CERKVENI GLASNIK
ZA T R Ž I Š K OŽ II P SI 1 J O
Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1"— Din
LETO 1959
AVGUST-SEPTEMBER
ŠTEV. 8—9.
Versko prepojeiife
Človek je resnično prerojen v Bogu ob krstu. Toda to pre roj en je je treba vedno obnavljati in uresničevati v življenju. So posebne dobe v zgodovini človeštva, ki glasno vpijejo po prerojen ju. Kar gotovo je tudi današnja doba taka! Zato je bil velikega, pomena kongres Kristusa Kralja v Ljubljani, ki je razpravljal o prerojen ju današnje dobe in današnjega katoličana.
Ali se zavedamo dovolj, v kakšnem času živimo! Mnogi odpadajo od Boga, nevera marsikje napreduje. Posvetne okolnosti brišejo vero in versko življenje. Na odgovornost pred Bogom in -sodbo mnogi ne mislijo. Samo v enem mesni, v nemškem Gradcu, je v enem letu izstopilo i/, katoliške Cerkve, vrglo vero od sebe kar 50.000 ljudi. To je tretjina prebivalstva Ljubljane. Podobno je v drugih nemških mestih. Kakor jeseni listje z drevja, tako javno in na tihem odpadajo ljudje od vere. sedaj tu. sedaj tam. Ali bodo mogli misijonarji pridobiti toliko novih duš za krščanstvo, kar jih bo na drugi strani žalostno odpadlo? Saj bi zlasti brezbožni komunisti rudi sploh vsako vero po svetu zatrli. \ prah bi rudi spremenili vse cerkve in pomorili zlasti duhovnike in redovnike.
Srdite vojske sveta zoper Boga ne smemo gledati brezbrižno. Kraljestvo božje je treba utrjevali, braniti in razširjati. Zakleti sovražniki božji počno vse mogoče, napenjajo vse moči, rabijo vsa sredstva, da dosežejo svoje peklenske namene. Napadajo, mi se moramo vsaj braniti!
Ka j naj storimo, s čim naj se borimo? Luške in kanoni niso naše orožje. Naše orožje je edino naša vera. ki je po besedi svetega Janeza »zmaga, ki premaga svet . Kako silno je bilo poganstvo v veliki rimski državi. Edino z vero ga je
premagalo krščanstvo. Tudi moderno poganstvo in brezboštvo more premagati samo naša vera, ki pa mora biti živa. močna, silna in vzorna. Ker pa naša vera ni taka. zato smo potrebni v tem prerojenja! Pride naj med nas nova. cvetoča doba verskega prerojen ja!
Resolucije kongresa Kristusa Kralja poudarjajo, kaj je potrebno danes svetu. Tudi naim! Berimo jih večkrat, saj jih bodo razni listi večkrat ponavljali in klicali v spomin.
Prerojenja potrebuje naša družina. Krivoverska zmota, da sta šesta in deveta božja zapoved zastareli, zastruplja vse vrste ljudi, bogate in uboge, delavce in gospodar je, učene in neučene, samske in zakonske, verne in neverne, odrasle in mlade. Sveti zakon mora biti zakonsko čist! Materinska služba je služba božja! Zakonska zvestoba in ljubezen traja do groba!
Prerojenja potrebuje naše izpolnjevanje božjih in cerkvenih zapovedi. Največja je zapoved ljubezni. Gospoda je vprašal sv. Peter, če je dosti, da sedemkrat na dan odpustimo bratu, ki nas je razžalil. Pa se je odgovor glasil: Ne sedemkrat, ampak sedemdeset krat. Ali vedo listi, ki so v sovraštvu, da se morajo prej spraviti « svojim bratom, preden pridejo pred oltar k daritvi?
Losvcčevanje nedelj in praznikov kriči po prerojen j u! Moj Bog. kam smo prišli? Ves teden se trudi ubogi človek za časno in minljivo, v nedeljo pa noče izpolniti božje in cerkvene zapovedi, da bi vsaj eno uro daroval Bogu in zveličan ju svoje duše. Mnogi poleg tega z nepotrebnim nedeljskim delom še odganjajo blagoslov božji sebi in svoji družini. Nedelja brez Boga, brez svete maše — zadnja ura brez Boga! Ta mi-
sel naj bi prinesla poboljšan je in prerojen je!
O verskem prerojenju tudi ne moremo govoriti, če ne bomo iztrebili bo-gokletja. Vse nedostojne besede, obrnjene na Boga, na Marijo, svetnike ali svete reči z namenom, da jih zaničujejo s polno zavestjo, je treba odpraviti. Odpraviti in odločno zatreti. da pride verski preporod v naiše družine, delavnice in tovarne!
