Politicen list za slovenski národ.
poŠti prejeman veijá: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt
i gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr.
leta
V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 «1 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vee na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/s6. uri popoludne.
Štev.
V Ljubljani, v ponedeljek 16. novembra 1885.
Letnik XIII.
Vojska inert Bolgari iu Srbi.
Telegralična žica nam je prinesla vest o bratski vojni Bolgarov in Srbov. Stari slovanski greh, boj brata proti bratu, slovanska nesloga! Dolgo smo že čitali v poročilih iz Niša, da Bolgari žalijo Srbe, da jih zapirajo, da srbske nezadovoljueže branijo in jim pomagajo v ščuvanji proti sedanji vladi in vladarjevi hiši — z eno besedo, da izzivljejo Bolgari Srbe. Kavno nasprotna poročila so nam pa prihajale iz Sofije. Posebno od kar so se velesile izrazile za status quo aute, so nam prinašali časopisi razna poročila iz Bolgarije, da Srbi izzivljajo Bolgare in da iščejo „casus belli". In sedaj čujemo, daje Srbija iz zgoraj navedenih navideznih vzrokov napovedala Bolgariji vojsko.
Mi pravimo, da so ti vzroki le navidezni, da je Srbija dala povod vojni. To nam pravi tudi zdrava pamet. Ali si moremo misliti bolgarske državnike tako kratkovidne, da bi sedaj želeli vojske s Srbi in da bi jih izzivali, ko so turške čete na bolgarski meji, ko se bo morebiti treba boriti za zjedinjenje, ko je meja proti Srbiji malo zavarovana in skoraj prazna vojakov, ko vidijo, da stoji Srbiji za hrbtom Avstrija? Ali res želi sedaj Aleksander boja (s Srbi), ko je padel v nemilost v Petrogradu, ko je za blagor in združenje domovine tako zelo potreben mir s Srbijo in drugimi vlasti?
Iz teh vzrokov vidimo, da niso Bolgari želeli vojske temuč Srbi. A iz kterih vzrokov, zakaj teče bratska kri? Pravo uganiti je težko.
Navzlic vsemu zatrjevanju srbske vlade in avstrijskih listov, je srbska vlada narodu zelo nepriljubljena in brez zaslombe. V vladnih krogih vlada vpljiv avstrijski in neprijaznost proti Rusiji. Narod pa sovraži Avstrijo kot gospodovalko v Bosni, in je nagnjen Rusom, ktere smatra svojim osvoboditeljem. Opozicija dosedanje vlade in kralja je veča in moč-neja, kot si mislimo. Ker je Milan za avstrijski vpljiv in vlada ue oziraje se na ogromno večino naroda, se je pomnožila že itak številna Karadjorgoviča stranka. Res da ima v skupščini večino, a kako se
večina dobi, nam priča sedanji hrvaški deželni zbor in nam je pričal prejšnji kranjski, ko je manjšina zastopala ogromno večino. Milan je čutil, da se mu maje prestol in hoče posnemati Napoleona III., ki je obrnil pozornost ljudstva na vojno, misleč, da si bo z bojno slavo pomnožil privržence in da se bo povrnil notranji mir. Napoleon se je opekel, kako bo z Milanom, kdo ve?
In kakor nalašč mu je revolucija za združenje Bolgarov dala priliko pridobiti si ljubav naroda in vtrditi si stališče, hoteč spolniti narodu željo po Veliki Srbiji. Časopisi so začeli pisati, če se Bolgarija združi in okrepi, moramo se tudi mi. Zediujena Bolgarija — toraj živela tudi Velika Srbija! Ohraniti se mora ravnotežje! Srbom so pridno pomagali tudi Grki. To je bil povod, da so se oborožili in hoteli so si priboriti del Turčije. Bolgare je v Ru-melijo poklical narod, a drugi so hoteli čez mejnike nepoklicani. Toda klic velesil „status quo ante" je odvrnil Srbe in Grke od turške vojne.
Ubogi Milan, ali naj razoroži svojo vojsko? Mobilizacija je stala velike, in je brez zaželjenega sadu. Prestol se maje še bolj, ko prej. Dobro bo znala opozicija porabiti vsa ta dejanja. Ali bi ubogal velesile, ali bi zadovoljil narod? Poskusil je in napovedal vojno Bolgariji. Ali je pa s tem zadovoljil narod, kdo ve?
„Status quo ante" hočejo imeti velevlasti posebno pa Rusija.
Že od nekdaj Rusi mislijo na posest onih krajev, kteri zapirajo vhod v črno morje in nasprotno. Vse vojske, ktere so bile s Turki, so pripravljale pot k vresničevanju onega namena. Da pa to dosežejo, je zelo potrebno, da si pridobivajo na Balkanu vpliva. Gotovo je bil namen Rusije nekdaj združiti Bolgare. Toda ker so Bolgari hoteli doseči zedinjenje brez Rusije, mora ga Rusija ovirati; kajti združenje brez pomoči Rusije, bi bila smrt ruskemu vplivu na Balkanu. Ker si je pa Aleksander Bolgarski zapisal na zastavo združenje Bolgarije in pri tem ni prašal Rusije za svet in ni prosil od tam pomoči, je ruski car odtegnil vso naklonjenost knezu in ga izbrisal iz ruske vojske. Iz tega se da razlagati, zakaj da
je ruski poslanik na konferenci tako poteguje za „status quo ante". Ker se pa bolgarski narod noče vkloniti trjatvam velevlasti in se noče pokoriti sklepom diplomatov pri zeleni mizi, je Rusija (ali tudi nektere druge vlasti) nagovorila posredno ali n e-posredno Milana, daje napovedal Bolgariji vojsko.
Poželenje Grkov do turškega posestva bo ohladila že Turčija sama. Med tem pa, ko bo pojila slovanski Balkan bratska kri, se bode Rusija in nektere druge vlasti zadovoljno smehljale, češ, „status quo ante" smo ohranili vendar. In Milan? Kako dolgo bo vladal ua Lazarjevem prostolu? Kdo ve? Združenje Bolgarov pa, če ga je tudi morebiti za-prečila vojna, ostane vendar vprašanje časa.
Domoljubje iu izdajalstvo.
(Konec.)
Gotovo je, da duševno gibanje se dá vtešiti in zmagati le z duševnim orožjem. Povdarjali smo pred kratkim, da vsako gibanje duhov je tudi versko gibanje. Nekoliko je tudi tii tako. Govorilo se je že, da na severnem Češkem nespravljivi Nemci mislijo na staro-katoličanstvo, da, celó na protestan-tizem, Cehi, katoliki, so jim zoprni. Le strast in sovraštvo do svojega bližnjega zamore na take misli priti. Slišali smo te dni, da je državni vojni minister rekel: „Bojim se, da bi se nemški jezik, tako potrebna vez v avstrijski armadi, ne omajal . . . ." A na to so se oglasili delegatje vseh dežel, Slovani so povdarjali, da se radi uče nemškega jezika; a poslanci iz češkega so tožili, da drugi deželni jezik, ki je na Češkem za Cehe nemški jezik, ni obligaten niti po meščanskih in srednjih šolah, in da so take postave sklepali ne Slovani, marveč Nemci, ki so tačas imeli večino v zborih in to sklepali so zarad tega, da bi se Nemcem ne bilo treba druzega deželnega jezika, namreč češkega, učiti. Cehi pa da so se večkrat prizadevali odpraviti to naredbo; mesta, ktera so osnovale meščanske šole, so zahtevale, da naj bode nemščina obligaten jezik, a postava je bila zoper nje. Sedaj pa pride Knotz in
listek.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal Podvigenjski.)
