermolja zadel 8 izidov.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000 - din.	*
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
12. februarja 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanska zveza časopisnih založnikov FIEG
Po razburljivi reportaži varšavskega tednika Stolica
V Italiji in na Poljskem ostre polemike o pokolih italijanskih vojakov v Deblinu

«m,
Nagrobni spomenik v nekdanjem vojaškem taborišču (AP)
VARŠAVA — Od oktobra 1943 do februarja 1944 so nacisti zaprli v vojaško taborišče »Stalag 307« pri Deblinu približno deset tisoč italijanskih vojakov, dobršen del katerih se ni vrnil nikoli domov. Poljski tednik Stolica je pred kratkim napisal, da so Nemci pred umikom pobili vse jetnike, nekatere od teh na zelo brutalen način. Pričevanja domačinov, ki jih je objavil časopis, potrjujejo te novice in dodajajo, da so Nemci več sto Italijanov kar žive zakopali v posebne tunele, ki so jih zgradili jetniki sami. Ista usoda je pozneje doletela tudi večjo skupino sovjetskih oficirjev, ki so jih Nemci zajeli v bitki za Varšavo. Od tukaj tudi odkritje zelo velikih skupnih grobišč v bližini Deblina, ki se nahaja približno sto kilometrov severovzhodno od poljskega glavnega mesta.
Pisanje varšavskega tednika je potrdila mednarodna komisija, ki raziskuje nacistične zločine, v nekaterih publikacijah in seznamih, ki so izšli od leta 1979 dalje. Komisija dvomi le o točnem številu ubitih italijanskih vojakov, tudi zato, ker baje ne razpolaga z uradnimi podatki o taborišču v Deblinu, ki so ga morali Nemci na hitro zapustiti ob veliki sovjetski ofenzivi februarja leta 1944.
Italijansko zunanje ministrstvo je medtem včeraj potrdilo, da je minister Andreotti stopil neposredno v stik z veleposlanikom in mu poveril nalogo, da vzpiostavi vse potrebne stike s pristojnimi poljskimi oblastmi. Za zadevo se zanima tudi obrambno ministrstvo, ki razpolaga s točnim seznamom vojakov, ki so bili zaprti v Deblinu. Zvedelo se je, da je podatke tedniku Stolica posredovalo neko deblinsko kulturno združenje, ki se ukvarja z raziskovanjem_ krajevne zgodovine in krajevnih znamenitosti. Časopis objavlja tudi imena in naslove prič in nekaterih očividcev, ki so neposredno prisostvovali pokolom.
Pisanje poljskega tednika je seveda sprožilo precej ostre polemike na Poljskem in v Italiji. Mnogi se namreč zaskrbljeno sprašujejo, zakaj tako velike zamude pri objavi teh podatkov ter pri obravnavi teh pokolov. Na zatožni klopi je predvsem varšavska vlada, ki je po mnenju nekaterih očividcev, že pred nekaj leti točno vedela, kaj se je vse dogajalo v deblinskem vojaškem taborišču, kjer so bili poleg italijanskih zaprti tudi sovjetski vojaki. Preseneča pa tudi dolgoletni molk italijanskih oblasti, posebno obrambnega ministrstva, katerega arhivi gotovo razpolagajo z vsaj delnimi podatki o tragični usodi več tisoč italijanskih vojakov na vzhodni fronti.
Krvav obračun upravnih volitev v Bangladešu
NEW DELHI — Po vesteh, ki prihajajo iz Bangladeša, naj bi pri volitvah v krajevne upravne organe bilo na destine mrtvih in na tisoče ranjenih. V vrstah . opozicijskih strank namreč trdijo, da je v krvavih spopadih v številnih mestih umrlo najmanj sto ljudi, kar 6 tisoč pa naj bi jih bilo ranjenih. Uradni krogi v Daki pa poročajo o 68 mrtvih.
Privrženci različnih političnih strank so se spopadli z noži, strelnim orožjem, ponekod pa tudi z bombami. Na več kot sto volilnih mestih so volitve prekinili, nekatere volilne sedeže pa so nasprotniki režima zažgali in ugrabili tudi številne funkcionarje. Vsi se bojijo, da so ti incidenti le uvod v mnogo večje spopade ob vsedržavnih volitvah, ki so predvidene za začetek marca.
Opozicijske stranke so volitve bojkotirale, poleg tega pa že od novembra lani vodijo ostro politično kampanjo proti predsedniku Bangladeša Huseinu Mohamadu Eršadu, ki je konec novembra zato proglasil izredno stanje, v začetku decembra pa tudi razpustil bangladeško državno skupščino.
Zdravstveni sektor na robu nevarne paralize
nosti in v javnih občilih, uvedelo sodno preiskavo.
