Slev. 175. v LKanl, v pele* Un? n. avuasla 1321 Leio L Naročnina _ za državo SHS: ta oelo leto aapre) Dla.120"— u pol leta „ .. H 60-— ia četrt leta „ .. „ 30-— H e« mesec „ .. a tO*— za inozemstvo: eaioletio.....Din. 2H — mesečno . , , . . „ 18"— ~ Sobotna izdaja: =g « Jugoilavljt. . , Din. 15 — t InoiemstTD ... „ 3i — PflSflmofl Slev. 75 par. . .-i... 1 j ■; i V s he Petit ParisieiK poroča iz Londona: Britanski kabinet se bo bavil danes dopoldne z belgijskim kompromisnim predlogom, ki hoče postopno izvedbo od Poincareja predlaganih jamstev. Potemtakem bi se pričelo s pobiranjem 28 odstotne takse od nemškega izvoza nemudoma, medtem ko bi se vpostavitev carinskega obroča okrog rubrskega ozemlja izvedla šele tedaj, če bi se Nemčija še nadalje odtegovala svojim obveznostim. Isti list poroča, da je predsednik francoske republike Milleraud naslovil na ministrskega predsednika Poincareja brzojavko, v kateri pa vzpodbuja k vztrajnosti. Pariz, 10. (Izv.) Z ozirom na včerajšnji telefonski razgovor med Poincarejem in Millerandoin se ie sestal danes dopoldne francoski ministrski svet pod predsedstvom Milleranda, da se posvetuje, ali se naj vzdr-že francoske zahteve v polnem obsegu, ali pa naj se pooblasti Poincare k popuščanju. Pariz, 10. (Izv.) Današnji ministrski svet se je bavil z zunanjim položajem ter je soglasno odobril stališče Poincareja. (Kakšno 'o to stališče, šc ni točno znano.) London, 10. avgusta. (Izv.) Javno mnenje se bavi tako v političnih, kakor tudi v vojaških krogih živahno z misijo francoskega polkovnika Mougissina v Au-gori. V splošnem smatra imenovanje francoskega vojaškega zastopnika pri sedežu kemalistične vlade za Angliji sovražno akcijo. Kakor zatrjujejo Francozi, se je podal polkovnik Mougissin v Angoro, aa uredi sporazumno s kemalistično vlado različna turškosirska obmejna vprašanja. Angleška vlada pa ima v rokah dokaze, da je delovanje omenjenega polkovnika na- perjeno proti Angliji. Gre za načrt keinali-stičnega pohoda proti Carigradu, ki naj ga podpra Francija. Angleška vlada je v Parizu nastopila za to, da izposluje odpo-klicanje polkovnika Mougissina iz Angore. Pred odhodom francoskega ministrskega predsednika Poincareja v London se je v Parizu že govorilo, da je Anglija prodrla s svojo zahtevo in da je omenjeni polkovnik že zapustil Angoro. Sedaj pa se zatrjuje, da to ni res in da se radi tega spor med Anglijo in Francijo bolj in bolj poostruje. zakona. Belgrad, 10. avg. (Izv.) Izpremenibe v zakonu o uradniški pragmatiki, ki so se sprejele skupno z zastopniki uradnikov, so nastopne: Uradniki se po svoji izobrazbi v posameznih strokah dele v tri kategorije. Prva kategorija obsega uradnike s fakultetno izobrazbo, druga s popolno srednješolsko zobrazbo, tretja s popolno srednješolsko izobrazbo brez zrelostnega izpita, četrta kategorija pa obsega uradnike, imajo najmanj štiri razrede srednje šolo ali temu odgovarjajočo kako drugo šolo. Prva kategorija ima temeljne plače 3900 do 12 tisoč dinarjev, druga 3000 do 0000 dinarjev, tretja pa 2500 do 7200 dinarjev. Davki se bodo plačevali po naslednjih stopnjah: Do 4000 dinarjev se plača 1 odslotek, do 7000 dinarjev 2 odstotka, od 7100 dinarjev do 10.000 dinarjev 3 odstotke, od 10.000 dinarjev dalje pa največ 4 odstotke. Ostala določila ostanejo, kakor jih je izdelala prva komisija v svojem nnčrbi. Besedilo zakona je razmnoženo ter se deli poslancem. O tem zakonskem načrtu bo sedaj razpravljal zakonodajni odbor, ki bo sklican za I 15. t. ra. Belgncd, 10. avg. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrstva je došlo do ostrega spopada med ministrom dr. Lazo Markovičem in ministrom za'narodno zdravje Omerovi-čem. Znano je, da je dr. Markovič narlo-mestoval ministra Omeroviča v njegovi odsotnosti ter med tem časom podpisal na-redbo, po kateri se ima kredit, določen za zdravljenje tuberkuloznih v Sarajevu, nakazati za zgradbo pravoslavne kapele v dotični bolnišnici v Sarajevu. Minister Ome-rovič je napadel dr. Markoviča, češ da je jx>stopal protizakonito, ker je zahteval, naj, ministrski svet naknadno razveljavi ta odlok, ter bo v nasprotnem slučaju podal ostavko. Povdarjal je, da dela lahko dr. Laza Markovič napake v ministrstvu za pravo: ndje, ne smejo se pa delati v ministrstvu za narodno zdravje, ki ima skrbeti za zdravje državljanov. WHson potuje v Evropo. Praga. 10. (Izv.) Kakor poročajo ameriški listi, bo bivši ameriški predsednik Wilson v kratkem odpotoval v Evropo ter ob tej priliki posetil tudi Če.sko3loyaako, kjer namerava ostati dalje časa. Notranji ustroj sovjetske federativne republike. Kljub šestletnemu obstoju sovjetske federativne republike javnost niti zdaleka ne pozna njenih notranjih razmer in prevladuje splošno mnenje, da vlada v sovjetski federativni republiki velika neorijentira-nost in kaos v državni upravi. Že samo dejstvo dolgoletnega obstoja precej izpodbija tako mnenje. Princep federalizma, da imajo posamezni deli države popolno neodvisnost v javni upravi in je njihova uprava in zakonodaja povsem samostojna in uravnana na podlagi krajevnih razmer in zahtev, kar ugodno vpliva na splošno urejenost razmer v državi, ni nikjer tako dosledno izpeljan kakor ravno v sovjetski federativni republiki. Zato ne bo brez zanimivosti, če si ogledamo notranji ustroj te največje slovanske države, upoštevajoč pri tem predvsem angleške poluradne podatke, ki jih je nedavno priobčil v izvlečku tudi :;Ob-zor-r. Notranji ustroj je z ozirom na medsebojne državnopravne odnošaje dvojen, tako da se države, ki tvorijo sovjetsko federativno republiko, delijo v dve kategoriji: 1. države, ki se nahajajo v federaciji, katere središče je federalna socialistična sovjetska republika in 2. one države, ki so nominalno neodvisne, pa so na podlagi posebnih pogodb ali sporazumov zvezane z vlado v Moskvi. Razen tega so še pokrajine, ki spadajo v prvo kategorijo in so v neposredni federaciji z Moskvo, vendar pa imajo posebno avtonomijo z ozirom na to, ker prebivajo v njih tujerodna plemena. Avtonomne republike, ustanovljene s posebnimi dekreti ruske sovjetske federativne republike, ki tvorijo federacijo z moskovsko vlado, so: Baškirska republika z dekretom iz 1. 