¥ Ljubljani, v torek 6. marca 1923.
Posawezna številka 1 Okt
Štev. 31.
Poštnin« OavSiirranai
Leto I.
JUTRANJE NOUOtTI
NAP^mie	RNEttinit
khaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, Inozemstvo Din 20*—
Uredništvo: Woifova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „NovostMjubllana*1. Upravnlštvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44.
Oglasi po tirifu. Sjrrelemajo se fe do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj sc priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem č'k. uradu št. 13.233.
Veličastni shodi Naredite radikalne stranke.
SUalno g|i®T©waftI©
w MmibmM*
Govor fttinfsfra dr. Sfeladln^vlfa v nabito politi dvorani. — Brei narodu© ra^Iicalii© stranka si@ bo noben® vlad® v Jyi©iSawifL — i^a svldonl® po IS. marcu S — iiiivan!© damokrafslcib ??@r« juncev“. - HavnafelJ ¥©iiar vodja SszivaSevi
Maribor. 4. marca.
Walk© sboroTsnle
y burski §©ls©tL
¥alilas^®n sbod na prostem. — Minister Stola-sa tako’lnj© Isboljianl® ipromet. sredstev v Preteurju. — ¥ailka radškafiska gafeava — 2b©p@va!sl poidravljalo kraSIa in predsednika Pašila. — Polomila dr. Korošca.
Brez demagoštva je stopila danes jffarodna radikalna stranka v predzadnjo fazo volilne borbe severne Slovenije. Tisti, ki so na tihem računali, da bo nosilec radikalne liste za mariborsko celjsko volilno okrožje stopil pred dober tucat zborovalcev, so se bridko zmotili. Že ob 10. nrl prcdpoldan je bila vel ka kazinska dvorana do zadnjega kotička nabito polna. Točno ob 10. uri je otvori! predsednik krajevnega odbora NRS g. dr. Craselli shod. Naznanil je zborovalcem po običajnem pozdravu, da mora gospod minister pet minut pred 11. uro že oditi, zato je prosil govornike, da se omejijo v svojih izvajanjih. Nato je nosilec liste g. finančni minister dr. Alkan Stojadlnovič povzel besedo ter razvijal program Narodne radikalna stranke.
Povedal je, da je bil že večkrat v Sloveniji, prvič leta 1909 na shodu radikalne omladine v Ljubljani, ki ga je pa oblast prepovedala. Ali zborovali so tajno in že takrat je videl v naši omladini oni zdravi duh, ki je sanjal o lepši bodočnosti jugoslovenskega naroda, sanjal o osvobojenju in ujedinjenju vsega naroda, ki smo ga dočakali leta 1918.
V kratkih potezah je podal zgodovino Narodne radikalne stranke od leta i88i dalje in njene zasluge za ujedinje-ole naroda. NagaŠal je, da je program Narodne radikalne stranke pravi narod-ni in gospodarski program, predvsem našega malega človeka, kmeta, delavca, uradnika, tudi našega viničarja v šaših goricah. Govornik je posebno na-glaŠal važnost uradniškega vprašanja. Nobenemu uradniku, ki se oklene Narodne radikalne stranke, se ni trena bati nfkakih preganjanj, ščitila bo vsakogar, tudi najslabotnejšega, pred nasiljem izvestnih partizanov. Narodna radikalna stranka je bha, !© in bo naj močnefša državna stranka: brez nje &S morda pelo proti ojej se v Jugoslaviji ne bo vladalo, zato ne bo dopusti* la, da se komurkoli skrivi en las na glavi. Če bi se udeleževal političnega delovanja v tej stranki Narodna radikalna stranka se zaveda svojega položaja v državi, razširila je svoj delokrog med vsem narodom od Vardarja do Triglava in hoče dati mladi državi notranji mir, da bo ugledna in močna od zunaj. Pozabiti ne smemo, da naše ujedinjenje še ni popolno. Za letošnje volitve je izdala Narodna radikalna stranka proglas, ki vsebuje Idealno lep pragram za bodoče delovanje.
Tudi za Narodno radikalno stranko Vidovdanska ustava ni dogma, ki se ne bi dala izpremenitL Toda dovolj je bilo potratenega časa, predao smo prišli do ustave. V konsütuanti so se pojavile aebrojne strančice in stranke, ki so zavirale utavodajno delo. Ustave niso ničesar, kar bi bito večno. Neoportuno Je, menjati zakon, na katerem temelji naša država. Revizija ne bo rešila nobenega gospodarskega, kulturnega ali so-cijainega vprašanja. Revizija pomeni ubijanje dragocenega časa.
Ustava naj ostane vsaj nekaj Sasa, ‘b* se med tem dvigne narod v gospo-darskem in kulturnem pogledu. Tisti, M zahtevajo revizijo ustave, pozabljajo, da zahteva revizija razpustitev komaj izbranega parlamenta, nove volitve ter več mesecev trajajoč proces izglasovanja. Jasno je> da se gospodarskemu delu ne bi mogli posvetiti, če bi aas revizija v novem parlamentu osrečevala z državnopravnim! borbami. Ako se izkaže, da ta aii ona določba ai dobra, potem jo bomo skušali nadomestiti s boijžo. Narodna radikalna stranka si je svesta svoje važne naloge v naši mladi državi, zato fco tudi ob prihodnjih volitvah pazila, kdo je za njo in kdo je proti njej. Po 18. marcu ni «togOša nobena vlado* katere na bi
tvorila Narodna radikalna stranka In kateri ne bi načeloval njej izkušeni voditelj Nikola Pašič. Prvo vprašanje na dnevnem redu nove skupščine je invalidsko vprašanje. Bivša skupščina ga ni mogla rešiti, ker so neprestane borbe v koaliciji z demokrati onemogočale stvarno delo. Ista usoda je preganjala tudi uradniško vprašanje. Male stranke tu ne morejo prav nič pomagati. Če se mnoga vprašanja do danes še niso uredila, je to pripisovati dejstvu, da je ia-rod v mariborskem volilnem okrožju zaupal raznim Kukovcem, Korošcem, samostojnežem itd. V mariborsko—celjskem volilnem okrožju so postavili svoje kandidate tudi naši nemški sodržavljani. Jaz, — ie izjavil govornik, — te politike nikakor ne morem razmuti Ustava jim sicer dale pravo izbiranja svojih zastopnikov. Množijo se pa glasovi da smatrajo nekateri te vo'itve kot nekak plebiscit za pripadnost k tej aii sosedni državi Narodna radikalna stranka se bo proti takim anacijonlnlm elementom znala postaviti ter priboriti državi ono avtoriteto, ki je neobliodno potrebna. Narodna radikalna stranka ne sprejema v svoje vrste samo Srbov. Hrvatov in Slovencev, v njej 'majo mesta vsi lojalni državljani, čeprav so tuje narodnosti Na vas, volilci, je ležeče, da ne dobimo pestro pobarvane narodne skupščine. Le močna in velika vsedržavna stranka bo lahko pristopila k rešitvi najnujnejših gospodarskih in socijalnih vprašanj. Zato naj vsi, ki želijo naš! državi procvit in blagostanje, podprejo Narodno radikalno stranko v njenih stremljenjih za splošen blagor Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ko je vzkliknil dr. Stojadinovič: »Na svidenje po 18. marcu!« so mu poslušalci priredili burne ovacije.
Za nasilcem kandidatne liste je govoril srezki kandidat primarij dr. Janko Dernovšek. Razvil je program Narodne radikalne stranke ter s krepkimi besedami orisal zgodovino in konec bivše demokratsko-radikalne koalicije, ki se je radi svoje sterilnosti razšla. Narodna radikalna stranka je vzela državne vajeti sama v roke, zavedajoč se svoje notranje sile in svoje bodoče zmage pri volitvah v narodno skupščino. Ko se je dotaknil tudi drugih strank, je padel klic: »Živio Orjuna!« Neki demagog v drugem kotu je kričal: »Kruha, kruha nam dajte!« V ozadju dvorane je bila četica ljudi, ki so prišli z očitnim namenom, da vprizorijo demonstracije.
, Odlikovali so se zlasti ravnatelj V0-i glar, poštni uradnik Bernard in knjigovodja Doleža! iz Mariborske tiskarne. Slednji je vodil Orjunce, prof. Voglar, ki bi baje moral iti na neki shod, pa je komandiral demokrate. Ali je bilo to pravo mesto za demonstracije? Ako Pride v Maribor finančni minister, do katerega se je obračalo veliko deputa-cij z najrazličnejšimi težnjami, pač to ni bila primerna prilika za strankarsko divjanje. Kdor ne misli biti pristaš Narodne radikalne stranke mu ni treba hoditi na tak shod, ako pa že pride naj posluša in razmišua, a obnaša naj se I dostojno in ne moti shoda. Ni nikaka umetnost spraviti na shod katerekoli stranke po nekaj kričačev. Ali da so čutili ravnatelj Voglar, poštni uradnik in uslužbenec Mariborske tiskarne potrebo, voditi demonstracije pred očmi finančnega ministra, je vsega obžalovanja in stroge obsodbe vredno.
Med govorom srezkega kandiadta Naehtigala so njegovi bivši sodrugi napeli vsa grla in razvil se je med njimi m govorniki rezek dvoboj. Konec je na-prav‘j Predsednik dr. Graseili, ki je napovedal konec zborovanja. G. minister in /logovi spremljevalci so se odpeljali v hotel »Moran«, 0d tam pa v Prekmurje na shod© Narodne radikalne stranke-
i»*"*« a»1"»
Murska Sobota, 4. marca.
V nedeljo 4. t. m. ob treh popoldne se ie z avtomobilom pripeljal v Mursko Soboto gospod minister dr. Stojadinovič s spremstvom. Njegovega prihoda je pričakovalo toliko volilcev, da je bilo obširno dvorišče pri Benkotu natlačeno polno ljudstva, tako da se je moralo vršiti zborovanje na prostem.
Na zborovanju so govorili g. minister dr*. Stojad novlč, g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar in pa kand’dat Penko. Po tem zborovanju se je vršilo drugo zborovanje v hotelu »Krena«. Navzočih je bilo 2^2 zaupnikov iz celega Prekmurja. Zborovanje je otvoril in vod i dr. Cenis. Zborovan'e je H!o velikanska In navdušena mnmfest-cija za Narodno radikalno stranko. Govoril je g. minister dr. S^Jađ’nov’ć. Njegova izvoktoja so bila sprejeta z nepopisnlti navdušenjem, ki se dolgo časa ni m gb poleči. G. minister dr. Stojadinovič je dejal med drugim: Vlada in radikalna stranka vas hoče videti, slišati in vam pomagati Obliubil je popravo potov in takojšnjo izvršitev železnic Murska Sobota—T jutonrer—Ormož ?n Murska Sobota—Lendava. On ve kot finančni minister. da je kriva slabemu stanju dinarja tudi slaba žetev in pa slaba pota. Vlada bo pomagala k izboljšanju z vsemi sredstvi. Nihče naj se ne straši terorja nasprotnikov. Nasprotniki naj si zapomnijo, da po 18. marcu ne bo nobene vlade, v kateri ne bi imela Narodna radikalna stranka svoje večine. Obliubil je. da bo stranka delovala z vsemi silami za Prekmurje,
Sremska Mitroviča, 5. marca. (Z) Včeraj popoldne se je vršP tukaj velik shod Narodne radikalne stranke, na katerega se je pripeljal tudi ministrski predsednik Pašič iz Beograda. Ko fe dospe? vlak na kolodvor in je izstopil Nikola Pašič, ga le zbrani narod pozdravi! z navdušenimi klici. Potem so ga vsi nazvočni spremili na zborova me, ki «e ga je udeležilo skoraj 20.000 ljudi iz Srema Bosne in Mačve, pa tudi ze’o mnogo Iz Banata. Pašič je dejal, da še ni videl tako ogromnega shoda. Zborovanje je otvoril poslanec dr. Janjič in je takoj po otvoritvenem govoru podal besedo predsedniku vlade Pašiću, ki ie v svojih, eno uro trajajočih Izvajanjih govoril za edinstvo države in proti vsakemu cepljenju sil. Za Pašičem j”e govoril predsednik shoda dr. Janjič, nakar je bila soglasno sprejeta resolucija: »Veliko zborovanje Narečne radikalne stranke dne 4. marca v Mitroviči je poslušalo izvajanja predsednika vlade Nikola Pa- f šlča in uvažuje neprecenljive in neven-Ijive zasluge g. Pašiia za državo Srbov, I
Za njim je govoril kandidat Benko in njegov nametsnik Vogler in še več domačih govornikov o trpljenju Prekmurcev. Zlasti so kritizirali, da ni več tramvajske zveze z Mursko Soboto in Lendavo in da piihakt pošta v Mursko Soboto šole vsak drugi dan. Po tem velikem zborovanju je sprejemal finančni minister deputacije domačinov in uradništva. Zadnjim je zatrdil, da bo izvedba urađn’šle pragmatike prva in kard’nalna točka Narodne rndlka’ne stranke. Zaupniki in kandidatk; so Zvečer ponovno priredili na čast g. mtoi-stra dr. Stojadinoviča in g. pokrajinskega namestnika Hribarja v veliki dvorani hotela oh »Kroni« veliko rfldikalsko zabavo, 7 ' ~ «e izmenM? rozine prijateljske zdravice in razgovori. Zbor h pos'al Nlogovcnru Vo^č-rstvu t rn'? ! Aleksandro udan-stno brzotov’-o, vr'*7-ta’h Narodna radikalne stranke g. N7-koli PaVču pa frzsjavrs p^zd-avo. Gbi pozdrava s^a b’7a sprejeta z velikanskim enfuziazmom.
Zjutraj ob 5. uri se fe g. rnirister dr. Stojadinovič odpeljal v Lendavo, navdušeni narod pa se je poslovil ponovno z govorom in godbo od svojega vodUepa.