Nenravnost pljuska tudi ob bregove Slovenije. Sramoti naš narod prevelika mera klafanja, kvantanja, (popivanja.
plesov, umazanega berilu, grdili predstav v kinih in gledališčih, nesramežljive noše pri telovadbi, na izletih, v kopališčih. Kako je vse to nasprotno Kristusovemu navodilu: »Kdor hoče za menoj, naj zataji sam sebe!« Potrebno je, da zgrabimo meč samozatajevanja in udarimo sodobno nesramnost, goječ čut dostojnosti in sramežljivosti v pravem prerojenju!
Prerodimo se, da bomo vredni člani Kristusovega kraljestva! Kristus zmaguje in bo zmagoval vedno. Prerojeni stopa jmo častno za njim!
Iz dnevnik«* starega župnika
Večkrat sem gledal ob potoku, kako so postrvi plavale iz jezera. Kar po slapu gori se je vila pogumna ribica, da bi na varnem odložila svojo zalego. Pozneje so lastniki zemljišča jez precej povišali in postrvi niso mogle več preko previsokega slapu. V jezeru je bilo vedno manj postrvi.
[Pa sem db tem jezu in slapu takole mislil o žalostnem dogodku, ki ga hočem zapisati. Zakrament sv. zakona daje dovol j in obilo milosti vsem. ki so prave vere in volje. Skušnja me uči, da tudi drugače slabotnim dušam, ki so pa ohranile vsaj korenine krščanstva, daje usmiljeni Odrešenik s tem zakramentom tako moč, da jih te milosti včasih kar spreobrnejo, da spoznajo kar globoko božji namen in pomen zakona in da jim bog blagoslavlja družino tudi v časnih stvareh. Gorje pa tistim, ki s svojim p roti krščanskim življenjem postavijo medse in milosti tako visok jez, da božje milosti ne prihajajo več do njihovega srca.
Najlepše posestvo v župniji. Oče, ki je pa v cerkev še hodil, je zbiral v svoji hiši posebno rad vse, ki so bili proti veri, cerkvi in meni. Sin mu je živel razvratno. Poštene dekle so zavoljo n jega zapovrstjo zapuščale hišo. Naposled ie sin pripeljal od daleč mlado ženo, ki je imela pač veliko doto, pa kaj malo krščanstva.
Mlada dva sta imela enega samega otroka, sina. II krstu so ga prinesli v svilenih plenicah. Hiša je bila še bolj kot prej zbirališče vseh, ki sta jim bila vera in cerkev zoprna. Preklinjali so in zabavljali čez »farje«. Speci al iter
ta mladega gospodarja je bila v tem, da je razbijal »klerikalne« shode. V cerkev je hodil le še stari oče, mlada dva ne več.
In zdaj so začeli mleti božji mlini. Malovredna žena, ki je v tej hiši |x>-stula še slabša, je z nekim ničvredne-žem pobegnila v Ameriko. Kmalu nato je bilo posestvo na dražbi prodano. Gospodar je šel v mesto, kjer je pred nekaj leti, ta prej tako ponosni posestnik, umrl kot čisto pravi berač.
Tudi »židani sin edinec je šel po sveiu in živel, kakor je doma slišal in videl. Pred par leti se je vrnil. Ker je za svoje razbrzdano življenje potreboval denarja, ki si ga pa ni maral služiti s poštenim delom, je začel krasti, t rgovcu Ž. je ukradel 300 din. Na veliki petek, ko je ravno v gostilni jedel klobaso, so prišli ponj orožniki, ga uklenili in odgnali. Gnali so ga mimo cerkve, k jer smo obhajali svete obrede, spomin na Kristusovo trpljenje in smrt. in njegovo tako bogato odrešenje.
Odtrgaj se od Cerkve, božje besede, sv. zakramentov, sv. maše, zasmehuj duhovnika — pa si se odtrgal od virov božje luči, božjih milosti, in božjega blagoslova. Medse in med milosti vsv. Duha si postavil visoko nepredirno steno. lies: zakoni in družine brez Boga .so obsojeni na smrt!