(Dalje.)
„Zakaj pa posebno na onem-lo grobu tolikokrat klečite in molite?" vpraša Vekolav.
„Rekli so mi, da je prav tu pokopan oni nesrečni mladenič", odgovori Hostnik.
„In tudi posebno za ta grob skrbite in ga kin-čate; in danes ga že spet najdem očiščenega, no, celo venec ste položili nanj, vzgojili okoli in okoli cvetičice", nadaljuje Vekoslav.
„E, pa, Vekoslav", pošepne starček, „no, pa danes ali jutri pride k sv. Gregorju Julijeta s pod Skale."
Vekoslav zarudi: „Julijeta?"
„Da, da, Julijeta s pod Skalo", zagotovlja Hostnik, „ona je že eno leto voditeljica Stanjelske bratovščine sv. rožnega venca za ženske. Zarad tega pa pride vsak mesec enkrat v Štanjel, da vredi
svoje zadeve. A potem, ko se pred altarjem Matere Božje namoli, pride Julijeta vsakokrat tudi k sv. Gregorju molit za mrtve. Posebno na ta grob rada pokleka."
„Na ta grob?" vpraša radovedno Vekoslav; „zakaj pa?"
„Ne vc-m", zavrne Hostnik, „najbrže zarad tega, ker ga najde ozaljšanega in ji dopadejo nedolžne cvetke, kakor jo ona nedolžna. Potem pa moli, moli tii na grobu, dolgo, dolgo časa. Potem pa gré".
„In vi?" vpraša Vekoslav.
„Jaz pa, ko je ona odšla, tudi pokleknem na ta grob in molim še dalje, kot je ona molila", odgovarja Hostnik.
„In nikdar ne govorite ž njo besedice?" nadaljuje Vekoslav.
„In molim za dušo nesrečnega umorjenca, naj mu Bog reši dušo iz trpljenja vic in pripelje jo v sveta nebesa, in molim za morilca, naj mu Bog dodeli milost prave pokore, a dalje molim, da bi tudi jaz našel enkrat miru na tem grobu."
„Na tem grobu?" vpraša začudeno Vekoslav.
„Na tem grobu miru ali tolažbo vsaj ; na tem
grobu, da bi se enkrat staro sovraštvo zatrlo in angelj miru povrnil, da bi se obnovila vez nekdanje ljubezni, da ne bo preganjala pravična osoda poznejših rodov", prerokuje starček.
„Staro sovraštvo? Pravična osoda?" vprašuje Vekoslav.
„In kolikorkrat pride Julijeta s pod Skale, se mi zdi, kakor bi že prišel oni angelj iz neba, ki oznanuje mir in spravo, srcu mojemu olajšanje, da le eno željo imam, prodno umrjem, le ena, da bi se mi spolnila."
Spet zarudi Vekoslav. „Danes ali jutri pravite, da ima priti ? Nikdar ž njo besedice ne go-verite?"
„Ne spodobi se puščavniku, ki že štirideset let nosi spokorno suknjo pogovarjati se z žensko; še manj sosebno ž njo se pogovarjati na tem svetem kraji, kjer mi to grobovje, te kosti oznanujejo minljivost vse posvetne lepote in me opominjajo svetosti one obljube, s ktero sem se Gospodu daroval. Jaz naj bi govoril z Julijeto, Vekoslav? Oko mi je zamrlo, jezik otrpnil za vse posvetno, odkar sem se prepasal s tem ojstrim propasom, o Vekoslav", ponavlja starček.
JfA, \ "V:
toži, da se nemščina zanemarja in da je 60 odstotkov enoletnih prostovoljcev pri izpraševanji ostalo na cedilu, ker niso nemščino dobro znali.
Bil je 9. t. m. v delegaciji zopet razgovor o jezikovih razmerah v šoli. Poljak Javorski je kri-tikoval znane izjave vojnega ministra, ter je priznal, da je nemški jezik silno važen za armado, in da se v Galiciji uči po vseh srednjih šolah in večra^rednih ljudskih šolah, a vendar je pristavil, da poglaviten nalog šoli ni, da bi izobraževala vojaške podčastnike. Vojni minister sicer ni bil povsem srečen v svojih besedah in dokazih, a je dosegel toliko, da so izrekli Slovani zaupanje vojaškemu opravništvu in drugič, da nimajo nič zoper to, ako je nemški jezik vojni jezik in da nemškega jezika po slovanskih deželah nikjer ne zanemarjajo iu se ga povsod uče v potrebnem razmerji. To je vendar določno govorjeno, vse zvijače fakcijozne opozicije so tukaj ničeve in prazne. Pa vse to ni Nemcem nič; nemški jezik mora biti po vseh šolah učni jezik, naj bodo Slovani v večini ali manjš;ni, ali tudi edini prebivalci; a slovanski pa nikjer, naj bi bili Nemci v večini ali manjšini v deželi. To bi bilo po njih mislih dosledno, a vprašamo: hočete mar li res vi Nemci pravico imeti, da-so vam vse službe na razpolaganje tudi v čisto čeških ali slovenskih krajih, češčine, slovenščine se pa ne učite? Je li to dandanes izpeljivo? Mar li je pa tako zahtevanje saj koristno ali domoljubno? Niti eno, niti drugo; vse to zahtevanje liberalnih avstrijskih Nemcev ni druzega, kakor konečno iz-dajalno zahtevanje. Vse to se ima le zato zgoditi, da bi avstrijska ljudstva sčasoma zgubila vse samo-stalno rodoljubje in s tem tudi domoljublje ter bi bila Avstrija s tem pripravljena vtopiti se v morje nemštva, v nikoli sito Prusijo.
Take otožne misli nas obhajajo, ko beremo govore nekterih poslancev v državnem zboru, ko čujemo, kako se po Češkem, ki je na severni meji avstrijske države in soseda mogočnemu sosedu v Berolinu, narod na narod hujska in draži. Namen prusaških Nemcev je le ta, da ¿imajo vzrok škiliti preko državnih mej, in potem na glas vpiti, da jih bratje zunaj avstrijskih mej slišijo; brez namena se to ne godi. Ne rečemo, da so vsi, ki zagovarjajo nemško narodnost, veleizdajalci, a misel nas pa vendar obhaja, da dvomimo nad njih avstrijskim rodoljubjem. Ali vlado li samo strašijo, ko govore o „svinčenih podplatih", ki jih težijo, in o okovih, ki jih na Avstrijo oklepajo? Čemu se pa navali vsa nemška oholost na češko ljudstvo, ki je vendar obče znano, da Slovani, vzlasti pa Čehi, vidijo le v Avstriji poroštvo za svojo narodnost ter so tudi vselej pripravljeni bili dati za Avstrijo kri in življenje. Upamo pa, da Avstrija še ni tako propala in oslabela, da bi nasproti takim Carnerjevim in Knotzovim izdajalnim nakanom le dremaje pričakovala, dokler bi se v blaženi Nemčiji vzbudila.
