C
-


saHcaMt



Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
4>
Glas Naroda
List Slovenskih delavce^ v otmeriki.


The'first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.

VKLXFOK PIBARNE: 127» UOTOS.
Entered a* Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 &SOTO&
NO. 131. ŠTEV. 131.
NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 5, 1907. — V SREDO, 5. ROŽNIKA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XT,
tz delavski«] krogov. Oklahoma kljubuje j Afera Haywood.

Raznoteri štrajki. poveljem sodišč. Velikanska zarota.
ITALIJANSKI ŠTRAJKARJI OB DOLŽENI, DA SO POŠKODOVALI ŽELEZNICO.
Konec
štrijka obrepnih delavcev v Halifaxu. N. S.
DJNAMIT V S AN FRANCISCU.
Hartford. Conn., 5. junija. Pri postaji Wilson, tri milje južno od tukaj, so italijanski štrajkujoči železniški delavei skušali razdejati nek tovorni vlak s tem, <la so zaprli neko izogiab-lLšče. Lokomotiva in več vagonov je skočilo raz tir.
Halifax, N. S., 5. junija. Štrajk tukajšnjih obrežnih delavcev je končan. Dve parniški družbi so delavcem povišali plačo na 25 centov na uro.
Boston. Mass., 5. junija. Tobačne delavke sedmih tukajšnjih tovarn so pričele širajkati. Delavke žele dobiti povišanje plače za 5%.
Providence, R. I., 5. junija. Več sto kleparjev je pričelo štrgjkati in zahtevajo, da se jim poviša plača za 50 centov na dan. Dosedaj so dobivali ]M) $3.50 na dan. Manjša podjetja so že privolila v njihove zahtev«.
San Francisco, Cal., 5. junija. Na McAllister ulici se je pod prvim vosom ulične železnice razletel dina-aut. Voz je skočil raz tir. Ranjen ni bil nihče.	>
KONEC ŠTRAJKA FRANCOSKIH MORNARJEV.
Strajkarji so pričeli zopet s delom.
Pariz, 4. junija. Štrajk francoskih mornarjev, vsled kterega je pomorski pnMuet v vseh francoskih lukah popolnoma počival, je sedaj končan in ^tiajkarji prično že danes z delom. Da je štrajk tako nepričakovano hitro končal, pripisati je zaslugi fran-<w»>kili paelanoev iz primorskih okrajev, kteri so štrajkarjem pojasnili, da vole d štrajka francoska industrija mnogo trpi in da vsled tega ne morejo pričakovati pri ljudstvu sočostva. VI oda .je razun tega štrajkarjem obljubila, <Lj l*>de v njihove zahteve glede povečanja pokojnine po možnosti privolila.
Vojvoda Manchesterski postal — delavec.
Detroit, Micih.. 5. junija. Milijonar Eiugene Zimmerman iz Cincinnati, Ohio, ki je tast vojvode Manchester-^ketra, naznanja, da bede vojvoda svojo kronico za nekaj časa odložil in pričel delati v delavniei tukajšnje železnice, in sicer v oddelku za mehanike. Na dan bode dobival po $4, kakor drugi delavci.
Štirideset let j etičen.
Chicago, 111., 4. junija. Tukaj je umrl dr. Marvin Chopin v starosti 86 let, kteremu sta £e pred 40 leti dva zdravnika zatrdila, da je tako jetičen, 'dta ne sme več upati, da bi še kedaj ozdravil, radi česar naj se pripravi na smrt. Kmalo potem, ko sta mu zdravnika naznanila to žalostno vest, je dr, Chopin odpotoval k petrolej-t*kim vrelcem v Ohio, kjer se je zdravil z uživanjem petrol j a in popolnoma okreval.
Koze v Toledu.
Cleveland, O., 5. junija. Za bolnico St. Vincent so danes proglasili karan temo za dobo 17 dni, ker so se t bolnici pojavile koze epidemično. Zbolele so tri strežnice in jeden bolnik.
Desetletna roparica.
Cleveland, O., 5. iunija. Pri tukajšnjem otročjem sodišču se i« včeraj zagovarjala lOletna Grace Perverson, hči premožnega trgovca, ktera je bila na čel niča roparske toipe. Sleda Ja je ma istočnej 5. ulici, kjer stanujejo njeni stariSi, kradla po vseh stanovanjih. Zasačili so jo, ko je 2 dvema (fočfci prišla v stanovanje James Jaek-sona, kjer si je prilastila zlato uro in verž&eo. Malo zločinko so izročili njenemu očetu.
DRŽAVNE VOLITVE V OKLAHO-MI BODE PREDSEDNIK KONSTITUANTE RAZPISAL NA 5. JU-N I J A.
To bode storil kljub vsem sodnim prepovedim.
TAFTOVI NAČRTI.
Tusla, I:ul. Terr., 5. junija. Wm. If. Murray, predsednik konvencije, ki je izdelala ustavo za državo Oklahoma. naznanja, da bode razpisal državne volitve dne •">. t. m., tako da se bodo volitve vršile dne 6. avgusta 1907 in -icer kljub vsem sodnim prepovedim v Oklaliomi. Murray je dobesedno izjavil: 1' A ko me pošljejo v ječo. se ljodem pritožil pri zvezinem vrhovnem sodišču, kjer bode m dosegel uspeli."
Washington, 5. junija. Ker je predsednik ustavnega konventa v Oklaho-mi, Win. H. Murray naznanil, da se bode kljub sodnim prepovedim vršilo glasovanje o oklahomskej ustavi dne 6. avgusta, je vojni tajnik Taft prisiljen, svoje načrte za poletje preina-čiti. Prvotno je nameraval bivati od (i. julija do 6. avgusta v Murray Bay, Canada, od kjer bi prišel potem v Tu-slo, Ind. Terr. Ker pa bode brezuspešno hoditi po volitvi v Indian Territory, mora sedaj zgoraj šn je datume prenarediti.
LA MANO NERA.
Napad z dinamitom v Mount Verno-nu, N. Y.
Mount Vernon, N. Y., 4. junija. Nek nepoznan zločinec je položil včeraj 'd i nami t no patrono v peč v stano-rju Jos. Moroneya, 30 sev. 4. ulica. Patrona se je z nepopisnim pokom razletela in grozno razmesarila Moro-neye'vo mater, ženo in lOletno hčerko. Moroneyevej materi, ktera je stara 76 let, je odtrgalo obe roki in jo po vsem truplu opeklo; njegovej ženi je vzelo kožo raz glavo, dočim .je njegovej hčerki sežgalo lase in obraz. Mo-roney je lastnik gostilne, ktera je v zvezi s hotelom Wigwam in, ko se je pripetila razstrelba, se je baš irnidil za baro. Razstrelba se je pripetila v drugem nadstropju; peč se je razletela na drobne kosce in napravila v stropu, kakor tudi na tleh velike lutnje. Moroney je dobil pred devetimi meseci grozilno" pismo od italijanske roparske organizacije La mano nera, ktera je od njega zahtevala $500. Za pismo se ni niti zmenil, na kar ^je pred šestimi meseci dobil še jedno pismo iste vsebine z opazko, naj sedaj denar plača, ker inače mu bode zletela hiša v zrak.
Ranjence so prepeljali v bolnico. Moroneyeva mati je opazila, kako je prišel nek mož v kuhinjo, na kar je nekaj vrgel v peč in kmalo na to se je pripetila razstrelba. Policija zasleduje napadalce, seveda brez uspeha. —
Sibirska železnica.
Ruska vlada hoče postaviti na sibirski železnici še eno vrsto tračnic, ker je ta progra tako izdelana za dvojne tračnice, doslej pa je bi-la samo ena \rsta tračnic. Vojna z Japonsko je naučila Ruse, kaj da jim je storiti, in kaj bi bili morali takoj storiti. Kajti, ako bi bili imeli dvojne tnačniee, bili bi lahko iz Evrope spravili v Mandžurijo toliko vojske, da bi bili lahko porazili Japonce. Tračnice so zaceli že postavljati od Urala do Irkutska, a 'do konca leta bodo postavljene-do Harbina, v daljavi 8000 km. Troškov bo 70 milijonov rubljev.
Požar v Fo»t Monroe.
V Fort Monroe, Va., je uničil požar uničil tovorno in potniško poslopje, kakor tudi vladine urade na pomolu, kteri je v zvezi s" potniškim poslopjem. Skoda znaša na tisoče dolarjev. Policija je mnenja, da so požar zanetili tatovi, kajti v razvalinah so našli razstreljeno blagajno.
OTVORITVENI GOVOR DRŽAVNEGA PRAVNIKA V OBRAVNAVI PROTI HAY-W O O D U.
Vodje organizacije Western Miners Association obdolženi profesi-jonelnega zavratnega
ZASLISANJE PRIČ.
Iloise, Idaho. ">. junija. Včeraj do-poluMne ob 0:31) pričela se je prava obravnava proti William D. llay-woodu, tajniku in blagajniku Western Federation of Miners, kteri je ob-dolžen umora bivšega governerja Fr. Steunenberga države Idaho. Državni pravnik James H. Hawley .je pričel s svojim otvoritvenim govorom. Dvora na je bila prenapolnjena. Govor je trajal jedno uro in 20 minut. V govo ru se je bavil večinoma z "notranjim krogom" organizacije Western Fede ration of Miners, kteri je skoval za roto in umor governerja Steunenber ga; ta umor je bil le del zelo razširjene zarote, ktere namen je bil umo riti najmanj 20 ljudi.
Z a govorništvo je temu govoru zelo nasprotovalo, zlasti v trditvi, da je imenovana organizacija odgovorna za najmanj 20 umorov. Zagovomištvo je tudi protestiralo radi tega, ker je državni tajnik v zadevi argumentiral, mesto da bi se držal dejstev.
Državni pravnik Ilawley je trdil, da so zarotniki že petnajst let morili in prirejali nemire v severnej Idaho, dokler niso končno umorili governerja Rteunenberga. Hawley je tudi naznanil. kje je ta delavska organiza cija v obrežnih državah pridobila kontrolo. Kjer koli se je to zgodilo,, tam so ostale za njo krvave sledi. O najetih zavratnih morilcih je dejal: "Njihov poklic je bil umor in živeli so od zavratnih umorov." Z ozirom na splošno zaroto je dejal Hawley:
Dejal sem že. da je namen teh ljudi, v raznih krajih, kjer prebivajo, vod stvo politike 'iobiti v svoje roke. Vse to je tudi vodilo do končnega umora governerja Steunenberga."
Državno pravništvo je obljubilo, da bode obstoj zarote docela dokazalo.
Včeraj je bilo zaslišanih osem prič. Seja se je zaključila ob 3. uri popo-ludne. Zaslišane priče* so vse iz Cafd-wella. One priče, ki so izj>ovedale o zločinu, so zaslišali, da dokažejo, kje se je morilec Orchard mudil pod imenom I loga n, ki se je večkrat pojavil v bližini governerjeve hiše. Dva meseca pred umorom je stanoval tudi uradnik Western Federation of Miners John L. Simpkins z Orchardom skupaj v jednej sobi.
Obravnava se danes nadaljuje z zasliševanjem prič. Danes bode zaslišan tudi Orchard.'
Streljanje v Pittsburgh
Pittsburg, Pa., 4. junija. V nekem boardinghousu na Lorimer St. prišlo je včeraj do streljanja. Patrick Rear-don, ki je star 27 let, je tam stanujo-čega Thomas Mortona vprašal, kje stanuje Ana Vortisheva. Ker mu pa slednji ni hotel odgovoriti na to vprašanje, pričel je nanj streljati, kakor tudi na nekega Mooreheada, na kar je tudi samega sebe ustrelil.
Pri Reardonu so našli sliko Ane VoriLsheve in iz pisem, kt^re so našli pri njem, se je dognalo, da je Vortisheva njegova žena in da je doma iz Staten Islands, N. Y. V pismih je pisal svojej ženi, naj pride domov, ker jo želi njen sin na vsak način videti. Pri njem so našli tudi zavarovalno polico njegove žene. Vortisheva je že pred tednom odpotovala od tu na iztok.	n
Kitajsko vseučilišče.
Kitajska je pričela v zadnjem času reformirati svoje šolstvo, in sicer z osnovnimi šolami. V Pekingu ustanovi po izgledu evropskih vseučilišč visoko šolo, ki bode imela osem fakultet. V višjih učiteljskih šolah bo angležki jezik obligates predmet; učenje francoskega in angležkega jezika bode svobodno, oni pa, ki se bodo učili prirodnih naukov, se bodo morali učiti nemščino. Latinski jezik bode fakultativen.
Na skrajnem Iztoku. Proti Zjed. državam.
OPOZICIJA NA JAPONSKEM OČITA VLADI SLABOST V POSTOPANJU PROTI ZJEDINJENIM DRŽAVAM.
Jingoti zahtevajo, da prosi mesto San Francisco odpuščanja.
VSTAJA NA KITAJSKEM.
Tokio. Japonska, 4. junija. Razburjenost proti Zjedinjenim državam postaja na Ja]>onskem od dne do dne večja, in sicer v političnih kakor tudi v nepolitičnih krogih. Na vojno sicer Še nihče ne misli, toda sovraštvo ktero vlada v Californiji in drugih pa-cifičnili državah napram Japoncem, i kakor tudi nasprotstvo ameriških delavskih organizacij proti JapoH^in nič dobrega ne obeta. Opozicija v japonskem parlamentu postaja vedno ■bolj jingoistična in je tudi že pričela z jingoistično politiko. Tukajšnja glasila opozicije objavljajo danes izjavo grofa Okuma, kteri zahteva skupen in energičen nastop pri rešitvi takozvanega vprašanja v San Francis-eu. Grof zavzema stališče, da mora Japonska zahtevati, da mayor mesta San Francisco javno prosi Japonsko odpuščanja in da Japonska nadalje zahteva, da se da Japoncem v Zjedinjenih državah jednake pravice, ka-koršnje imajo beli prebivalci. Le na ta način je mogoče mirnim potom po ravnati vsa sedanja sporna vprašanja Ako vlada ne ravna v tem smislu, poleni je pričakovati demonstracij, ktere bodo položaj le poslabšale.