1919 in 20. maja* 1920. — Tatarska republika z dekretom od 27. maja 1920. — Da-gestonska republika z dekretom od 26. avgusta 1920. — Kirgiška republika z dekretom od 20. maja 1921. — Gorska republika (na Kavkazu) z dekretom od 20. januarja 1921. — Turkestanska republika 7, dekretom od 20. aprila 1921. — Krimska republika z dekretom od 18. oktobra 1921. Vse te države se imenujejo socialistične sovjetske republike razen baškirske, ki so jo sicer ustanovili sovjeti, vendar se ne imenuje socialistična. V Moskvi so zastopane po svoj:b delegacijah pri komisariatu za narodnosti. Njihova administracija je urejena po administraciji ruske republike, vendar se v nekaterih državah kakor n. pr. v Dagestanii in Krimu nahaja še v razvojnem stanju. V posameznih centralnih eksekutivnih odborih ie moskovska vlada zastopana od uradnika komisariata za narodnosti, ki je navzoč pri vseh razpravah, vendar pa nima pravice glasovanja. Za finančna in tehnična sredstva se briga centralna vlada. V teli državah obstojajo večinoma sledeči komisarijati: za pravosodje, za prosveto, za zdravstvo, za socialno skrb, za poljedelstvo, prehrano, finance, narodno gospodarstvo in za nadzorovanje delavcev in poljedelcev. Komisariati za prehrano, finance, narodno gospodarstvo in za nadzorovanje delavcev in poljedelcev so podreje-jeni odgovarjajočim organizacijam centr. vlade; komisariati za notr. zadeve, za pravosodje, za prosveto, nar. zdravje, soc. skrb in poljedelstvo imajo sicer popolno svobodo v svojem resoru, vendar so odgovorni vseruskemu centralnemu komiteju. Zunanje zadeve, trgovina z inozemstvom in vojna spadajo pod izključno kompetrnco ruske sovjetske federativne republike. Istotako spada tudi vojaštvo za varnostno in policijsko službo pod vrhovno zapovodni-štvo vseruskega komiteja. Turkestanska republika ima večjo avtonomijo kakor druge federativne države. Ima posebno legislativo po tipu sovjetskega kongresa. Kadar kongres ne zaseda, izvršuje njegove posle osrednji izvrševalni odbor. Druga posebnost Turkestana je ta, da spadajo samo komisariati za ceste in promet, pošte in brzojav, finance, narodno gospodarstvo in prehrano pod administrativo centralne vlade; vsi ostali administrativni uradi pa so odgovorni turkpstanski vladi. Posebna >komisija za Turkestanc, imenovana od moskovske vlade, ima svoj sedež v Taškenfri in predstavlja centralno oblast v deželi. Pokrajine pa, ki so dobile avtonomijo od moskovske vlade, so sledeče: Nemška oblast na Volgi z dekretom od 10. oktobra 1918. — Karelijska delavska občinri z dekretom od 8. junija 1920. — Dežela Čuvašev z dekretom od 24. junija 1920. — Dežela Votjakov z dekretom od 4. novembra 1920. — Dežela Merinsk z dekretom od 4. novembra 1920. — Dežela Zirjanov z dekretom od 5. maja 1921. — Dežela Kabardincev z dekretom od 1. septembra 1921. — Province Burjatov, Mongolov in Jakutov so še v formaciji. Te province upravljajo pokrajinski iz-vrševalni odbori, izvoljeni od kongresa pokrajinskih sovjetov. Komisariati za narodnosti in predstavniki v teb odborih so povsem slični onim v avtonomnih republikah in ima vsaka pokrajina ali občina svojega zastopnika pri komisariatu za narodnosti v Moskvi. Neodvisne republike, ki so se ustanovile na teritoriju bivšega ruskega carstva, in se niso popolnoma odcepile od Rusije kakor Poljska, Finska in baltske države, marveč so kot samostojne države sklenile zvezo z Moskvo, so sledeče: 1. Ukrajinska socijalistična sovjetska republika. — 2. Socialistična sovjetska republika Hiva. — 3. Socialistična sovjetska republika Buhara. — 4. Socialistična sovjetska republika Georgija. — 5. Socijalistična republika Armenija. — 6. Socijalistična republika Aserbejdžan. — 7. Socialistična republika Bela Rusija in 8. Socijalistična republika Dalnjega vzhoda. Vojni minister zahteva siovib kreditov. Belgrad, 10. avg. (Izv.) Snoči je imel sejo ministrski svet, ki je reševal tekoča vprašanja. Vojni minister je zahteval poseben kredit za vojsko, ker v dvanajstinah, za prehrano določena vsota ne zadošča. Zahteval je 100 milijonov dinarjev kredita. O tej zadevi ni bil sprejet noben meritoren sklep. Ministrstvu za javna dela jq bil odobren poseben kredit za popravo cest, ministrstvu za promet pa je bil odobren kredit za dovTŠenje ozkotirne železniške proge Zagreb—Split. Neugodni vtis altesluh korakov. Belgrad, 10. avg. (Tzv.) Danes je pričela poslovati naša razmejitvena komisija na albanski meji skupno z albansko. Danes pa je došla vest od našega delegata, da je albanska komisija nenadoma zapustila našo komisijo in odšla na grško mejo, da prične tamkaj z razmejitvijo. Ta korak albanske komisije je napravil zelo neugoden vtis na naše politične kroge. SREČNI URADNIKI. Belgrad. 10. avg. (Izv.) Danes je minister za izenačenje zakonov končno predložil narodni skupščini uradniški zakon. Pret! zlomom stavke v Ameriki London, 10. avg. (Izv.) >Financial News« javljajo iz New Yorka, da se nahaja stavka železničarjev pred zlomom. 110.000 železničarjev je že pričelo z delom. Vladni koraki za dobavo premoga imajo povoljen uspeh. V tekočem tednu je pričelo z delom tudi 150.000 delavcev v kurilnicah. Darujte za glasujoče v Rusiji! Orlovski zlet v Brnu. | Praga, 10. avg. (Izv.) Francoski posebni vlak s francoskimi, švicarskimi in deloma belgijskimi udeležniki orlovskega zleta v Brnu je došel včeraj v Heb. V Prago so dospeli danes dopoldne. Na Wilso-novem trgu so bili slovesno sprejeti, nakar so odšli v sprevodu z godbo na čelu na Zofijski otok. Gostom na čast se danes zvečer vrši slavnostna akademija. Jutri v petek se odpeljejo dalje v Brno. V petek pride tudi v Brno posebni vlak z belgijskimi udeležniki orlovskega zleta. Položaj v Italiji. Rim, 10. avg. (Izv.) Levica je predlagala v zbornici dnevni red, v katerem se vladi vpričo položaja v državi zagotavlja podpora in v katerem se apelira na patri-otične stranke in razrede, da sodelujejo pri vzpostavitvi miru. Fašisti izjavljajo, da se bodo borili proti vsaki vladi v sedanji zbornici. Glasovanje o zaključku zasedanja se vrši jutri. Rim, 10. avg. (Izv.) Ko je pri današnji seji komunist Reposi izjavil, da se morajo tudi mase braniti z orožjem, so fašisti poskušali preprečiti nadaljni govor Reposija. Poslanec Giimta je zagrozil, da bo streljal, če bo Reposi nadaljeval svoj govor. Predsednik je nato prekinil sejo ter odredil izpraznitev galerij. Rim, 10. avg. (Izv.) Ministrski predsednik Facta je podal včeraj v zbornici kratko izjavo. Glede zunanje politike je dejal, da se mora pomisliti, da tvori vzpostavitev različnih držav evropskega kontinenta eden ediui problem.Povoljen razvoj države, katere sosedi se nahajajo v težkem položaju in v evdni nevarnosti katastrofalnih dogodkov, je nemogoč. Ta vidik bo za držanje Italije v Londonu merodajen. Rim, 10. avgusta. (Izv.) Poslanska zbornica jc v poimenskem glasovanju 247 proti 121 glasov odobrila zaupnico vladi, ki jo jc predlagal poslanec Cocco-Ortu. Razsodba proti socialrevolucio-narjem. Riga, 10. avg. (Izv.) Vrhovno sodišče v Moskvi je včeraj izreklo sodbo v procesu proti socialnim revolucionarjem. 