Mar li ni vezi, ki bi vezala vse različne narode mriogobesedne Avstrije, ali ga ni poslopja, ki bi nas vse vzelo pod svojo blagodejno streho? Da, imamo oboje. Oseba vzvišenega vladarja, ljubezen do skupne domovine naj nas vse veže. Ne držimo se načela: „Kar nočeš, da bi tebi drugi storili, to stori ti njim", marveč: „Vse kar-koli hočete, da bi
vara drugi storili, to storite vi njim." Potem bo že mogoče skupaj bivati ppd eno streho. Da se to doseže, treba je pred vsem mladino vzgojevati krščansko. Verska šola naj bode predmet našim razgovorom ; to moramo povdarjati po časopisih, pri (javnih govorih, pri vsaki priliki. Krščanska odgoja je temelj rodo- in domoljubja. Zatoraj tirjajmo verske šole, ne bojimo se zamere, ako povdarjamo svoje katoliško stališče. Saj vendar je jasno ko beli dan, da ,brez krščansko vzgoje tudi pravega rodo-ljubja ni.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. novembra.
Notranje dežele.
„Slov. Narod" ima v sobotni številki z Dunaja sporočilo, da se je jel v novejši dobi stol baronu Depretisu v Trstu tako majati, da ga misli baron zapustii za vedno in oditi v pokoj. Prav ima mož, naj le gré, vsak mu ga bo iz srca pri vošil — najbolj pa še Slovenci. Namestnik mu bo, kakor se govori, sedanji trgovinski minister, baron Pino, ki je svoje dni, preden je odšel v Bukovino, že bil cesarski namestnik v Trstu in sicer jako priljubljen. Mnogo slovanskih vasi in mest po Primorji izvolilo si ga je za svojega častnega občana, oziroma mest-jana in to zarad tega, ker je bil mož strogo pravičen vsim narodnostim enako ! če se govorica vres-niči, si smejo naši bratje na Primorskem pač čestitati, da zopet tako vrlega moža za gospodarja dobijo. No, Bog naj nam izpolni goreče želje in naj tudi Primorcem nekoliko težko butaro preloži. Pokorili so se že zadosti dolgo za svoje politične pregrehe, za staro slovansko neslogo. — Volitve v Trstu za mestni zbor so preložene na poslednje dni meseca decembra.
Zakaj je minister Conrad odstopil? Nekteri to tako pripovedujejo : Pri ministerski seji je bil baron Conrad zoper adreso večine, ter je povdarjal, da se mora bolj strogo čuvati nad delokrogom oblasti, kakor je določeno po osnovnih postavah, posebno je pa treba deželam nasprotovati, ki hočejo pri šolstvu imeti kaj več besede. Ko so pa drugi ministri po-vdarjali, da bodo kot poslanci glasovali tudi za to zahtevo, je Conrad napovedal svoj odstop. (Kakor znano, umaknil se je Conrad glasovanju). Tisti, ki novega naučnega ministra poznajo, pravijo, da ni nikdar skrival svojih političnih nazorov ; on je centralisé nasprotnik ločivnim narodnim prizadevanjem in zmeren liberalec. Program mu je baje: narodnostim noče dalje prijenjevati, pač pa je za verske šole in vseučilišča se imajo osnovati bolj strogo.
„Sodnijska sodba je nedotakljiva", tako govore zdaj liberalni časniki, pa vendar na vse strani kritikujejo razsodbo v Kraljevem Gradci, bržkone zato, ker so bili nemški rogovileži enako, kakor češki kaznovani. Med drugim piše eden listov: „Novo hudodelstvo je bilo po sodbi v Kraljevem Gradci uvrsteno med politične zlodejstva. Kriv je tudi tisti, kteri se tako obnaša do tujih ali tudi celo nasprotnikov, da jih more nadražiti javnega nasil-stva. Kar se tega tiče, to ni kaj novega, kajti koli-krat so napadali, da govore tako, kakor da bi ho-teliko ga nahujskati." No, ljudje „ostrejšega reda" bi jim celo radi usta zamašili, da bi pri volitvah ne govorili kaj pametnega. — Nemško - liberalci bodo tudi nabirali za obitelji „Nemcev", kolikor so potrebovali. V prvi vrsti hočejo skrbeti za ženo Mattigovo, ki je bolna. Mattig je vdrihal po množici že poprej, preden se ga je kdo dotaknil. Bil je poprej enkrat obsojen zarad javnega nasilstva več časa.
Angleški listi prinesli so iz Kotora novieo, da Avstrija svoje vojake v Hercegovini pomnožuje. Naši na pol uradni listi na Dunaji so tiste novice proglasili za nevtemeljne, ter pri tem opozornjejo na .izjavo skupnega finančnega ministra Kallay-a, da se v Bosni in Hercegovini število naših batalijonov ni pomnožilo iu ne bo potreba nobenega dopolnilnega kredita za nje. To je že vse res. Tedaj, ko je ravno Kal)ay te besede izrekel, morda še sanj ni verjel, da bo Srbija res tako predrzna in bo Bolgarom vojsko napovedala. Ta boj bode kolikor toliko vplival na zasedeni del stare Srbije, ki se mu sedaj Novi Pazar pravi iu naravnost rečeno, ni prav nič verjetno, da bi se Avstrija ondi dobro ne zavarovala, pač pa vse tako kaže, da se bode sedaj-le mala mobilizacija pričela. Andrassy je sicer ob svojem času rekel, da se bo Avstrija Bosne polastila z jedno kompanijo vojakov, pred kterimi bo svirala vojaška godba. Da se je mož jako zmotil in da je mnogo tisoč Avstrijanov ondi padlo, to vsak ve. Prav lahkomišljeno bi bilo toraj od Avstrije, če bi se ne zavarovala tam doli, kar bi se najbolje dalo. Ce se bota Srb in Bolgar tolkla, bode kolikor toliko cunj tudi v Novi Pazar odletavalo v podobi pustolovcev' nimaničev, roparjev in kar je take druhali, in pred tistimi se moramo gotovo prav skrbno zavarovati. Po vsi pravici so toraj angleški listi lahko pisali, da Avstrija v Hercegovini vojake zbira, kar jih deloma tudi res, kajti mnogo jih gre notri, malo ali skoraj nič pa jih pride sedaj venkaj od vseh tistih, ki so svojo triletuo dolžnost dopolnili. Pričeti boj bo Avstrijo prisilil, da bo še nekaj batalijonov tja doli poslala, če še kaj večjega ne bo potreba I
Tuanje države.