Značilno je. da je priredil klerikalni voditelj dr. Anton Korošec protizboro-van:e, ki se ga je udeležilo celih 42 os"b In k! Je izpadlo prav febive-no. Korošec se cel dan ni ve* pokazal ra cestah v Murski Soboti. Mesto ie bilo na čast prihodi minMra Stojađinovića in namestnika Hribarja vse v zastavah. Iz Lendave se je odpeljal g. rdnister Stojadinovič preko Zagreba v Beograd.
Hala vlada zahteva izpraznitev Delto in haroSke luke.
Sušak, 5. marca. (Z) Včeraj se je sestala paritetna komisija k redni seji, na kateri se je ugotovilo, da se je evakuacija Sušaka izvršila v redu in mirno in v zmisiu sporazuma. Naši delegati so izrazili zaupnico poveljnika italijanskih čet, vendar so izjavili svojo rezervo g'ede izvedbe izpraznitve Sušaka in dejali, da po njihovem mnenju Sušak ni popolnoma izpraznjen, ker sta Delta In luka Baroš še zasedena. V naših krogih se ta rezerva jugoslovenske delegacije odobrava. Promet z Reko se še ne vzpostavi, ker vztraja naša vlada še vedno na svoji odločitvi, da se promet red Reko h njenim zaledjem ne otvori, dokler Balija ne izprazni tudi Delte in Ca’-rša..
Beograd, 5. marca. (15) Včeraj je dospel semkaj dr. Matko Laginja, precise ’nik junoslovenskega posvetovalnem odbora za razmejitev z Reko, da do7'! nova navodila od Zunanjega ministra dr. Ninčiča. Jutri ali pojutrišnjem se ^r. Laginja povrne na Sušak, kjer se bodo z ostahmi jugoslovenskimi in italijanskimi delegati začele razprave o definitivni razmejitvi
Sušak, 5. marca. (Z) V mesto S« po’agoma vrača normalno življenje. Določen je že vozni red za promet mecl Bakrom in Snšakom. Zenkrat se na že-lemtoi otvori le promet za osebne vlake. Do Sušaka se sprejema tudi potniška prti’aga. Carinska ob?astva pozivajo prebivalstvo, raj tekom treh dni navede vse zaloge b’aga, k? ie podvrženo carini. Na mostu med Reko in Sušakom so prevzeli z naše strani stražo vojaki, orožniki in carinski uradniki. Italijanske straže patroliralo natančno le do sredine mostu, ravno tako tudi naše. Po evakuaciji Sušaka se le začel ves interes koncentrirati na De-to in baroško luko. Rota vlada vztraia slejkoprej na svojem stališču. 1 talikrnski delegati v paritetni komisiji smatrajo, da je prvi korak po jm razu IM Sušaka vzpostavitev direkt-f-'m osebnega jn tovornega prometa z Peko. Naša dc’emiciia na se je postavka na stališče, da pred popolno rešitvi to vprašanja Delte in Baroša ne more b:ti govora o kakem prometu z Reko. Sušak je v neprestani zveri 2 Beogradom, da ostane vtoda v stikih z našo delegacijo v Opatiji
Zagreb, 4. marca. (Z) Danes je bil otvorjen promet med Bakrom in Sušakom.
R i m, 5. marca. (B) Tz Opatije javljajo, da jugoslovensko-itaiijanska komisija nadaljuje debato o razmejitvi z Reko. Seje so se odgodile do srede, da medtem pripravijo strokovnjaki gradivo za nadaljevanje razprav.
Današnjo prireditve
V	UublanL
Drama: Zaprto.	/vi '
Opera: »Rlgoletto«.
Kino Matica: »Svetovni dogodki«.
Kino Tivoli: »Dr. Mabuse, Igralec.
Kino Ideal: »Monte Carlo«.
V	Maribora:
Narodno gledišče: Zaprto. * * * 4 * *
KONZULATI V LJUBLJANI:
Češkoslovaški gen. konzulat, Breg štev. 8, I. nadstr.
Francoski konzulat: »Kreditna banka« IV. nadstropje.
Avstrijski konzulat. Turjaški trg iL
4, II. nadstr.
Italijanska delegacija. Zrinjskega e#»
sta štev. 3, L nadstr.
Nočna lekarniška služba v LjnbUanlr
Tekoči teden: lekarna Sušnik na Marijinem trga ta Kuralt «s Qawo*V*aaki » ati ja JA
Weiito zborovanje v Sremski Mitroviči!
Izpraznitev trati® cesi® v Palmasl!!.
Biograd na moru, 5. marca. (Z) Naše čete so včeraj vkorakale v mesto. Prebivalstvo jih je sprejelo z nepopisnim navdušenjem in jih pozdravilo kot odrešitelje izpod štiriletnega tujega jarma. Tudi iz ostalih krajev, ki so jih prevzela naša oblastva, se poroča, da Je prebivalstvo z velikim veseljem sprejelo naše vojake in jih pozdravilo. Nikjer ni prišlo do spopadov.
IZPUŠČENI uredniki »avantija«.
Rim, 5. marca. (K) Iz zapora so bili izpuščeni članl uredništva »Avanti-ja« razen bivšega glavnega urednika Nennija; on ostane Še naprej v zaporu zaradi hujskajočega govora, ki ga je imel v Curihu. Uredniki, ki so bili priprti, so obtoženi zaradi razžaljeni* 4r-žavnih obUitflif«
Hrvatov !n Slovencev. Zborovati'e odobrava soglasno njegovo politiko, ki jo vodi na temelju vidovdanske ustave in obsoja vsako cepljento in slablje-je države in Narodne radikntoe stranke. Odobravane te roV’-e bo narod doka^ri na dan volitev dne 18. t. m.« Po prečita n ?u te resolucije so zborovalci je7i vzklikati kralju, narodnemu edtostvu, predsedniku vlade ttošiču ii Narodni radika’ni stranki. Šele po dolgem času so se zborovalci počasi razšli, pevatoč narodno h?muo in druge naro-toe oe«ml.
Beograd, 5. marca. (B) V Sed-larih, Subotici, Jasenovcu in drugod so bili včeraj shodi Narodne radikalne stranke, na katerih so navzočni manifestirali za državno in narodno edinstvo in za vztrajanje na vidovdanski ustavi. Soglasno se je odobrila politika predsednika stranke Nikole Pašića. V Despo-tovu je bil okrajni shod radikalne stranke, katerega se je ude’eži'o okrog 2090 ljudi. Vsi ti radikalni shodi so se vršili v najbo’jšem redu in na vseh so pozdravili predsednika vlade Nikola Pašiča.
Beograd, 5. marca. (B) V tretji coni v Dalmaciji so doslej prevzela naša oblastva sledeče kraje: dne 3. t. m. ob 9.30 Pakoštani in 11.30 Biograd, 4. t. m. ob 8. uri dopoldne otok Pašman ter Sale na Dugem otoku. Prevzem se je izvrši v najboljšem redu in po določenem načrtu.
bolgarske reparacije.
Beograd, 5. marca. »Tribuna« poroča: Na temelju neuillyske mirovne pogodbe je prejelo ravnateljstvo državnih železnic v Beogradu od Bolgarske od 23. aprila 1922 do 31. decembra 1922 vsega skupaj 137.594 ten premoga i* Bernika,
Stnca a,

‘'t''"

»jin'TOioiovömi',
irirrwi»:riiiff'!jwiii<»«ii

iLr
Razgovor s finančnim ministrom dr. Stoiadinovitem.
TaKoJ po sijajno uspelem shodu v Kazinski dvorani se Je podal g. mini* ster dr. Stojadinović s spremstvom v hotel »Meran«, kjer je še naknadno sprejel številne deputacije iz gospodarskih, trgovskih in obrtnih krogov. Vaš posebni poročevalec je porabil to priliko ter naprosil g. ministra za kratek razgovor. Na vprašanje, kakšen utis je dobil g. minister ob priliki svojega agitacijskega potovanja po severni Sloveniji in kako misli, da bi se mogla rešiti nekatera nujnejša vprašanja gospodarskega značaja, je odgovoril g. minister sledečet
»To ni prvikrat, da prihajam v Slovenijo. Ne oziraje se na to, da sem v prejšnjhj letih čestokrat obiskoval nekatere kraje te izredno lepe dežele, pripominjam, da sem že 1. 1909 kot delegat Radikainga Jugoslovenskega kluba v Beogradu prisostvoval kongresu radikalne omladine v Ljubljani. Že takrat, pod bivšim avstro - ogrskim režimom, smo pripravljali ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v en! državi
Lahko si mislite, kako prijetno ml Je sedaj, ko ne prihajam kot mlad študent, marveč kot dan vlade. Kandidiram na poslaniško mesto tu v lepi Sloveniji, kjer sem se uverfl, da bijejo bratska srca za brata in kjer bom Imel priložnost najodločneje zavzemati se za gospodarski in kulturni razvoj ter za splošen napredek enega Izmed najlep-iih krajev, naše države.
Maribor, 3. marca.
Med najvažnejša vprašanja te pokrajine spada med drugim zlasti prometno vprašanje: slabe železniške zveze med posameznimi kraji. Jaz sera pred par dnevi že predložil ministrskemu svetu in finančnemu odboru predlog, da se odobrijo potrebni krediti za nadaljnja dela na progi Ljutomer —• Ormož — Murska Sobota. To nujnost sem na pristojnih mestih najenergičneje zagovarjal. Toda razen tega sem se uve-ril, da je neobhodno potrebna tudi proga Maribor — Ljutomer. Omenim naj še, da bo treba marsikaj storiti tudi za popravo državnih in okrajnih cest
Perečo je tudi viničarsko vprašanje. Siromašni viničarji, za katere se nihče ni prav brigal, so me pri sprejemu simpatično gamli. Ti ljudje zaslužijo boljšo usodo in večjo podporo s strani države.
Med ostala nujna vprašanja, ki nosijo vsedržavni značaj, spadajo: uradniško, invalidsko in agrarno vprašanje. Bodite uverjeni, da bo Narodna radikalna stranka storila vse, kar je v njeni moči, da se ta vprašanja čim hitreje in roveljneje rešijo.
Radi tega je potrebno, da 18. marca ves slovenski narod brez ozira na strankarsko pripadnost, podpre NRS, da bo dobila tako ogromno večino, da bo lahko vladala sama in da ne bo treba ustvarjati kake številne koalicije. Samo velika, močno utrjena vsedržavna stranka more pripeljati našo skupno domovino v boljšo bodočnost
Volilno gibanje.
Swlba bivšega kmetijskega poslanca O zmagi SKS. Najbolj pošten poslanec SKS se Je glede ponesrečenega kmetijskega shoda na sejmu v št Vidu pri Stični izjavil 3. t m. v Ljubljani: >2 agitacijo bom vzdržal, da no bo kdo rekel, da sem obupal, a delamo pa brez upa zmage.« — Tako sodijo pošteni pristaši SKS o polomijah svojih strankarskih prvakov.
Iz Metlike. Zlobni jeziki pravijo, da Je Črnomelj belokranjska — Sparta, ker Ima take Junake, da si upajo celo ob deževnem vremnu — na kolodvor. Potemtakem smo mi Metličani — Atene. Gojimo na vse kriplje umetnost. Imamo orkester, če treba, »mačjo godbo«, govornike fl la Dako v Črnomlju (ki je baje veliko govoril ne da bi prišel do besede) itd. Naša Pythia je pred kratkim, vprašana o volitvah, izrekla sledeči stavek: »Bolje Je zajahati kobilo, nego žrebe«. Mestni filozofi, ki jih imamo za ob’ tla, so vzeli pamet v roke In razvozlali modri Izrek tako, da je pač boljše voliti velik» stranko, nego tepke od repkov. — Zato bomo volili vsi Narodno radikalno stranko. — če nas naši domačini: dr. Zupanič in dr. Malnerič ukanijo, da ne bodo storili ničesar za Metliko, bon» Itak — pri starem, Saj smo tudi dozdaj čutfii državo samo pri — dohodnini — Ga.
Trbovlje» V najboljši zavesti mi sili pero v roke, da napišem nekaj vrst »mrtvemu« v spomin, ostalim žalujočim pa V pojasnilo! V št 8. »Delavskih Novic« sem čital mod drugim najnovejšo vestt Pol demagog piše pod naslovom: »Politika srbslte kapitalistične radikalne stranke«, o izdajstvu in smrti Kore-
na in Nachtigall a. Kot njegov sotrpin sl dovoljujem napisati nekaj vrst, ket vem, da on sam ne bo odgovarjal ljudem, kakor so Klemenčič, Fabjančič ter enaki Skok v NRS stranko se jim zdi nenavaden. Meni ne! Ker vem, da bo gosp. Koren v najmočnejši stranki sam več napravil kot vsi ostali okoli SSDi-Ker ima Koren najboljšo voljo pomagati delavstvu, kar mu pa med demagogi ni mogoče. Ker so ga gg. okoli »Del. Novic« pomagali preganjati po ječah in v pregnanstvu, kakor tudi Jagodiča, Strmana, Pezdirca, Bočkota 1. dr. Ker se ga v najhujši stiski niso spomnili, kljub temu, da so vsi udobno živeli, brez vsakega preganjanja. Za rudniške delavce pa je g. Koren vstal k življenju, ker šele v NRS mu bo mogoče delati za trboveljske delavce. Njegov uspeh Je že viden. Prepričani pa nai bodo gg. okoli »Del. Nov.« da bomo sledili našemu trpinu v veliko večjem številu, kakor pa komunistično - nagradarskitn in krščanskim boljševikom. — Sotrpin ta .Trbovelj.
Turk! In lausar.nska pogodba.