Sedem vseučiliščnih profesorjev, ki so imeli pred rusko-japonsko vojno in za časa mirovnih konferenc v Ports-mouthu na Japonskem največji vplivna javnost, sedaj zopet z vso vnemo agitujejo in vsi zahtevajo, da prične vlada odločneje nastopati s svojimi zahtevami, tako napram Kitajskej in Koreji, kakor tudi napram Ameriki
V verodostojnih krogih se zatrjuje, da bode pričela opozicija s sistematično agitacijo, ktere namen je strmoglaviti ministerskega predsednika Sa-ionjija, kakor tudi ves kabinet. Sedaj 'bode opozicija priredila na stotine ljudskih shodov, pri kterih se bode ljudstvu pojasnilo, da je sedanja vlada strahopetna, ker se ne upa dovolj odločno nastopiti v prid Japoncev v Californiji.
Aniov, Kitajska, 4. junija. Vstaja, ktera se je pričela v pokrajini Ivvvau tung, se izredno hitro razširja. Vstaši, ktere je vladino vojaštvo pregnalo izpred Swatova, so se napotili v notranje pokrajine Kitajske. Sedaj so že obiskali vse vasi in mesta pokia-jin Kwantung, Fokien in^ Kiargse. Kamorkoli pridejo, pomore vse civilne in vojaške uradnike, kteri pridejo v njihove roke. Največja vstaška četa se je utaborila pri Cliangehowu. kamor prihajajo skoraj vsafco uro nove vstaške čete. Vstaška' vojska se neprestano vadi v orožju in nastopi najbrže že tekom par dni svojo nameravano jx>t proti obrežju.
Južno od tu so se vršili veliki in krvavi boji. v kterih so imele vladine čete velike izgube, ktere pa vlada naravno prikriva. V vladinih poročilih se število padlih vstašev nepopisno pretirava, dočim se izguba vladinega vojaštva niti ne omenja. Kljub temu pa je znano, da je bilo v krvavih bojih na stotine vojakov ustreljenih in še več ranjenih.
Semkaj in v Svvatow je pribežalo vse jxduo misijonarjev in druzih ino-zenicev. Vsi poročajo jednoglasno, da vlada v Ohangchowu in Siokhe nepopisna panika. Vsi beguni tudi poročajo, da vlada med vstaši mnogo boljša disciplina, nego med cesarskimi vojaki. Plenitev se strogo kaznuje in tujcev nihče ne nadleguje.
Amoy, 4. junija. Vodje vstaških čet so izdali proklamacijo, s ktero poživljajo ljudstvo, naj sedaj podpira vstaško gibanje in naj se udeleži guerilja^bojevanja, ktero se sedaj prične. Datum za pravo vstajo je določen še le na 24. junija.
Bit sl namenjen
ln%
lifiki
ali pa t Ameriko vzetL votne cene na: RANK Ich St* New Yetk, N. ker tu bodeft najpoiteneje in najbolje poalitim. Fr. Saner je priznani lastoo-«01 vaeb ii««itaih
Vesti iz Rusije. D razpustitvi dume.
PRIČAKOVATI JE, DA BODO USTAVNI DEMO KRAT JE SPREMENILI SVOJE STALIŠČE.
Nadaljno razveljavljanje starih ruskih zakonov.
BOMBA V LODZU.
Petrograd, 5. junija. Duma je včeraj razveljavila dvui nadaljna zakona, ktera je uvedel ministerski predsednik Stolypin. Prvi določa, da se strogo kaznuje one osobe, ktere pospešujejo revolucijonarno agitacijo v vojski in mornarici; drugi zakon je pa pooblaščal policijo, da politične jetnike nklene v verige.
V parlamentu se zatrjuje, da bodo dumo morda še ta teden razpustili in da bodo ustavni demokrat je svojo politiko in stališče spremenili. Ustavni demokratje žele. da bi prišle inte-rimistične agrarne postave kakor hitro mogoče do debate, da pride potem na vrsto njihov agraren program.
Lodz, 4. junija. Teroristi so danes vrgli na ulici bombo med policaje, od kterih sta bila dva na mestu ubita, dočim so bili trije vojaki in dva civilista ranjeni. Kmalo za tem je prišla na lice mesta vojaška patrulja, ktera je pričela streljati na množico in je tako ranila trinajst osob. Trideset osob je bilo aretovanih v zvezi s to afero.
4000 MRTVIH.
Potres na Kitajskem; vse polno hiš razdejanih.
Victoria, H. <"., 4. junija. Parnik Shawmuth je prinesel semkaj iz Kitajske žalostno vest o potresu, kteri se je pripetil v pokrajini Hsing Kiang.
Japonski list Nishi Shimbun v Tokio je dobil od kitajske vi ale brzojav, ki je dospel, p redno je imenovani parnik odplul, in ki poroča, da je bilo najmanj tisoč osob ubitih in da je vse polno hiš razdejanih. Cesarica vdova je brzojavno poslala uradnikom navodila, kako se imajo ravnati in poma gati nesrečnemu prebivalstvu.
Iz Avstro-Ogrske. Elizabetin spomenik.
NA DUNAJU SO MED VELIKIMI SLAVNO STMI ODKRILI SPOMENIK FRAN JO-SIPOVEJ ŽENI.
Cesar Fran Josip je bil navzoč in zelo žalosten.
V BUDIMPEŠTO.
Dunaj, 5. junija. V prisotnosti velikanske množice in med lepimi slavnostna so tukaj včeraj odkrili spomenik pokojne cesarice Elizabete, ktero je 10. septembra 1898 zaklal anarhist Luccheni v Genevi. Odkritju spomenika so prisostvovali razun Fran Josipa tudi vsi člani njegove rodbine. Navzoča je bila tudi grofica Lonyay, bivša žena prestolonaslednika Rudolfa. rojena princezinja Štefanija.
Slavnosti so se vršile v ljudskem vrtu, kjer stoji spomenik. Cesarja je na slavnostnem prostoru sprejel slavnostni oMbor, kteremu je predsedovala nadvojvodinja Marija Josipa. Dvorni trg je bil napolnjen s tisoči in tisoči šolske dece. Krog spomenika je stala skupinja deklet, oblečenih v grških kostumih.
Cesar je bi! pri odkritju zelo žalosten in je le z naporom zadržaval svojo žalost. Ko je ogledal spomenik, se je kiparju iskreno zahvalil.
Dunaj, 5. junija. Cesar Fran Josip se je danes odpeljal v Budimpešto, da prisostvuje jubileju kronanja ogrskim kraljem. Radi politične krize slavnost ne bode tako sijajna, kakor je bilo pričakovati.
Dunaj, 4. junija. V Dunajskem Novem mestu je v ondotnej menažeriji stopila krotilka zveri Cecilija Winkler v kletko k medvedom, da pokaže občinstvu, kakih umetnosti so se naučili njeni "učenci". Ker je eden izmed medvedov postal nepokoren, ga je udarila z bičem. To pa je medveda tako razkačilo, da jo je ugriznil v koleno, česar pa občinstvo ni opazilo. Winkler je zbolela in v par dneh umrla, ker se ji je zastrupila kri.
Dunaj, 4. junija. Konflikt med Ma-djari in Hrvati še vedno ni poravnan. Hrvatski minister Josipovič je bil v "tej zadevi včeraj v dolgi avdijenci pri cesarju. Pri tej priliki se je cesar ja-ko melanholično izrazil o posledicah splošne in enake volilne pravice.
Vihar v Kentuckyju.
Lexington, Ky., 4. junija. Semkaj se poroča, da je v soboto po noči na pravil lokalni vihar, kteri je divjal v okolici, za $50,000 škode. Tudi countyjih Nicholas, Wolfe, Pendleton, Lee, Grant, Harrison, Bourbon, Montgomery, Bath in drugod je ško da velika. Poginilo je namreč mnogo živine in mnogo poslopij je razdejanih. —
V Bourbon c-ountyju je strela smrt no ranila dva moška. Vsi gorski potoki hitro naraščajo.
Streljanje na zamorce.
Augusta, Ga., 3. junija. Farmer J. B. Morgan je včeraj streljal na za morca Tellman Bamesa in Joe Bar-
nesa, kterega prvega je na mestu ubil, dočim je drugi smrtno ranjen.
Zamorca sta pozvala farmerja iz njegove postelje, na kar sta ga napadla. Farmer je pričel seveda streljati in sieer z zgorajšnim uspehom.
Denarje v staro domovino
pobijamo:
za $ 10.30 ............ 50 kron,
«a $ 20.50 ............ 100 kron,
sa % 40.90 ............ 200 kron,
sa $ 204.00 ............ 1000 kron,
n $1017.00 ............ 5000 kron.
Počtarini je viteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo tow vinarja odbitka.
Nase denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poltmi hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje de $26.00 ▼ gotovini v priporočenem ali refittrovanem pianu, večje maske po Domestic Postal Honey Order sli pa New York Bank Draft.
FRANK BAKCTSR 00. 109 Greanwich Street, Vow York. 6104 8k Clair Ara. NE., Olsralnd, a
Ameriška naselniška komisija v Italiji.
Neapolj, 4. junija. Ameriška na-selniska komisija je dospela semkaj, da prouči lokalno izseljevanje v Zjed. države. Člani komisije so obiskali danes glavni stan izseljencev in so prisostvovali ukrcavanjn izseljencev na razne parnike.
Iz Neapolja odpotuje komisija v Capri in od tam v Rim, kjer jo sprejme minister inostranih del Tittoni. Iz Rima odpotuje komisija v Genovo.
Tatovi v Connecticutu.
Fairfield, Conn., 4. junija. Nepoznani tatovi so včeraj zjutraj z dinamitom razstrelili blagajno v uradu A. S. Perryja, kjer so uplenili le malo svoto denarja. Od tu so odšli v poštni urad, 'kteri se nahaja v prddajalnici S. Picketa. Slednji se je vsled raz-strelbe probudil ter trikrat streljal na tatu, kterega je zasačil na ulici. Tat je sedemnajstkrat strelja, na trgovca, ne da bi ga pogodil, in med tem je ušel. Seboj ni ničesar odnesel.
Urednik ustrelil črkostavca.
William H. Brawley. urednik lista Gueens Borough Advertiser, ki izhaja v Long Island City, N. Y., je včeraj ustrelil poslovodjo črkostavcev tiskarne imenovanega lista, Win. Brit-tona, ker je slednji prišel v uredništvo m napadel urednika. Britton je ranjen in so ga, odpeljali v bolnico. Sodišče je stavilo urednika pod $1000 varščine, na kar so ga izpustili.
Zamorski umor.	—
Monroe, Ia., 3. junija. Dva zamorca sta v minolej noči ustrelila sprevodnika ulične železnice H. A. Netlessa, vsled česar je v mestu zavladala nepopisna razburjenost. Policija je areto-vala 25 zamorcev in 100 mož patrolira po onem okraju, kjer so je izvršil u-mor. Zamorca sta sprevodnika ustrelila z namenom, da ga oropata.
Razne novosti
iz inozemstva.
PORTUGALSKI PRETENDENT DOM MIGUEL BI RAD POSTAL KRALJ.
Podražitev kruha v Parizu; 4 funte velja 85 centimov.
ABESINSKA ŽELEZNICA.
Raznoterosti.
Dunaj, -3, junija. Dom Mimu-L vojvoda Braganza. ki je glavar prejšnje na Portugalskem vladajoče avstrijske rodbine, objavlja v tukajšnjem časopisju, da je voljan i »ostat i portugalski kralj, ako mu sedanje ustavne m1-prilike na Portugalskem do tega pripomorejo. Dom Miguel je sedaj polkovnik 7. avstrijskega hiizurskeiru polka. Prestola mu sevtda d. sedaj še ni nihče jKinudil.
Paris, 5. juni ja. V poslanskej zU»r-nici so poslanci predlagali, da se carina na uvoz moke in pšenice začasno opusti. Tukajšnji peki s«> podražili hlebce kruha po 4 funte k1 80 na S5 centimov. Ta cena ostane veljavna do konca julija.
Paris, 5. junija, Abesinska železnica je naprosila za likvidacijo, ker ne more izplačevati dividend. Oskrbnikom železnice je imenovan Poljak Klobukowski, kteri bode skrbel za to, da se železnica podaljša do glavnega mesta Adis Abeba.
Gibraltar, 4. junija. Ameriški kri-žarki Denver in Cleveland, kteri 6ta dospeli danes semkaj, poročata, da sta dne 27. maja srečali na Atlantiku ledenike, kteri so pokrivali kakih Šest štirijaških milj morske površine. Obe križarki plujeta proti Orijentu, da se tamkaj pridružita ameriškemu bro-dovju, ki se mudi v kitajskem vodovju.
Carigrad, 4. junija. Ali beg' je pričel strašno nasilno postopati z Armenci, ki morajo plačevati davke za 20 let nazaj. Davčni uradniki mučijo Armence, ki ne morejo plačati, in jim onečaščajo žene. Službo imajo Kurili. Več Armencev je umrlo.
Najmanj i denar.
Najmanji denar, imenom "grano", imajo na otoku Malta in je vreden le eno sedminko stotinke.
KRETANJE PARNTKOV.
Dospeli so:
Kaiser Wilhelm II. 4. junija iz Bremena s 1464 potniki.
Dospeti imajo: Caronia iz Liverpoola. Francesca iz Trsta. Grosser Kurfnerst iz Bremena. Barbarossa iz Genove. Majestic iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. Californie iz Havre. Hamburg iz Genove. Arkonija iz Libave. Kaiserin Augnste Victoria iz Hamburga. La Provence iz Havre. St. Louis iz Southampton a . Baltic iz Liverpoola. Campania iz Liverpoola. La Gascogne iz Havre. Caledonia iz Glasgowa. Praesident Lincoln iz Hamburga. Finland iz Antwerpena. Ryndam iz Rotterdama. Adriatic iz Southamptona. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Carman ia iz Liverpoola.
Odplnli so:
Oceanic 5. jun. v Liverpool. Statendam 5. junija v Rotterdam.
Odplnli bodo:
BJuecher 6. jun. v Hamburg. Chemnitz 6. jun. v Bremen. Ultonia 6. jun. v Reko. La Savoie 6. jun. v Havre. New York 8. ju^. v Southampton. Umbria 8. jun. v Liverpool. Neckar 8. jun. v Genovo. Vaderland 8. jun. v Antwerpen. Barbarossa 8. jun. v Bremen. Pretoria 8. jun. v Hamburg. Fuameesia 8. jun. v Glasgow.