Bolje, kakor sploh do sedaj, peča se dnevna politika z balkanskim vprašanjem, okoli kterega se velesile v Carigradu sučejo, ne vede, kje bi naj se ga lotile. Bolje, kakor do sedaj, rekli smo, kajti Srbija je svojo grožnjo vresničila in Bolgarom vojsko napovedala. Za povod temu koraku Srbija navaja „vedna bolgarska izzivanja", v resnici pa mu je povod uprav sebičnost in nič druzega ne! Prvi povod v petek napovedani vojski je neovrgljivo bolgarsko združenje, ki je Milana tako osupnilo, da ni vedel druzega začeti, kakor celo Srbijo na noge spraviti, češ, brača, priložnost je tukaj, morda tudi za nas kaj odleti. Srbija se sicer pritožuje, da ji Bolgarija ni dala miru. Kdor je korak za korakom balkansko politiko zasledoval, pritrdil nam bo, da ni res, pač pa ravno narobe. Srbi so bili, ki so Bolgare izzivali; Srbi so bili, ki so kretili tjekaj na bolgarsko mejo in zopet Srbi so bili, ki so hotli samo zaradv ravnotežja Bolgarski kar tri okrožja od-krehniti. Ce so se in da so se Bolgari pri tem branili, kdo jim bo to zameril! Saj bi bilo zadosti grdo od njih, če bi se ne bili! To ravno, da si Bolgari niso dali vode kaliti, je pa Srbe dirnulo, da so napovedali boj, kteremu se je čas pričel v soboto 14. t. m. ob 6. uri zjutraj. Prekoračili so toraj bolgarsko mejo. Jeden batalijon pešcev, jeden eškadron konjikov in topništvo s petnajstimi topovi napadli so bolgarsko vas Planinica. Proti Planinici tudi od drugod srbske čete prodirajo. Glavna moč srbske vojske obrnila se je pa menda proti Trnu, kjer se je v soboto že čulo pokanje topov. Pravega boja se pa vendar pred današnjim dnem ni bilo nadjati in smo jako radovedni, kaj bo danes popoludne telegraf prinesel. Na vsak način ima Srbija krivdo za vso po nepotrebnem prelito kri, ki je na Balkanu teči jela.
JProklamacija srbskega kralja, ki jo je ob napovedbi vojske Bolgarom po svoji deželi razdeliti dal, glasi se blizo tako-le: „Zvest zgodovinski politiki Obrenovičev in ohranitvi koristi v domovini, vkrenil sem s pomočjo zastopnikov dragega mi naroda vse, kar je bilo potrebno nasproti žaljenim pogodbam od] bolgarske kneževine, ter sem s tem
„O nikar me napačno ne razumite, častitljivi oče", zavrača Vekoslav. „Za čast božjo ali pa korist bližnjemu govoriti menda ni nikdar pregrešno!"
„O Vekoslav", odgovarja starček, „tvoje besede so te izdale; ne boj se, nečem zatreti, kar se je v srci rodilo, ne ; gojiti hočem, skrbno gojiti, kolikor je le mogoče puščavniku nasprotna čutila dveh res krščanskih src, dokler se združita z nerazrušljivo zvezo za življenje in smrt."
„Kako bi jaz mogel tajiti svoje čute vam, častiti oče, ki me že od malega poznate, ki berete skrivnosti mojega srca?", govori Vekoslav. „Ali vendar, kar ste vi meni danes govorili, mi je tako nejasno, skrivnostno".
„Vedno boljše, moj sin, da so skrivnosti življenja zagrnjene pred tvojimi očmi; ne boj se, čas ti bo še dosti razkril, kar ti bo svet in ljudi vse drugače osvetilo, kakor si jih domišljaš. Vendar pa jasno ti je, da Julijeta bi bila za-te, meni pa še bolj jasno, da bi ne bilo vzorniše, srečniše zveze od te. Skala in Vigenj, to bi bilo vendar nekaj. A kaj vse to? Kaj vsa posvetna sreča in bogastvo? Nadležen dim, breme, ki le obtežuje. Kar je največ,
našli bi se tu dve najblažji srci, zedinili se za obil-niši delovanje v božjo čast."
„Ali mislite, častiti Hostnik, da bi se dalo vresničiti kaj takega?" vpraša dvomljivo Vekoslav. „Meni zde se le kratke sanje, ki z nočnim mrakom spuhtč kakor megleni gradovi pred vetrom."
„Ponižnost ti ne dii gojiti visocih želj, Vekoslav, in ta ti bodi vodilo v življenji; ker nič človeku bolj ne ruši miru in sreče, kakor želje previsoke in nespametne. Toda ravno tako škodljivo je, ko se ti sreča ponuja, obrniti ji hrbet. Skala in Vigenj, ali sta res različna, kakor nebo in zemlja?"
„O Skala in Vigenj nista toliko različna, oče Hostnik", odgovarja Vekoslav, „pač pa Julijeta in Vekoslav. Da bi imel le eno znamenje, da se Julijeta za-me zanimlje, potem bi hotel še kdaj verovati v vaše prerokovanje, oče Hostnik."
„Tako znamenje hočem zadobiti, Vekoslav, dokler se ne vrneš iz Italije. Na, tukaj mojo roko!"
Sežeta si v desnico, ktero drži starček Vekoslavu delgo objeto.
„A čuj Vekoslav", spregovori za nekaj časa pu-ščavnik, „nocoj sem imel čndne sanje. Vstal
je silen vihar, in kar h krati je prihrušilo nekaj doli od Gradišča. Dve čudni pošasti, ne konju podobni, ne kaki drugi znani živali, privlekli sti na pozlačenem vozu tri črno oblečene može, zavite v pisane plašče, kterim v obraz nisem mogel pogledati. Pogovarjali so se glasno in čul sem te besede: „Na Vignji vse prav, povožen je, v brezno vržen." Potem pa je zadrdralo in — huš — huš — zagnalo se je z vso močjo doli proti Branici in prekucnilo prav tam, kjer pravijo pod „velikim Kvernom". Bog pomagaj, jaz nikdar ne verujem na vraže, pa vendar ta prikazen me je tako preplašila, da sem se koj zbudil in še zdaj me mraz sprehaja, ko se je domislim."
„No", pravi smehljaje se Vekoslav, „samotno Gradišče ima novega gospoda, vljudnega in prijaznega, od tega pač se nimamo ničesa bati."
„Kdo je pa ta?" vpraša puščavnik.