London, 5. marca. (K) Po zadnjih vesteh iz Angore bo velika narodna skupščina najbrže sprejela vladne predloge, le da bo hkrati spremenila gospodarske in financijelne določbe načrta lausannske mirovne pogodbe.
Angora, 5. marca. (K) Velika narodna skupščina je 3, marca izvolila nov odbor za zunanje zadeve. Pri tem je ostal v manjšini eden izmed najener-glčnejSih ekstremistov prejšnjega odbora. Nato so je nadaljevala debata o Jausannski mirovni pogodbi.
Kal imate proti nam?
»Ati vstajamo, In vas Je strah!«
Cel gozd slovenskega časopisja se je dvignil proti Narodni radikalni stranki, katere ideje prodirajo zmagonosno v vse sloje poštenega slovenskega naroda.
Demagoško zadirkovanje raznobarvnega tiska nam ni novo. Od razpada gnile Avtrije pa do danes se ponavljajo najbolj gnusni iz trte zviti, tendenciozno in zlobno zaviti napadi na NRS, ki se je postavila kot prva in edina na branik ljubljene domovine. Pri nas kakor pravi gospodin Protić »u svoj veselo! zemlji« imamo najmanje 15 (petnajst) strank, ki se medseboj tepeta in ravsajo, pa tudi dobrikajo, kakor pač bolje kaže, v eni točki pa so vse edine; da se prikrito ali neprikrito zaletavata v Narodno radikalno stranko, dobro vedoč, da ona kot največja državna stranka z državotvornim in najbolj demokratičnim in socijalno pravičnim programom gleda veliki bodočnosti nasproti; ter se bodo vse male stranke in strančice ho-češ-nočeš morale nasloniti na njo, ako bodo hotele kaj doseči sicer ostanejo brezpomembna In smešna opozicija. — V klevetanju proti NRS so vse stranke solidarne.
Glavna in najbolj neumna Je trditev; Narodna radikalna stranka je plemenska stranka, ki zasleduje cUJ: Veliko Srbijo.
Brez ozira na vrtoglavost nekaterih listov in brez ozira na vse izpada, je edino mogoč ta odgovor: Pred vojno smo imeli mi prebivalci sedanje »vesele zemlje« — srbske, hrvaške ta slovenske stranke. Naravno. Med nami so sicer bile meje, toda nobena hrvaška in še manj slovenska stranka ni pokukala preko teh mej, medtem, ko se je teda-
nja radikalna stranka razširila daleko preko mej in je tudi mene, neznatnega člana sedanje Jugoslavije in takrat pohlevnega podanika Avstrije — razvnela. In zakaj je vnela mene, takrat dokaj stoično mislečega mladeniča? Odgovor ni težek. Trezno misleče dijaštvo je videlo, da se nobena takrat obstoječa slovenska pa tudi ne hrvaška stranka ni tako odločno postavila na strogo stališče narodnega in državnega edinstva, kakor ravno Narodna radikalna stranka! Ravno tako neumno Je očitanje plemenskega separatizma. Do tega očitanja nima pravice nobena slovenska ali hrvaška stranka, najmanj pa one, ki so podpisale »ujedinjenje Jugoslovenov v okvirju avstro - ogrske monarhija.« Plemenski separatizem se najbolj uganja po UPS in SLS, medtem ko nam objektivna in stroga zgodovina. Iti Je visoko vzvišena nad revolverskimi manirami naše sodobne dnevne politike — Jasno spričuje, da Narodno radikalna stranka nikdar ni stremela za kako hegemonijo ali podpirala kako separatistično deklaracijo, dasi bi to lahko storila. Ona iti podpisala niti zgodovinsko važne londonske pogodbe, če tudi ve vsak, ki se količkaj zanima za zgodovino naše državne politike, da bi NRS takrat s podpisom dosegla ne le Veliko Srbijo ampak še mnogo več in da Srbiji ne bi bilo treba toliko žrtvovati, kolikor je žrtvovala za pravo narodno In državno edinsivo, ki Ja njen temeljni princip! Očitanje plemenskega separatizma je neutemeljeno, dasi je pred neuko publiko Izvrstno demagoško sredstvo. V izbiranju sredstev pa naši raznobarvni nasprotniki niso preveč izbirni četudi nosita svetlo firmo krščanskega socijalizma.	R. B.
Iz Poljanske tfnlne v Bell Krajini.
Na oni strani gorske verige Rog Južno od Črnomlja do Kulpe je Poljanska dolina ali kotlina, ki obsega občine Čeplje, Podgora, Dol, Stari trg in Radence. — To je kraški svet ki meji globoko doli ob Kulpi s Hrvatsko. — Od Črnomlja prideš v Stari trg, ki je nekako središče, po cesti ali bolje kolovozu Marije Terezije, v nekako 4 in pol uri. Ta edina komunikacija Je strašna. V sedanjem času je celo na gl. državni cesti do kolovoza strašno blato, v katero se konji pogrezujejo do členov. Po kolovozu pa je na premnogih mestih naravnost nevarno, da se voz ne stre in prekucne. Iz doline vodi druga pot proti Kočevju v nasprotni smeri ob Kulpi pa na Vrh in Vinico. To so slabe poti nevredne tega imena. — čez Kul-po imajo na nekaterih mestih čolne in splave na verigi — Kupčijski stiki so tu povsod s sosednjo Hrvaško. V novejšem času se širi sem čez Kolpo — Radičevstvo, kar je pač le znak nezadovoljstva, zdaj v glavnem s politiko SKS, ki je imela doslej tara največ pristašev.
Bil sem v tem kotu naše Bele Krajine in opazoval ljudstvo, njegove šege in navade, njegovo izobrazbo in kulturno stopnjo, ta reči moram: klobuk z glave pred tem delom našega naroda. Povsod sem naletel na sicer preproste može in mladeniče velike inteligence. Govorč lep jezik, čist in krepek. In ka-
ko govorfi in se razgovarjajo o naši politiki! Vse nijanse naših strnakarskih drobnarij so jim znane in sicer doma v Sloveniji, v sosednji Hrvatski in v državi na sploh. Veselje je, spustiti se ž njimi v razgovor. In ako prirediš ondi politiški shod, ne pridejo ti ga razbijat, marveč poslušali te bodo in prično s teboj debato, vredno najkulturnejšega naroda.
V tej kotlini je glavno bogastvo gozd. Tudi izborna vina tu rastejo, a morajo vsa popiti doma, ker ga ne morejo izvoziti. Tu je tudi rudnin: železo, baker, baje celo zlate rude so zasledili dalje premog. — Predno pa bo mogoče te zaklade dvigniti, bo treba izpolniti ljudsko najsrčnejšo željo — zvezo z ostalim svetom. Kdor je kdaj videl te kraje, odnese seboj le eno prepričanje, da je to ljudstvo vredno naših simpatij in pomoči vseh merodajnih faktorjev. — Pripominjam še, da je prav tam pri Dolu na Kulpi pripravno mesto za večjo eiektriško centralo in za bodoče središče lesne industrije. Ako bo ta kotlina enkrat zvezana s svetom, se brez dvoma razvije lesna industrija raznih strok, izvoz vina povzdigne vinorejo, a rudarstvo ima tu lepo prihodnost. Na tisoče ljudi danes išče kruha v daljni Ameriki Potem ostanejo vsi doma, kajti neizmerno ljubijo svojo romantično Poljansko dolino. — Rojaki zanimajte se za svoje vrle Poljance!	A. G.
Iz prosvetnega življenja.
Boris Miran»
si r
vr
■t
K njegovemu 87. rojstnemu dnevu.
Nestor nafiih pesnikov —• Boris Miran praznuje danes svoj 87. rojstni dan.
Rojen 6. marca 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah na klasičnih tleh Trubarjevih in Levstikovih, ie študiral v Ljubljani ta na Dunaju, kjer je bil ljubljenec vseh Slovencev ta kjer je, daleč od domovine, Vzljubil za vedno svojo rodno grudo in celokupno Slovanstvo. Ta ljubezen se je poglobila v njem tako močno, da jo je često Istovetil v svojih delih z ljubeznijo do vsega, kar oživlja in vžiga pesniško srce. Na svojih potovanjih po zapadu. Bavarskem, Švici in drugod se vedno ta povsod spominja domače grude ta misije Slovanstva. Stritarjev nastop v slovenski književnosti pomeni pravi prevrat v mišljenju in^ pojmovanju našega prosvetnega dela. Dokaz temu bo nudila zgodovina našega slovstva z ugotovitvijo Stritarjevih Uvljenskih in umetnostnih načel z ozirom na razvoj našega pesništva in umetnosti sploh. Veliko delo v pogledu Stritarjevega upliva na takratno mladino in naše slovstvo je dovršil dr. Ivan Prijatelj s svojim uvodom v Stritarjevo antologijo.
Dolgo število let ta preživel Stritar v tujini, vendar s« 01 nikdar odtujil duhu našega naroda ta Slovenstva, kar hočejo nekateri pogrešno poudarjati in mu milostno odpuščati. Bo pač narobe resnica: da se le »novodobno« Slovenstvo — t J. po onem Času, ko so znane razmere pri nas ogrenlle pesnikovo dušo — odtujilo Stritarju, ki Je bU v*e življenje In je še danes v visoki sta-gostl velik idealist
Dolgo ae je pripravljal sivolasi Boris Miran na povratek v svojo ljubljeno, osvobojeno domovino... in sedaj Je med nami i prijazni Rogaški Slatini, ob strani zveste «vljenske družice... ž njim ta Pri ulem naj bodo danes misli vsega našega naroda, žri Ejem, ki {« vedno čotfl ta Še čuti, da Dvcštvu velika pomlad prihaja« ta da bo
Proslava skladatelja Viktorja Parme.
V soboto zvečer 3. t. m. je proslavilo mariborsko Narodno gledališče Štiridesetletnico umetniškega delovanja Viktorja Parme.
Proslave se je udeležil skladatelj osebno s svojo družino v krasno ozaljšani Častni loži v parterju. Pred uprizoritvijo njegovega »Urha, grofa celjskega« se Je vršila na odru slovesna poklonitev raznih kulturnih društev slavljencu. Aranžma Je prav spretno vodil ravnatelj Andra Mitrovič. Kot zastopnik oddelka za prosveto je čestital Jubilarju dr. Fr. Vidic iz Ljubljane ter mu nato pripel red Sv. Save. Nadalje so še čestitali: Intendant dr. Brenčič, gled. ravnatelj g. Valo Bratina ter zastopniki mnogih mariborskih kulturnih društev. Hrvatska Štedionica je skupno z drugimi zavodi nabrala kot častno darilo iubllarju 80.000 K. Skladatelj Parma je sprejel ob priliki svojega 40 letnega umetniškega iublleja čestitke vseh jugoslovenskih gledališč, celo praškega. Viktor Parma se je pod neodoljivim vtisom Čestitk in poklonitev zahvalil v krat-kem nagovoru za lepo proslavo. Njegova posebna zahvala je veljala članom mariborskega Narodnega gledališča, predvsem g. Mitroviču kot aranžerju jubileja. Nato je bila vprizorjena slavljenčeva prva opera »Urh, groi celjski«. Premijera te opere se Je vršila 15. februarja 1. 1895 v Narodnem gledališču v Ljubljani. Takoj po prvem dejanju je občinstvo viharno oduševljeno klicalo Jubilarja na oder ter ga obsipalo s cvetjem. Mnogi, ki so videli to proslavo, so dejali, da mariborsko gledališče še v svojem hramu ni doživelo tako prisrčnega Jubileja. Tudi ml želimo skladatelju Parmi mnogo srečnih ta brezskrbnih let.