14 izmed njih je bilo obsojenih na smrt. Vse-ruski osrednji izvršilni odbor je sklenil potrditi obsodbo, nje izvršitev pa odgoditi. Usmrčenje so bo izvršilo, ako socialni revolucionarji ne prekinejo sovražnosti in špionaže proti komunistom. Ljenin je okreval. London, 10. avg. (Izv.) Glasom brezžične brzojavke Reuterjevega urada iz Moskve je Ljenin popolnoma okreval ter prevzame nemudoma svoje posle. Folfsko posojilo v Ameriki. Varšava, 10. avg. (Izv.) Zastopniku poljske vlade je sporočil ameriški finančni delegat, da more dobiti Poljska 50 milijonov dolarjev posojila za 30 let. Ameriška finačna komisija je že na potu iz New Yorka do Varšave v svrho pogajanj glede zaključka posojila. PAŠ1C ODPOTUJE. Belgrad, 10. avg. (Izv.) Verjetno je, da bo ministrski predsednik Nikola Pašič že jutri odpotoval preko Ljubljane v Marijine Lažne. V Ljubljani se bo pridružil, kakor se govori, kraljevemu spremstvu. Ministrskega predsednika bo zastopal med tem časom Marko Trifkovič, dasi se je snoči trdilo, da bo Trifkovič istotako odšel na dopust. Proti svetovni vojni. Kodanj, 10. avgusta. (Izv.) Pri današnji seji krščanske svetovne zveze za gojitev mednarodnega sporazuma jc opozarjal ameriški profesor Hull na izredno veliko uničenje vrednosti in izgubo človeških življenj, ki jo je povzročila vojna. Takozvant mir, ki je sledil vojni sc odlikuje po epidemijah, lakoti, finančnem gospodarskem, industrijskem in političnem neredu in po nemirih, ki jih je smatrati za posledico svetovne vojne in verzajlske mirovne pogodbe, Amerika je otvorila boj proti vojni in si prizadeva ustvariti svet brez vojne. Krščanska cerkev naj sedaj nastopi proti brezsmotrnim trditvam, da jc vojna radi človeške narave neobhodno potrebno sredstvo za svetovni red. Pred koncem državljanske vojske na Irskem? Limerick, 10. avg. (Izv.) Reutcrjev urad javlja: Čete nacionalne armade so zavzele še poslednje utrdbe upornikov. Lizbona, 10. (Tzv.) sA^ence Havas« javlja: Današnji dan je potekel po vsej državi mirno. Le v Lizboni se je izvršilo nekaj spopadov in aretacij. Ena oseba je bila ubita. ZNIŽANJE JAPONSKE ARMADE. London, 10. avgusta, (Izv.) Rcuter-jev urad javlja iz Tokija: Po nnredbi vojnega ministra se japonska vojska tekom prihodnjih desetih let zniža za pet divizij. »NA CATALDŽI JE MIR.« Carigrad, 10. (Izv.) »Agence Havas« javlja: Na Čataldži je mir. Zavezniki utrjujejo trajno svoje p stojan'. j v turški coni. FRANCOSKE REPRESALIJE. Pariz. 10. (Izv.) >Matin« javlja, da je približno 100 Nemcev v Akaciji Loreni prejelo povelje o izgonu, ki se tudi danes izvrši. ŽRTVE TAJFUNA. London, 10. avg. (Izv.) Kakor javljajo :>Times« iz Hougkonga, je izgubilo pri tajfunski katastrofi pri Swatu 50.000 ljudi svoje življenje. Okrog 10 mest je bilo deloma uničenih. London, 10. avgusta. (Izv.) Rcuterjcv urad javlja iz Hongkonga: Trupla osemin-dvajsettisoč žrtev, ki jih jc zahtevala Taj-funska katastrofa v Svatu so pokopana. Pripravlja se obsežna pomožna akcija. VIŠINSKI POLET. Napolj, 9. avg. (Izv.) Za višinski polet, za katerega je razpisana nagrada 100.000 lir, sta se od 4 prijavljenih letalcev dvignila le dva. Sordi je bil z doseženimi 25.000 metrov kvalificiran kot prvi. Zimmermann je obe pri tekmovanju za thyrrenski bokal določeni turi preletel v 17 urah, 8 min. in 5 sek., Eichler pa v 17 urah, 38 min. in 55 sek. Klasifikacija radi pričakovanja ustnega poročila iz Palerma še ni končno-veljavna. V eni zadnjih številk smo priobčili članek o pomembnem govoru novega češkoslovaškega poslanika v Sofiji g. Pav-lu-a in o še bolj pomembnem odgovoru carja Borisa. Zanimivo jc, kako o tem sodi bolgrasko časopisje. »Dnevnik« piše: Srca Bolgarov in Če. hov in Slovakov so bila vedno združena in vezana z nerazrušljivimi zvezami slovanske vzajemnosti, ki je nikdar ni zatem-nila niti najmanjša senca. Pod uplivom teh čustev četudi premagan od skupine, ki je prinesla Češkoslovaški politično neodvisnost, je bolgarski narod z veseljem pozdravil rojstvo češkoslovaške neodvisnosti. Češki in slovaški narod, ki je ponovne stopil na zgodovinsko pozorišče in ustanc* vil slovansko državo z razvito kulturo, bo igral važno vlogo med Slovani. Ta narod je poklican, da postane nepristranski sod-nik v bolgarsko-srbskem sporu in da po-vzdigne svoj glas za svobodo Macedonije, v kateri je bilo prelite toliko krvi.« »Preporec« poroča: »Prvikrat v bol-garski zgodovini se je s čustvi zahvale v službenem govoru potrdila velika vloga, — ki ni edina —, ki so jo Bolgari igrali med Slovani. Ta pravična zahvala, simbol enakopravnega postopanja in popolnega zaupanja v Bolgarsko, je na čast poslani, ku, ki jo je izrekel in vladi, ki jo zastopa.« »Selo« piše: »V sedanji dobi združujejo Češkoslovaško in Jugoslavijo poedini vzajemni odnošaji. Z ozirom na to in kljub bistvu sporazuma, praška vlada na sami podlagi slovanofilstva ne bi napram bol-garski vladi mogla zavzeti drugačnega sta-lisca kakor ga ji odrejujejta zveza z Jugoslavijo in srbska politika. Do sedaj jo ofi-cielna politika Jugoslavije še vedno v nasprotju s sporazumom in z zbližanjem fc Bolgarijo. Da, še več; Jugoslavija dela i vsemi sredstvi na to, da na to pot zvodi tudi svoje zaveznike Romuni;o in češkoslovaško republiko. Vendar bomo mi čc. škosiovaški republiki tudi v tem slučaju hvaležni, če ostane na stališču nepristra-nosti. Upam pa, da bo mogoče utrditi čim ožje stike na gospodarskem in kulturnem polju. Prepričani smo, da bo češkoslovaška republika imela prej ali slej zgodovinsko ulogo v sporazumu vseh Slovanov.« —. Pripominjamo, da je »Selo« organ bolgarske zemljoradniške stranke in je njegovo pisanje smatrati za izraz mnenja bolgarskih vladnih krogov. Konečno omenjamo šc »Mir«, ki piše: »V mali antanti igra češkoslovaška repub-lika vlogo politike v ravnotežja. Njen glas velja tudi med zavezniki. Tudi govor poslanika Pavlua vsebuje resnico in jc ne-hote simpatičen. Teši nas dejstvo, da dosedaj med nami in Čelu ni bilo obžalovanja vrednih dogodkov. Mednarodni položaj in čim tesnejše zveze nam dajejo boljše nade za bodočnost. Seveda Čehi radi nas nc do odbijali Srbov, Vendar bomo zadovoljni, če bo češkoslovaška republika na političnem polju pokazala več aktivnosti, kar bo po našem prepričanju prav gotovo znatno pripomoglo k sporazumu med Slovani.« V tem zmislu pišejo tudi ostali bolgarski listi. — »Socialna Misel« izide kot dvojna številka (za julij in avgust) okoli 20. t. m. z bogato in aktualno vsebina. — Zmisel za kmetske potrebe ob vsa ki priliki pokažejo Samostojni, Ko je pos Škulj v specialni debati ministrstva za soc. politiko risal katastrofalno pomanjkanje mrve v Sloveniji in nujno potrebo pomožne akcije jc zaklical posl. Kušar: »Razdelimo škofove travnike, pa bo imela cela Slovenija sena zadosti.« Posl. Škulj mu je dobro zavrnil: »Lepo Vas prosim, vsaj temu lepemu predmetu, ki je sedaj v razpravi (po-moč ubogim, revni deci in ob elementarnih nezgodah) prizanesite s svojimi večno neslanimi medklici.« Tudi srbski poslanci so se zgražali nad plitvostjo samostojnežev, Packa. 3 Francoski napisal Renč Bazin — Poslovenil A. B. Tako daleč sem prišel v svojih žalostnih razmišljanjih, ko me sluga potreplja po rami: »Gospod konservator prosi.