Na zatožni klopi je predvsem vodilno osebje KZE, ki mu mnogi očitajo, da je strokovno in poklicno gledano na nizki ravni. Funkcionarji zdravstvenih enot (v celi Italiji jih je približno 12 tisoč) so sedaj ostro nastopili in izdali dokument, v katerem polemično odgovarjajo na kritike ter na namige o njihovi domnevni vpletenosti v razne škandale, ki pretresajo javni zdravstveni sektor. Funkcionarjem in vodilnim kadrom, piše v dokumentu, je treba dati možnost in nuditi pogoje, da se strokovno in profesionalno usposobijo. Treba je tudi čimprej ubrati pot nove in specifične delovne pogodbe, pravijo funkcionarji, ki že grozijo s sindikalnimi akcijami in s protestno stavkovno akcijo.
MILAN — Italijanski zdravstveni sistem je na robu popolne paralize. Škandali se vrstijo kot na tekočem traku, kar meče v slabo luč posebno Krajevne zdravstvene enote in tudi deželna odborništva za zdravstvo, ki nadzorujejo delovanje teh teles. Zadnji večji škandal je pred kratkem izbruhnil v Lombardiji, kjer je prišlo do hudih netočnosti in do prekrškov pri izpopolnjevanju seznamov zdravstvenih upravičencev. Kot sta potrdila deželna svetovalca Veltri (Neodvisna levica) in Molinari (Proletarska demokracija) naj bi ta škandal stal deželno upravo približno 18 milijard lir. Deželni odbornik za zdravstvo je sicer demantiral te njune trditve, milansko sodstvo pa je vseeno o tej aferi, ki je močno odjeknila v jav-
V Turinu še vedno brez imena morilec študentke, ki se je uprla posilstvu
Giorgia Padoan	(Telefoto AP)
TURIN - Tako kot pred nedavnim v Milanu je tudi v Turinu umrlo dekle, ker se je menda uprlo moškemu, ki jo je hotel posiliti. Giorgia Pado-van, 21-letna študentka, ki je obiskovala drugo leto univerze, je umrla v torek. Njeno truplo je našla mati, ko se je vrnila iz službe.Dekle je ležalo na tleh. Na sebi je imela pižamo, v stanovanju v Ul. Gottardo 207 pa je zaudarjalo po plinu, saj si je Giorgin morilec domišljal, da bi lahko umor prodal za samomor.
Preiskovalci so se tako znašli pred umorom, v katerem je predmet poželenja postal žrtev. Giorgio je nekdo, najbrž nenamerno zadušil (morda z verižico alrž vrvico), ta nekdo pa je po mnenju preiskovalcev mlad in visok meter in osemdeset. Možakar je tudi neroden, saj je pustil svoje stopinje vsepovsod, tako da so že dodobra analizirali podplate njegovih čevljev.
Najbrž je bil Giorgin dober prijatelj, ali vsaj znanec, saj ga je dekle sprejelo v stanovanje in mu ponudilo kavo. Prav kava, ki se je med suvanjem polila, je pomazala' morilcu čevlje in bo najbrž pomagala preiskovalcem, da mu pridejo na sled.
Giorgin morilec je zaenkrat še brez imena, čeprav so preiskovalci zaslišali malodane vse prijatelje dekleta, njeni starši pa trdijo, da je bila Giorgia izredno boječa in je odpirala vrata stanovanja, v katerem je živela z mamo, samo takrat, ko je obiskovalce poznala. Še oče se ji je moral telefonsko javiti, predno jo je obiskal.
Njen pogreb bo danes. O Giorgii, ki je obležala v pižami, pa nam bo v spominu menda ostalo prav to, kar ne bi hoteli: da je tudi ona umrla, ker se je uprla fizičnemu nasilju, ker ni dopustila, da bi kdo odločal namesto nje.
Francoska policija lovi nevarnega morilca
PARIZ Francoska policija v teh dneh lovi nevarnega psihopata, francosko sodstvo pa je zanj izdalo tudi mednarodni zaporni nalog. Preganjani je 25-letni Italijan Roberto Zucco, ki je leta 1986 pobegnil iz psihiatrične bolnišnice v Reggio Emilii, kjer je bil kot shizofrenik zaprt potem, ko je aprila 1981 v Mestrah ribil svojega očeta in mater.
Na Zuccovo sled so francoski preiskovalci prišli 28. januarja, ko je mladi psihopat v nekem baru v Toulonu ubil enega policijskega inšpektorja, drugega pa ranil. Storilec je pobegnil v Svico, kjer so v zadnjih dneh januarja zabeležili serijo napadov in posilstev, ki jih tudi pripisujejo Zuccu. Po zadnjem zločinu v Toulonu pa so preiskovalci v Franciji prepričani, da je Roberto Zucco zakrivil tudi vrsto umorov, do katerih je prišlo v zadnjih dveh letih v francoskih Alpah.