— Ljubljanska opera. Vrag ta Katra. V češkem glasbenem svetu je bil tik pred vojno vzplamtel boj med Smetanovcl ta Dvo-fakovci. Prvi so priznavali Smetani prvenstvo v češki glasbi zlasti z ozirom na njegova operna dela ta so odrekali Dvofaku smisel za dramatiko. Na drug! strani pa so

ditemu peresnemu boju je napravila konec vojna. Danes pa je ves češki glasbeni svet edin v misli, da sta bila Smetana in Dyo-fak oba umetnika po božji volji, ženijalna češka moža, kl sta vsak po svoje obogatila češko literaturo s krasnimi proizvodi: Smetana ponajveč v panogi dramatično tvorbe, Dvofak pa v sinfoničnih skladbah. Smetana je oče češke glasbene drame, Dvofak pa reprezentant takozvane absolutne glasbe. Poskusil se je tudi v ^rota operne glasbe, četudi ne s popolno srečo. Po vzoru starih oper si je ustvaril posebni stil, kl pa vseeno nosi pečat Individualne note. Prvim Dvofakovim operam se oC,tf° Pozna Smetanov upliv, iz poznejših, zlasti Iz zadnjih pa odmeva jek Wagnerjevega glasbeno dramskega evangelija. Največja hiba njegovih oper Je žrtev absolutne muzikalične plati na škodo dramatičnosti. Tako dostikrat zastane dejanje ta osebe na odru ne vedo kaj početi. Najlepši vzg’6“ za to trditev Je konec prvega dejanja opere »Vrag in Katra«. Vrag izgine s Katro v pekel in ne vem koliko časa mora Jurček čakati, da pride do besede, preden skoči za njo. Glasba Je raztegnjena na široko, nam®st° da bi s kratkim izrazom povedala Jurčkov sklep in hipoma završila dejanje. Navzlic hibam na Škodo dramatičnosti je vendar Dvofak velik mojster tudi v operi. Za vse pogreške bogato odtehta njegova prelestna melodična invencija, bujna ritmika. Izrazito slovanski značaj njegove glasbe, krasota glasbenih domislekov, nad vse pa sijajna, v tisočerih barvah blesteča instrumentacija. Da so Dvofaku prijale pravljične snovi je vzrok njega naivnost, njegov® mehka, otroška duša. Čutimo to v »Rusalkl«, pa tudi v operi »Vrag In Katra«, katero so letos v ljubljanski operi dali prvič. In takoj dostavim: častno. Najiskrenejše priznanje zasluži predvsem g. kapelnik Antonin Balatka, ki se je za lepo Izvedbo dela svojega nesmrtnega rojaka zavzel z izredno vnemo ta veliko požrtvovalnostjo. Opero je dirigiral s razumevanjem globoko čutečega umetnika. Njemu ob strani je stal g- Pavel Debevec kot režiser, z vso pozornostjo celo na malenkosti ter je v marsičem pokazal samosvojo samostojno pot preko režijskih pred-
lepa inscenacija opere, delo g. Skruinyja. Pekel (H. dejanje) je kar iznenadil po svoji slikovitosti. Solisti so vsi brez izjeme stali dokaj visoko. Nad vsemi pač g. Betetto kot Marbuel: vzoren v petju in v igri Gdč. Thalerjeva je bila živa, razposajena, bahata in predrzna Katra. Imela že dolgo ni zanjo tako prikladne vloge. Vseskozi posrečen tip — pevsko In igralsko, ki je pa vendar nekoliko preveč drastičen z ozirom na razne koketerije, spadajoče morda v kakšno Lebarjevo, blazirancem namenjeno dunajsko opereto, nikakor pa v resno operno — četudi komično — delo. S podobnimi stvarmi so se včasih igralci prikupili gafferiji ta atlaškemu parterju. Danes je okus teh oven hvalabogu že visoko nad operetnim nivojem in gdč. Thalerjevi, ki je v °Peri novno pokazala svoje lepe pevske in igralske vrline, si s tako drastiko ni treba Iskat! popularnosti. — Hvalevreden je bil oaue g. Kovač v vlogi ovčarja Jurčka, izvrstna g. Thierryjeva v vlogi kneginje. Precej srneha Je vzbujal v H. dejanju g. Zupan kot Lucifer, ker pa gleda.iški list ne navaja imen, naj se zadovoljijo s skupno pohvalo. Orkester in zbor sta se zelo potrudila, oa pomagata operi do Čim lepšega uspeha. Uloženi plesi pa niso ostavili povoljnoga utiša. Soliste in g. kapelnika Balatko ter režiserja Debevca je pri prvi predstavi publika ponovno klicala pred zastor ta se jun Je s hrupnim ploskanjem zahvaljevala za krasen večer. G. Balatka Je prejel lavor jev venec: zaslužil ga je gotovo. — Tudi drugo predstavo opere »Vrag In Katra« Je oočinstvo sprejelo z velikim navdušenjem In upam, da ostane trajno v našem opernem repertolrju.
—O—
— Ljubljanska opera. Na sobotni predstavi d’ Albertove »Nižave« je našla gdč. Thalerjeva (Marta) v petju in igri toliko toplote ta pretresljivih dramatičnih momentov, da je prav zelo ugajala. Nje partner g. CvejIČ ie bil brutalen Sebastjano. Napreduje. Orkester pod g. Malačičem je ostal na višini prejšnjih predstav. Publika hvaležna.
-n- Othello. Ljubljanska drama pripravlja Shakespearejevo tragedijo »Othella« v blestečem prevodu g. Otona Zupančiča. Premiera bo v sredo, dne 7. t m. za izven.
Korošci in Albanci v Parizu
Preti par meseci so časopisi poro» čali, da je neki katoliški duhovnik iz Koroške, po imenu Bede, trd Nemec, prišel v Pariz v nekako oficijelni mišic ji in nabiral denar za katoliške šole n% Koroškem. Izdajal se je za Slovenca hv pri prijateljstvu Francozov do Slova* nov nabral v francosldh katoliških krc»» gih prav lepe denarce. Bil je tako predrzen da je celo organiziral zabavep večer v te dobrodelne namene in četo v Feminl najelegantnejšem francosken* damskem listu smo videli slike umetnikov tega večera za »oetnrres catholi-ques en Carinthie«. Takrat so ga pa S Slovenci znani pariški krogi razkrinkali in moral je v temi In noči Izginiti domov. Seboj je pa seveda odnesel lepo vsoto francoskih frankov.
Pa ne samo nemški Korošci se griijo Francozom, še drug naš sosed je prišel na to idejo, namreč Aiband
Prošli teden se je vršil v Parizu velik umetniški večer v korist albanskega rttdečega križa. Za to manifestacijo so pridobili Aiband grofico de Behägua, ki je znana filantropinja- Ima veliko pa* iačo in v njej veliko slavnostno dvora* no. Albanska slavnost ie imela naslov: »Sprejem pri albanskem bajrarktaiju«. Igralec Georges Wague je Imel nemo vlogo bajraktarja, njegovo soprogo »zonjo« je predstavljala gospodična Ma-deleine Roch. Neka druga gospodična je predstavljala Francosko republiko in Stala verze, naznanjala prihod umetnikov in vzpodbujala goste, naj se poslužujejo pristnih abanskih sladkarij, kš so jim bile na razpolago.
Nato so prišli zaporedoma na vrsto: ruski balet, ples japonskih geJš, petje itd.
V bizantinski dvorani palače so pm dajali ruske lutke v korist ruskih guncev.
Upajmo, da so vsaj ti imeH nekaj koristi od te zabave. — Dr. P. V. B.
Krvav Radičev shod.
Zagreb, 5. marca. (Z) V Otočca je bil včeraj shod Radičeve hrvatsku republikanske seljačke stranke, kl ]e krvavo končal. Med udeleženci zbora* vanja, med katerimi je bilo tud mnogo pripadnikov demokratske stranke, je prišlo do pretepa, pri katerem se je tudi streljalo. Ena oseba je bila ubita, dve pa težko ranjeni Vmes je poseglo orožni* štvo, Id ie razpustilo shod.
VLOM V NEMŠKO POSLANIŠTVO % RIMU.
Berlin, 5. marca» (K) »B- Z. ant Mittag« poroča o poskusu vloma % nemškem poslaništvu v Rimu: V noči od sobote na nedeljo so poskušali trije možje vdreti v nemško poslaništva Osobje poslaništva, ki ga je ropot zbudil, se je proti tatovom postavilo V, bran. Prišlo je do boja s samolcresl fn se je streljalo z obeh strani Pri tem Je bil legacijski tajnik Altenburg težko ranjen. Tudi eden izmed vlomilcev Je bil od kroglje zadet in z enim od tova* rišev prijel medtem ko je tretji vlomilec zbezaj. Oba prijeta vlomilca sta se dosedaj trdovratno braiila dati kake podatke o sebi in o vzroku svojega dejanja.
NAMEŠČENCI
pristopajte k Narodni radikalni stranki ki je edina državotvorna stranka!
V	naslovni vlogi nastopi kot gost operni pevec gospod Ivan Levar, ki ža časa skušenj za »Othella« v operi ne bo peL Jaga igra g. Rogoz, Desdemono ga. Baričeva, Kassiia g. Kralj, Emilijo ga. Juvanova, Bra» bantia g. Skrbinšek. V ostalih vlogah sodelujejo gna. Gabrijelčičeva, g. Lipah, gospt Medven, g. Sancin, g. Cesar, g. Drenovec, g. Gregorin, g. Peček in g. Terčlč. Režijo vodi g. Sest, ki je tragedijo inscenira!. Gla*. bo je zložil kapelnik g. Balatka. Dekoracije je naslikal g. Skružny, kostume pa sta Izdelala ga. Waldsteinova in g. Dobry.
„ — Muzika Dravske divizijske oblastL
V	pondeljek, dne 12. marca 1923 ob 8. uti;
zvečer priredi Muzika Drav. Div. Oblasti IH. (XII.) sinlonlčnl koncert v Unionski dvorani z zelo zanimivim in bogatim sporedom, ki obsega sledeče točke: Viktor Parmam Predigra k operi Stara pesem. Ludvig Va* Beethoven: Šinfonija št. 5, c-mol op. 67. I, Allegro con brlo. II. Andante con moto.' III. Allegro. IV. Allegro. Presto. — Frape Liszt: Klavirski koncert v Es-duru. I. AUP» gro maestoso. Tempo giusto. II. Quasi adagio. III. Allegretto vivace. IV. Allegro arg. mato. Presto. Svira gospod Anton Troti Karel Golmark:	Sakuntala-ouverture, oa
13. Vstopnice bodo v predprodaji v matični knjigarni. Na ta koncert naše občinstvo ža danes opozarjamo, ker obeta mnogo umetniškega užitka.	.	,
— Orkestralno drnitvo »Glasbeno Matice« v Ljubljani. Vaja orkestralnega dro-štva Glasbene Matice se vrši danes v torek. dne 6. t m. ob navadni uri mesto vte-raj (v pondeljek 5. t. mj. Udeležba obvezna! Odbor.
_ V praškem Narodnem giedaBtCa «b
letos uprizorili R. Straussa »Salomo«. Oper© je dirigiral Otakar Ostrčil, režija in inscenacija ste bile v rokah Vlad. Vuršerja ta J. M. Gottlieba. Gledališče je Izvajanju posvetite veliko pozornost in je bil uspeh Izredno lep. — Na istem gledališču je dosegla Erna De-stlnnova v vlogi Mllade (Dalibor) sijajen umetniški uspeh.
ZaMiHjt: 9 sii M ictolib
3UTRAN3g MÖ¥Qifil

Dnevne novesti.
— OSavn! volilni odbori. Pokrajin-ska «prava za Slovenijo objavlja: Dne 39. marca 1923, začenši ob 9. uri dopoldne bodo poslovali glavni volilni odboji (Sen 76, volilnega zakona) za volitve y narodno skupščino, in sicer: 1. za volilno okrožje Maribor — Celje v Mariboru v veliki dvorani mestnega ma-j 2- za volilno okrožje Ljubljana Nevo mesto v Ljubljani v veliki »rani na mestnem magistratu; 3. za Ljubljana s Spodnjo Šiško v ma-dvorani na mestnem magistratu. Vsi voilnih odborov morajo v Sena 75. votoiega zakona za vo-poslancev v narodno skupščino Saten zavoj, v katerem se nahaja-volilni spisi, danesti dne 19, marca glavnemu odboru.
— Sprememba prt volilnih odborih. Državni odbor Je postavil za predsednika glavnega volilnega odbora za mariborsko in celjsko okrožje Ivana Vukoviča, svotni-ka stola sedmorice v Zagrebu. Za člana glavnega volilnega odbora za mesto Ljab-LjublJana Ivana Dougana, višjega deželno-isodnega svetnika v Ljubljani,
— Ukaz o odllkovanio. V ministrstvu »rosvete je pripravljen ukaz o odlikovanju .vseh umirovljenih prosvetnih delavcev.
— jz železniške službe. Za ravnatelja državnih železnic v Zagrebu je imenovan fV. Babović, dosedanjih železniški ravna-3*1! v Sarajevu ia za ravnatelja v Sara-favu je Imenovan Peter Prokič, ing. polkovnik y pokoju.
' ~ I* policijske službe» Okrajni nadzornik varnostne straže v Ljubljani Veko-(irtav Slanovec le Imenovan za višjega okrajnega nadzornika na sedanjem službenem mestu.
** Nov kazdbpd zagovornik. V iittdnik 'Kazenskih zagovornikov je sprejelo višje [deželno sodišče v Ljubljani dr. Jakoba pBodžarla odvetniškega kandidata v Celju.
T” N®v tolmač pri sodišču. Za tolmača ftalBanskega In srbohrvatskega jezika
Pri deželnem sodišču y Ljubljani je imeno-,sran Egldlj Ceh, učitelj na trgovski šoli v
— Premestitve v državni službi. Sef kabineta ministra za poljedelstvo in vode kUloŠ Stibler je imenovan za uradnika VI. jSnovnega razreda pri oddelku za kmetlj-litvo v Ljubljani — Za Inšpektorja dela v i Mariboru je Imenovan Alfred Dejak, Inšpektor dela v Ljubljani. — Ravnatelj pošt-isega čekovnega urada v Ljubljani Jakob [Vrečko je Imenovan za inšpektorja poštne (hranilnice v Beograd.
— Tajništvo NRS v Mariboru je v rflranCIškanskl ulici 14, tel. Št. 419. Somlš-i Seniki mariborske oblasti, obračajte se v (Vseh zadevah na ta naslovi
— Iz diplomatskih krogov. V ministrstvo za zunanje zadeve so se končali 12-pm za sprejem v diplomatsko-konzularno pojavno se je 27 kandidatov, od katerih je bilo pripuščemh k izpitu 15. V tednjem času so odstopili še 4 kandidati. °d ostalih 11 kandidatov so prestali izpit *«»»0 sledeči trije gospodje: Korijel Danin-Iz Sombora, Milorad Diordjević, tajnik Snančnega ministrstva iz šabca ter Peter *s Dalmacije. 4 kandidatje so bili J~^0birani pil ustmenem in 4 pri pisme-nexn izpitu.
Za carinike. Finančni minister je 1BF11 1.Be smel° bivši carinski uradni-SJ vrsiu skozi prve dve leti po svojem iz-*^PU „Jlužbe poslov carinskega posred-“•jv* Pf* PPlb carinarnicah, kjer so bili zadnji dve leti uslužbeni kot uradniki.
