Geografski vestnik 90-1, 2018, 143-146
Književnost
ZBOROVANJA
Letno zborovanje Ameriške zveze geografov
New Orleans, 10.-14.4.2018
Letna konferenca, ki j o organizira Ameriška zveza geografov (American Association of Geographers) velja za največje zborovanje geografov na svetu. Vsako leto poteka v izbranem ameriškem velemestu, dovolj velikem, da lahko gosti okoli 10.000 udeležencev z vsega sveta. Dogodek večinoma pritegne udeležence iz anglosaškega sveta, čeprav posamezniki prihajajo iz prek 90 držav in vseh celin.
Letošnji dogodek je potekal v New Orleansu, ki slovi po uličnih zabavah, sproščenem življenjskem slogu, jazz glasbi in večinskem Afroameriškem prebivalstvu. New Orleans je zabavljaška prestolnica in srce ameriškega juga. V času aprilske konference se je v mestu odvijal Festival francoske četrti (French Quarter Festival). V okviru festivala so se na številnih odrih po mestu predstavljali predvsem domači mojstri jazza, bluesa in glasbene zvrsti zydeco.
Na konferenci so bile izpostavljene tri tematike, ki so bile po mnenju upravnega odbora Ameriške zveze geografov trenutno najbolj pereče: geografija Afroameričanov, naravne nesreče in GIS ter aktivno državljanstvo. Petdnevna konferenca je potekala v obliki več vzporednih tematskih sekcij, v okviru katerih se je zvrstilo več kot 5000 predstavitev v obliki predavanj, posterjev ali delavnic. Da gre za enega največjih geografskih dogodkov, kaže tudi širok diapazon tem, ki jih obravnava konferenca. Med bolj nenavadne sodijo geografija biblije, geografija seksualnosti in geografija nizkocenovnih letalskih prevoznikov.
Na letošnjem zborovanju so bili prisotni štirje slovenski geografi: Mojca Ilc in Boštjan Rogelj z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Milan Bufon s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in Peter Kumer z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Mojca Ilc Klun je s posterjem z naslovom Gamification in Geography Education - The use of a board game Crossing Borders to teach about migration and Slovenian emigration (Igrifikacija na primeru geografskega izobraževanja: uporaba namizne didaktične igre Prečkanje meja za poučevanje o migracijah
Slika 1: Glavna promenada v New Orleansu s stolpnicama v katerih so potekala vzporedna predavanja največjega geografskega zborovanja na svetu.
101
Književnost
Geografski vestnik 90-1, 2018
Slika 2: Osrednji prostor kongresa je krasil globus. Na zemljevid sveta pa so udeleženci vnašali kraje, iz katerih so pripotovali.
Slika 3: Tabla, na katero so udeleženci pripeli lističe z odgovori na vprašanje: »Kaj ti pomeni biti geograf?«
102
Geografski vestnik 90-1, 2018, 143-146
Književnost
Slika 4: Po orkanu Katrina, ki je prizadel New Orleans leta 2005, so mesto utrdili s protipoplavnimi nasipi - primer je viden na desni strani fotografije. Na levi strani je glavni rokav reke Misisipi.
Slika 5: »Načičkanost« je glavna značilnost stanovanjskih predelov mesta, ki slovi po svojem sproščenem življenjskem slogu.
103
Književnost
Geografski vestnik 90-1, 2018
Slika 6: Aligatorji, majhni in veliki, se sproščeno sončijo v delti reke Misisipi.
in slovenskem izseljenstvu) izpostavila nekaj ključnih poglavij slovenskega izseljenstva ter obenem na primeru inovativne didaktične namizne igre Crossing borders (Prečkanje meja) predstavila metodo, kako lahko o tematikah migracij in slovenskega izseljenstva učitelji poučujejo v šolah.
Boštjan Rogelj je v okviru sekcije The New (Ab)Normal at Borders II - Containment, ki se je ukvarjala s problematiko meja in selitev, predstavil referat o značilnostih slovenske azilne politike. V njem je izpostavil različne »mehke prakse« in strategije, ki jih Slovenija uporabljajo za odvračanje prosilcev za azil.
Peter Kumer je v okviru sekcije, v kateri so obravnavali vlogo spola pri gospodarjenju z gozdom, predstavil lastnice majhnih gozdnih posesti v Sloveniji, ki v nasprotju od moških lastnikov višje vrednotijo okoljsko in socialno funkcijo gozda. Glede na to, da je njihov delež višji od deležev lastnic v drugih evropskih državah, bo njihov način gospodarjenja pomembno vplival na upravljanje s slovenskimi gozdovi v prihodnosti.
Milan Bufon je predstavil nastanek sodobne slovenske državne meje, ki je zaradi številnih zgodo-vinsko-geografskih dejavnikov idealen študij primera na področju mejnih vprašanj in čezmejnih integracijskih procesov. Poudaril je pomen narodnih manjšin in funkcijskih soodvisnosti prostora ob meji v procesu čezmejnega povezovanja.
Obisk te konference udeleženca običajno ne pusti ravnodušnega. Geografija bo in ostaja pomembna znanstvena disciplina prav zato, ker ne zmanjka tem, ki jih obravnava z vidika prostorske razsežnosti. To širino panoge ameriška konferenca uspešno neguje, zato po mnenju mnogih njen obstoj v prihodnosti ni vprašljiv.
Peter Kumer, Mojca Ilc Klun, Boštjan Rogelj
104