"GLAS NARODA"
Ltai »k> venski* delavcev v Ameriki
slovensko tiskovno društvo
F^ANK SAK^El^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
ta leto velja list za Ameriko ... $3.00
' pol leta............. i.5o
ta Evropj, za vse k to.......4.50
" " pol leta.......2.50
' " " četrt leta......1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve _. _Številki._
•GLAS NAKODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
>sued every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the «LOVENIC PUBLISHING COMPANY
incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 cntov.
Dooisi brez podpisa in osobnosti se
»e natisnejo.
De-nar naj se blagovoli pošiljati po 4r>ney < »rder.
P-i spremembi kraja naročnikov " >si:no, da se nam tudi prejšnje bivali-č ■ i. .zn.ui. da hitreje najdemo i asiov-iit:a. Dopisom in pošiljatvam naredite as lov:
"Glas Naroda"
09 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
ktere .] a poo m Mo postal miru, Mori rt
Japonska in tretji termin.
Dit5>xrc.vno naš predsednik že vedno *ie<":e izjaviti, bod?-li sprejel v tretje ktvndidaturo, zatrjujejo nekteri politiki, da *bode, doeim so zopet drugi prepričani, da ne bode kandidiral. Znano je tudi, da se predsednik brani kandidirati, toda mnogi trdijo, da ta •branitev ni povsem iskrena.
Pri tem pa slednji prezro dejstvo, da prihodnji predsedniški termin ni 'baš vabljiv, in sicer radi razmerja med zta6o in japonsko vlado. O vsej obsežnoeti te nevarnosti pa ni nihče boljše informiran, nego baš naš predsednik. Nikomur ni natančnejše znano za nos neugodno razmerje moči med Japonsko in Zjedinjenimi državami boljše, kakor baš Rooseveltu. On ve, da je naša vojna mornarica slabša nego japonska, da je naša stra-•tegična pozicija na Filipinih kakor tudi na Hawaii zelo slaba, kjer ni nikakih utrdb, ki bi služile v varstvo teh posesti.
Da Japonska napram nam ne postopa tak<> vljudno in lepo, kakor proti evropskim državam, je vsakomur znano. Kilor je dogodke v San Fran«'tM-ii smatral malenkostnim, ta gotovo ni opazil nervoznosti, s k tem jih je tudi predsednik R« ose vel t omenil v »v.ijej letnej jK>slani«'t kongresu. Sedaj je pričakovati, <la se bode vsa afera zoper ponovila in na Japonskem se živahno agitira, -<la se energično nastopi proti Zjedinjenim državam. Japonska vlada se za sedaj zadrži še korektno, dasiravno energično. Xjen<» zadržanje je pa bilo tudi korektno, predeno »e je pričela rusko-japonska vojna, ktero je Japonska že davno preje nameravala in jo naravno tudi pričela-
Z.nauo nam je, da predsedniku ne primanjkuje srčnosti in niti t-reuotka ne dvomimo, da bi se v slučaju vojne takoj drage volje žrtvoval za domovino. Toda nekaj druzega je, kar mu preti preprečiti, da se njegovo ime ne bode blestelo v zgodovini eventu-eLne bodoče vojne. Predsednik dobro ve, da mora biti podlaga vse ameriške politike znana Mouroe-dokirina, se ne sme kar tako žrtvovati, ika je tudi zaveznica Anglije, nroe-doktrina bi v slučaju vojne i. brezdvomno žrtev in tudi eeua kar si tudi Anglija — želi. e-doktrina {»omenja za Anglijo zgrubo njenih amer&kih posesti. Radi tega je tudi Anglija nasprotnica naše republike in če tudi to še tako skriva Sama Anglija Monroe-doktrine n«» more razveljavili, ker ve. da je (N»tem t ;uiftda v nevarnosti. Vsled tega treba [*»>lati Ja|N>n>ko v o-genj. Kazan tega trdijo tudi japonski politični v«xlje ž« danes: "Chile mi 1'eru morata jn>stati tudi sfera japonskih koristi."
Tretji teranu torej ni baš tako vab-l|iv za predsednika.
Podražitev mesa.
Davno je že temu, ko so nam pri-(M»vedovali, da je trust chieaških mesarjev razgnan. Kadar so listi slikali predsednika kot 'trustbusterja", so ga vedno naslikali s skalpom tru-sta za meso za pasom. Kljub temu pa vsakdo občuti trustovo roko, kajti vse leto se je meso skoraj neprestano podraževalo in ljudstvo je bilo vedno potrpežljivo. Sedaj je pa trust meso tako podražil, da prebivalstvo ne more več molčati. Mi govorimo seveda le o velikih ehicaških mesarjih, ne pa o prodajalcih mesa, kteri morajo vsled trusta ravno tako trpeti kakor odjemalci. Mali prodajalci ne določajo cene, ktere morajo plačevati odjemalci, temveč cena se vedno določi v Chicagu, oziroma tam, kjer imajo mesarski baroni svoje seje.
Sedaj je trust podražil meso, kakor on zatrjuje, vsled prepira, ki je nastal med njimi in zapadnimi živinorejci. Pri tem se gre za to, da živinorejci ne bodo več dobivali denarja za one dele živali, ktere mesarji ne morejo prodati. Ta prepir se seveda ne tiče prebivalstva in slednjemu je prav vse jedno, kedo ima v tem prepiru prav ali ne. Ta prepir za trust tudi ni nič druzega, nego navadna pretveza, s ktere pomočjo so zamogli^ podražiti meso, kajti zelo dvomljivo je, se je-li vsled tega živina tako podražila, kakor so mesarji povišali cene mesu.
Trust bode meso morda še bolj podražil, toda tudi v tem pogledu se končno dosežejo skrajne meje, kajti eene mesa bodo končno regulirali odjemalci, oziroma njih denar, s kterim oni kupujejo potrebščine. Ako bode postalo meso predrago, se ga bode gotovo manj porabilo in torej tudi mauj kupilo. Že davno se pri nas ne porabi več toliko mesa, kakor se ga je porabilo nekdaj, kajti druge jest-vine so ga kolikortoli izpodrinile, in sicer radi tega, ker je predrago.
Radi tega je pa potreba storiti vse, da se nadaljna podražitev mesa prepreči. Vse kaže na to, da se je meso sedaj podražilo radi medsebojnega dogovora mesarjev, dasiravno imamo zakone, kteri take dogovore prepovedujejo. Toda kaj koristijo zakoni, za ktere se nihče ne zmeni?
precejšnjo nadlego in v grozno strašilo.
G. dr. Breje sam pa je tudi takoj s početka spoznal teren tu na Koroškem, se postavil na edino pravo slo-vensko-narodno stališče in ni nikjer nastopal po šabloni ljubljanskih klerikalcev, ker je dobro vedel, da bi mu taki poskusi gotovo škodovali in mu enako nastopanje pri nas le tla izpod-bilo. — Delal je torej previdno in vz tiraj no in če ima kdo kakih zaslug za sedanje uspehe, stekel si jih je on kot general celega gibanja v prvi vrsti in v polni meri.
Z lastnimi močmi smo si torej iz-vojevali to sijajno zmago nad našimi krutimi zatiralci, nad zdivjanimi sovražniki, ki niso nikdar poznali nobene meje, kadar je bilo treba škodovati koroškemu slovenskemu trpinu. Vse moči so delale proti nam z edinim namenom, da nas čim prej mogoče porazijo. Vse, prav vse so poskusili, da so nam vzeii skoro vse šole, da so izbacnili iz uradov naš materni jezik, da so nam pregnali naše uboge slovenske domačine-uradnike iz dežele, sploh da so nam vzeli vse, karkoli so mogli in kar bi nam moralo pripadati po božjem in narodnem pravu. Če se je kdaj uresničila prislo-viea, da kdor drugim jamo koplje, pade sam v njo, ta prislovica se je sedaj uresničila nad našimi dušma-nini Nemci, kar so zaslužili v polni ■meri. Naj pe sramujejo v dno svoje duše takega delovanja. Sedaj jim mi lahko zakličemo, da je nemška ljudska stranka doigrala in dospela na rob pogina. Naj v miru počiva!
Oralenauerjeva zmaga sama na se-
se posvetoval z odvetniki in notarji. Tudi ta sem prišel do spoznanja, da sem na napačni poti.
Tu mi pade v glavo, da me hoče ravnatelj zapeljati v kako veliko zlorabo. Najpreprostejša misel pride človeku vedno pozneje nego vsaka I druga.
"■Da", sem si rekel, "gospod direktor me je izbral za zastor, za kterim bode delal svoje umazane kupčije. Potem zvali vso krivdo na-me in jaz pridem v ječo—"
A to se ne zgodi! Mene starega čuka ne preslepiš. Izpregledal sem te o pravem času.
Začel sem kontrolirati vse poslovne knjige, ki so mi bile dostopne, stokrat in stokrat. Kontroliral sem vse podpise, sešteval dolge vrste številk, pregledal vsako pobotnico posebej in začel skrivaj prepisovati najvažnejše listine. Naenkrat pa me je zopet pustil poklicati v svoj kabinet.
To pot sem vstopil pogumno, glavo visoko pokoneu. Bil sem pripravljen na boj na življenje in smrt.
'' Vidian, da se nisem zmotil — ' je dejal ravnatelj s prijaznim glasom. Zvišanje plače vas je nagnalo k še večji marljivosti. Odlikovali ste se z vzgiedno natančnostjo. Mesečna pJača se vam zviša na sto petdeset rublje v.''
Zdaj mi ni ostajalo dvoma več na opravičenosti mojega nezaupanja.
A kje tiči skrivnosti Kje leži vzrok hudobnih spletk? Čutil sem se zapletenega v nevidno mrežo starih intrig. Naj sem tudi tako nedolžen kakor varšavski mesarji, nihče mi ne bode verjel. V dokaz proti meni slu-
bi je sijajna. — Sicajil-demokratič- žita ti dve nepričakovani dokladi v
nemu kandidatu Arnoldu Rieseju v Beljaku smo pa le mi Slovenci pripomogli do zmage, ker smo mu naklonili dobrih 800 glasov, brez kterih ne bi bil nikdar mogel priti do zmage. To pa smo storili »aradi tega, ker smo hoteli takoj spočetka poskrbeti za poraz nasprotnega vse nemškega rovarja, kandidata profesorja An-gererja, ki bi bil za koroške Slovence, ako bi bil izvoljen in bi prišel v državni zbor, to, kar je bil Wastian za štajerske Slovence. S takimi ljudmi takoj proč; ven iz javnih zasto-pov! iS temi je treba hitro in enkrat za vselej obračunati.
S. N.
E&aatanci pred ceaaxjem.
Iz ifcndimpešte poročajo: Glasilo ru-■nunskega državnozborskega kluba pi še: Pravoslavna in grško-katoliška ru munska višja duhovščina pojde skupno z zastopniki romunske narodnosti na Oprakem k cesarju, da ga zaprosijo, da ne potrdi šolskega načrta, po k te rem bi se morale pomadjarizi-rati vse nemadjarake konfesijonalne šole na Ogrskem. jKroma se mora prepričati, da je interes romunskega naroda na Ogretem identičen z interesom ^twrtij®-
Zmaga koroških Sio= vencev.
S Koroškega, IS. maja.
Kocka je padla in koroški Slovenci smo si priborili nepričakovano sijajno zmago.
(Irafenaner je izvoljen! Tako je šlo te dni po Koroškem od ust do ust, iz kraja v kraj, po dolinah, bregovih in gorah. — Grafenauer je izvoljen ! Tako so trepetajo s strahom in osramočeni izgovarjali te besede naši nekdanji nemški mogotci in nem-čurski nasprotniki, naši dušmanini, neizprosni zatiralci vsega slovenskega gibanja in vseh pravic. -— Ti krvo-ločneži so nam želeli in prerokovali le smrt; že so mislili, da stno premagani, poraženi in pobiti in ni še dolgo od tega, ko je "Grazer Tag-blatt" svojemu požrešnemu vsenem-škemu svetu zatrjeval, da so "die Kaertuer Slovenen auf den Ausster-beete <relangt" iti da o njih ni vredno več še kaj govoriti, ker jih ni več, in kar jih je še, hočejo pa vsi zadovoljno živeti z Nemci; to se pravi, da hočejo Nemcem hlapčevati.