~	Udruženje že-
.Bemiaih činovnika «kraljevini SHS nam je v objavo slede« komunike: Dne 2. marca 1923 so se v Ljubljani sestal! zastop-mkl vseh železničarskih organizacij in po temeljiti obravnavi sedanjega obupnega eo-jšpodarskega položaja železniškega osobia enoglasno sklenili: Na eni strani okolnost, da vlada do danes Še ni dovolila železniškemu osobju povišanih draginjskih in sta-narinsklh doklad, kakor jih Je nakazala in 4pqi že izplačala državnim nameščencem z ®d 1. marca, na drugi strani
... A*8® se baš zadnji das živ-
potrebsčine v ceni tabo podražile, ^ ,že/®2nB.ko osobje čuti na svoji po--• eksistenci najresneje ogroženo, je pri-vse železničarske organizacije, da se obrambo pravic in žlvljenskih interesov gWanmega železniškega osobja, neglede ^njih politično mišljenje m pripadnost, «»razumejo za solidaren nastop potom «kupnih protestnih, odnosno namifestačnih Jtodov, ki naj se vrše P® vseh večjih prometnih centrih po možnosti dne 16. marca. Krajevne skupine in podružnice sporazum-OTsanlzaelj so pozvane, da nemudoma ! .pP°t,v, “ogovor z vsemi v kraju so na-hajajoUml organizacijami, odn. njih tvorba-nu m pod vzamejo takoj vse mere, da se more mamrestačno zborovanje, ki bodi eno-dušni Irr^2 obupnega gospodarskega položaja celokupnega železniškega osobja, vršiti nemoteno in v znamenju absolutne solidarnosti vsega osobja brez izjeme. Spora-zamljsne organizacije dopošljejo svojim edi-nicam m posestrinara «mprej podrobnejša navodila, wdokupno železniško uslužben-stvo je pozvano, da v interesu solidarnosti vsega osobja ^ustavi ali ublaži vsa na-»Protstva, ki >zv*r^®>2 Politično-strankar-^Ui nagibov, in deluje za vsestransko sirp-«ivo in solidarno zbližanje dosed«! — žal •— jako razkosanega osobja. — Kakor izvemo Vrst železničarjev, podpihujejo demokrati $5 Vse mogoče načine železničarje k nepre-tajšlienim dejanjem, ki lahko rodijo usčde-Er^.Posledice za zapeljane železničarje pa5 ne 1£re za bedno stanje ampak le za herostratsko vo-* i? *ai a^i5o‘ "Toda — kakor nam zatrju-gjo železničarski uradniki in nameščenci — demokratsko početje ne bo obneslo, ker felezničarji vedno bolj izpregledujejo v za-vfS?’	in boče pomagati le naj-
^ečja in najmočnejša stranka, katere se kepajo v vedno večjem številu.
Odgovor a. Trobežu. Prejeli smo «eW° Izjavo: Ne Pristopam kot «an k NRS ne Prevzemam njenih pravic ia dolž-gati, ker nas teptate In kradete to, kar,
UJpr j Da, da težko Je življenje, gospod demokrat, to so čutili tudi radikal« v svo-40 letnem boju za jugoslovensko *vo-pudno se nam zdi, da se Vam Je po-kri že tekom štirih let, ko ste se boi-za demokrate; ste že preveč in pre-Ker sn» ^	,
Vašega poglavarja v Mariboru in ga vprašajte, kako postane človek člmprej lepo rejen in rdečih lic. Ako bi Vam pa tudi to ne pomagalo, potem pa Vam ostane še vedno tolažba na rajsko življenje, ker vera uči, da je v nebesih pripravljen poseben prostor za revne na duhu.
— Čast komur čast! Društvu stanovanjskih najemnikov v Ljubljani prihajajo v zadnjem času pogosto pritožbe o brezobzirnem in čezmernem povišanju najemnin, o oblastnosti, grožnjah in raznih trikih hišnih posestnikov. Nasprotno pa je prejelo društvo od več strani tudi že lepa poročila, iz katerih se vidi, da znajo posamezni hišni posestniki sedanjo ljudsko bedo tudi vpo-števati. Za vzgled uvidevnosti in vpošteva-nia današnjih mizernih časov stavimo vsem hišnim posestnikom in vsej javnosti danes tvrdko »Kmet et Comp.« v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 8, o kateri je dobilo Društvo najemnikov sledeče poročilo: »Dasi ravno stoji hiša na najlepšem kraju mesta» je najemnina zelo nizka iu plačujejo stranke več za razsvetljavo, nego za čedna in udobna stanovanja. V stanovanjih so parketni podi, angleški klozeti, električna razsvetljav:;, prostorna podstrešja, lepe verande z velikimi, širokimi okni in drvarnice. Stranka, Id Ima v L nadstropju stanovanje iz dveh velikih sob, kuhinje in verande plača na leto kron 1800.—, druga stranka, ki ima v I. nadstropju štiri lepe sobe, predsobo, kuhinjo in verando letnih kron 2400.— najemnine, v drugem nadstropje pa plačajo stranke za enaka stanovanja še manj. Poleg teh nlzldh najemnin pa da popravljati g- Kmet v svojem velikem človekoljubju vsa popravila pri vseh strankah. Tako je dal koncem leta 1922 prebarvati vsa zunanja in notranja okna, preslikati liišo in hodnike, nekaterim stranicam pa vstaviti nove pode, vse na svoje stroške. Prt vsakokratnem povišanju najemnin, je bil g. Kmet gotovo zadnji s povišanjem in je to storil vedno šele nekaj mesecev po običajnem povišanju. Na zadnjo akcijo hišnih posestnikov glede enormnega povišanja najemnin se je izrazil g. Kmet ,kaf naj bi bilo posebno za vzgled vsem drugim, sledeče: »Imam v hiši same uradnike, ki s svojimi prejemki niti živeti ne morejo, zato jim tudi ne povišam najemnine.« Celo onim strankam, ki imajo podnajemnike ne poviša g. Kmet najemnine, ker uvidi, da je to življenska potreba stranke. Pri vsem tem pa je g. Kmet z vsemi strankami enako ljubezniv in dobrohoten in ni nikdar nobenega nasprotja, zato pa bivajo stranke v tej hiši po desetletja. Ako bi bili vsi hišni posestniki enako človekoljubni in dobrohotni, ne bi bilo toliko gorja in žalosti glede stanovanjskih razmer, kot jih je v teh težkih časih, ampak bi vladala ljubezen in harmonija in medsebojno spoštovanje.« — Tako poročilo, kateremu pač ni treba komentarja,
— Razpust društva. Pokrajinska uprava je razpustila »Napredno politično in gospodarsko društvo za sodni okraj logaški« v Logatcu, ker že več let ne deluje.
— Društvo tlskarnarjev v Ljubljani je na svoji odborov! seji dne 2. t. m. sklenilo darovati v počaščenje spomina blagopo-kojnega predsednika »Narodne tiskarne« drja Ivana Tavčarja znesek 2500 Din Grafični šoli tiskarskih vajencev kot prispevek ob njeni ustanovitvi
— Zagrebški medicin« za popolno fakulteto. V soboto se je vršilo na zagrebški univerzi zborovanje medicincev, ki so zahteval!, da se izpopolni medicinska fakulteta it se jim na ta način omogoči končati svoje Študijo v domovini.
— Za radiotelegrsfsko službo. Ministrstvo pošte in brzojava je poslalo v Nemčijo 3 strokovne osebe, ki bodo na državne stroške proučili tehniko brezžičnega brzojava. Po svojem povratku bodo omenjeni strokovnjaki poučevali pri brezžičnih Postajah «službeno osobje.
—- Slučaj kaplana’Kajdiža. Šef Inšpektorate drž. železnic je prejel od višjega oler. fizfJca dr. Savnika v Kranju ia-Ie brzojav: »Kaplaö Kajdiž se je vozil 16. februarja po železnici v Ljubljano. Obolel je dne 21. februarja. Mnenje, da bi se bil inficiral na železnici, je samovoljno. Diagnoza pegavica do sedaj ni brezuvetna,« — Glede «stote po vagonih pripominja inspektorat:	Železniška uprava nima inge-
rence na osebno čistoto potujočega občinstva. V kolikor je to mogoče jo Izvaja n, pr. glede vojaštva. Dokler se ne dvigne splošna snažnost potnikov, hotelov In prenočišč, je nemogoče izključiti možnost na-lezenja in prenosa golazni. Tudi če se postavijo zavodi za čiščenje in razkuževanje golazni za cele vagone — kot ga ima Sa-rajevo — bd okuženje še vedno mogoče. Gleae higijene In čiščenja vagonov stori inšpektorat vse, kar je v njegovi moči. Manjka pa včasih nekaterih sredstev in predvsem pa zadostno število voz, vsled česar morajo biti le-ti vedno vprežen! in so intervali za temeljito čiščenje večkrat prekratki.
— Mariborske vesti Za obče ljudske in meščanske Sole se pred izpraševali» komisijo v Mariboru pričnejo dne 23. aprila t. 1. usposobišenosta! izpiti. — Mitiael Zattler ga je Imel že precej pod kapo. Ko se je pri-gugal v neko gostilno, je zahteval pijači}. Ker pa mu je gostilničarka glede na njegovo stanje odklonila zahtevo, je prlčei možakar razbijati steklenice in kozarce ter napravil za 200 kron škode. Za svoje junaštvo sc bo moral zagovarjati pred sod-
T—■ Po- T.ey Janežič, stanujoči v C /etricni ulici 25, je nepovabljen gost odnesel iz stanovanja razno blago in druge predmete. Storilca je policija na sledu — V neki tukajšnji kavarni sta tekmovala za prvenstvo v razbijanju neka S. L in P. L, dolder njunemu početju ni napravila konec policija, ki jima bo razdelila tudi nagrade. — Dne 4. in 5. t. m. je bilo aretiranih zaradi raznih prestopkov 19 oseb. — Najden je bil poročni prstan, ki se dobi pri policiji
— Razne nesreče. Pes je vzgriznii Rozo škrbina iz Ljubljane, katera je bila oddana mestnemu fizlkatu v. svrho zdravniško preiskave. Ker je bil pes najbrže ste-fei> ie bila Škrbinčeva poslana v Pasteur-v Zagreb, — Levk Marjeta, de-žasi tesnega trgovca Rudeža v i—rli,Se ,e P° neprevidnosti vžagala v :•_/ v®?0- —- Kamnikar Alojza, nadkurjača
bil za desni?0 lČ VublSane >« godova! — Beruft in mu 30 prece3 po5kö* »«dni delavec prt
A? nri1 %mur B?*0*51 1-010 34 prekladal hlo-de, pri čemur se mu je eden zvalil na roko
te	Valentin Pivk
iz Ljublano je prišel « Praznim žepom močilo vinjen domov. &uü svojega sina Valentina» da mu je m maknll denar. To pa le sina tako razjezijo.
gi dan zdravega odpustili. — Homec Fr, brezposelni delavec, je prišel iz Mitroviče v Ljubljano iskat dela. Ko je stopil z vlaka, je pade! ter si zlomil levo roko v komolcu. — Zupan Franc, delavec v tovarni »Indus« je pri delu po neprevidnosti vtaknil roko v nek stroj, kateri ga je zgrabil in mu odtrgal palec desne roke. — Evgen Lombardo, zidarski pomočnik pri Treo-tu v Tržiču je sekal kamenje, pri čemu mu je odletel košček v levo oko in ga nevarno ranil. Oddani so bili v ljubljansko bolnico.
— Kino Matica. V dneh od 5. do 8. marca se izvajajo v Kino Matica razni svetovni dogodki. Film je Sestavljen iz 15 epizod, ki nam prikazujejo najvažnejše dogodke celega sveta in ki so se odigrali v zadnjem času. Med posameznimi prizori so splošno zdravstvo v naši državi. Film se bo gotovo zanima! vse naše občinstvo. Natančnejši spored se dobi brezplačno pri blagajni.	y
— Načrt Ljubljane. Naše znano domače 1. Zormanovo anončno tn reklamno podjetje v Ljubljani je izdalo iz niza serij »Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-pro-metnih središč in kopališč kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« prav lepo Izdelan načrt Ljubljane. Mlado podjetje je s tem iznova dokazalo svojo vsestransko agilnost ia upeljanost ter upamo, da še kmalu povzpne do onega viška v svoji stroki, ki si ga je zastavilo za cilj svojega delovanja. Vsem trgovcem, industrjjcem in obrtnikom zavod kakor tudi t« ravnokar Izišli načrt najtoplej priporočanj
— Popravek. V štev. 28 z dne 2. marca smo poročali o nekem Alojziju Hrlak, ki je bi! udeležen prt tatvini v Woschnaggovl usnjarni. Omenjeni n! identičen z Alojzijem liriakom iz Doliča pri Mislinjah.
čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so Isti priznano najboljši in najee-nejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.
Iz društvenega življenja.