„Neki Lovro Mostovski, kasor se zdi zasebnik, čegar edino veselje je znanost in umetnost; samotno Gradišče si jo izvolil, da bi daleč od mestnega hrupa tem laglje posvetil se študijam. Učen je, zveden v vseh strokah, njegovo vedenje vabljivo."
pokazal, da Srbija ne more hladnokrvna ostati, če se ravnotežje med balkanskimi narodi poruši, posebno pa že tedaj ne, če se to zgodi edino le na korist jedne same države, ki je vsak trenutek svoje prostosti edino le za to porabljevala, da je Srbiji dokazovala, da ji je jako slaba soseda, kteri niso svete ne naše pravice in ne naša zemlja. Neopravičeno carinsko nasilstvo bolgarsko nasproti Srbiji, ki je vničilo vse trgovinske pogodbe med nami, imelo ni nobenega druzega pomena, kakor da jo dokazalo svoje sovraštvo. Bregovo so si po sili in krivici polastili, naše rovarje so ondi sprejemali z odprtimi rokami in jim potuho dajali: vse to in še marsikaj druzega sem voljno prenašal, ker sem želel potrpežljivost svojo dokazati, kakor se to spodobi državi, ktera si je svojo prostost z lastno krvijo kupila, ktera se je na podlagi evropejskega sočutja povzdignila, pri vsem tem je pa pri vsakem koraku svojega razvoja spoštovala tuje pravice, kakor svoje lastne. Bolgari so z našimi podaniki ondi nalašč grdo delali, oni so nam zaprli mejo, so nakopičili nešolanih prostovoljcev ob naši meji, kteri so potem naše ljudi in celo naše vojake napadali, kterim je izročeno varstvo dežele naše. To vse pa je tako ogromno izzivanje, da ga ne morem nič več prenašati, ravno ker so mi izročene najsvetejše koristi dežele, ter mi spoštovanje naroda in čast srbskega orožja tega ne dopušča! To so vzroki, da napovem Bolgarom vojsko, ktero je ondašnja vlada sama zakrivila in sem našim vojakom ukazal mejo prekoračiti. Orožje naj bode določilo, ali je Srbija na podlagi pravice postopala ali ne, hrabrost naše armade naj je bo pri tem podpirala in večni Bog nas bode pa blagoslovil in v svoje varstvo vzel. To objavljam svojemu narodu zanašaje se na njegovo ljubezen do domovine v teh silno hudih časih in na njegovo vdanost za svete pravice srbske!"
Glede napovedane vojske izdal je knez Aleksander sledeč dnevni ukaz do svojih častnikov, podčastnikov in vojakov: „Srbski kralj napovedal uam je vojsko in je svojim vojakom zapovedal našo deželo napasti. Naši srbski bratje hočejo našo domovino vničiti, namesto da bi nam pomagali. Vojaki, pokažite vaš pogum, branite vaše matere in vaša ognjišča in preganjajte sovražnika, ki nas izdajski in potuhnjeno napada, tako dolgo, dokler ga popolnoma ne vničete! Naprej bratje! Bog nam bo pomagal, da zmagamo!" Navdušenje med bolgarskimi prostovoljci je nezmerno in so do poslednjega moža pripravljeni vpreti se ne le Srbom, temveč tudi skupne Evrope sklepom, pri kterih taista ravno kar v Carigradu poseda.
Carigrajska konferenca se je menda že prepričala, da s „status quo ante" v iztočni Rume-liji ne bo prav nič opravila, temveč da mora Bolgarom že vsaj nekaj priznati poboljška. Rada bi dala v Filipopelj novega guvernerja, da bi s tem vstregla Rusom, toda od kod? Med Bolgari, pravi, da ga ni moža, ki bi bil po vsem sposoben za ta posel. No, to je verjetno! Da bivši guverner Aleko paša ni nič prida in da tega ne bo več nazaj, to bi še rajši verjeli, ker ga tudi Rusi ne marajo. Gavrila ali Kre-stoviča bi se pa Turčija branila, ker ji je sedaj tako preglavico nakopal. Turkom bi toraj druzega ne kazalo, kakor kakega tujega princa grške, turške ali kake druge narodnosti predlagati, to bi pa ne bilo prav nič druzega, nego iz dežja pod kap priti. Iztočna Rumelija bila bi vedno ognjišče revolucije in Turčija v vednem strahu. Zato bi ji pa bilo še najbolj všeč, če bi se Bolgari toliko pogovoriti dali, da bi se za Filipopeljskega guvernerja izvolil kak tak, ki je v Bolgariji priljubljen, naj že bo taisti potem knez Aleksander ali pa kdo drugi. Bolgarija in iztočna Rumelija ostali naj bi pa k večem združeni na podlagi osebne zveze (z istim poglavarjem), sicer naj bi se povrnil „status quo ante" z nekolikimi po-lajšavami. Razume se, da je bilo to nameravano še pred vojsko, kako se bode pa sedaj zasukalo, kdo bi si upal vgibati.
Zanimivo bode zvedeti, koliko da je Turčija že na boj pripravljeua. Do sedaj ima 212 aktivnih batalijonov oboroženih, poleg teh pa še mnogo polkov rezerve, kteri se bodo pa porabili za popolnitev aktivnih batalijonov, da bode vsak po 800 glav štel. Število vseh pešcev v evropski Turčiji nakopičenih znaša 150.000 mož. Več.težave prizadeva ji topništvo in konjiča, ker morajo še na konje čakati. Posebno je pa konjiča šo tako razrita, da se sploh dvomi, če jo bodo še kedaj skupaj spravili. Brambovci zbirajo se na štirih krajih. Prvo tako zbirališče je v Solunu, od koder bodo vojake razpošiljali proti Bolgarom in proti Grkom, to se ve, če bo treba. Drugi naborni kraj je v Monastiru, kjer ima Ahrned Ejub paša dva cela vojna kora okoli sebe. Ta vojna je namenjena proti Grški in Bolgariji. Okoli Adrijanopelja zbira se tretja velika četa pod Tahir pašo, in četrti naborni kraj je v Štiplji, kjer Vajzel paša zapoveduje. Pravijo, da je med vsemi to mesto najvažneje, zato ker ima pred seboj Kostendžil in Sofijo, in tukaj zbrani vojaki bodo najprvi v boj zapleteni, če do tega pride. V zvezi je tudi s Solunom po železnici. Vrhovnega zapovednika Turčija no bo nikakega imela, temveč misli pustiti vsakega generala na svojo roko in po | svojem prepričanji delati, kar bi ne bilo ravno Slovanom na škodo, če bi bili edini.
Izvirni dopisi.
Iz Št. Vida pri Zatičini 13. novembra. Redko kdaj od tod dobite kak dopis, a še danes nimam kaj veselega poročati; vendar pa molčati ne morem. Včeraj nas je zapustil č. g. Janez Kljun, ter odšel v Št. Juri pri Kranji. Bil je pri nas ravno 7 let za duhovnega pomočnika ter ves čas marljiv, skrben dušni pastir in prijazen duhovni oče vsem, kteri so imeli kaj ž njim opraviti. Pozabili ga ne bomo kmalo. Koliko je bil priljubljen, pričal je zlasti njegov odhod. Nič ne omenim mnogih solz, ampak le, da odhajajočega gospoda spremljalo je z domačim prečast. gosp. župnikom še 7 voz z odličnimi farani še čez mejo fare. Bog Vas spremljaj in angelj njegov, čast. gospod Janez, pa spominjajte se včasih nas, svojih bivših ovčič!