« Vstal sem in šel. Srditi bravec jc bil Že zopet na svojem mestu. »Vi ste pomazali folijant, kajne?« »Res je, gospod.« »Tega seveda niste storili nalašč?« »Nikakor ne, gospod, zelo mi je žal, se je to pripetilo.« »Povoda za obžalovanje je dovolj, folijant je eden od najbolj redkih, prava posebnost; no, pa tudi madež na njem je posebnost: vsak dan nimamo prilike videti tako »packo«!« Hotel sem mu že odgovoriti: »Vsak pomaže kakor sam ve in zna,« pa sem se zdržal. »Prosim vaše ime, poklic in naslov.« Napisal sem: Fabien-Jean-Jacques Mouillard, advokat, koncipijent, 91, rue dc Rennes. »Ali sem opravil?« sem prašal. »Da, zaenkrat. Opozarjam vas pa, cla je gospod Charnot zelo iz sebe. Prav bi bilo, če bi sc mu opravičili.«. »Gospod Charnot?« »Da, član Inštituta, ki jc čital inku-nabclj.« Dobri Bog! sem vzdihnil in se sesedel na svojem mestu, o njem mi je najbrže govoril gospod predsednik spraševalne komisije! Gospod Flamaran je pri »Akademiji moralnih in političnih ved,« oni drugi pri »Akademiji napisov in lepih znanosti.« Charnot? Da, da, to ime mi še zveni v ušesih. Zadnjič, ko sem govoril ž njim, mi je omenil svojega izvrstnega prijatelja Char-nota od Akademije napisov«. Zelo dobra sta si — in jaz v zavidanju vrednem položaju: nekaj neznanega mi grozi od strani knjižnice, saj mi je konservator izrecno zatrdil, da jc stvar za enkrat v redu, ne pa za vedno. Nad menoj visi jeza predsednika spraševalne komisije, če ima le količkaj žolča!... »Če bi sc mu opravičil! Poglejmo, kaj bi povedal gospodu Charnotu? Pravzaprav bi sc moral opravičiti inkunablju, saj nisem pomazal g. Charnota; od peta do temena jc ličen in nepomazan. Lisa in lisice, vse to jc na folijantu, ne na g. Charnotu. Rekel mu bom: »Gospod, zelo mi je žal, da sem vas zmotil v vaših učenih raziskovanjih.« Učena raziskovanja«, to mu bo pogodu. To bo hladilen lek.« Vstal seui, pa gospod Charnot je bil urnejšL Bolest ni najtrpkejša na početku, ampak potem, ko se razboli. Videl sem ga bolj nervoznega, bolj razdraženega kot preje. Ustnice nad ozko, obrito brado so se jezno premikale. Tresoča roka je segla po torbi. Pogledal me je grozeče in odšel. Že prav, kar pojdite, g. Charnot, ne bom se opravičeval človeku, ld ,e razjezen! Drugič se bo to zgodilo, drugič, ko se bova zopet srečala ... če se bova kdaj. 28. decembcr 1884. Danes popoldne sem obiska! .da Flara mana. Ves teden že premi bi, i in premišljujem, pa moji »Junijevi Latinci« kar nočejo naprej. Ta zanesljiva vrsta opro-ščenccv mi bo še prirastla k srcu in nič čudnega to: Junijevi Latinci so ubogi sužnji, ki jim malenkostna rimska postavodaja ni hotela pripoznati svobode, ker so jih gospodarji oprostili na drugačen način kakor je bilo zapovedano po zakonu. To so žrtve postavodajne nestrpnosti ponosnega Rima, ogoljufani za najdražje na svetu zato, ker niso bili oproščeni po odkupnini, oporoki ali paličici (vindieta, censu, testamento). Ali ni že genljivo? Nato pa pride Junij Norban, vzor demokrata, konzul ter predlaga in doseže postavo, ki jim prinaša prostost, On jim jc da! prostost, oni so mu dali slovo. Čc jc posihmal po dobri večerji in kozarčku rujnega vinca zaslišal suženj od gospodarja blagodejno besedo, — jc Junijev Latinec; če ga v spisu imenuje »moj sin«, —- je to Junijev Latinec; če pri gospodarjevem pogrebu dene na glavo čepico, imenovano »pileus«, če čujc pri truplu — po< stane Junijev Latinec, to mu nagrada. Kako dobrega srca je bil ta Norban, kako je znal porabiti vsako priložnost, celo pogrebne obrede, da je dobil razlog za oproščenjel In to, pomislite, v sredi najhujših bojev med Marijem in Sulo, ki se jih jc udeležil. Vidim ga, kako sedi na večer pred bitko pred svojim šotorom. Naslonjen je na ščit in zamišljeno gleda sužnja, ki mu brusi skrhani meč. Oko se mu zasolzi, ko ponavlja sam pri sebi: »Počakaj, zvesti moj Stih, hakšno veselje ti naredim, ko se povrne mir. Slišal boš o zakonu Nor-banovem, zagotavljam te!« Ali ni to hvaležna snov za sliko ali kip, ki gotovo zasluži, da se razpiše zanjo nagrada. Mož, ki se ic toliko brigal za podrobnosti, gotovo ni pozabil dati novim osvo-bojenrem posebnega kroja, kajti v Rimu ima celo prostost svoj kroj. Kakšen pa jc bil, če je sploh bi!? Nobena knjiga, kar jih poznam, ne govori o tem. Toda enega vira šc nisem povprašal- gospoda Flamarona, ki toliko ve, ki bi mogel tudi to vedeti. (Dalie.) — Rudarji pozorl Naznanjamo tem potom, da so sc včeraj prostovoljno vpisali pri podr. Zveze rudarskih delavcev Hrastnik razni trgovci in krčmarji po številu 30 (beri trideset), vsi iz Hrastnika in Dola, Vpisali so se kot podporni člani podružnice, za čas mezdnega gibanja rudarjev. Upisali so podružnici lepe svote v svrho podpore in zasigurajo pomoč tako dolgo, da se reši rudarsko življenjsko vprašanje in izgine lakota iz revirjev, Mi Vam kličemo: Vsa čast trgovcem, obrtnikom in krčmarjem v Hrastniku in Dolu, da ste priskočili v tem kritičnem času rudarjem na pomoč, ko nas hoče trboveljska družba izstradati. Naša zmaga bo Vaša zmaga. Prosimo in kličemo tudi po drugih revirjih trgovce, obrtnike in krčmarje, naj posnemajo ta zgled in naj priskočijo v najkri-tični uri gladnim rudarjem na pomoč. Naš boj je upravičen, mi hočemo kruha in ničesar drugega! To pravico nam daje narava, da se nam plača za naše delo toliko, da se vsaj nasitimo. — Italijanski poslauik na Bledu. 10. t m. je italijanski poslanik Manzoni odpotoval iz Belgrada. Ostal bo nekaj dni na Bledu. — Kamnik. Tu je umrla Marija Priinar, mati kaplana Iv. Primar-ja, po dolgi trpljenja polni bolezni, ki jo je prenašala s popolno vdanostjo v božjo voljo. Rajnica je bila dobra, pobožna in skrbna žena, ki jc vse svoje moči posvetila vzgoji svojih otrok. Z resnobo jc združevala ljubeznivost in prijaznost, zato so jo ljudje ljubili. Neskončno dobri Bog bodi njen večen plačnik za njeno delo in trpljenje, ki ga je prenašala z največjo vdanostjo v njegovo voljol Sorodniki in znanci pa se je naj spominjajo v svojih molitvah! — Poldrug milijon za eno odobritev. Iz Subotice so naše oblasti izgnale večje število nadležnih tujccv. Med njimi jc bil tudi bogati tovarnar Ingus, znani mažaron. Ker njegove prošnje niso zalegle, je bogati Ingus zapustil tovarno in odšel na Mažarsko. Medtem pa so njegovi prijatelji iz-poslovali v Belgradu dovoljenje, da sta se smela on in ravnatelj tovarne Schv/arz povrnili v Subotico. Prijatelji, ki so to izpo-slovali, prav nič ne tajijo, da jih jc to dovoljenje stalo 400.000 dinarjev. Ravno poceni ni šlo! — Kako se godi danes našim ljudem v Ameriki. Kakor se da posneti iz ameriških pisem, so se delavske razmere ponekod nekoliko izboljšale, v premnogih krajih je pa še vedno trda za delo in zaslužek in etelavske množice zro z največjo skrbjo v prihodnjost, ako se kaj kmalu ne prične