— Predavanje o tolminskem puntu v društvu »Soča*. V soboto zvečer je priredilo društvo »Soča« v saloml restavracije »pri Levu« na Gosposvetski cesti predavanje o kmetskem puntu, Id se je vršil koncem 14. In v začetku 15. stoletja. Tukajšnji primorski rojaki so že opetovano pokazali, da bi bila njihova zavednost, rodotjubje in discipliniranost lahko v vzgled vsemu ostalemu Slovenstvu. Od železniškega premi-kačg in zavirača, pa do dvornega svetnik;« profesorja itd., ljudje iz vseh slojev so napolnili obširni salon. Večeri društva »Soče« se odlikujejo po svoji prisrčnosti in družabnosti in bi se pač lahko imenovali »ljubljanska ljudska univerza«, ter so nadvse priljubljeni tudi med ne-Primord, Ljubljančani. Tako smo opazili na tem večeru med drugimi bolj znanimi osebnostmi g. ministra Kristana s soprogo, g. dvornega svetnika Rustio in Bonača, g. viš. šol. nadz. Westra, našega pevskega očeta gosp. Mateja Hubada, več vseučiliških ih srednješolskih profesorjev e ta	Predavatelj
g. ravnatelj Joško Cvek je v zelo živahnem govoru podal zgodovino Tolminskega, kjer se je vršila krvava žaloigra. 2e v srednjem velai so se kmetje večkrat uprli svojim tlačiteljem-grofom radi krivic in zatiranja. Leta 1542 so se dvignili kmetje »za staro pravdo«, toda punt je bil kmalu udušen. Sledilo ja še hujše zatiranje, vsled česar so se kmetje leta 1627 ponovno uprli pod vodstvom Jurija Kobala, Lenarta Golje, Tomaža Kragulja in Jerneja Mavriča, ki so se pritožili na Dunaju in Gradcu, toda vse zaman. Leta 1702 so se kmetje vsled pretežkih davkov ponovno uprli pod vodstvom Simona Golje iz Kneže, posebno ker kmetje !e niso mogii ničesar doseči, je izbruhnil 1713, dne 27. marca splošni punt pod vodstvom Ivana Gradnika, Gregorja Kobala, Lovrenca Kragulja in Martina Murnika. Vendar kmetje kljub trenotni zmagi tudi sedaj niso doživeli trajnega uspeha. Vojaštvo je upor zadušilo in uporniki so bili Strašno kaznovani: ISO jih je bilo obsojenih na strašne kazni na Goriškem gradu, 11 puntarjev je bito obsojenih na smrt, da se jih razčetveri. V dnevih 20», 31. in 23. aprila so se izvršile smrtne obsodbe. Govornik je nato opisoval z zgovornimi besedami vse zlo in muke, ki jih je moralo pretrpeti naše ljudstvo, končno je omenjal, da je zasijala prva svoboda našemu ljudstvu šele 29. okt. 1918, ko je bila proglašena naša kraljevina. Toda že 4. nov. 1918 so prišli Italijani, ki so vkovali naše ljudstvo v še hujši jarem in suženjstvo. In govornik je dal duška svojemu upanju, da bo prišel dan, ko bodo strti tudi ti oltovi našega ljudstva in ko bo zasijala vsemu Slovanstvu z prerojeno matuško Rusijo na čelu nova, velika in mogočna svoboda. -~ Končno ie g. predavatelj omenjal, da ie naša dolžnost, da počastimo one prvi naše borce proti tujemu jarmu, ki so dali 20. aprila pred 209. Jeti svoje življenje za svobodo. — Gospodu predavatelju se je navzoče občinstvo topjo zalivalüo za krasne, domovinske ljubezni prežeto predavanje, nakar je recitiral g. Mirko Kragelj nekaj Gradnikovih pesmi o tolminskem puntu. Recitacija je bila podana tako gorko, s takim razumevaniem in temperamentom, kakršnega je zmožna samo pesniška duša g-Kragelja. Recitacija le zapustila v srcih navzočih globok vtis ter se je občinstvo g. Krageliu zahvalilo s prisrčnim aplavzom. Konec večera je krasno Izpolnil marljivi kvartet gospođa prof. Kozine, ki je prepeval s svojo znano dovršenostjo, da je le prehitro prišla ura ločitve. Društvu »Soča« pa častitamo na krasnih uspehih in delu za narod,	M. G.
— Društvo najemalkpv za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo, dne 7. marca ob 20, uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure Informacije Sv. Petra cesta št. 12, Pritlično, desno.
— Klub plesovodij si je na svojem prvem občnem zboru izbral enoglasno za svojega predsednika g. Ludovlka Černeta v Ljubljani, Wolfova ulica 3. Nanj je naslavljati vse dopise, !ri se tičejo kluba. Naloge mladega kluba so predvsem gojitev družabnih nravno-estetskih plesov, nadalje pouk plesov po enotni metodi V smislu navodil mednarodne plesne lige. nabavljanje tozadevne strokovne literature, prirejanje vzornih plesnih turnirjev tn šolanje vseh klubo-vih članov-plesovodli P® anotnih sezonskih plesnih pravüih. S tem bo odpadla dosedanja razcepljenost v načinu izvajanja enega te istega pleša, ako je plesalec izšel iz raznih plesnih šot. Občinstvo bo gotovo znalo « ceniti prizadevanje mladega kluba, ki bo sf-
Gospodarstvo.
Obenj zbor Narodne banke
asi.it i	i -»-Ä.
V nedeljo, dne 4. marca se je vrša od 10. do 12. ure dopoldne občni zbor Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To js bil tretji redni letni občni zbor našega notnega instituta.
V imenu upravnega odbora Narodne banke je poročal predsednik Narodne banke, industrijalce Vajfrt, o delovanju naše notne banke v letu 1922. S toplimi besedami se te predsednik spominjal v svojem poročilu umrlega dr. Ivana Tavčarja, ki je bfl član upravnega odbora. Naglašal je velike pokojnikove zasluge na vseh poljih njegovega vsestranskega delovanja za narod. Navzoči delničafji so v znak sožalja vstali te trikrat zaklicali: »Slava dr. Tavčarju!«
Zelo zanimivo je poročilo upravnega odbora »Narodne banke«, ki podaja izčrpno sliko našega gospodarskega življenja in položaja v letu 1922, ker je bila Narodna banka s svojim delovanjem vodilno pero. Tel je usmerjalo gospodarsko življenje naše kraljevine.
Uvodoma obrazložuje to poročilo zgodovino postanka in razvoja Narodne banke, tz poročila Je jasno posneti, da je Izdajanje bankovcev potom Narodne banke urejeno in da dovoljuje banka sedaj kredite samo v pridobitne svrhe, za industrijo, trgovino te pridobitno delovanje sploh.
Zanimivo Je dejstvo, da država sploh «i Izčrpala vsega kredita, ki bi ga lahko zahtevala in dobila po zakonu od banke. Zakon določa skupno 34)00,000.000 dinarjev kot meto, preko katere država ne sme Iti s svojimi kreditnimi zahtevami. Račun pa Izkazuje, da se je država zadolžila pri Narodni banki samo do vsote 24316,854.379.39 dinarjev ,da Je torej ostalo neporabljenih dne L januarja 1922 183,148.620.61 dinarjev. Tekom leta 1922 je porabila država še 150 milijonov 382.8454)7 dinarjev, tako da je dolgovala koncem leta 2.967,237.224.46 dinarjev tega Jiredita.
Slika, k! to dobimo s tem računom, nam prav lepo pokaže, da se naše državne finance izboljšujejo in da državni dohodki stalijo naraščajo.
Poročilo govori nadalje o sodelovanja banko pri državnih poslih, ki se je vršilo deloma te lastne iniciative, deloma pa po zahtevi države šame. Zelo zanimivo je j»-ročilo o gospodarskem življenju ta razmerah v naši državi. Poročite nagla!a, da smo z našo lanskoletno žetvijo kljub ne ravno ugodnemu vremenu, vsled katerega je nekolik» zaostala za prvotnim pričakovanjem, lahko zadovoljni, kakor tudi z rezultatom naše živinoreje. Glede industrije se je po-vdarjalo, da se mora še vedno boriti z veliki težkočarni ki seveda precej ovirajo njen razvoj. Glavno in najvažnejše je, da se pri nas ustanavlja in podpira ona industrija, ki ima predpogoje za razvoj in napredek, ker znači ustanavljanje industrije brez tea predpogojev Izgubo v narodnem gospodarstvu, ki se je moramo zlasti mi še prav posebno varovati-
Glede dovoljevanja kreditov industriji s strani Narodne banke pravi poročilo, da banka nikakor ne more ia na sme dovoljevati kreditov za ustanavljanje industrije, temveč samo za začasno izpopolnitev obratnega kapitala, kar je banka tudi storila, najsi bo že posredno ali neposredno preko denarnih zavodov, ki so financirali industrijska podjetja.
Nadalje govori poročilo o izvozni te uvozni trgovini in o težavah, s katerimi se te morala boriti, na to o gibanju, odnosno padanju vrednosti dinarja te njegovih vzrokih ter o splošnem pridobitnem delovanju v letu 1922.
Značilen te govor ravnatelja Izvozne banke dr. Vlade Markoviča, ki je povdarjaJ, da pomanjkanja gotovine n! mogoče odstraniti z inflacijo ter priporočal Narodni banki, da še nadalje vodi deflacijsko politiko v sporazumu s finančnim ministrom, ki je koristna tako za banko samo. kakor tudi za državo. Nato je povdariai nujno potrebo izenačenja dosedaj neenakega davčnega sistema, da se davčno enakomerno obreme-ne vse pokrajine in vsi sloji.
Več govornikov je nato protestiralo proti temu, da ia Narodna banka vrnila finančnemu ministru onih od dr. Kumanudija v odplačilo državnega dolga vrnjenih 120 milijonov dinarjev, češ da ta vrnitev' ni bila upravičena.
Poslovanje starega upravnega odbora je nato občni zbor odobril ta mu podal äb-soltrtorij. Pri volitvah je bil ponovno Iz-TOljen dosedanji upravni odbor s predsednikom Vajfertom na čel«. Mesto pokojnega upravnega odbornika dr. Ivana Tavčarja je bil izvoljen v upravni odbor podpredsednik »Liubüaaske Kreditne banke« dr» Karel Triller,
TRGOVINA.
X Ljubljanski trg. Goveje meso 13 do 19 Din, teletina 17 do 18.50, svinjsko meso 25—32.50, trebušna slanina 35 do 37.50 riba in salo 40, mast 40—42.50, prekajeno meso 35—45, drobnica 12-50—15, kokoš 35 —45, ribe: krapi in ščuke 25 Din kg, mleko 3-50, Dte tefr- surpvo maste 50 Din, čajno mask) 75 Okt; eno jajce 1.25—1.50 Dte, bel kruh 730, črn 6.50 Din; Špecerijsko blago: kava 44—80. kristalni sladkor 24, sladkor v rig	Utor namiznega olja
3*. jedilnega 22-50, kg soli debele 3, drobne 4; 1 liter petdoleja 7, testenine L vrste 12 do 19. moka št. 0 8, za kuho 7.50, bela krušna moka 6.50. črna 6, kaša 7, ješprenj 7.50, Otrobi 2.50, koruzna moka 4-50, ajdova moka 7—9, žito; b pšenice 500, rži 450, ječmena 375, ovsa 375. prosa 350, koruze 350, ajde 400, fižola 475—900, q premoga 35—37.50, kubični meter drv 187.50, mehkih drv 50 Din.
X Rešitev spora med našo državo In Avstrijo glede Izmenjave blaga. «Cjücago Tribuna« javlja iz Haaga: Ameriški poslanik. na Dunaju in drugi delegat juristične komisije v Haagu Washburne odpotuje v kratkem na Dunaj kot predsednik razsodišča v nekem spornem vprašanju med Avstrijo te Jugosavijo. Pravi, da gre za izravnavo diferenc v dogovoru o izmenjavi blaga. 'rn dogovor se je sklenil In izvršil po prem: Treba je napraviti zaključni račun in ure nekaj vprašanj, ki so s tem v zvezi- Ra -sodišče sestoji jz šest Članov, katerih od-
„ÄSfwSK. •e"™
promet.
x Naša železniška mreža. Površina . Jugoslavije meri 252 tisoč kvadratnih kilometrov m ima skupno 9.434 kilometrov dr-žavmh in drugih železnic. Torej pride na 1 1 Kvadratni kilometer samo 38 kilometrov j železnice, kaj je v primeri z drugimi drža-
kjfflöseodaie J
stvo zahteva pred vsem dovolj komunikacijskih sredstev, ako hoče da se uspešna razvija. Naloga naše vlade mora Iti za tem, da se temu sčasoma od po more.
X Izvoz v Italijo, Izvoz krompirja iz naše države v Italijo ni dovoljen, ravno tako ne Izvoz svežega sadja brez dovoljenja italijanskih oblasti. Konji, zaklana živina, sveže meso te perutnina se more uvažati v Italijo brez povsebnega dovoljenja za vse postaje v Italiji. Sprejemanje ta odprava žive živine za Italijo preko postaje Podbrdo ostane še nadalje ustavljeno-Generalna direkcija Italijanskih državnih železnic Je odredila frankiranje žive živine te zaklane perutnine. Radi tega je dovoljeno sprejemanje ta odprava teh pošiljk samo v slučaju, ako pošiljatelj preda te pošiljke do obmejne postaje. Na obmejni postaji mora prodajalec pošiljko dvigniti in jo ponovno izročiti fraukirano do namembne postaje v Italiju Vsak tovorni list takih pošiljk, ki glas? za katerokoli namembno postajo v Italiji, a ne za našo obmejno postajo, (Postojna, Kranjska gora, Bistrica in Bohinjsko jezero). se mora brezpogojno odbiti.
Barona poreSIla.
Zagreb, 5 marca. Devize. Dunaj 0.1265—0.13, Berite 0.385—0.415, Budimpešta 3.05—3.15, Italija 4.30-4.45, London 423—430, New York, Ček 87.75-88,50, Pariz 545—555, Praga 263—272, Švica 1680— 1715. Varšava 0,20—0.2L Valute. Dolarji 85—86, avstrijske krone 0—0,13, madžarske krone 0—2.90, lire 425—430.
Zagreb, 5. marca- (Priv.) Devize: New York 83—86, 88—88.50, Pariz 0—550, Švica 16.90—17.25, London 422.50—434, Amsterdam 36—35.30, Dunaj 12.75—12.95, Italija 4.30-4.45, Berita 39^0-41250. Valuta» Dolarji 87—88.50.
Beograd. 5- marca- Devize. Bukarešta 45,60-46.50, Berlin Q.40—0.41, Dunaj 0.1285—0.129, Budimpešta 3.10—3.15, Solun 0—109, Sofija 55-59, Pariz 550—560, Praga 270-275, Ženeva 1690—1700, Milan 43« do 440, New York 91—93, London 430—440.
Curlh, 5. marca. Otvoritev: Berila 2.36, Holandija 211.20, New York 533.50, London 25.11, Pariz 32-60, Milan 25.68, Praga 15.825, Budimpešta 17.875, Zagreb 5ÄX Bukarešta 2,50, Sofija 3-10, Varšava 2X)b, Dunaj 74.875, avstrijske krone 75.