Takrat pa je zahruščalo med koroškimi Slovenci. To očitanje jim je odprlo oči; zaželeli so si rešitelja, ki jim je tudi došel ravno v pravem tre-notku na pomoč v osobi dičnega našega sedanjega voditelja, za naše razmere sedaj prezaslužnega g. dr. Janko Brejca.
Naj se sodi preteklost tega moža kakorkoli se hoče, mi mu moramo biti za njegovo delovanje pri nas hvaležni in udani. Istina je pa tudi, da mu kot poštenjaku ni bilo mogoče vztrajati v Ljubljani, ker ni hotel, in kot priznan talent ni mogel hlapčevati oholemu trinogu dr. Susteršiču, ker ta t rjK? le marijonete, ki se mu dajo ovijati okolo roke, da jih vodi, kakor se njemu samemu prav in dobro dozdeva. In ker tega dr. Breje ni hotel storiti, je slednjemu raje obrnil hrbet ter prihitel k nam na Koroško, kjer smo bili njegove podpore najbolj potrebni. Tn je imel izza dijaških let tudi največ odkritosrčnih prijateljev, ker je svojčas najdalje študiral v Celovcu, ki so ga vsi sprejeli z največjim veseljem v svoj krog, se ga oklenili ter pričeli ž njim delovati in previdno organizirati slovensko ljudstvo. Vse to se je izvršilo v teku zadnjih dveh let kolikor mogoče tajno, da nasprotniki niso bili na to delovanje opozorjeni. Te organizacije je prvi uspeh sedanji sijajni izid volitev in trditi smemo, da smo mi 6 ami največ pripomogli k temu, da se je našim topim Nemcem zavil na tak način vrat. To pa so si sami napravili, ker so nas s pomočjo dr. Šusteršiča tako razdelili, da jim bomo odslej naprej v raznih krajih v
it
Po zaslugi".
Spisal Ja&nš Korčak.
Petnajst let sem služi1 kakor skromen uradnik v nekem uglednem zavodu. Dobival sem 40, pozneje 50 ruibljev mesečne plače. Neka prirojena napaka mi je onemogočevala biti urnemu. Izpre videl sem bil, da kruljav človek ne sme staviti nikacih velikih zahtev do življenja, in bil sem skromen:: imel sem majhno stanovanje, se slabo oblačil, poročil ne lepega, slabokrvnega dekleta, brez dote, kadil vtihotapljene cigarete, sto za 35 kopejk, in imel enega samega otroka.
Ko je novi ravnatelj začel uvajati nov red, sem se tresel kakor trepetlika v strahu, da izgubim svojo službo.
Ko je prišla slednjič vrsta na-me, da sem sledil ravnateljevemu pozivu v "njegov kabinet", sem prebledeval kakor delovanje odbora, kteri regulira cene premoga.
"Zdaj, ko sem se seznanil z obstojem službenega osoibja", je rekel ravnatelj, '' vidim, da se vam nezadostno poplačuje vaš trud. Od danes naprej bodete dobivali 120 rubljev na mesec. In to je — na račun prihodnje gaže.,?
Da sem naenkrat zvedel, da izdaje glasbeno društvo časopis, ki je posvečen flavtistiki — ne bi bil takrat bolj potrt in začuden.
"Hvala...", sem šepetal in zapustil sobo, pod seboj, kakor naši poučni časopisi, ne čuteč tal.
"Kaj se skriva za tem?" sem se vprašal stokrat. "Kaj hoče narediti z menoj?"
Na srečo sem se spomnil, da je bil v neki povesti ravnatelj podrejenemu uradniku naklonjen, ker je imel razmerje z ženo tejra istega uradnika. Vsled tega sem začel o [vazo vat i svojo ženo; zasledoval sem njena pota, njen smeh, njen poljub. Si stavil dvoumna vprašanja in tudi direktorja nisem izpustil iz oči j. Prizadeval sem si zvedeti, da-li nista bila znana preje, če nista moTda rojaka?
Pretekel je unesec med brezuspešnimi zalezovanji in prepričal sem se za trdno, da "ni tukaj pokopan pes", kakor se izražajo Nemci v nekem pregovoru.
Kje torej tiči "skrivnost"? Pod vplivom svojih fantastičnih domišljij sem prešel od te od resnice najbolj oddaljene misli, da lam ravnatelj aa mojo neznatno ženo, k še znanje verjetnemu domnevanja.
Rekel sem si:
"Prav gotovo mi je aapustil kakšen bogat eorodnik vae svoje milijone. Ravnatelj je zvedel to in se mi hoče prikupiti"
V prostih urah sem tedaj stikal za naznanili nedvignjenih dedttin, poiz-
tako kratki dobi.
Ves izmučen sem prišel domov. In moja žena? Veselila se je zelo in ni mogla razumeti mojega obupa.
jCakor znano, se niso odlikovale ženske nikoli z darom premisleka... A to je v resnici že resno vprašanje. Takrat se me je polastila globoka otožnost.
Kaj naj storim, da utečem nesreči? Kako naj rešim dete, ubogo ženo hudega?
Sklenil sem, da govorim z ravnateljem.
To sem tudi storil.
"Gospod ravnatelj!" sem pričel, ne da bi se mi najmanje tresel glas. "Zkaj ste izbrali mene za svojo žrtev? Morda zato, da sem bil miroljuben človek, da nisem nikomur križal pota, da sem delal kakor vol za majhno plačo t Ne, gospod ravnatelj! Če bi tudi vedel, da ostane vse skrito in da dobim še večjo plačo — jaz se v to ne podam. Za nič in nikdar!"
Ničvrednež je hotel pod navideznim začudenjem skriti svoj nemir.
')'Ne razumem vas", je dejal. "Vi mi ne zaupate?"
*' Imam dokaze..."
"Kje... Kaj... Na kaki podlagi?"
Začel sem se smejati fanatično.
"Na kaki podlagi? Na tej, da ste mi zvišali plačo od 50 na 150 rubljev kljub temu, da nimam nobene protek-cije."
Zdaj se je smejal on, a naenkrat je postal resen.
"Pomilujem vas iz vsega srca. Življenje je naredilo torej iz vas takega skeptika? Vi ne verjamete torej, da se more plačevati koga pravično, po zaslugi ?''
Ali me je prepričal? — Ne! Bil je navidezno odkritosrčen, toda ni-li izobraženemu človeku lahko se Miniti?
Preteklo je nekaj mesecev in zapazil nisem v delovanju novega ravnatelja nič sumljivega. Toda čutil sem čudno antipatijo napram temu čudaškemu, sumljivemu človeku in pora-•bivši prvo priliko, ki se imi je ponudila, sem sprejel v nekem drugem zavodu službo za mesečno plačo 60 rubljev.
feele zdaj sem se pomiril in. našel zopet spanje in dober tek.
Pogreb,
Iz poljskega prevel Pran Virant.
Kaj je rekel gospod župnik?" so vpraševale botre žensko, ki je prišla iz izbiee v vežo.
Eh, veste", je zamahnila z roko, "vse je v božjih rokah..."
Oj tako, tako, moji ljubi... Toda vendar?" so vpraševale radovedno.
"'Ha, no rekel je, da če ne 'bode boljše, bode slabo..."
"No vidite, vidite, kako goppod vse naiprej ve..."
Tako so se razgovaxjale živo botre, ki ao stale flkolo gospodinje, ktere mo£ leži v iabici na smrtni postelji. V! zadnjem tupu so ftoelaK po gospoda; ta se je takoj prerjl 8 sanmi skoz snežene žamete, da id prinesel bolniku zadnja tolažila... Ostal je a bolnikom sam v izbici, v veži in pred-kamri so se p« zbrali sosedje; eni iz bo£rske sjnfonosti, drugi iz krščao-
dovednqrti m kar 1» se
___________________7 ^__v&rjali z gospodom....
vedoavl po inozemskih agenturab in jnraa jih hi zadrževal; celo oddalje-
nejši so prišli in so napolnili čisto vso pekarno.
V	izbici se je bolnik izpovedoval gospodu. Shujšani obraz je podprl z roko in s slabim glasom pravil svoje pogreške. Kakšne?... to je zadeva Boga.
V	veži in pekarni so stali gospodarji, ženske in otroci, vsi s pobožnimi obrazi, in poslušali, če se kmalo oglasi zvonček k sv. obhajilu. Nazadnje se je zaslišal glas zvončka v vežo. Ljudje so pokleknili in začeli moliti molitvice, kakor jih je kdo znal: eni litanije, drugi rožni venec, zopet drugi običajne molitvice. In zopet se je oglasil zvonik. Ljudje so vstali in zamenjali molitev s tiho govorico...
V	pekarni, pri peči, je služeča deklica kuhala mleko za voznika, ki je ozebel tolkel s krpcami ob tla.
Vrata izb ice so zaškripala in gospod župnik se je pokazal v veži. Ljudje so se zagnali k duhovnovim rokafti in mu poljubljali bele dlani___
"No, kako je, gospod župnik, bode še kaj iz njega?" so vpraševali smelejši gospodarji.
"Ha, sam Bog to ve___Zakaj niste po zdravnika poslali?" je vprašal obrni vsi se k ženi bolnika.
"O, moj gospod", je odvrnila pla-kaje žena, "saj smo storili, kar smo mogli— Kar je le kdo nasvetoval, to smo poskusili. Toda božja volja se godi povsod."
"Hej!" so pritrjevale botre.
Župnik je skomizgal z ramami, se zavil v široko suknjo in stopil pred vežo.
"No, Vojteh, pojdiva!"
Vojteh je zvrnil lonček z mlekom, vzel bič in stopil k sanem. Obrnil se je na mestu.
'' Sedite, gospod!''
"Pojdi, pojdi... Jaz grem v dolino, za potok... Še vrat bi si zlomil po tej snežini strmini."
'' No, pa vas spremimo !" se je oglasilo par gospodarjev.
"Pa dobro..."
Ženske so se spet zagnale h gospodu, da bi mu poljubile roke v slovo, ki jih je on nerad na mraz izvlekel.
Sani so se premaknile in se zadele vsak hip v žamete, po stezi, izhojeni od ljudi, Id navadno po gosje hodijo v cerkev, je stopal v široki suknji župnik, za njim par gospodarjev, oble-lečnih v kratke kožuhe.
Medtem so ljudje prišli iz veže v izbico in obkrožili bolnika, mučeč ga z naj raznejšimi vprašanji. On se je napenjal in jim odgovarjal, kajti, "kdo ve, če jih še kedaj vidi" in čuti, da [bode le še malo časa na svetu....
"Pa ste oporoko naredili?" ga je vprašal oddaljen boter.
'' Naredil___notar___'1
"In vaši ste pustili vse?"
Mhm!"
"Otrokom pa nič?" je vprašala radovedno botra.
"Ce bodo mater poslušali, bodo že imeli. Saj ona ne bode večno na svetu..."
Stiarejši fant je gledal brezmiselno na očeta, deklica je pa plakala pod oknom... Mali Jožek je stekel za materjo v pekarno.
"Hej, otroci!" je začel tarnati bolnik. "Da bi mi Bog dal le toliko življenja, da bi odrastli. Tako pa — mati je reva... Ne pomagajo, ne pogledajo nič okolo bajte___ Mati je
reva!... Da bi jo vsaj poslušali... "
In dve solzi ganjenja sta mu kanili na lice. V tem ga je zgrabil suh kašelj in ga davil psr minut. Obraz mu je počrnel od napora, od stresanja pljuč... Omahnil je počasi z glavo na podzglavje in oslabljen gledal okolo po zbranih___
"Od česa vam je vendar tako prišlo v prsi?" ga je vprašala najbližje stoječa ženska.
" Et — ", zaprlo se mu je, premikal je ustiniee, glas je pa ostal v grlu.
"Dajte mir, ne vprašujte!... Vidite, da je boter slabši. Govorjenje jih muči", je opomnil razumno starejši od gospodarjev.
Zbrani so se ozrli na bolnika in na-se, kakor bi hoteli s pogledom reci: "Hej, ne bodeš več dolgo... Še nekaj časa... "
Bolnik se je pa zagledal v strop,.. Oči so posteklenele in obraz je otopel, kakor obličja spacanih podob, ki vise na steni nad posteljo.
Ljudje so pe začeli končno razhajati, poslavljati se___
"Z Bogom!" — "Krepčajte se dobro!" — "Da bi le Bog dal!" se je slišalo vse križem.
In bolnik je spremljal z očmi k vratom vsakega, >kakor bi hotel reči:
"Saj te ne bodem videl več!___"
• • •
(Konec prihodnjič.)
Slo
nsiv j. katoliško
svete Barbaru