Ravno ta dan, t. j. 12. novembra, našli so v sobi mrtvega, po mrtvudu zadetega, Urbana Avbelna (po domače „Slamnikarja"). Bil je ranjki izvrsten izdelovalec turnskih ur, pa tako rekoč, samouk. Mnogo umetniških vednost si je pridobil po nekdanjem Št. Vidskem kaplanu, č. g. Antonu Arteljnu, in je tako zbujen s svojim bistrim umom jako napredoval. Popravljal je turnske ure in nove izdeloval pri mnogih cerkvah po Kranjskem, Štajarskcm in Hrvaškem, toraj bil je tudi po širokem svetu znan. Ranjki je bil prav priljudnega in pohlevnega značaja, se je toraj tudi hitro povsod prikupil. Bodi vsem znancem v spomin in molitev priporočen !
Domače novice.
„Ne poznam ga", odgovarja puščavnik. „Vendar poslušaj besedo starega puščavnika, Vekoslav. Nekdaj so dajali mladini ta lep krščanski nauk: Imej vsakega za dobrega, dokler se ne prepričaš, da je slab, a jaz bi dandanes nasproti neskušenim mladenčem priporočal: Ne imej nobenega za dobrega, dokler v djanji ne pokaže, da je dober."
„Previdnemu biti nikdar ni slabo", pravi Vekoslav, upam pa, da o gospodu Mostovskem prav sodim."
„Zakasnil sem se danes, Vekoslav, moram nad Podlaze; danes je god sv. Brunona puščavnika, za-me velik praznik, zatoraj moram pa vkresati si ognja in pristaviti malo krompirja, da se pogostim; tudi imam še mnogo izmoliti, predno pridem sem zvonit poldan."
Vljudno se Vekoslav pokloni častitemu starčeku in mu roko poljubi, rekoč:
„Ne zabite moliti za-me, oče Hostnik."
„Bog te spremljaj , koder boš hodil, ljubi
sin."
(Dalje prih.)
(Deželni zbor kranjski) se bode pričel 25. t. m., deželni zbor štajarski pa 24. t. m. Končati pa se imajo vsi deželni zbori 23. decembra, vendar pa se ne more reči, bode li vsem res mogoče dotlej dognati vse reči ali ne.
(1200 goldinarjev) nabralo se je do sedaj za poplavljene Gorenjce in se bo denar v kratkem med poškodovane razdelil.
(Pri c. kr. deželnem predsedništvu) nabranega je tudi že veliko denarja za tiste Gorenjce, kterim je letos povodenj škodo napravila. Prvi izkaz v današnjem uradnem listu znaša 1492 gold. 70 kr.
(„Sokole") vabi odbor jutri 17. t. m. zvečer od 8. do 9. ure v stekleni salon tukajšnje čitalnice na skupen razgovor glede osobne vdeležitve društvenikov pri društvu „rudečega križa".
(Šišensko čitalnice) sinočnja veselica bila je povsem jako kratkočasna in prijetna, ter je spričevalo o krepkem življenji tega društva.
(„Slavčevo" martinovanje) v tukajšnji čitalnici se je prav posrečilo navzlic obilih veselic, ki jih je sinoči Ljubljana imela. Posebno se je pa odlikoval g. Meden s svojim sinoči posebno medenim glasom, ter je moral svoje točke na občno prošnjo ponavljati.
(„Te Deum") imenuje se najnovejša skladba g. Ign. Illadnika. Zložil jo je za mešani zbor, poklonil pa g. dr. Jožefu Dolencu. Prodaja jo „Katoliška Bukvama" v Ljubljani po 40 kr. Več o njej pričakujemo od kakega strokovnjaka.
(Povelje) dobila je kakor čujemo tukajšnja arti-lerija spadajoča pod 13. vojni kor hrvaško-slavonski, da naj bo pripravljena na odhod na jugoiztok.
(Umrl je) z naglo smrtjo v nedeljo zjutraj Litijski župan g. K ob 1 ar, večletni deželni poslanec. Odpeljal se je v soboto zvečer s poštnim vlakom na Hrvaško po vino, prišel pa je le do Zidanega mosta, kjer so ga slabosti obšle. K ob 1 ar si kupi takoj vozni list nazaj v Ljubljano, kamor se je s kurirjem odpeljal in je med potjo umrl. Zadel ga je mrtvud izvirajoč iz pljučnega edema. V Ljubljani ga je sprevodnik zbuditi hotel, pa je mrtvega našel. Danes dopoludne so ga, pregledali, potem pa v Litijo prepeljali, kjer bo jutri dopoludne pokopan. Naj v miru počiva, bil je dober narodnjak.
(Povodenj) je bila danes dopoludne, akoravno celo dopoludne ni več deževalo, na mesarskem mostu. Na hodišču za pešce je bilo toliko vode, da je nek dovtipnež že hotel steči po čoln, da bi bil ljudi ž njim preko mostu prepeljaval. Nerazumljivo nam je, da dotični mestni nadzornik, ali kdor je za to odločen, tega ni še opazil, zakaj vselej, kedar le nekoliko dežuje, so tam take luže. Dobro bi bilo res, ko bi mestni delavci tam deske prevrtali, da bi se odtakala voda.
(Dnevni red javne seje Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 17. dan novembra 1885. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. — II. Volitev po enega člana v magistratni, stavbinski in vodovodni odsek mestu izsto-pivšega mestnega odbornika Franca Žužka. — III. Finančnega odseka poročilo a) o računskih zaključkih za 1884. leto; b) o prodaji mestnih parcel št. 84, 86, 57/3 in 90/1 poleg deželne prisilne delavnice. — IV. Mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalni predlog: „naj se sklene prošnja do visoke c. kr. deželne vlade, da se vstanovi v Ljubljani šesta lekarna". — V. Mestnega odbornika Franca Trtnika samostalna predloga: a) glede razsvetljave Rečnih ulic v Krakovem; glede celonočne razsvetljave Krakovskega nasipa po zadnji pliuovi svetiluici pri Gradašici.
(Naslovna knjiga za izvozno trgovino avstro-ogerske monarhije). C. k. trgovinsko ministerstvo vabi trgovinske in obrtne zbornice, naj bi opozorile vdeležence na „naslovno knjigo za izvozno trgovino", ki se bodo izdala vsled visokonjegove in vis. kr. ogerskega trgovinskega ministerstva opomnje, kteri je naloga, da razširi ter oživi znanje izdelkov av-stro-ogerske obrtne marljivosti po prodajališčih domače izvozne trgovine. V načrtu se opisuje, da je glavna ovira avstrijski izvozni trgovini ta resnica, da naši izdelki po mnogih inozemskih trgoviščih niso dovolj alt celo nič poznani in da se c. k. konzulom ne nudijo dovoljne prilike, da bi se sozve-dili popolnoma z obrtnimi in trgovinskimi razmerji Avstrije.