C uri h, 5. marca. Zaključek: Berite 2.36, Holandija 21L30, New York 534.25, London 25.13, Parts 32.50, Milan 25.62, Praga 15.85, Budimpešta 17.875, Zagreb 585, Bukarešta 230, Sofija 3.10, Varšava 1JQ, Dunaj 74.875, avstrijske krone 75.
Dunaj, 5. marca. Devize. Beograd 789—79L Berite 3,15—3.23, Budimpešta 2336 —23.05, London 334.700-335.300, Mta» 3406—3414, New York 71.275—71.425, Pariz 4314—4326, Praga 3112—2118, Sofija 409-50 do 410.50, Curih 13335—13.365. Valute. Dolarji 71.100—71.400, levi 388—392, nemške marke 3.05—3,35, funti 333.000—334.000, francoski franki 4255—4285, Ure 3372-50— 3387.50, «tiranji 784—788. leji 339-0, švicarski franki 13.245—13.305, češkoslovaške krone 2095—3125, madžarske krone 19AQ-*-19.60.
Praga, 5. marca. Dunaj 4.63, Berlin 14.75, Rim 165.25, avstrijske leroae 4.65. Ita-JlJanske lire 165.25, Budimpešta 116^75, P*« rte 209.25, London 160.875, New York 34.10, Curlh 641,75, Beograd 37.75.
Berlin, 5. marca Dunaj 31.72, Bo» dlmpežta 760, Milan 108.927, Praga 67.48, Pariz 138.153, London 106.73250. New York 22-710-58, Curlh 424.935, Beograd 25,236.
Sport in turisflka.
— Klub kolesarjev bi motoofkUsbrr »Ilirija« v Ljubljani Sestanek celokupnega članstva se vrši v soboto, dne 10. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v malem salonu restavracije pri »Slonu«. Podpredsednik.
— Klub kolesarjev ia nwtocUdtetov »Ilirija v Ljubljani vabi na Vi. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 11. marca t. I ob 9. uri dopoldne v restavraciji Narodnega doma v LjubijanL Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva, 2. tajnika, 3. blagajnika, 4. preglednikov, 5. klubovega gospodarja,
6.	volitev odbora, preglednikov, rediteljev,
7.	slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor v smislu § 22 Mubovih pr» Vil 1 uro pozneje, kateri je ob vsakem številu članov sklepčen- Samostojni predlogi se morajo 8 drd pred občnim zborom pismeno prijaviti podpredsedniku kluba g. Rado Paternost«, Rimska cesta št. 2. Pozneje Prijavljeni predlogi se n« bodo upoštevali. Odbor.
Ljubljanska porota.
Včeraj je pričelo prvo letošnje porotno zasedanje v Ljubljani. Na zatožni klopi je sedel Alojzij Slejk radi umora. Obravnave proti Slejku bi se morala vršiti že pred zadnjo poroto, pa je bila preložena. Tudi včerajšnja razprava Je bila na predlog zagovornika in državnega pravdn&a prelože-na, ker Je prišla k obravnavi ena sama priča, Glavna priča, neki kaplan iz zasedenega ozemlja, je sodišču pisal, da ie njemu te ostalim pričam nemogoče pravočasno priti k obravnavi, ker ne morajo dobiti pravo-«tesno potnega tista.
Mariborska porota»
Včeraj v pondeljek 5. t. m. je pričelo pomladansko zasedanje mariborskega porotnega sodišča. Kot prvi obtoženec Je sita pred porotniki 20 letni, že večkrat pred-kaznovanl delavec Franc Fürst iz Veržeja, ki je v jeseni lanskega leta bil obsojen na osem mesecev ječe. Za časa zapora pa Je priznal ravnatelju jetnišnlce, da Ima le druge grehe na vesti ter mu pripovedovaS, da je v oktobru minulega leta, kratko prodno so ga bili zaprli, Podiesnlkovemu sinn Matevžu Kovačiču med potjo Is Cvet« v Moto z grožnjo nasilno ukradel preko 7000 dinarjev te da je tudi v Marijanlšču V Veržeju, kjer je bil svojčas, ukradel 4000 «fi-narjev. Na temelju te samoobtožbe uvedena preiskava, je dognala resničnost podatkov, Pürsta so porotnik! spoznal! krivim ti» ie bi! obsojen m 4 leta težke ječe. Nato J« porotno sodišče pričelo obravnavati slučaj bivšega uradnika južne železnice Dragotin» •tenka radi poneverbe na škodo južne lezuice. Razprava se nadaljuje danes.
* 5t«C5i
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne *iclfnTMf " I j^tiant

Zvezda.
feđljaaska pravljica iz Južne Amerike.)
2ivcl je mladenič v svoji samotni hišici Neko noč se js ozrl na nebo, ki }e bito na gosto posuto z zvezdicami. Tedaj ga je prav posebno privlačila zvezda s Čudovito mirnim in svetSm sijajem.
»O, kaka Škoda, da te ne morem vjeti v svojo stekleničico iz buče, da bi Je po svoji srčni želji lahko občudoval!« je vzkliknil, zavzdihnil in delj časa hrepeneče strmel tja k brezčutni zvezdi
Konečno se je podal v hišo, kjer *0 njegovi tovariši že spali. Tudi njega je prevzel spanec. Zasanjaj je o oni lepi zvezdi Sredi noči se je nenadoma »rebudil in je, na svoje začudenje zag-iedal mlado deklico, ki ga je opazovala t živahno bleščečimi očmi. Mislil si je, to je »skušnjava« in ji je zapovedal, ttaj izgine.
»Cernu?« mu je ona odgovorila, »Jaz sem vendar ona svetla zvezda, ki Si si jo želel imeti v svoji steklenički iz buče.«
Mladenič je kar obstrmel, tako ie bil faSuden. Potem pa Je odgovoril: »Toda, saj ne moreš v mojo stekleničico!«
»Pač, morem,« je odvrnila zvezda. Mladenič je steklenico odprl in notri spravil zvezdico-deklico. Ona pa je k njemu povzdignila svoje čudolepe oči, ki so kar žarele v nadnaravnem blesku.
Od tedaj ni bil mladenič nič več miren, Po dnevi se je odpravil v gozd, kajti na ničesar drugega ni mogel več misliti, kot samo še na zvezdo, ki si jo je v hipu prevelike zanešenosti tako zaželel, a ki ga je zdaj tako vznemirjala.
V njegovi odsotnosti so mu hoteil njegovi tovariši ponagajati ift mu pokrasti palmove orehe, ki jih je po navadi spravljal v bučo.
Eeden od njih je splezal na drevo, da bi odvezal visečo bučo, ki jo je vrgel pod drevesom čakajočemu drugu. Ko jo je ta odprl, je osupel zakričal:
»O, tu notri je žival z gorečimi očmi!« Oba sta stekla proč. bučo pa sta pustila ležati na trati
Ko se le mladenič povrnil, so mti tovariši povedali, kaj se je pripetilo in so ga posvarili, naj ss buče nikar ne dotakne. On pa se je nad njimi ujezil, jim resnico zamolčal, kolikor se je pač dalo in bučo spet obesil na staro mesto nazaj.
Zvezdna deklica je odslej le po noči prišla iz svojega skrivališča in mladenič se je — sicer malce boječe — opajal nad njeno lepoto»
Nekega dne je zvezda velela mlademu fantu, naj gre na lov.
Prišla sta do Bakaba palme in zvezdna deklica ga je naprosila, naj spleza na drevo iri ji natrga pest sadežev. Ko je mladenič dospel na vrh in trgal sadje, mu je zaklicala:
»Močno se drži!« In tedaj je skočila na drevo, ki ga je oplazila s čudodelno rutico. In drevo je pričelo rasti in rasti in se je daljšalo, višalo, večalo, dokler ni doseglo nebes. Deklica ga je tedaj pritrdila z lističi na debelo steno, in mladenič in ona sta skočila v nebesa.
Mladenič se je močno bal. Pred sa-
bo je videl iirrso, pusto polje, v daljavi pa hišo. Zvezdna deklica ga je ostavila !n se podala k on! hiši Kmalu pa se je vrnila z jestvinami za mladega fanta, hi ga je prosila, naj se ne gane z mesta, in je spet odšla.
Mladenič je ostal žalosten in zapuščen, dogodki so ga zmedli Cez nekaj časa je začul ne daleč od sebe zvoke lovskih rogov in človeške glasove. Zdelo se je, da se vrši slavje s petjem in plesom. Zvezdna deklica se je spet vrnila in ga rotila, naj nikar ne zapusti mesta in naj na noben način ne podleže skušnjavi ki bi ga vabila iti pogledat ples in svečanost. Potem ga je spet samega ostavila. Mladenič pa ni mogel premagati svoje radovednosti in je odšel k plesu...
Kar je pa videl tu, je zbujalo —• grozo! To je bil neke vrste — smrtni ples. Množica okosten'akov se je jadrno sukala, vrtela in rajala. Od kosti je mahalo gnilo meso v ostudnih cunjah, oči so bile globoko vdrte v kostne votline. Zrak je bil težak od mrtvaškega vzduha.
Mladeni! je ves prestrašen zbežal Tedaj pa je srečal zvezdno deklico, ki ga je prav resno pokarala vsled nj&= gove nepokorščine. Mora! se je skopati» da se je očistil od omadeževanja.
In spet ga je ostavila in šla proč. On pa ni mogel več tu obstati Kakor hitro je videl, da je ni več, je odhitel k onemu mestu, kjer je bil pritrjen vrh palmovega drevesa. Deklica pa je opazila fantovo namero in prihitela, da prepreči njegovo početje. Mladenič pa je bliskovito naglo skočil na drevo, ki se j® takoj zmanjšalo na svojo običajno višino. Zvezda je otožno zrla nizdoi na mladega fanta in mu rekla: »Zaman sl ubežal, kmalu se povrneš!«
In tako se je tudi zgodilo. Ko je mladenič dospel na zemljo, je začutil silne bolečine v glavi Komaj je še mogel povedati svojcem, kaj se je z njim pripetilo. Vsa zdravila so bila brezuspešna. Umrl je. In tako so Indijanci zvedeli, da jih tam gori v nebesih ne pričakuje nobeno veselje, Čeprav so zvezd® tako bleščeče in vabljive.
Emil Gaboriau;
Akt štev. 113,
Roman.
(Nadaljevanje.)
V jedilnem salonu se je bil dož, gospod de Cla-meran postavU tako, da je mogel videti gospo Fauvel In Madelajno, da ga pa oni nista mogli zapaziti
»Zdi se, da se nadaljuje prizor od včeraj,« si je mislil bajaco; »če bi mogel le par besed slišati, za onimle grmom, bi gotovo kaj slišal.«
Takoj se je napotil v oni smeri. Ni pa bilo lahko priti bliže, moral je skozi nekaj skupin in ko je prišel do onega prostora, se je Madelajna dvignila ter odšla z nekim Perzijcem, vsem v dragih kamnih.
Isti trenutek je vstal tudi Raoul, odšel v jedilni salon ter zašepetal Clamcramt nekaj besed na uho.
»Ni dvoma,« sf je rekel bajaco, »obe ubogi ženi sta v krempljih teh lopovov in se skušata zaman osvoboditi Kako more biti to pač v zvezi?«
Dočim je o tem razmišljal, je nastalo v galeriji naenkrat veliko gibanje. Govorilo ss je, da pride v dvorani na vrsto sijajen menuet, tudi ja bila ravnokar dospela grofica Commarin kot Aurora in vrhu vsega je veljalo občudovati smaragde princese Karasovove, najlepše smaragde na svetu.
Naenkrat je bila galerija skoraj prazna. Samo nekaj ubogih zapuščenih je ostalo še tam, zlovoljni zakonski možje, katerih žene so plesale in boječi mladi ljudje, ki so se čutili smešne v svojih kostumih.
Bajaco je domneval, da je prišla ugodna ura za njegov namen.
Naenkrat je zapustil svoj prostor, mahal s svojo bandero, potrkal s palčico na platno in se odkašljal, kakor da hoče govoriti, Sel je skozi galerijo ter se postavil med stol gospe Fauvel in vhod v dvorano.
Takoj so se zbrali krog njega vsi gosti ki so bdi zaostali v galeriji
Postavil se je predrzno kakor je to zahtevala njegova vloga, klobuk po strani in sam se je sklanjal na isto stran. Z neverjetno gostobesednostjo in močno komiko je pričel:
»Gospoda moj'a, slavno občinstvo... Danes zjutraj šele sem zaprosi! slavno visoko gospodo tega mesta. Kaj mislite? Slavno občinstvo, prosil sem za slavno dovoljenje, da Vam smem pokazati prizor, ki si je izteke! slavo v vseh delih sveta in v vseh slavnih akademijah, Le noter, ie noter moje dame! Prične se predstava nezaslišane drame! Prvič v Pekingu! Prvič igrana od slavnih igralcev, prvič prestavljena od slavnih pesnikov. Sijaj vseh Sijajev. Prosim, prosim sedite, le malo potrpljenja» da se igralci oblečejo!