mm Zledlnjene državo Severne Amerikec
Sedež: Forest City, Pa.
dne ak januarja 1903 v
ppoHn
-o-o-
ODBOBJUKI:
Predsednik: JOSIP ZAT.AR ml., Box 547, Foreet Citj, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Kan, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest C5ty, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Foreet City, Pa
NADZORNIKI: IVAN DRASLER, Box 28, Forest Cky, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomae, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Iran Telban, P. #. Box rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
^ m w qp w w w w
I Telefon 2034.
' Frank Petkovšek
114-218 Market Street	Waukegan, 111. j"
priporoča rojakom svoj	^
^SALOON,^
» v kterem vedno toči sveže pivo, dobra visa in whiskey, ter
►	ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALNIC1 ima vedno sveže groee-
1 rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino selo hitro In ceno; v
►	zvexi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
^^^^'-'"ft'ifiiii a a a - - 'a a

Rojaki, naročajte se aa "Glas Naroda'največji in najcenejši dnevnik.
r
AUSTBO-AMEBICiN LINE
kejfularnl potni -p«»-r»l»<l
"Francesca" odpluje ll. junija. "Sofia Hohenberg" odpluje 4. julija.
vo*IJo med New Yorkom, I retom In Reko.
i
Najprtpravnej&a in najcenejša paiobrotJnn črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub. ljane le SO centov. Potniki d os po isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C&> Co., General Agents,
2 Washington St., New Vork.

= !■[« frT; ;o;
fij
Compagnfe Generale Trtatiantipe.
(Francoska parobrodna družba«)
MM v	po-
po Tjedittjenih <kiarrak, poeebno pa
one v Chisholnrn, Minn., in kličemo vsem skupaj: Srečno! New 'tfork, 4. rožnika, 1907.
Ivan IJjrbar, Fran Debelak, Jakob Dobravec.
m mm#«>.
h TTaili"
' m ^! •'' - ^ •
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UURUANE.
Poštni parniki so:'
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
"LaS^roie" „ „ „ ..................12,000	„	25,000
"La Lorraine" „ „ ....................12,000	„	25,000
,rLa Touraine" , „ ....................10,000	„	12,000
"La Bretagne".............................. 8,000	„	9,000
"La Gasgogne"................................ 8,000	„	9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki adplijejo od sedaj naprej vedno eb četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča St. 42 North River, ob Morton St., K. T.
•(LA. SlAYOEE •LA FBO^ •LA IiOI •LA SAVOIE •LA TOURAINE
8. joenja 1907. *LA PROVENCE 13. junija 1907. La Bretagne 20. junija 1907. »Uk SA.VOTE 27. junija 1907. *IiA TOURAINE 1 julija 1907. *LA LORRAINE
U. julija 1997. 18. julija 1997. 25. julija 1907. L avg. 1997.
8. avg. 1907.
<
POSEBNA PLOVUBA: La Gaeeogne 19. junija ob 3. uri pop
Panika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. W. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, 111.
				#	
Ju	gosli	ovan	ska		Katol. Jednota.
					