Kot nemotljivo sredstvo, da se odpomore tej ne-priliki, priporoča se izdatev „n a slo vn e k n j ig e z a izvozno trgovino avstro-ogerske monarhije", ki bi se priobčila tozemskim in tujim vde-ležencem, kakor tudi vsem našim konzulskim zastopništvom v inozemstvu ter njim omogočila, da bi se nahajala pri vseh vnanjih uvoznikih, v avstr o-ogerskih društvih v inozemstvu, v največih gostilnah celega sveta in na vseh avstro-ogerskih, nemških, italijanskih, španjskih, francoskih ter angleških p ar ni ki h, ki donašajo trošivce na kopno.
Pojedine obrtne skupine se bodo uredile takole: g. c. k. trgovinski svetnik dr. J. Zapf (Dunaj I., trgovinska zbornica, borzna palača) bode vredil: kemično obrt, glinsko obrt, obrtkratkega blaga, usnje in usnjenine, gumine in gu-taperčine; g. c. k. trgovinski svetnik Viktor Wolf (Dunaj I., Nibelungengasse št. 8) bode vredil: rudarstvo in talilstvo, mašinsko obrt, surove in izdelane kovine, znanstvene instrumente in orodje; g. dr. E. J. Augspitzer (Dunaj I., Eschenbachgasse št. 11) bode vredil: Tekstilno obrt (tkalstvo), obrt za oblačila, les in lesne izdelke, poligrafske (mno-gopisne) obrti, živež in užitnine, pivo, vino, žganj-stvo, sladkor iu mlinski obrt.
Naročila za uvrstbo naj se pošiljajo, ka-koršue obrtne stroke je že, jed ne mu treh v rediteljev kar najhitreje možno, ker je skranji rok v sprejemanje naročil dne 20. decembra t. 1.
Razen tekstov, ki se imajo pošiljati gg. vredi-teljem, naj se pošiljajo vsi dopisi „upravništvu naslovne knjige za izvozno trgovino av-stro-ogerske monarhije", Dunaj I., Elizabetna cesta št. 3.
Pojasnila se poizvedo tudi pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani.
(Gorka peč) je res izvrstna reč. Da se pa peč pošteno zakuri, treba je dobrega netila, ktero se mora kupiti, a ne — zastonj, brezplačno vzeti. Minuli teden je peljal nek hlapec težko naložen voz premoga iz kolodvora skoz mitnico na Dunajski cesti v mesto. Pri mitnici bi moral dotični paznik preiskati voz, nima li kaj „dacu podvrženega blaga" skritega pod premogom. A tega mož ni storil. Ne da bi bil hlapec opazil ali vsaj opaziti hotel, potegnil je paznik enega izmed največjih kosov premoga iz voza in ga odnesel v pisarno. Morda je hotel pokazati gospodu pisarju, kaj da oni v mesto pelja. Tudi mogoče. Bolje bi bilo pa na vsak način, da bi se to skrivaje ne godilo, ker ljudem prihajajo nehote čudne misli.
(Po povodnji poškodovanim Kranjcem, Korošcem in Tlrolcem) v korist, napravi osrednje vodstvo društva „Kosmos" na Dunaji v četrtek 19. t. m. v Sofijni dvorani zabavni večer z jako zanimivim programom. Omenjeno društvo tudi nabira milodarne doneske za imenovane poškodovane.
(Ogenj) je bil sinoč v Poženku na Gorenjskem v Cerkljanski župniji in sta dva gospodarja pogorela.
(„Oesterreich-Uugarn in AVort und Bild"), se se imenuje knjiga, ki se bode izdajala ob sodelovanji cesarjeviča Rudolfa in je pregled njene vsebine izišel v enem milijonu odtisov — izvestno najvišja zaloga, ki se je do sedaj v literaturi dosegla. Pregled obsega 8 strani in več krasnih ilustracij. Prvi zvezek velikanske knjige izšel bode za božične praznike. Tiska se v nemščini in madjarščini; nemških odtisov prvega zvezka bode blizo 100.000. Predgovor o vodovji in planinskem svetu avstrijskem spisal je cesarjevič Rudolf sam.
(Število umrlih in vrsta smrti ua Kranjskem T letu 1884.) Število umrlih v letu 1884 znaša vkup 13.199, in sicer 0638 moških in 6561 ženskih, ali 2.75% vsega prebivalstva. Po posamečnih političnih okrajih se razdeli to število tako-le: Mesto Ljubljana imela je mrličev 1062 ali 4.32%, Postojna 1241 ali 2.99%, Kočevje 1230 ali 2.94%, Krško 1390 ali 2.74%, Kranj 1427 ali 2.73%, Ljubljanska okolica 1515 ali 2.88%, Litija 990 ah 2.83%, Logatec 1056 ali 2.80%', Radovljica 664 ali 2.53%, Novo Mesto 1150 ali 2.47%, Kamnik 941 ali 2.43%, Črnomelj 818 ali 2.72%. Iz tega pregleda je razvidno, da je v Ljubljani umrljivost največja in v Kamniku najmanjša. Po razglasilu statistične centralne komisije je Kranjska glede umrljivosti v 6. vrsti, naša bela Ljubljana je pa pravj[črna, kajti stoji na prvem mestu med vsemi avstrijskimi m e s^t i; takoj za njo pa pride Praga, Celovec, — najmanjša umrljivost je pa v Mariboru in v Solnogradu. Število mrtvorojenih bilo je na Kranjskem v letu 1884 346, največ v okraji Novomeškem z 48; umrlih vsled prirojene slabosti 1271, največ v okraji Ljubljanska okolica z 179; umrlih za kozami, osepnicami, skr-latico, tifusom, grižo in hudim kašljem 1264, največ v okraji Krškem z 250; umrlih za davico 657, največ v okraji Litija s 119; umrlih vsled vnetljivih bolezni na sopilih 929, največ v okraji Kranjskem z 252; umrlih za tuberkulozo 2145, največ v okraji Kranjskem, v mestu Ljubljana in v okraji Postojnskem z 252, 235 in 230; umrlih vsled črevnega katara 281, največ v mestu Ljubljani z 43; za mrtvoudom 328, največ v okraji Ljubljanska okolica z 51, in v okraji Kranjskem z 48; umrlih za rako-vitim spridenjem 143, največ v mestu Ljubljana z 32; umrlih vsled ostarelosti 1789, največ v okraji Kranjskem z 252, in umrlih vsled raznih drugih bolezni 4046, največ v okraju Ljubljanska okolica z 503. Od gori navedenih 13.199 umrlih jih je umrlo posilile smrti 280, in sicer 215 moških in 65 ženskih. Od teh umrlo jih je 189 vsled poškodbo po naključji, 37 vsled samomora in 54 vsled umora in poboja, in sicer največ v okraji Ljubljanska okolica. Med vsemi boleznimi je najznatnejše število umrlih na tuberkulozi, ki v obče kraljuje po velikih mestih in pri nas ima 16% vseh nmrlih. Navrdno pomrje pa za to boleznijo največ ljudi od 20. do 30. leta, v obče pa zahteva ta bolezen med ubogimi največ žrtev. V nekterih državah, kjer so umrli razdeljeni po imovitosti v več vrst, pokazalo se je, da je bilo med tuberkuloznimi največ ubogih; nasprotno pa jih je izmed bogatinov razmerno mnogo več pomrlo za mrtvoudom, nego izmed re-vežev.	(„Lj. L.")