Prekinil se je ter začel posnemati grozovito godbo potujočih dražb,
»Gospoda moja! Tu v teh prostorih se bo odigrala drama, Kaj vprašate, zakaj sem potem tu? Slavna gospoda, povedati Vam hočem, kaj boste yideli, kako strašne občutke boste imeli, kako boste ginjeni» kako Vam bo bilo srce, vse druge zabave, in vse to za petdeset centimov. Samo petdeset centimov. Vidite to krasno sliko? Osem strašnih prizorov drame. Vidite, kako Vas je groza! Pa nič ni ta krasna slika, kakor kaplja in morje» kakor iskra in solnce. Slavna gospoda! To je le duh, ki ga čutimo, če gremo mimo kuhinje.«
»AH poznate bajaca?« je vprašal tolsti Turek ilsarlekina:
»Ne, trobental pa je dobro.*
»Izborno. Fa kaj hoče?«
Kaj je hotel bajaco? V prvi vrsti le hotel vzbuditi pozornost gospe Fauvel, ki je bila, odkar sta jo bila Raoul In Madelajna zapustila, zatoplena V globoke boleče sanje. Posrečilo se mu je. Njegov hreščeči glas io je vzdramil: prestrašila se je, se ozrla, kakor da jo je kdo zbudil, in potem se je obrnila proti bajacu, ki je nadaljeval:
»Torej gospođa slavna, mi smo na Kitajskem. Prva moja slika Vam kaže slavnega mandarina Li Po v krogu svoje rodbine. Tale lepa gospa, ki se naslanja na njegovo ramo, je njegova žena in pred njo na tleh se igrajo otroci. Ali ne diši, gospoda moja, po zadovoljnosti in poštenosti. Gospa Li Fo Je krepostna žena, ki obožava svojega moža in otroke. Ker je krepostna, je tudi srečna, kakor pravi Konfucij...«
Nehote se je gospa Fauvel približala ter sedla m stol, ki je stal bliže bajacu.
»Ali vidite?« je vprašal harlekin soseda,
»Jaz ne vidim! Ali vidite vi?«
V resnici bi bilo moglo to platno $ svojimi barvami predstavljati tudi kaj drugega.
Bajaco ie posnemal boben ter nato zopet nadaljeval, če mogoče še hitreje:
»Druga slika! Ali spoznate staro damo, ki stoji pred ogledalom in si puli obupana lase, posebno sive lase? Ne. In vendar je to lepa gospa s prve podobe. Solze vidim v Vaših očeh, gospoda moja, lepe dame. Le jokajte se! Vidite, kakor ni več lepa, tako tudi ni več krepostna in sreča je izginila kakor krepost. Nekega dne je srečala na cesti v Pekingu mladega potepuha, lepega kakor angeli, in ona se je zaljubila v njega.«
S tragičnim glasom in odgovarjajočimi kretnjami je izpregovoril bajaco te zadnje besede ter se napol okrenil. Stal je sedaj bankirjevi soprogi ravno nasproti ter je ni izpustil iz oči
»Vi se čudite, gospoda moja.« je nadaljeval, »jaz se ne čudim. Moj veliki učitelj me je učil: Srce ne pozna let in ra razvalinah klije življenje. Nesrečnica je petdeset let stara in ljubi mladeniča. Zato si puli lase. zato ta ginljivi prizor.«
»Res.« je rekel kuhar v belem baržunu, ki se je cel večer trudil z recepti, »pričakoval sem kaj bolj zabavnega.«
»Šele potem bomo videli strašne učinke krivde mandarinove žene. Včasih se pamet še zasveti v njeni bolni duši in njen strah bi mogel omehčati kamne. Vstopite, le naprej, za deset sousov boste slišali stokanje, kakor še nikdar v Parizu. Včasih spozna, kako brezmiselna, smešna je n:ena ljubezen, njena strast, sama si prigovarja, da se podi j za senco, ve. da je on v svoji bleščeči mladosti 1 ns more ljubiti, ve. da je stara in da se zaman trudi vzdržati ginovajočo lepoto. Ona čuti. da se on laže. če se ji laska, ve. da ji bo ostal nekega dne njegov prazni plašč v rokah.«
Bajaco je v hitrih besedah razlaga! to skupini okrog sebe, v resnici pa je opazoval samo bankirjevo soprogo. Toda zdelo se je» da le to» kar je bil povedal, ni zadelo.
Naslonjena v svojem stolu je ostala mirna ia oko ji je bilo čisto, celo nasmehnila se je»
»Vraga,« sl je mislil bajaco, »ali sem na na-! pačni poti?«
Dasiravno je pozorno pazil na bankirjevo soprogo, je vendar videl, da je pristopil nov poslušalec, dož — gospod de Clameran.
»Tretja slika!« je nadaljeval s hreščečim glasom. »Stara mandarinova žena se je otresla pomislekov. Prepričana je bila, da ne more prikleniti lepega mladeniča na sebe s svojo ljubeznijo, Zato skuša z dragocenostmi. Zato mu obesi ime, ki mu ne gre ter ga kaže veljavnim in vplivnim možem nebeškega mesta. In ker mora lep človek dostojno živeti» mu da vse, kar ima: Zapestnice, prstane, verižice, bisere, đemante. V zastavljalnico v ulici Tien Ci vlači lopov vse to in niti zastavnih listpv noce izročiti
Bajaco je imel vzroka dovolj, da je bil zadovoljen. Že nekaj trenutkov je bila gospa Fauvel ne-; mirna in razburjena, kar mu je bilo razumljivo. Poskusila je celo vstati, da bi odšla; moč pa jo je zapustila in morala je ostati na svojem sedežu in poslušati
»Toda, gospoda moja,« je nadaljeval bajaco, \ »še tako velike dragocenosti, ki jih ima kaka dama» j poidejo. Prišel je dan» ko mandarinova žena ni i imela več» kar bi darovala. Tedaj je sklenil mladi
I lopov, da se polasti jaspisove glave, ki je bila last ; mandarina Li Fo, onega Čudovitega zaklada ne-\ precenljive vrednosti, znaka njegovega dostojan-j stva, ki ga je hranil v palači iz granita, pred katero so čuvali dan in noč trije vojaki Dolgo, dolgo se je branila mandarinova žena. Vedela je, da bodo obdolžili nedolžne vojake in jih križali in te misli ni bila vesela. Oni pa je govoril tako ljubo, da si lahko mislite, da je bila jaspisova glava ukradena, četrta slika nam kaže oba krivca. Tu se plazita po tajnih stopnicah dol; ali vidite strah, ali vidite...«
Prekinil se je. Nekaj poslušalcev je videlo, da bo gospa Fauvel zdaj in zdaj omedlela in hiteli so ji pomagat
Zdaj je tudi nekdo močno prijel bajaca za m-j ko. Hitro se ie obrnil ter stal gospodu de Clame-i ranu in Raoulu de Lagorsu nasproti, oba bleda in j grozeča.
»Vi želite, gospoda?« je vprašal uslužno.
»Z Vami hočeva govoriti« sta odgovorila oba naenkrat.
»Kakor Vam drago.«
Sledil jim je na drugo stran galerije v kot pri i nekih vratih na balkon.
Tam jih ni nikdo opazoval razen onega člo-|j veka z benečanskim plaščem, pred katerim se je j| bil bajaco tako globoko priklonil in katerega le j bil nazval grofa.
Tudi menuet je bil končan, orkester je utihnil za pol ure In množica je drvela v galerijo, ki se je v trenutku napolnila. Celo nenadne slabosti gospe Fauvel niso ljudje zapazili; ker je takoj minila, so pripisovali to navzoči veliki vročini Sicer so to sporočili gospodu Fauvelu ter je ta takoj prihitel, ker pa je našel svojo ženo v mirnem razgovoru z Madelajno, se je vrnil k igri.
Marki de Clameran, ki je samega sebe manj obvladal, kakor Raoul, je pričel.
»Pred vsem. moj gospod,® je pričel s hripavim glasom, »hočem vedeti, s kom imam opraviti.«
Bajaco pa je bil sklenil vzeti vse za šalo tako dolgo, da mu z dobrimi razlogi dokažejo, da ni Šala.
»VI vprašate po mojih papirjih, presvitli dož in vi, plemeniti vitez? Imam jih, toda ime, priimek, starost, poklic in stanovanje, vse, kar je na njih, sem položil v roke svitle gosposke tega mesta.«
Besno ga jc prekinil gospod de Clameran:
»Ravnokar ste si dovolili podlo lopovščino.«
»Jaz, presvitli dož?«
»Da, Vi! Kuj je s to sramotno povestjo, ki ste jo pripovedovali?«
»Sramotno!... Vi izvolite tako govoriti, jaz pa, ki sem si jo sestavil...«
»Dosti! Vsnj tak strahopetec ne bod'te. dn priznate, da ste neprestano namigavali na gospo Fauvel.«
Bajaco je gledal v strop .kakor đa pričakuj'e od tam pomoči in misli ter poslušal z odprtimi usti, kakor človek, ki je na vso moč preseneten.
Kdor ga je pa pozna!, bi bil lahko bral v njegovih črnih očeh vzradoščenje in hudoben nasmeh.
»To je že preveč!« Se rekel ter govoril bolj sam s seboj, kakor da je odgovarjal. »Kje morete videti v moji drami o mandarinovi ženi Li Fo kako namigavanje na gospo Fauvel, ki je v svojem življenju še nikdar nisem videi? Kolikor premišljujem in se trudim, jaz si ne morem misliti Razen seveda,.„ pa ne, to je nemogoče,«
»Ali mar hočete trditi,« ga je prekinil Clameran, »da ne veste ničesar © nesreči ki je zadela gospoda Fauveia?«
Bajaco je bil trdno odločen, da morata onadva kolikor mogoče natančno poročati
»Nesreča?« je vprašal.
»Jaz govorim o tatvini katere žrtev je bli gospod Fauvel, o čemer se je vendar zadosti go» vorilo.«
»Da, vem, njegov blagajnik le pobegnil s 350.000 franki Moj Bog. to je navadna, skoraj bi rekel, vsakodnevna nezgoda. Toda niti najmanjše zveze med to tatvino in svojo povestjo ne vidim. Kdo more to videti?«
Gospod de Clameran se je obotavljal Lagors ga je bil močno sunil s komolcem, kar ga je hitro pomirilo.
Hladen je bil sedaj kakor kamen ter meril ba^ jaca z nezaupnim pogledom, pri čemer se je vi« delo, da se kesa pomembnih besed, ki so mu bile v jezi ušle.
»Dobro,« je rekel ponosno, »morda sem se motil, hočem Vam verjeti po Vaši razlagi«
Bajaco, ki je bil trenutek prej videti Še tako neumen, se je sedaj upiral izrazu »razlagi«.. se vzravnal ter s pestjo ob boku izzivajoče odgovoril :
»Jaz Vam nisem dal nobene razlage in Vafll tudi noben * nisem bil dolžan.«
»Gospod!«
»Počakajte da izgovorim, prosim, če sem. he da bi bil hotel razžalil ženo moža. ki ga spoštur jem, mislim, da je njegova stvar, da zahteva, od mene zadoščenja, ker je on edin! upravičen soditi kar Zadeva njegovo čast. Odgovorili mi boste, da je p-estar, da bi si osebno poiskal zadeščema na razžalitev; to je mogoče: toda on ima s:n"ve iä c Jen je tu. videl sem ga. Vi ste mene vprašali. kd6 da sem» in sedaj vprašam jaz Vas: Kdo ste vi ki nastopate tako nepoklicani kot branitelj gospe Fauvel? AH ste njen sorodnik, njen prijatelj, njen zaveznik? S kako pravico jo onečaščate s tern, da vidite namigavanje v povesti ki je bila izmišljena v zabavo?«
Proti temu določnemu in pametnemu razlogu n! mogel ugovarjati ničesar. Gospod de Clamerafl je mislil na izhod iz situacije.
»Jaz sem Fauvelov prijatelj in imam kot tak pravico, da čuvam nad njegovo častjo kakor nad svojo lastno. In če vam ta razlog še ne zadostuje^ Vam sporočam, da bom v kratkem vstopil v njegovo rodbino,«
»Tako?«
»Tako je, in v osmih dneh se bo moja poroke z gospodično Madelajno javno razglasila.«
'	i. i ■	. - . n , -
mmmm ss» * m
s Omika „üiMS MBäTi“
bodo dosegli na sveč je uspehe, Upeifali bomo tudi takozvane
«o IIJIlsI O^LJISB :s
po koFkor mogoče najnlžji ceni» da jih bode vsakdo lahko naročil
mmmmMmmzm*
Nov» kratek, Srn, prijeten
glasovir
na p r o d a I. Maribor, loška ulica S»
■maminii
Več časopisnega papirja S®“ na pr@dai.
SCSe, uprava lista.
lš£© se lokal
t šale®
primeren za mizarsko obrt, ki bi ip izvrševal samostojen mizarski mojster s 2 đo 5 pomočniki. Lokal prevzamem pod ugodnimi pogoji takoj event tudi z mizarskim orodjem več alt manj delavcev. Ceni ene ponudbe pod Sp, Dravograd 4
Jfisa
ter zraven njiva, v lefent in prometnem trgn na Sp. Štajerskem se zaradi preselitve odda takoj v najetn. V hiši je velik trgovski lokal brez inventarja, pripraven M trgovca ali obrtnika, nadalje Z sobi. kuhinja, Z shrambi Ur Z kleti. Najemniški pogoji ugodm Naslov v upravi listo.
ga^ataossesaaiaoaBaa
1 li gnil in pit j».
Ivan Zaftotnib
L3UBPANA
Dunajska cesta *1.4«. Tei 379 mestni tesarski mojster lei. 379
Vsakovrstna tesarska delo, moderne lesen® stavba, ostrešja r« palače, hiše, vile, tovorne, cerkve in zvo-mkaj stropi razna tla, stopnice, ledenice, peviljoni, verande, lesene ograje I td, föradba lesenih mostov, jes®v h» mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
si » £1 a
13
II
a
a
a
9
13
m
u
a
0
izšli so sledeči zvezki:
Štev, 1, Tajnost r» 2. Jenufa,
3. Seviljski brivec. w 4. Gorenjski slavček. ,, 5. Mefistofeles.
6. Prodana nevesta (A 7. Nižava „ 8. Vrag in Katra 11 9* Carostrelec.
Izdala in založila
im tisi* io üsif
v Ljubljani, Wolfova ul. t-Vsak zvezek stane
3
a
a
a
a
01
iß lMsäP''" t UuhUaaiL