Nedavno je tu zborovala zveza industrij cev, ki se je posvetovala o izidu
Kje
POZIV.
se nahaja Terezija Hajnžič?
. i
inkorporirana dne 24. janwija 1901 v državi Minnesota,
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. boi 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN ME DO 8, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. TVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackbeny St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, IL porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St.. Omaha, Neb.
Vrhevui zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOCŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od straui krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 20. maja se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 130 Macedoncev, 40 Hrvatov in 50 Slovencev, dne 2L maja pa 160 Macedoncev, 21 Hrvatov in 151 Slovencev,
Krka je izstopila. Vsled deževja je Krta z vsemi pritoki jako narasla. Binkoštni pondeljek je na več krajih, izstopila in dosegla celo v Novem mestu površje ob vodi stoječih vrtov. Čez noč je sicer polagoma upala, vendar je še precej visoko nad normalnim stanjem.
Samokres se je razstrelil Neka pri požaru na Krki navzoča priča pripoveduje, da se je v goreči hiši s šestimi krogi jami nabiti samokres med ognjem sam izstrelil. Samokme je baje padel na tla in ker je tam okrog vse gorelo, je začel streljati. K sreči ni bil nihče zadet.
Utonila. Na binkoštno nedeljo zvečer je bila v družbi svojega moža in drugih v gostilni na Marofu pri Idriji 48 let stara Marjana Brus iz Spodnje Idrije. V ne prav treznem stanju je zapustila družbo, dasi se je to branilo' ter odšla proti svojemu domu. Domov pa ni došla, marveč je v temni noči zašla v od deževja naraslo Idrijco, kjer jo je dohitela prezgodnja smrt. Našli so jo utopljeno drugo jutro ob bregu Idrijce v Spodnji Idriji. Zopet je terjal alkohol svojo žrtev.
Iz zapora je pobegnil dne 19. maja pri okrajnem sodišču v Idriji zaradi tatvine v preiskovalnem zaporu se nahajajoči 361etni Anton Krebelj, rodom iz Ostrožnega brda pri Postojni.
Nesreča. Dne 20. maja se je v Logu pri Železnikih pri sekanju drv hlapec Martin Bertoncelj tako močno usekal v levo nogo, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
Kokošji tatovi so gostilničarki Frančiški Matjanovi p. 'd. Žibertovi v Zgornji Šiški odnesli 15 kokoši, vrednih 60 K.
Mrtvega so našli 501etnega delavca Jožefa Palčiča iz Vač. Umrl je vsled preobilo zavžiie pijače.
Mlad vlomilec. Litijski orožniki so prijeli 141etnega Ivana Krhlikarja iz Velikega Vrha pri Litiji, ker je vlomil v Prežgan j ah. Krhlikar je pred kratkim prišel iz zapora, v kterem je sedel zaradi tatvine. Veliko bo še iz njega.
Ogenj. V Preski pri Smart nem pri Litiji je pogorelo pet poslopij. Ogenj je nastal vsleo slabega dimnika. Ško-fo več tisoč kron, zavarovalnina je majhna.
Gnojne vile je ukradel 21. maja nekemu posetnikn v Linhartovih ulicah v Ljubljani. Fran Čehun, rojen I. 1889 v Črnučah, v družbi nekega Ivana Bi-stona, rojenega v^ Rožni dolini pri Litiji. Ko je policija obadva dala pod ključ, se je dognalo, da je Čehun u-kradel ti»di kolo, ktero je bilo ukrade no potniku Karolu Rajerju na Južnem kolodvoru. Kolo je bilo vredno 240 K in so mn ga odvzeli v Mednu. Čehun je tudi na luteranskem pokopališču kradel pri grobih železne o-graje ?n jih predajal za staro železo. Obadva aretovanca sta ee izročila so-dišftiL.
Noge zlomil Dne 18. maja zvečer
je <it%*r Matevž Klatvčar na Franco- i ▼em pabrežjn v Ljubljani padel in pri, terrr aSomi! v členku levo nogo. Pre-
peljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Napad v Kočevju. Radi napada na kršč.-socijalnega poslanca Stoeekler-ja je bil neki Schneider obsojen na štiri dni zapora.
Sneg v majniku. Iz Boh. Srednje vasi se piše: Dne 19. maja zjutraj je začelo snežiti. Snega je padlo 5 cm. Drevje je v cvetju, zato je nevarnost za sadje.
PRIMORSKE NOVICE.
Mod i as je prilezel na glavo v Ri-
henbergu. na Goriškem nekemu mladeniču, ko je šel spat na travnik in tam zadremaL K sreči se je prebudil in vrgel nevarno kačo proč.
Vstajenje Istre in Koroške. "Naša Sloga." je izšla v Pulju povodom volitev v slavnostni izdaji s trobojnico in pod naslovom "Istrija je vstala! Propast tiranov! Narod je premagal svoje tlačitelje!" piše: "Solze radosti se bleste v očeh ljudstva, ker je zmagalo svoje trinoge. Praviea božja, ta prijateljica dobrih in poštenih, je dvignila slabega in tlačenega in po-trla nai-ilnika. Z globokim zaupanjem v to pravico božjo bo hrvaški in slovenski narod v Istri hodil še dalje po poti pravi in resnični, da se bori za narodne pravice in za osvoboditev slabih in zatiranih." Odkrito se ra-dujemo te zmage naših istrskih bratov. Znamenita je pa tudi zmaga slovenska na Koroškem. Naši bratje na severu in na jugu v najbolj težavnem položaju so se vrlo dobro držali in dosegli uspehe, na (kakršne niti mislili nismo. Častitamo jim od srca in se tolažimo s temi uspehi, kajti narod, ki se tako junaško drži v volilni borbi, mora prospevati."
ŠTAJERSKE NOVICE.
Slaba tolažba za Wastiana. Mariborski občinski svet je v izredni seji izrekel obžalovanje bivšemu poslancu Wastianu, ker je propadel pri držav-nozborskih volitvah. Obenem so ga imenovali za Častnega meščana. "Wastianu bi bilo gotovo ljubše, da bi mu mestni očetje povrnili izgubljene di-jete. —
KOROŠKE NOVICE.
Samomor. V nedeljo dne 19. maja
se je ustrelil v Celovcu krojaški mojster in godec R. Triebnig. Vzrok samomoru so bili družinski prepiri. Ker' je pa, kakor okolnosti kažejo, samo- j mor dvomljiv, so pa ženo v zapor utaiknili.	$
Pobegnil je pešec Fran Vovk, rodom Novomeščan, od 17. pešpplka v Celovcu. Pravijo, da je nekemu tovarišu ukradel uro, vsled česar se je zbal kazni ter jo popihal od vojakov. •
RAZNOTEROSTI.
Privatne zahteve pri kazenskem po- j
stopanju. Justično mi niste rstvo je u- ' kazalo nadsodiščem, da se pri kazen- j skem postopanju smejo privatne za-! hteve odkloniti na civilnopravno pot' le tedaj, ako so potrebna, nadaljna ; poizvedovanja, sicer se morajo privatne zahteve obravnavati takoj meritorno.
Pod kuratelo je prišel knez Poreia, lastnik različnih graščin v Avstriji
Sirotniška blagajna temešvarske velike župnije izkazuje 1,800,000 kron primanjkljaja. Z rezervnim fondom se je sleparilo že več let.
Tri delavce je povozil vlak blizu Toplic na Češkem.
Avstrijski industrij ci o volitvah in razmerju do Ogrske. Dunaj, 21. maja.
sama in z menoj obračuna, ako neee biti javno osramotena.
L. Grubelnik,
P. O. Box 28, Adaxnsburg, Pa. (5-7—6)
NAZNANILO.
Tem potom se naznanja članom društva sv. Barbare št. 3 J. S. K J.
La Salle, HI, sklep zadnje seje. Vsak ud omenjenega društva prispeva v društveno blagajno $1.00 za bolniško podporo. Kdor izmed udov se p«a udeleži društvenega piknika dne 16. junija, je potem prost izvanred-nega prispevka.	ODBOR.
(4-6—6)
SVARILO.
volitev, s kterim ni nihče zadovoljen. ; Doma je iz Ribnice, Štajersko. Bi-Debata je bila zelo burne, Člani so o- ! va]a je v Amyville, Pa., in potem v srednjemu volilnemu odboru očitali Avalon, Pa. Imenovana naj se oglasi
zanikrnost in nesposobnost, ta pa se je skliceval na to, da so nemške stranke vlekle industrijce za nos. Vendar so govorniki izražali nado, da bode življenje novega parlamenta le kratko, ker se bode razbil ob nagodbenem vprašanju. Tej razpravi je sledil razgovor o nagodbi z Ogrsko. Predsednik zveze je odločno izjavil, da bo padel vsak avstrijski minister, ki bi od industrij cev zahteval koncesij za Ma-djare. Geslo industrijcev je in bo isto, kot političnih strank: Proč od Ogrske! Lastnik tiskarne Jasper je zahteval, da se takoj ločimo od Ogrske, ne pa Šele leta 1917, ko bi se Madjari gospodarsko postavili popolnoma na svoje noge in dobili svojo armado.
Francoski vinogradniki se branijo plačevati davke. Pariz, 20. maja. Vinogradniki na južnem Francoskem so se zavezali, da toliko časa ne bodo plačevali nikakih davkov, dokler vlada odločno ne nastopi proti proizvajalcem umetnih vin. Da se razume upravičenost razburjenja med vinogradniki, se mora pomisliti, da se nikjer ne spravi v promet toliko ponarejenega vina kot na Francoskem. Sicer je vlada postavila komisijo, ki naj vsaj omeji delovanje teh fabri-kantov, toda uspehov ni bilo nikakih. Druga komisija pa, mesto da bi študirala pereče vprašanje, se zabava v Algieru. Ker na jugu primanjkuje vode, so orfdotni prebivalci prisiljeni, saditi trto, ker noben drug sad ne u-speva. Hoteli so napeljati iz Rhone kanal, a za agrarna podjetja ni bilo denarjti. Jasno je, da je vino edini pridelek, ki preživlja tamošnje ljudstvo in da mu dela ponarejeno vino konkurenco. Organizirali so se že trije okraji, ki štejejo skupno okolu milijon prebivalcev. Uporno gibanje še vedno narašča in ga simpatično pozdravljajo meščani. V Beziersu je bil shod, ki se ga je udeležilo nad 100,000 oseb. Finančni minister Caillaux je poklical k sebi generalne davkarje ldotičnih departementov, da mu povedo svoje mnenje o tem gibanju. — Pariz, 20. maja. V Perpignanu se je vršil shod, ki se ga je udeležilo do 50 tisoč vinogradnikov. Čete na jugu so pomnožene, v Beziersu je proglašeno obsedno stanje. Župan in občinski svet sta odstopila, upravo mesta je prevzel podprefekt. Dne 17. maja so zopet sklenile tri občine, da ne plačajo davkov in zaprle občinske hiše, da eksekutorjem onemogočijo poslovanje. —
Angleški glasovi o avstrijskih volitvah. London, 22. maja. Vsi angleški časopisi se strinjajo v tem, da so sedanje volitve nevaren preobrat v zgodovini avstro-ogrske monarhije, morebiti tudi Evrope. Prevlada Nemcev in Ma'Jjarov — loadar uvelejo še ti občno volino pravico — bode padla, na površje pa pridejo Slovani. Trezni politiki — tako piše "Daily Graphic' — so vedno prosili Boga, naj bi ta u-sodni moment prišel kar najkasneje. Avstro-ogrska je središče viharjev v Evropi in za stalnost mednarodnih razmer in položaja je velike važnosti, da je krmilo države v močnih rokah. Po mnenju lista je nemško-madjarska zveza v polni meri izvrševala to svojo velevažno nalogo. Kako bode, ko pridejo na krmilo nestalni, osvetoželjni Slovani, ki jim je politika popolnoma tuja? Težko je odgovoriti na to vprašanje. Kaj bodo počeli Nemci, ko jih
Kje je JA1NVEZ SUŠA t Dotna je iz Kjtrtelenega, fara MirnapeČ. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti — Framk Nagi, 319 Reed St., Milwaukee, Wis.
JOHN >'ENZI;L, mi E. «2ad Street N. E_ Clcvelaad, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK.
Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni oa $22 do S4S. Plotte so iz najboliiega cinka, fit-delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnnm ie od $46 do $80.	*
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino s kdor ieH poskušnjo
Ogibajte se zgoraj naslikanega rojaka IVANA PODLINŠEK, po domače GRDIN, iz Gršovelj v Savin-ski dolini na Spodnjem' Štajerskem. Dotičnik je bil tu v Milwaukee, Wis., samo 20 dni ter znal tako sladko govoriti, da je izvabil od naju $90.00 in jo potem neznano kam popihal; tudi za stan in hrano ni plačal.
Če kdo izmed cenjenih rojakov ve za njegov sedanji naslov, prosiva, da ga nama naznani, za kar mu bodeva zelo hvaležna.
Joseph Komar, ali pa Florian F ale, 236 Lake Street, Milwaukee, Wis.
(3-8—6)
Potrebuje se
PRODAJALCA za prodajanje lotov v bližini New YorkaT Izvedenoeti ni potreba; lepa provizija.
Coleman,
60 Liberty St., New York City (29-5—6-6)
NAZNANILO.
Slovensko katolii&o podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsbuig, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drug. nedeljo v mesecu.
Družtveoikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donasali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti naj svojo mesečnino ne nefloterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do pošiljajo.
Predednik Josip Čekuta, 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Villa St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. —Odbor: Nick Povše, 28 Tell St„ Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurie,
c . , ,5102 Butler St., Pittsbnrg; Ivan Ka-
bodo zaceli zatirati Slovani? Se bodo J-^ ^ p^ gt j ^jj^ny. _
li obrnili za pomoč na Hohenzollern- j__
ee ? Nič bi ne bilo verojetnejšega, a | tudi nič naravne j šega, — Ta nena- [ vadno skeptična sodba preseneti, tembolj ker je tudi na Angleškem demo-kratiška misel zelo razvita, saj sedi v angleškem minis te rstvu navaden delavec. Ako se pomisli, da so Madjari več ali manj izpremenili svojo sodbo o občni volilni pravici — vodilni krogi so izjavili, da mora občna volil" pravica biti taka, da se ohrani ma-djarski značaj kraljestva sv. Štefana — zlasti po izkušnjah v Avstriji, ni izključeno, da je angleško časopisje imspirirano iz Budimpešte.
Naloge novega državnega zbora avstrijskega. Dunaj, 21. maja. "Neues Wiener Journal" prinaša izpod peresa odličnega aktivnega avstrijskega državnika 'daljši^ članek pod naslovom: "Naloge državnega zbora". Tu člankar našteva sledeče naloge, ki jih bode moral parlament izvršiti : Načrt ustanovitve osrednje zadružne zveze, ki ga bo Korytowski zopet predložil, zavarovanje tmetskih delavcev za starost in poškodbe, reforma hišno-najernninskega davka, enotno saniranje deželnih finane; končno opozarja tudi na reformo kazenskega prava, ki jo že pripravlja sedaj zborujoča en-keta.
Tatjana Leontjeva zblaznela. Tatjano Leontjevno, obsojeno radi umora Muellerja'na tri in pol leta ječe, ao prepeljali v blaznieo, ker se na njej kažejo znaki blaznosti.
BRATOM
Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača vina, bodisi j bela ali Črna Cena je 40 centi gitlona s posodo vred in pri naroČila izpod 50 galon računam za posodo $2.00. Z naročilom naj se polije polovico zneska in ostanek se pitfča pn sprejemu vina.
Za obilna naročila se toplo pri-poroča	1
Prank Stofanlch,
posestnik vinogradov Bex M fc Ne. rfeesM. CaL
ajtf vm w*
"OT A® VAWODA". NAJVEČJI Df
VA TrrvrrST ^VMI VVIV '
t Qkkan, HL, in oko Uri naznanjamo, da jt sa tasmofaji kraj nai zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, «17 South (Meter Avenna, Gfci-caco, m, vsled česar ga vsem toplo pripon)? i no.
"CUMa Ns*o«a".
naj pofiie 30c v znamkah na kar mn takoj prašek poiljem. Za golobradce in pleSaste imam najbolj Se mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasie narastejo, če m to resnica plačam vsakomu-gSOO;
Jakob Wahcic,
339 SOUTH FRONT STREET,
STEELTON, PA.
Iščejo se
STALNI DELAVCI V STROJABNL
Plača od komada, $2.00 do $2.50 na dan; navadni nenčend delavci po $1.60, avstrijski stan in hrana.
Pišite na: Frank Novak, ali Anthony Golcar, care of Proctor, Ellison & Co., Elkland, Pa.
(17-5—17-6)
NAZNANILO.
>, da je sedaj [O PLEČKO v bode ce-najprvo t Cleveland^ in okolici, potan 9a se poda v države Sfinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Co.
PIŠITE
se
DIKES
hii i

Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerjjos
tako se obrni na
Martin Geršlča,
301-303 E. Northern Aye., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da t zalogi vsakovrstno meso, namreč:
Motne, rebra, jexike, Sunke itd.
Govorim t vseh
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
= „ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
icisrcrio-^L
se zastonj razdeli med Slovence

katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D" E.C.COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu ]e natanko znana vsaka bolezen zato edini zamere garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko In sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno.
Ozdravljen: reumatizma v rokah, nogah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKC N6VAK,
1253 Moblen Avenue. Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko? katero Vas prosim da stavite v časo pise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem vefc zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporo&uioč, ostajam Vaš prijatelj v
MIKE NQVAK.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
DR E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.	New York N. V.
Fotem smete mirne duše biti prepričani v ozdravljenja.
kratkem
popolnega
"SLAVIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, |.Y.
p« veliki cenik, okrašen z več sto slikami ur in droge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in najraznovrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v lastne j hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v kterejkoli trgovini te STZfce.
SAMO 1 CENT.
Najboljše in najbolj priporočljivo domače
zdravilo so znane
"MARIJACEUSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavijanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za 6 stekl. 52.75, za 12 stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE-
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani Čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 skatuja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVf. REISYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Tra<e Mark rt|.
Varatn
SAMO JEDEN CENT za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV.
NE BOJTE SE TOBEJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE ŠE VAŠE PBUATELJE NA TO!
»ojato, naročajte — aa "CHm Na toda", najvčji In najcenejši dnovalk.
Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906
2() milijonov kron. Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov SO tisoč kron.
GLAVNA POSOJILNICA
poprej
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA in POSOJILNICA
reglstr. zadruga z neom. zavezo
v L,jufc>Ij«ni, Kongresni trg st. 15,
nasproti nunske cerkve sprejema in izplačuje Hranilne vloge ter jih obrestuje po
<5>
<0> «5
<c> pf
I
I
M
P
obilni obisk.
9f » JE*E M

to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in si« er takoj od dneva vložitve pa do d .eva dvipa, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi »li koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje čez 500 čianov, ki reprezentujejo 5 milijon v kron čistega premoženja. Ti Člani jamči jo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno po-fiilja v slovensko hranilnii o v Ljubljano, s čemur se obvanije nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jedneni to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta:	«
QUA V IVA POSOJILNICA
v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
I
Deaarae pošiljatve iz Zjed. držav In Canade posreduj« f. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St, New York.

vo-o.o.«-«:

\
"Winnetou, rdeči gentleman
SpiMl Karl May. Priredil za "Qla« Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
"Seveda ne; to je pravilno."
"ležati mora torej mnogo, zelo mnogo zlata tam. Kar sta ga vzela \Yuun<*tou in njegov oče, je bil le malenkosten del. Ali ni tako?" "Tutli to vam potrdim."
"In radi teh par zrne je ustrelil Mr. Santer dva človeka!"
•	Um, da. Toda on je mislil pravilno. On je hotel imeti tudi tisto, L*t »ta imela Indijanca."
"Al: -v vedno ne zapazite, kaj hočem povedati? To postopanje, ktero ><„■ vani zdi tako nedolžno, postane lahko osodepolno za nas." *'Osodepolno? Kako to?"
" Vzemimo, da gremo mi tje in najdemo zaklad; potem---."
4"Potem se takoj razdeli," me prestriže naglo.
•	• razdeli Kaj mislite, koliko bode dobil vsak izmed nas?" •"K-i<> nmre i<> povedati! \* tem slučaju bi moral človek vedeti, koliko
zlata leži tam."
••Tudi jK>tein ne morete vedeti, koliko bode dobil vsak; gotovo je. da d<-bi Mr. Sunt, r največ, vam pa du, kolikor >e mu bode zfdelo vredno." "Ne, tega ne stori; v tem se motite!" "<Jotovo ne."
•'In vendar! Razdeli ><■ pošteno; nikdo ne dobi več. kot drugi."
'' Tudi Santer ne ? "
"Ne."
"Ali je rekel sam ?"
'* ]»a. On ni samo obljubil z besedo, ampak tudi s svojo desnico." "In to -t* vam je zdelo zelo gosposko, kaj ne?"
"Seveda! On je najdostojnejši in najboljši človek, kolikor se jih dobi." "In vi .-te trije najbolj otročji ljudje, kar sem jih kdaj videl." " Kako to?"
"Ker vrjamete njegovim obljubam." "Zakaj bi pa ne vrjeli!" "Ali res želite, da vam pojasnim?" " I>a."
"Torej: Kdor u-tieli radi nekaj zrn zlata dva človeka, je gotovo tako pohlepen j*> zlatu, da ira prav gotovo ne bode delil z vami." "Saj >ta bila samo dva rdečnika!"
"A vendar človeka, ktera mu nista storila ničesar žaTega. 0'e bi bila dva bela, bi jih bil prav tako pospravil." "Hm!" godrnja nevrjetno.
"Jaz trdim to! Jaz pravim še več. On vam je obljubil, da dobite toliko kot on; zato mislim---."
"Zato mislim jaz. Ja bode držal svojo besedo in nam dal, kar je obljubil," me prest riže.
"Mogore, da vam da. ker ve, da postane zo]»et njegova last." "Ali mislite, da nam bode vzel?"
"Da. Tisti del, kterega dobi \sak od nas, bode vsekakor stokrat večji od tistega, kterega »ta imela seboj Iiiču-čuna in Winnetou. Če je dva človeka ustrelil iz požel jivosti }>o zlatu, prisežem lahko, da bode naše življenje vedno v nevarnosti od trenutka, ko prejmemo vsak svoj delež."
"Počakajmo, Mr. Jones!"	_	-v
"Jaz hočem vsekakor počakati."
"Velik razloček je, ali se strelja na bele ali na rdeče ljudi!" " A ne za človeka, kterega je preslepilo zlato; to mi lahko vrjamete." "Hm! Tudi če imate v eplošneft prav, ne velja to za ta slučaj. Mir. Salter je gentleman v pravem pomenu besede!" "Veselilo me bode, če se ne motite!"
"Jaz stavim z vami za kolikor hočete, Mr. Jones. Mr. Santerja bodete >amo pogledali, pa se bodete takoj prepričali, da zasluži zaupanje." "Well! Radoveden sem na tisti trenutek, ko se snideva." "Vi ste v silnih dvomih. <*V vrjamete. da vam preti nevarnost, pa se
jo ognite!"
"S tem, da ne grem na Mugwort Hill?"
"Da. Saj s>te popolnoma svobodni. Sploh še ne vem, ali bode ugajalo Mr. Santerju, da vas pripel jamo. Jaz sem mislil, da ustrežemo s tem vam."
To pravi nekako tako, kot bi se me hotel ddkrižati. Zameri mi, da mu tie vrjamem dosti glede Santerja.. Zt&to odvrnem:
"Saj mi je tudi ljubo in sem vam hvaležen za to."
"Potem pa kazite svojo hvaležnost drugače kot s sumničenji na človeka. kterega sploh še niste videli! Ne prepirajva se več, ampak pustiva to!'
S tem končava pogovor; potem sp začnemo meniti od drugih stvarij. Moj slafli ntis si kmalu zopet (popravim.
Kgiko bi govorili vse drugače, če bi mi bilo možno jim zaupati vse! Toda tega ne smem storiti. Oni so neizkušeni, zaupljivi ljudje, kteri bi mi utegnili več škodovati, kot koristiti za slučaj, če bi jim zaupal vse.
Pozneje ležemo k počitku. Meni se zdi okolica varna; kljub temu jo pre iščem zelo pazno. Ker ne najdem ničesar sumljivega, ne stavim nasveta, da se -traži izmenoma. Onim trem pa to sploh niti na misel ne pride.
Drugo jutro jo udarimo skupno proti Mugwort Hillu, ne da bi kdo slutil, da sem bil sploh namenjen tje.
Ves dan me nekaj sikrbi; tako sem nemiren. Oni se zde varni; oni mislijo, da jim daje Santerjevo ime popolno varnost pri slučajnem sestanku s Kiowi; jaz sem prepričan za svojo osebo, da bi me rdečniki spoznali takoj. Mojim trem tovarišem se zdi vsaka. odredi«! za varnost odveč; jaz jim ne stnem ugovarjati, 6e nečem vzbuditi nezaupanja ali vsaj nevolje. K sreči ne vidimo ves dan žive duše.
Na Večer taborimo na odprti preriji. Radi bi bili zakurili, ia ni bilo drv, kar je mene zelo veselilo na tihem. Ogenj sploh ni bil potreben, ker ni mrzlo: tu1 ii peči nimamo kaj. Drugo jutro povžijemo zadnje suho meso, potem pa odjahamo; navezani smo glede živeža samo na lov. Gates mi začne nekaj pojasnjevati, kar me zelo zabava.
"Vi ste lovec na jwisti, ne i*a pravi lovec, Mr. Jones. Vi ste sicer rekli, da znate streljati, a kako! Ali zadenete prerijskega zajca na sto korakov?" "Sto korakov?" odvrnem. "Hm, to je malo daleč! Ali ne?" "Sem si mislil! Vi bi ga ne zadeli. Vi vlačite svojo staro, težko puško popolnoma zastonj ih> svetu. S takim orodjem se sicer sesuje zvonik, divjačino pa se zgreši. Toda to naj vas ne boli, ker hočemo mi skrbeti za vas!"
"Ali zadenete vi boljše kot jaz?"
"To -i lahko mislite. Mi smo prerijci, pravi west mani. razumete!" "To ni dovolj; to ne zadostuje."! 4* Tako ? Kaj pa nedostaja ?''
"Divjačina. Vi lahko streljate še tako dobro, a bodete kljub temu
stradali. Če ni divjačine.*'
"I Ai ne skrbite! Mi že poiščemo 'kaj ! "
"Tukaj na -avani? Dobe -e k večjem antilope, a >e jim ne morete približati za streljaj."
"Kako govorite pametno! Vi ste zadeli pravo. Toda na Mugwort Hillu dobimo gotd in divjačino. To je rekel Mr. Santer." "Kdaj pridemo tje?"
"Mogoče proti poldnevu, če -ino jahali pravilno, kar vsefaakor upam." ""Nikdo ne ve boljše kot jaz. da smo jahali pravilno; do Nugget-tzila pridemo še pred poldnem. Sicer sem bil pa jaz vodja, ne da bi bili aa.pazili. Oni jahajo z menoj, ne jaz z njimi.
Solnee ne stoji še na najvišji točki, ko zapazimo na jugu Obrastle višine-"Ali je to Mugwort Hill?" vpraša Cliay.
"Seveda," odvrne Gates. "Mr. Santer nam ga je vendar natančno opisal, kakšen je, če se pride od severne strani. Te vižine pod nami se popolnoma vjemajo z opisom, V dobre pol ure smo tam."
"Ne vrjamem," ugovarja Summer. "Zakaj ne?"
"Ti si pozabil, da je Mugwort Hill nepristopen od severne strani; zato ne moremo jahati od te strani"
"To vem dobro; jaz mislim samo7 da smo v pol ure pri gori Potem bočemo jahati Okrog na južno stran v dolino, ktera vodi t hrib."
Slišim, da jim je Santer zelo dobro opisal svet. Da zvem, kako daleč sega ta natančnost, poizvedujem:
"Y tej dolini vas pričakuje, kaj ne, Mr. Gates?" "Ne. ampak na vrhu."
(Dalje prihodaji*.)
Delavci na prostem -
izpostavljeni mrazu in vlažnosti Be ubranijo dolgotrajnemu bolehauju zareumatizmoin in neuralgijo, ako rabijo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35
A let
/Ti V vseh lekarnah, 25
50 centov, ali pa nri izdelovalen.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
Spominjajte ae ob raznife priHkab naše prekoristne družbe sr. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani! Mai pelofl dar domu na oltar I	(▼ d)'
Naznanilo. •
Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo tea Duluth, Minn., pri poročamo natega zastopnika g.
Josip Scharabon-a,
109 WEST MICHIGAN »T, DULUTH, MOTI., kteri ima avoj
SALOOJS
prav blizu kolodvora. Vsak rojak jt pri njemu najbolje postrezen.
Poiilja denarja ▼ staro domovino najceneje in na/hitrej« po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh po slih; torej pazite, da se ne vsedetf na lim laskavim besedam ničvredne žev, kterih v Duluthn tudi ne manjka Spoštovanjem
FRAKK SAK8E1 CO.
ROJAKi. NAROČAJTE SF "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
^ Slovencem in Hrvatom pri- M
p^ otam svoj	g?
M -
1
SALOON	|
v obilen poset. Točim vedno	g
»vež© pivo, dobra	p
v:na in whiskey ter	^
imam v zalogi zeo fln&	g-
smodke.	ff
Rojakom pošiljam dene i--	fer
je v staro domovino	If
hitro in poceni.
Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg.
S Frank Sakser Co. v New Yorku.	Ž jg Z velespoštovanjem
j Ivan Govže,	g
j Ely, Minn,	p.
■tj
-EK
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino po Fr. Sakserju, 109 Green wich St., New York, a nijeden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na nieea obrne.
^^--V\£> QJJ
FRANK SAKSER CO.,
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. EL,	CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, vodja.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje Ir* najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—rj
dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE
za vse parobrodne družbe po iz irnih cenah.
e_.______________
Potnike iz Ckvelanda, 0., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti.
t_ _
Dobi se v podružnici «Qlaa Naroda" po 1 cent številka.
___=v7Q


Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih nlog je: milijonov kron.
Rezervnega zaklada je:
800.000__kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. lientni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To prinozn ava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar inaloletnih otrok in varovancev le y hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. iN »i zaupaik v Z4raienlfa rfriavak je ie več let ui rojak
Zdravju
najprimernejša pijača je
«»►«$» LE1S V F>I VO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega krnela, hodi ujs naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
pivo je najbolj priljubljeno ter st dobi v vseh bol;?it gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
v FMttsburgu, in oRoLfci
Rojakom
r.aznanlum, da j. za tamošuji okraj moj
edini pooblaščeni zastapniK za vse pesle
JAKOB ZAEUKOVEC,
4824 Blackberry Alley-	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od 37. do £8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
Frank Sakser.
I M nHpI

KDO VAM HOČE DOKAZU,
DA VAM ZAMORE POMAGATI.
ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih, zdravil dati, kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno druzega čuti. OROSI zdravila so jamčena v .Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI!
109 Greenwich St. NEW YORK. N. Y.
FRANK SAKSER,
6104 Sunt Clair Ave. N. F CLEVELAND, O.
Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co.
v New Yorku.
Ako je hvaležnost umestna, /a VaS trud in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem, Vašim gosj odom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh katercg;i ste imeli pri moji bolezni, na kateri senv trpel toliko let in k;itero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jili tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam n»d, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zve in da se more prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zvč narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.
Vaš udrmi J. CERAZO.
I m
KAJ HOČEMO Ml?
-- Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje bolezni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli o.draviti. Ako pišete na
uas, j 1 edložimo Vaše pismo našemu zdravniškemu zboru, kateri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vam potem poročati, kakšne narave je. kakšne posledice la!. ko nastanejo, kako se mo rate zadižati, kako se ir.o rate zdravili, koliko caša hode zdravljenje trajalo, i. t. d., - ako A^is sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni, da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo.
Ako vam druiri zdravniki niso pomagali — Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči.
Ako če/ šest dni po uporabi naših zdravil ne opazite, da se Vam je bolezen zboljsala, potem nam pošljite zdravila nazaj in mi Vam hočemo povrnili denar, kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo.
Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo Specialiste.
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
AMERIKA EUROPA CO.
161 Columbus Ave., New York.