obratovanje po tvornicah v celem obsegu. Kar je naših ljudi v Ameriki, so na najboljšem tisti, ki so si s svojimi prihranki kupili zemljišča ali farme. Vsi ti zadovoljno žive na svojem svetu, ki jih hrani in oblači, zakaj poljski pridelki so tudi v Ameriki dragi ter neso polja kmo-tiču lepe denarje. Je pač resničen pregovor: Zlati klas spasi nas! — Turisti odstranjujejo obmejne znake. Glasom dopisa razmejitvene komisije z Italijo odstranjujejo turisti obmejne znake, kakor zastavice v raznih barvali in druga slična znamenja, ki jih postavlja razmejitvena komisija v svrho triangulacije v sektorju na obeh straneh Triglava. To ovira delo imenovane komisije. Prebivalstvo tega ozemlja in turisti, ki posečajo te kraje se opozarjajo, da v bodoče ne odstranjujejo več teh obmejnih znakov, ker se bo proti vsakemu, ki tega opomina ne bi vpošteval, kazensko postopalo. — Matična tombola v Kamniku. Podružnica Jugoslovanske Matice v Kamniku priredi v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. veliko tombolo, združeno z ljudsko veselico v korist Jugoslovanski Matici. Odbor se tem potom obrača do vseh članov in prijateljev Matičnih iz Kamnika in okolice s prošnjo za dobitke. Pomagajte, da bo gmotni uspeh kar najlepši v korist naši prepo-trebni obrambni organizaciji. — Zveza obrtnih društev za Slovenijo. V nedeljo 20. avgusta ob 9. uri se vrši v Narodnem domu v Celju ustanovni zbor Zveze obrtnih društev za Slovenijo. Na sporedu zveznega zbora je: 1. Poročilo o pripravljalnem delu. 2. Volitve. 3. Razprava proračunov. 4. Ureditev zveznega tajništva. 5. Določitev kraja za prihodnji zvezni zbor. Na ustanovni zvezni zbor se priključi splošen obrtniški shod, na katerem preda-vata gg. Ivan Bizjak in Fran Mohorič o predmetih: »Obrtniške zahteve glede mojstrskega in delavskega bolniškega zavarovanja« in »Naše prometne razmere«. — Kongres esperantistov. 10. t. m. je bil v Helsingsforsu otvorjen mednarodni kongres esperantistov. Zastopanih je 32 narodov. — češkoslovaški konzulat v Ljubljani sporoča, da jc pooblastilo ministrstvo zunanjih stvari v Pragi češkoslovaške zastopnike v inozemstvu, da izstavijo vsem onim, ki dokažejo s zdravniškim spričevalom, da Potujejo v svrho zdravljenja v kako zdravilišče v Češkoslovaški republiki, potni vi-sum za polovično normalno pristojbino. Ta visum pa velja samo za dotično zdravilišče, kar je natančno označeno in jc ž njim vsako arugo potovanje po Češkoslovaški repub- liki Izključeno. Določba velja do konca leta 1922. — Nova železniška proga po sredi Slovaške. Kor teče košiško-bohuminska železnica, ki je najvažnejša železniška proga v Slovaški v smeri od vzhoda proti zapadu blizu državnih mej, je v načrtu nova železna cesta, ki bo šla sredi slovaške dežele od vzhoda na zapad. Nameravana železnica bo izpeljana v tej smeri: IJžhorod, Ban-ska Bistrica, Novo mesto nad Vagom, Mi-iava in Veseli nad Moravo. Omenjena železna cesta bo imela dva tira. Z gradnjo se prične v bližnji bodočnosti. — Električna železnica v Tatri. Da bi prišla električna železnica v Tatri iz ma-žarskih v slovenske roke, se je ustanovila posebna družba s košiškim županom na čelu. Ta družba je kupila delnice Tatran-skih želoznic od budimpeštanske madžarske družbe Kgisz. V novi družbi je finančno zastopana Legisbanka z 80 odstotki in Stavbna banka z 20 odstoki. Nova uprava je prevzela železnice s 1. dnem tega meseca. — Francozi za srbske dijake. Belgrajski listi poročajo, da je francosko ministrstvo za prosveto sklenilo, da tudi prihodnje leto sprejme več dijakov kot svoje štipendiste, da študirajo na francoskih univerzah francosko književnost. Dijake, ki bodo odšli v Francijo, bo določil rektor belgra'skc univerze v sporazumu z univerzitetnim svetom. Dijaki bodo dobivali letno šest tisoč frankov. — Napad na duhovnika. Ko se je peljal gospod kaplan Ivan Pucelj iz Fare pri Blokah iz Cerknice domov, ga je ustavil na cesti med Bloško polico in Glinami neznani lopov držeč samokres v roki in zakričal: »Davaj novac, če ne tc ubijem!« Ko mu jc gospod kaplan odgovoril, da nima denarja, jc zakričal lopov nad njim: ->Roki gori!« na kar je gospoda preiskal in mu vzel 5900 kron denarja in 1000 kron vredno srebrno uro z verižico. — Žalitev kialjicc Marije. Delomržna Ivana Rabič je 23. junija letos z zelo grdimi besedami v družbi vojakov pograničue čete žalila v Mojstrani našo kraljico Marijo. Vojak Cerkvenjakov je Rabičevo nato oklo-futal in jo izročil orožnikom. Deželno sodišče je Rabičevi zato prisodilo 1 leto zapora. — Z veselice v Sp. Rebčali. Martin Šinkovec iz Zaloga in Jernej škarja iz Velike vasi sta se udeležila 25. majnika 1922 sokolske veselice v Lovšetovi gostilni v Sp. Rebcah. Ker je bilo pri lej veselici več fantov ranjenih z nožem, je gostilničar izgnal vse goste in zaklenil vrata. Šinkovca in Škarja je pa to tako razjezilo, da sta pričela grdo preklinjati Marijo, da sta polomila Lovšetu privezni drog za živino in razrezala hišna vrata in da je Škarja grozil Lovšetu, da ga bo ubil, zaklal in ustrelil. Deželno sodišeo je prisodilo Šinkovcu 14 dni in Škarji 1 teden zapora. — Zabavljanje proti sodišču. Dne 9. junija 1922 sc je vršila v pravni zadevi Jurija Bavca proti Antonu Mlakarju zaradi motenja posesti ustna razprava. Pri ogledu se je posestnik Anton Mlakar odstranil trdeč, da sodišče itak ne bo ničesar napravilo. Ko je pozneje sodnik, dež. sodni svetnik Anton Kajfož poučeval priče o svetosti prisege, je Anton Mlakar zabavljal proti sodniku rekoč, da jc škoda sveč, ki gorijo in križa. Ko ga jc sodnik opomnil, naj miruje, mu je pa rekel, da je sodnik znorel. Deželno sodišče je prisodilo Mlakarju 1 teden zapora. — »Radi Vašega lažnjivega jezika moram iti v zapor!« jc kričal Luka Robljek iz Bašlja nad orožnikom Ljudcvitom Grilom, ko ga je ekskortiral v zapor v Kranj. Rob-ljeku je za to prisodilo deželno sodišče 3 dni zapora. — »Ravbarja!« Dne 17. junija 1922 jc izvršilni organ Ciril Gerjol z asistenco orožnika Zabukovca opravljal rubež. Ko ji je hotel odvzeti 600 dinarjev, ju je Helena Komovc ozmerjala, da sta ravbarja. Vsled sodbe deželnega sodišča bo morala plačati 50 dinarjev. — Tatinski pohoti. Jože Vuhtič iz Šmartnega pri Litiji je 23. in 26. julija letos v Mali Kostrevnici ukradel Antonu Du-gorepcu 8120 kron denarja in jestvin v vrednosti 80 K. Jeseni leta 1921 je pa pokradel Leopoldu Permetu več stvari v vrednosti 680 kron. Vuhtič, ki je bil še več tatvin osumljen, je bil obsojen na 2 meseca težke ječe. — Tatvine in vlomi. V Tržiču jc bilo vlomljeno v mizarsko dclavnico tvrdke Wagner, Vlomilci so odnesli razno orodje vredno 14.000 kron, — V Starem trgu pri Ložu jc bilo ukradeno posestniku Velkotu Krajcu več predmetov v vrednosti 6530 K. Orožnik narednik Juan Nardin in kaplar Alojzij Koršič sta izsledila tatove, vsled česar so sc ukradeni predmeti vrnili lastniku. — V času od 1. do 5. avgusta je bilo ukradeno gostilničarju Frančišku Lenaku iz Kleč pri Dolu denarja in drugih predmetov v vrednosti 22,000 kron, — Grofici Wcnkheim, ki je imela pri gospej Paum-gartner v Fužinah spravljenih več igrač v vrednosti 3000 K, so neznani tatovi igrače pokradli, — Posledice tatvine. Pavla Borstnar je bila pri deželnem sodišču v Ljubljani spoznana krivo, da je ukradla Tereziji Sot-lar v Zagorju gotovine v znesku 1000 kron in 1 brusalko in 1 prevleko za blazino v vrednosti 200 K. Povodom hišne preiskave v Zagorju sta pa Ivana in Franc Borštnar zelo zmerjala orožniško patruljo Ivana Borštnar, katera je bila že dvanajstkrat predkaznovana, je klicala nad orožniki: »Kaj pa imate spet pri nas opraviti? Kaj ste zopet prišli, da boste kaj odnesli?