Vabilo.
Da bi zidanje toliko potrebne hiše za k a-t o 1 i š k o rokodelsko d r u ž b o v Ljubljani po svoji moči pospeševal, sem se namenil o nekterih nedeljskih večerih v dolgočasnem zimskem časa brati „o človeški sreči", za majhno vstopnino 20 k r. v s a k i k r a t, ki so bode obrnila vsa v prid omenjene prekoristne družbe. Predmet, ki sem si ga izvolil za berila, je dovelj mikaven za vsacega poslušalca, ker vem, da si sleherni ničesar bolj ne želi nego sreče; če bo pa tudi ta obče zanimivi predmet mikavno obravnavan, tega ne smem in nočem naprej povedati, ker želim, da bi se jih prišlo o tem prav veliko osebno prepričat. Namen je pa tudi tak, da naj no bo nikomur žal za to malenkost, ki posameznika ne zadene občutno, skupno pa le kaj izda.
Prvo berilo se prične prihodnjo nedelj o, 22. n o v e m b r a, z v e 6 e r ob š e s t i h, v sobi „K a t o 1 i š k o d r u ž b e" na Starem trgu št. 16. Nadaljevalo so bode več nedelj, ki se bodo sproti imenovale in tudi po časnikih naznanjale. Vstopnice se dobivajo pri družbinem predsedniku preč. g. Ivanu Gr nje zdi, v „Katoliški Bukvami", pri meni in na dan berila pa tudi pri vhodu. K obilni vdeležbi vljudno vabi
Anton Kr&ič.
Telegrami.
Dunaj, 10. nov. Avstrijska delegacija sprejela je brez debato budget zunanjih zadev, ko je sporočevalec Windischgratz izrazil trdno zaupanje budgetnega odbora v zunanjo politiko in izrekel nado. da se odbor zanaša na ohranenje miru med velesilami. Ravno tako so se sprejele izvanredne potrebščine za vojsko, skupnega finančnega ministertva, najvišjega računskega dvora, carinski dohodki brez debate.
Dunaj, 16. nov. Cesar, cesarjevič naslednik in več nadvojvod bili so navzoči včeraj pri službi božji v Klosterneuburški samostanski cerkvi, kjer jo je opravljal Dunajski kardinal Granglbauer v spomin razglašenja Leopolda IV. za svetnika. Obilnoštevilen narod jih je navdušeno pozdravljal.
Sofija, 15. nov. Včeraj dopoludne pričeli so Srbje streljati na bolgarsko patrolo 2() mož broječo ob državni meji pri vasi Bojica. Ubili so jednega Bolgara. Patrola se je umaknila za nasip in je od ondot pričela na Srbe streljati, kterih je 8 padlo.
Sofija, lo. nov. Knez prišel je v I h tirna n. Pri Carjembrodu zgubili so Bolgari 34 mrtvih in ranjenih. Srbje, ki so bili v veliki večini, zgubili so še mnogo več ljudi in so konečno Carjibrod zasedli. Zjutraj pomaknilo se je mnogo srbskih čet proti Drago-manu. Ondi se jo vnel hud boj s topovi, ki je trajal do večera, V Trnški okolici so so tudi bojevali.
Carigrad, 16. nov. Turški poslanec v Londonu Musurus-paša šel je pokoj in ga jo nadomestil Bustem-paša.
Petrograd, 16. nov. Ruski listi obsojajo srbsko vojno napoved Bolgarom in jo imenujejo bratomorno in pustolovsko podjetje. Ob enem obsoja se pohajkovanje konference, ktera je Srbiji povod do vojne dala. Rusija ne bo trpela, da bi ta ali ona balkanska država le korak nazaj napravila.
Bunajiika borza.
(Telegrafično poročilo.)
16. novembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	80	gl.	85	kr
Sreberna .. 5% ., 100,, (s 16% davka)	81	„	45	„
avstr. zlata renta, davka prosta .	108	„	75	„
Papirna renta, davka prosta . . .	„	25	r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	859	„	—	„
Kreditne akcije............278	,	60	„
London.......126	„	—	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......10	,	011/, „
Ces. cekini.......5	„	98	„
Nemške marke	.	61 _ 90
Twjc|
14. novembra.
Pri Maliču: Henrik Gutman, Kari Reich, trgovca, z Dunaja. — Josip Czcchak, trgovec, iz Urna. — Frane Skram, trgovec, iz Vipave, — Dr. Jelovšek, c. k. polk. zdravnik, i/. Ra-doljice. — J. Janežič, rez. voj. kaplan, iz Hloda.
Pri Slonu: Arnold PSrber, trgovce; Vil. Moravvitz, trg pot., z Dunaja. — Kari Hiobor, trg. pot., iz Gradca. — Alek. Bachrach, knjigovodja, iz Kalsdorfa. — Ljudevit Proti«, c. k. stotnik, iz Strasa. — Henrik Kern, zasobnik, iz Trsta.
Pri ¡Južnem kolodvoru: P. A. Ambrosch, Dom. To-lazzi, zasebnika iz Trsta.
Umrli no:
11. nov, Alojzij Merlak, c. kr. umirovljeni uradnik, 69 let, sv. Petra cesta št. 56, oslabljenje v starosti.
V bolnišnici:
10.	nov. Neža Mele, dekla, 33 let, jetika.
11.	nov. Apolonija Galič, godčeVa žena, 67 lot, kron. pljučni emphysem. — Meta Okorn, gostija, 85 let, Marasmus senills. — Mihael Angioli, dninar, 27 let, jetika.
12.	nov. Janez Omahon, dninar, 55 let, pljučnica.
z dvema sobama, kuhinjo jn z vsem drugim takoj oddii Jožef JPauer na Šentpeterskem predmestji št. 22.	(i)
Lekarna Trnkoczy-ja,
zraven rotovža v Ljubljani,
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo iz-crston vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: maukaujo slasti pri jedi, slab želodec, urtik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v žeiodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
MMA-ZBIER
TROPFEN n
NUR ECHT BEI
APOTHEKER TRNKOCZY LAIBACH 1 STÜCK 20.
v Ljubljani pri U. pl. jeden tucat.
Svarilo I Opozarjamo, da so tiste istiuite Jla-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnkdczj-ju. Razpošiljava se le
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljšo zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
»-sai s».
Gospodu Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčuišo zahvalo, zvsem spoštovanjem vdani
Franc Jug, (21)	posestnik v Šmarji p. Celji.
Planinski MM ¡¡¡rop Kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
l*omuhljevo (B>orscIi)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salicilna ustna voda,
aroinatlčna, vpliva oživljajoče, /.»preči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
c. le. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so so vže tisočkrat sijajno osvedočiie pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in oblstnlh boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila s dežele ievrše se takoj v lekarni Triik<iczy-ia zraven rotovža v Ljubljani.
HS!