Po umoru policijskega inšpektorja je policija v vseh časopisih objavila tudi fotografijo storilca, kar jih je pripeljalo na sled Roberta Zucca. Trije francoski policisti so informacije iskali tudi v Benetkah, odpravili pa so se tudi v psihiatrično bolnišnico v Reggio Emilio. Toda za Robertom Zucconi so izginile vse sledi, znani so le njegovi prstni odtisi, na podlagi katerih so ga tudi identificirali.
Nova protestna shoda v Montaltu di Castro
MONTALTO Dl CASTRO Položaj v Montaltu di Castro postaja vse bolj zapleten. Včeraj je približno sto oseb preprečilo vsem tri tisoč delavcem, ki so tu zaposleni, vhod na gradbišče jedrske elektrarne. Protestno manifestacijo je organiziral koordinacijski odbor protijedrskih skupin Lacija ter Maremme, ki vztrajno zahteva dokončno ustavitev gradbenih del jedrske elektrarne v Montaltu di Castro in da bi ponovno preučili možnost, da bi na istem mestu zgradili elektrarno na metan.
Včerajšnje protestne manifestacije so se udeležili predstavniki DP, zelenih, Lotte continue ter Autonomie operaie. Manifestacijo so sklicali tudi zato, ker je bil za danes napovedan sestanek vlade, ki naj bi dokončno odločil o usodi gradnje jedrske elektrarne. Predstavnik DP Tannino je med svojim posegom dejal, da je treba v najkrajšem času pripravili celotni državni energetski načrt, sicer bo vprašanje o nadaljevanju gradnje jedrske elektrarne ostalo dokončno nerešeno.
Nič manj vroče ni bilo v Montalto Marini ter v Poesci, kjer so se zbrali vsi delavci gradbišča jedrske elektrarne. Nekateri so tudi glasno protestirali, češ da se nihče ne briga za njihove težke delovne razmere. Danes namreč zapade odlok, ki zagotavlja vsem trenutno nezaposlenim delavcem stoodstotno plačo.
Iz Sovjetske zveze pa prihaja vest, da je nobelovec Andrej Saharov v nekem intervjuju dejal, da so jedrske elektrarne neobhodno potrebne. Dodal je tudi, da bi te postale odločno bolj varne, če bi jih začeli graditi pod zemljo.
Spieglov telegram o Waldheimu ponaredek
DUNAJ Kurt Waldheim nima nobenega namena, da bi odstopil s položaja avstrijskega predsednika. To je potrdil sam Waldheim ob koncu pogovora z jordanskim kraljem Huseinom, ki se v teh dneh mudi na obisku na Dunaju. Waldheim je dejal, da ne vidi nobenega razloga, da bi svoje mesto na čelu Avstrije prepustil nekomu drugemu, potem ko je mednarodna komisija zgodovinarjev objavila poročilo o njegovi nacistični preteklosti.
»Zadeva Waldheim« pa postaja vedno bolj zapletena tudi v Jugoslaviji. V jugoslovanskem in svetovnem tisku so se namreč razvnele številne razprave o izvirnosti brzojavke, katere kopijo je pred dobrim tednom objavil nemški tednik Der Spiegel. Vsebina telegrama naj bi namreč jasno dokazovala Waldheimovo vpletenost v zločine proti civilnemu prebivalstvu v Jugoslaviji.
Teh nejasnosti pa naj bi bilo sedaj kmalu konec. Skupina jugoslovanskih zgodovinarjev in arhivarjev je ugotovila, da telegram ni izviren in da gre po vsej verjetnosti za ponaredek, v skladu s tem stališčem pa je beograjski javni tožilec vložil zahtevek za kazenski postopek proti ponarejevalcem.
Na sliki: avstrijski predsednik Kurt Waldheim skupaj z jordanskim kraljem Huseinom na dunajskem letališču.
Povodenj v Braziliji

Deklici na sliki je uspelo rešiti svojega psička, manj sreče pa je imelo nekaj tisočev prebivalcev Ria de Janeira in bližnjih mest, kjer je šestdnevno deževje povzročilo katastrofalne povodnji. Po zadnjih podatkih so poplave terjale 178 mrtvih, brezdomcev pa je že več kot osem tisoč. Deževje pesti tudi evropsko —,J_"	sko
de je povzročilo v Franciji in v V umrlo deset oseb
eliki Britaniji, kjer j«
(Telefoto AP)