« Fr. Borštnar, kateri je pa bil že 17 krat pred-kaznovan, je kričal: »Glejte, da se spravite precej iz stanovanja!« Pri okrajnem sodišču v Litiji je pa Borštnar dne 8. aprila 1922 rekel, da so vsi orožniki lažnjivci in da govore same laži. Obsojeni so bili Pavla Borštnar: 1 mesec ječe, Ivan Borštnar 3 dni zapora in Franc Borštnar 3 tedne strogega zapora poostrenega s postom in s trdim ležiščem tedensko. — Pretep v Kregarjcvem pred sodiščem. Valentin Slevc iz Stakovca jc zvečer dne 28, majnika 1922 v Kregarjevem ustavil Ivana Balantiča in Viktorja Močnika, ki sta šla proti Stahovci. Balantič mu je odgovoril, da to njemu ni nič mari, vsled česar je skočil Slevc v njega in ga je rukal ter naskočil z nožem in ga težko ranil. Deželno sodišče je prisodilo Slevcu 3 mesece težke ječe poostrene s postom in s trdim ležiščem vsaki mescc; dvakrat bo tudi zaklenjen v samotni temnici in sc bo zakle-njenjc poostrilo s postom in s trdim ležiščem. novlcs« š Celje, Dn£ 7, t, m. sc je vršil občni zbor društva javnih nameščencev v Celju, ki je bil v marsikakem oziru zelo interc-sanlen. Že nekaj dni poprej se je govorilo o nekem ~ škandalu«, namreč, da jc društvo začelo brez vednosti uradnih predstojnikov »-beračiti« pri denarnih zavodih in pri treh privatnih firmah, kar je baje v veliko škodo ugleda drž. nameščenca in države. Dejstvo je, da dohodki, ki nam jih nudi država za naše delo, že davno več nc zadostujejo niti za najskromnejše življenje, stojimo pred novim valom draginje, bliža sc nam kruta zima, otroke bo treba poslati v šolo, kje je obleka, kje drva in premog, kje knjige in druge nujne potrebščine, ko današnji prejemki nc zadostujejo niti za vsakdanji kruh? Koga bi sc ne loteval obup ob pogledu v temno bodočnost, ko ni nik er upanja na skorajšnjo pomoč od strani države. Da se je društvo odločilo spričo teh obupnih dejstev za silno neprijeten korak, zaprositi za blagohotna naklonila, ki bi naj tvorila nekak temeljni fond za nabavo najnujnejših potrebščin, vsaj onim, ki so najbolj potrebni in to so gotovo naši maksimirana, in to pri onih, ki imajo več kakor potrebujejo za svojo potrebo, jc zelo razumljivo. To sicer ni v skladu z ugledom, na katerega so bili slovenski držav, nameščenci do sedaj tako ponosni, a je pošten in šc vedno boljši, kakor metoda »za-radenja« in bakšiča v službi. In o teh so se oni gospodje, ki bolj verujejo v svoj ugled kakor v prazen želodec, lahko prepričali iz referatov o našem gmotnem položaju. Razumljivo je, da nekaterim to ni ljubo, da drž. nameščenec javno prizna svojo veliko bedo, katere pa sc mu ni treba sramovati, ker je ni sam kriv, ampak pade ves odij na tiste, ki so ga tako daleč pripravili. In če bi ta akcija ne imela drugega uspeha, bo vsaj ta, da se bodo doli v Belgradu vendarle malo spogledali in če so pošteni, bodo morali priznati, da je slovenski drž, uameščenec v skrajni stiski, a vzlic temu je ostal pošten. Upam d, da se bodo ščasoma tudi tistim odprle oči, ki še na vso moč zagovarjajo državotvorno delo naših prijateljev. š Mariborska grndheua akcija. Dne 10. t. m. popoldne je bilo v dvorani mariborskega okrajnega glavarstva pod predsedstvom okrajnega tajnika Poljanca zborovanje mariborskih stavbnih podjetnikov, arhitektov in inženirjev. Sklenilo se je, naj se gradbena akcija konstituira najprej kot društvo, pozneje pa naj se razvije v zadrugo ali delniško družbo. Gradbena akcija prične takoj s svojim poslovanjem t, j. s posredovanjem pri prezidavi in zidavi hiš ter stanovanj. 17. t. m. se otvori društvena pisarna \ prostorih, ki jih je dala na razpolago občina. V odboru so inž. Dolenec, Kis-man, Hengerer in Acceto. V kratkem se povabijo na sestanek vsi denarni zavodi, da izrazijo svoje mnenje glede sodelovanja. š Lastno stanovanje zažgal. Dno 8. t. m. je prišel v Mariboru zasebni uradnik Josip Z. pijan domov. Njegova žena je pobegnila z doma v bojazni, da bo razgrajal, ter ga pustila samega. Kmalu nato so sosedje zapazili, da v stanovanju gori. Vdrli so v stanovanje in pogasili ogenj, ki je bil zaneton na dveh krajih. Požigalec je medtem izginil, policija pa ga jc 9. t. m. prijela in zaprla. š Vlom na Prngerskom. V noči od 3. na i. t. m. so neznani vlomiici skozi okno vlomili v prodajalno Konzumnega društva za Slovenijo na Praga rskem in odnesli pri tem raznega blaga v vrednosti 85.772 kron 75 vinarjev, Gospodarstvo. g Obrtna razstava v Celju od 12. do 22. avgusta 1922. Vozne olajšavo. Opeto-vano se opozarjajo vsi posetniki Obrtne razstave v Celju, da je dovoljen 50 odstotni popust voznih cen za potniške vlake na vseh železniških progah Jugoslavije onim osebam, ki se izkažejo z belo legitimacijo razstavnega odbora. Te legitimacije so na razpolago brezplačno pri obrtniških organizacijah v vseh krajih Slovenije, kjer se take organizacije nahajajo in v vseh važnejših krajih ostalega dela države, razim tega pa tucli na vseh železniških postajah, južne železnice. Legitimacije je treba pri odvozu na vstopni postaji prevideti z uradnim pečatom, jednako tudi na celjski postaji. Legitimacijo potrdi razun tega še razstavni odbor. Na vstopni postaji se kupi cela karta, katera velja tudi za povra. tek. Ako se želi večje število legitimacij v krajih, kjer jih ni v zalogi, naj se to nemudoma sporoči razstavnemu odboru, ki bo takoj skrbel za dostavitev. g Obrtniško zborvanje. Posebno velik dotok obrtništva v Celje je pričakovati v nedeljo, dne 20. avgusta. Ta dan se vrši v Narodnem domu ustanovni občni zbor Zveze obrtnih društev za Slovenijo in v zvezi, s tem zborni splošni obrtniški shod, na katerem bodeta predavala gg. Iv. Bizjak in Fran Mohorič o aktualnih obrtniških vprašanjih. Podrobnosti glede tega zborovanja se prijavijo na drugem mestu. Ta dan je pričakovati tudi precej obrtništva iz Hrvatskega in se obrtništvu vseh krajev priporoča, da pridejo ta dan korpora-tivno v Celje. Zborovanje se vrši v veliki dvorani Narodnega doma. - Dobava mesa. Dne 19. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne se sklene v intendan-turi Dravske divizijske oblasti v Ljubjani in pri komandi vojnega okruga v Celju pismena pogodba glede dobave mesa za garnizijo Celje za mesec september 1922. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. <•- • Dobava kartona. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 28. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoldne ofert-alno licitacijo glede dobave 52.000 kg kartona. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki in vzorcem je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. BORZA. Zagreb, 10. avg. Devize: Pešta 570—6, Berlin 10—110.25, Italija 380—383, London ček 382.50, izpl. 370—372.50, Newyork S2.50, Pariz 660—675, Praga 207—208, Dunaj 15—17, Bukarešt 84, Varšava 160, Amsterdam 33.25. — Valute: Berlin 612— 13, Ne\vyork 82, Praga 203—204, Dunaj 15.75—16. Zurich, 10. avg. Pešta 0.36, Berlin 0.61, Italija 23.80, London 23.43, Newyork 526.25, Pariz 41.85, Praga 13, Dunaj 0.01, Sofija 3.25, Zagreb 175.5, Varšava 0.07.5, sHoll 203.70. Ljubljanske novice, lj Verižuištvo. Dobri sloves ljubljanskega mesta zahteva, da se vsako navijanje cen, ki bi z ozirom na izredne razmere ob priliki vsesokolskcga zleta utegnile nastati, prepreči. Zato opozarja podpisani mestni magistrat tem potom, da se bo na podlagi § 152 obrtnega reda (ces, patent z dne 20. decembra 1869, drž. zak. št. 227 in § 1 ccs, naredbe z dne 20. aprila 1854 drž. zak. št. 96) v svrho preprečenja nadaljnjega navijanja ccn začasno zaprl do 16. avgusta 1922 obrtni lokal vsakemu obrtniku (trgovcu, mesarju, peku, gostilničarju itd.), ki bi na kakršenkoli način v nasprotstvu z zakonom o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921 Ur. 1, ex 1922 navijal cene. Obenem pa se bo slučaj nemudoma ovadil pristojnemu sodišču zaradi uvedbe kazenskega sodnega postopanja. Občinstvo se pa naproša, da v javnem interesu pomaga magistratu pri izvrševanju tega nadzorovanja in samo naznani vse navijalce cen. lj Mesarjem. Cena živini je znalno padla. Tako prodajajo v Škofji loki meso že kg po K 36, v Logatcu (kamor od nas živino odvažajo) po K 38, v Kranju pa (kamor kmet živino zastonj pripelje) pa še vedno po K 56 in tako tudi še po nekaterih drugih krajih. Mesarji bi se lahko spomnili, da so člani poštenega rokodelstva, vlada pa bi tudi lahko kaj dejanskega ukrenila, da se nc bo ljudstvo tako neusmiljeno odiralo. Ij Nove zanimivosti naših pokrajin nam prikazuje podjetje g. Leonova v svojem projektoskopu, ki jih občuduje vsak večer na Aleksandrovi cesti velika množica radovednih Ljubljančanov in tujccv. Gospod Leonov jc uvrstil med svoje dobro pogojene reklamne slike domačih tvrdk sedaj tudi krasne posnetke naših planinskih domov in koč. Tu vidimo Aljažev dom v Vratih, novo otvorjeno Erjavčevo kočo na Vršiču, hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, k(^o na Kamniškem sedlu, Kredarico, Kamniško sedlo, Veliko plani- na s smučarji i. t. d. Vidimo pa tudi poleg že znanih slik Bleda in Bohinja nove slike Maribora,'Celja, Kranjske gore, Kamniške Bistrice, izvira Savice, i, t, d, tako da bomo v kratkem imeli zbirko najlepših pokrajinskih točk Slovenije. Čestitamo podjetju g. Leonova ter priporočamo vsakomur majhen sprehod ob večernih urah po Aleksandrovi cesti. Slike naših planin vabijo bolj kot vsak beseda o kraljestvo Triglava in drugih planin. lj Našla sc je damska ura brez verižice dne 6. avgusta pop. na sokolskcm zle-tišču. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi: Dalmatinova ul. št. 7-II na levo dop. med 9. in 10. uro, lj Policijska kronika. Vsled »sijajnih« plač se obetajo ljubljanskim tatovom in zločincem silno prijetni časi. Ker organi državne varnostne straže s svojimi »kras-,nimi« plačami ne morejo izhajati, zapuščajo v zelo velikem številu službo in si je poiskalo drugod zaslužek že nad 60 prav dobro kvalificiranih stražnikov, vsled česar se že zelo težavno dela varnostno službo. Tudi detektivi ne morejo več izhajati in so si že trije uradniki in večje število detektivov poiskali druge službe. — Kako javna morala v Ljubljani pada, dokazuje žalostna okolnost, da sta bili izgnani v zadnjih dveh dneh iz Ljubljane Wolf Marija za nedoločen čas in Helena Drenik za 5 let. Ni dne, da ne bi imeli na policiji opraviti z moralno propadlimi ženskami. — V Ljubljani so zapazili več tujih svedrovcev, tudi mednarodnih žepnih tatov in tatic pričakujejo in jih bodo na policijski direkciji s primerno radostjo sprejeli, če jih — bodo aretirali. lj Dotifna oseba, katera je v sredo dopoldne pomotoma vzela s seboj iz trgovine F. & M. Rozman, Židovska ulica ročno torbico se poživijo, da jo takoj vrne, ker je znana. Turistika in šport. I. Ljubljanski plivački podsavez razpisuje v soboto in nedeljo, t. j. 19. in 20. avgusta 1922 na Bledu plavalno tekmo za prvenstvo Slovenije. Tekma, ki sc vrši po pravilih J. P. S., jc obvezna za vse klube teritorija Ljubljanskega Plivačkcga podsaveza, ki so včlanjeni v J. P. S. v Zagrebu. Pismene prijave jc nasloviti na tajnika podsaveza Savo Sancin, Erjavčeva cesta 24 do incl. 15. avg. Prijavnina znaša za osebo in točko 2 Din, za šta-ieto in vaterpolo moštvo Din 6. Za poznejše prijave je plačati dvojno prijavnino. Prijave brez prijavninc se nc upoštevajo. Tekma sc vrši po pravilih J. P. S. Začetek v soboto po pol 3. uri popoldne; v nedeljo predpoldnc ob pol 10. uri, popoldne ob pol 3. uri. — Spored: 1. 50 m se- Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 Din.) nior ji prosti stil: 2, 50 m dame prosti stil; 3. 50 m juniorji prosti stil; 4. 200 m gospodje prsno; 5. 100 m gospodje stransko; 6. 100 m gospodje hrbtno; 7. 100 in gospodje sprint; 8. 300 m dame prosti stil; 9. plavanje pod vodo; 10. 400 m gospodje prsno; 11. 4 X 100 m štafeta za gospode prosti stil; 12. 1500 m gospodje prosti stil; 13. skoki juniorjev; a) skok na glavo naprej z zaletom; b) skok na glavo nazaj z mesta; c) salto naprej z zaletom; d) salto nazaj; c) poljuben skok. 14. 4 ^ 100 m štafeta za dame, prosti stil; 15. 4 ^50 m štafeta za gospode (50 m prsno — 50 m stransko — 50 m hrbtno — 50 ra sprint); 16. skoki seniorjev: a) skok na glavo naprej z zaletom; b) skok na glavo naprej s prigibom v zraku, c) salto naprej, d) pol vijaka, e) pol sve-dera, i) skok na glavo nazaj z mesta, g) salto nazaj, h) delfin, i) aucrhacli, j) poljuben skok in 17. Wateipolo-tekme. — Pozivamo klube, kateri reflektirajo na skupno brano in stanovanje na Bledu, naj javijo to tajniku Sancinu s prijavami. Stroške utrpijo klubi. — Pozivamo ponovno vse interesirane klube, da nemudoma pristopijo * Jugoslov. Pliv. Savez v Zagrebu. Prijave na sa-vez naj vpošljejo potom Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza tajniku Sancin Savo, Erjavčeva cesta Str. 24. — K prijavi naj priložijo pravila kluba, natančno število članov plavalne sekcije z navedbo: ime, rojstno leto, rojstni kraj, prejšnji klub, pripadnost, stanovanje in dosežena kvalificirana mesta ter 50 Din letne članarine in 15 Din vpis- PEPSSJTFIHH rane, V nasprotnem slučaju ne bodo pripuicent k plavalni tekmi za prvenstvo Slovenije; obenem naj tekmovalce verificirajo pri Ljub. Pliv. podsa-vezu v roke tajnika. Verifikacija s tiskovinami stane 2.50 Din. Tiskovine se dobe pri tajniku. pozna že večina našib gospodinj testenine »PEHATE PEc. Odločno zavračajo vsake druge, ker bo spoznale, da z njimi najbolje postrežejo svojo družino. Mefeorologično poročilo, Ljubljana 306 m n. m. vli. (Jas Op.BO- vania Barometer v mm Termometer v O l'Mbrum diierenea V O Nebo. vetrovi Fatlavme ▼ mm 9., 8. 21 h 733-9 22-5 1-5 jasno V'' 10./8. 7 h 736-8 22 4-5 jasno 10./8 14 b 737 25-6 4-9 jasno vzh. F0T0GRASKI A TELI JE: Orabice Vranjo, Miklošičeva cesta St 6. >ILIRIJA<. LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg St 8. KLEPARJI: Retnžgar '& Smerkol. Florijanska ul. 13. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica Stev. 28. Korn T, Poljanska cesta štev. 8. MEHANIČNA DELAVNICA za popravo gramofonov in druglb godb. strojev A. Rasberger, Sodna ulica 5 (veža, desno), Ljubljana. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo oabr. B. »0REL< POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan. Stari trg štev. 10. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Joan Scbreja nasl. Jakob Kavči?, Gradišče Stev. 5. PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSL1KARJI: Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. z., Ljubljana, Gosposka ulica št 4. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin. Mestni trg Stev. 12. ŠPEDICIJSKA PODJETJA: »OrienU d. d.. Sodna ulica S, TeL 463. Ranzinger R.. Cesta na jui. železnico 7—9. STAVBENO PODJETJE: VUintiu Iran, Ljubljana. Vodmatski trg 7. STAVB. IN GVLANT. KLEPARSTV0: Fereno & Fnebs, Ljubljana. Mirje St. 2. TRGOVINA Z ŽELEZNINO: Sušnik A., Zaloška četa 21, Ljubljana. TRGOV. L DEŽNIKI iN S0LNCN1KI: MikuS Lh, Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjarcc & Turh pri »zlati lopatic, Valva- zorjev trg štev. 7. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino St. 10 (Ceno in točno.) ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdlga sin. Sv. Petra cesta 17. mizarskih pomočnikov Več ,n enega sprejmem proti dobri plači. Hrana in stanovanje preskrbljeno. — IG. TOPLAK, strojno mizarstvo, Celje, Breg Stev. 14. s primerno šolsko izobrazbo, pridnega, poštenega, zdravega in krepkega sprejmem takoj. Cenjene ponudbe na tvrdko ALFONZ OBLAK, trgovina z meSanim blagom, Novo mesto. IAEBL0VAN0 SOBO s posebnim vhodom iSče trgovec. Plača dobro. Ponudbe pod kuverto: Poštni predal 112, Ljubljana. Mlade delavce in delavke sprejmemo v kartonažno tovarno I. Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica št. 16. — Od zunanjih pridejo v poštev le oni, ki se vozijo s kamniškim vlakom, ker prihajalo -jdrugi prepozno, 3130 PfJBfj svetlo in snažno opremljeno, wUDU- išče miren akademik za 1. september proti dobremu plačilu in nagradi 300 kron. — Cenjcac ponudbe na upravo lista pod »Mirna stranka*. Prazne vreče od moke kupuje po najvišji eeni Franc Dolenc, Kranj kraste, lišaje odstraniuje pri človeku in živalih Nafiolmazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 5 Din. pri am KtarajK TRMKOCI, lekarna SbShv LJubljana, Slovenija. ZDENKO STEPANEK PAVLA STEPANEK roj. LAZAR POROČENA JESENICE VISOKO (BOSNA) 9. avgusta 1922. NAJVEČJA IZBIRA razM pletenin, majic nogavic in rokavic pri tvrdki A & E SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 10. NAZNANILO! Podpisana naznanjava slavnemu občinstvu, da sva prevzela staro znano gostilno „pri TRPINCU" Tržaška c. 9. Točila bodeva pristna Štajerska In dolenjska vina; dobra kubinja. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilen obisk se priporočava Peter in Marija Urbane Iitserlrsjle v Jima'! Naznanjam cenj, občinstvu da sem zopet mENJHLNICO v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 41 na dvorišču levo (poleg carinske posredovalnice A. Grom) ter se priporočam tudi nadalje za v prejšnjem delovanju izkazano mi naklonjenost. MIlan Stuitoelf.1 Casfno (Cercle Prive) 'ZSJZSSSi otvorjeno dnevno. Bllinja pojasnila daje Uprava Cerele de s Btrangers — Clrkvenlca. Ako še niste, pošljite naročnino! Najboljši škrilj jugoslovanskega proizvoda »SALONIT 66 izdelan iz znanega cementa znamke SALONA od tvrdke SPLIT, dion. društvo za cement portland. — Najboljše in najcenejše sredstvo za pokrivanje streh. Glavna zaloga: OBNOVA gradbena družba z o. z. v Ljubljani. .,!■■■!!■ I 1 r«<- Kralfsva dvorna špedkJJa ^gOVSkO»Sped!( jSkd m ShiaCUSIlta €8» &„ v A O 1 M ¥,f Podružnice: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Jesenice, Rakek, Bakar, Split, Ost£ek, Subotieaj NovTsad". V imi I ——---- Mednarodni spedicljskl koneern. -______- I? Razpisuje se II. emisija delnic. Izredni občni zbor delničarjev je sklenil dne 10. julija 1922 zvišati delniško glavnico od Kj. 4,000.000 - ua Kj. 10,000.000-- nom. z izdajo 15.000 nov h delnic a Kj. 400*- nom. v skupnem znesku Kj. 6,000.000*- s pravico na dividendo za leto 1922 pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico optirati na vsaki dve stari delnici po eno novo delnico H. emisije po tečaju K 460— plus o% obresti od nominale K 400— od 1. januarja 1922 do dne vplačila 2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet. VK.nr> 3. Novim delničarjem se nudijo delnice II. emisije po kurzu Kouu*— plačljivih naenkrat takoj pri subskripciji, s 5 % obresti od nominale K 400 — od dne 1. januarja 1922 do dne vplačila. 4. Potrdila o vplačilu se imajo skrbno hraniti. 5. Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije, in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico. 6. V svrho zavarovanja II. emisije Je osnovan poseben sindikat. Kdor želi pristopiti k sindikatu, naj se obrne na tajništvo Uprave sindikata pri centrali družbe v Mariboru, v svrho pojasnil. V Mariboru, dne 30. julija 1922. 7. Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku. 8. Subskripcija novih delnic se vrši od dne 31. julija do 19 avgusta 1922, in sicer: a) pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu in njenih podružnicah; b) pri Trgovski banki d. d. v Ljubljani in njenih podružnicah: c) pri Jugoslov. Industrijski banki Split; č) Bankhaus M. R. Aleksander Wien; d) pri Praški kreditni banki Beograd; f) pri Orient d. d. v Mariboru in njenih podružnicah; 9. Ažijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdanih stroškov ln pristojbin rednemu rezervnemu fondu družbe. 10. Dodelitev delnic se izvrši kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vpl&čeni denar vrne po preteku 8 dni od časa razdelitve. UPRAVNI SVET-