To in ono
Kanadsko nedeljo smo obhajali letos v Tržiču izredno lepo. Že lani smo hoteli uvesti procesijo s srebrnim kipom
karmelske Gospe, a dež jo je zadržal v cerkvi. Letos je ta procesija prvič šla in soglasen sklep je bil, da jo ohranimo za vsako karmelsko nedel jo. Ker je bila isto popoldne tudi blagoslovitev mlad-čevskega prapora in mladinska prireditev za Vir jem, smo pričeli pobožnost že ob dveh popoldne. Številna organizirana mladina je pa s svojimi kroji nudila procesiji veliko pestrost. Slavnostni marijanski govor je imel tržiški rojak g. župnik Viktor Kragl. Z veliko prisrčnostjo je opisoval oltar in vse kar je na njem v naši karmelski kapeli. Po govoru je z nekaterimi besedami domači župnik blagoslovil mladčevski prapor. Cerkev je bila nabito polna. Med slovesnim pritrkavanjem zvonov in med mogočnim petjem lavretanskih li-tanij, se je razvila nato procesija na Sla)) do Travnerjeve kapele, katero je gospodar za ta praznik dal lično prenoviti. Srebrni kip so nosili tržiški dijaki na okrašenih nosilnicah, spremljale so ga pa belo oblečene deklice s svečami. Pred kipom so šle številne organizacije z zastavami, za kipom pa zelo veliko moških. V procesiji je šlo tudi 12 gg. duhovnikov in bogoslovcev, ki so neumorno prepevali litanije. Lepo ljudsko petje je odmevalo ob bregu deroče Bistrice v vroče popoldne. Po prihodu v cerkev je bil blagoslov z Najsvetejšim in končno se je vršil še sprejem novih udov v bratovščino pred karmel-skinn oltarjem. Imeli smo ta dan na vsak način izredno lepo pobožnost, katero hočemo v tej obliki ohraniti v čast karmelske Gospe in v svojo duhovno korist!
Za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani je bilo v župnijski pisarni oddanih 600 izkaznic z znaki. Otrok je šlo v Ljubljano le 107, ker so pač raztepeni na počitnicah, mnogi so pa šli z od raslimi. Številni reditelji in godbeniki so pa dobili izkaznice iz Ljubljane.
Za oškodovance po |>oplavnh na Dolenjskem .smo nabrali 9. juli ja v cerkveno puščo 826.50 din. Denar je bil poslan škofi jstvu.
Iz rimskokatoliške vere je izstopil
Janežič Andrej, rojen v Tržiču 6. novembra 1907. Tako je sporočilo sresko načelstvo v Kranju dne 5. maja 1939 pod številko 6094/2. Enako je storila tudi Stumpf Elizabeta, rojena Smolej v
Tržiču 19. novembra 1907. To je pa sporočilo sresko načelstvo v Kranju 12. maja 1939 pod številko 7138/1 župnijskemu uradu v Kranju, ki je obvestil župnijski urad v Tržiču.
4100 hostij je bilo spečenih iz pšenice, ki so jo spuščali v par razredih tržiški šolarji v posebno posodo ob svojih premagovanjih za kongres Kristusa Kralja, llostije so (bile spečene v Tržiču. posvečene pa na Stadionu za mladinsko sv. obha jilo 29. julija.
Podpirajte Vin cen cijevo in Elizabetno konferenco!
Oznanila za avgust
4.	Prvi petek v mesecu. Ob šestili je sv. maša pred Najsvetejšim. Na predvečer je od osmih do devetih skupna molitev svete ure, v župnijski cerkvi.
5.	Sv. Ožholt. Ob šestih je orglana sv. maša ]«) namenu Dolincev.
6.	X. nedelja po Binkoštih, prva v mesecu in porcijunkulska nedelja. Službe božje so v navadnem redu. Zjutraj pri šesti sv. maši so vabljeni možje in fantje k sv.obhajilu. Por-cijunkulske odpustke je mogoče prejemati v naši župnijski cerkvi od včeraj opoldne do danes opolnoči. Pri vsakem obisku je treba moliti po šest Očenašev in Zdravamarij ter Čast bodi. Molitve pri obiskih je treba opraviti po namenu sv. očeta. Seveda je treba prejeti tudi sv. obhajilo.
10. Sv. Lavrencij, Ob šestih je v župnijski cerkvi orglana farna sv. maša. Ob pol osmih je v cerkvi sv. Andreju sv. maša pri oltarju sv. Lavrencija, katerega naj jK)častijo zlasti kovači.
13. XI. nedelja po Binkoštih. Službe božje so v navadnem redu.
15.	Marijino vnebovzetje, zapovedan praznik.
Ob šestih in desetih je sv. maša pred Najsvetejšim in z dvema blagoslovoma. Ob desetih jo sv. maša z leviti. "Popoldne ob ]>ol treh «o slovesne pete litanije Mutere božje.
16.	God sv. Roka in sv. Joahima. Ob petih zjutraj je sv. maša v cerkvi sv. Jožefu pri oltarju sv. Roku.
20. XII. nedelja po Binkoštih. To nedeljo je sv. maša v župnijski cerkvi samo ob Šestih in ob osmih. Ob desetih je sv. .mušu v cerkvi sv. Jožefa pri oltarju sv. Joahima. Tudi popoldne l*> veČernicah je cerkev sv. Jožefa odprta, da morejo častilci obiskati oltar sv. Roka in sv. joahima.
24.. Sv. Jernej. Ob šestih je orglana farna sv. mu.ša.
27. XIII. nedelja po Binkoštih. Službe božje so v navadnem nedeljskem redu.
Shodi cerkvenih organizacij:
III. red: shod 6., vesoljna odveza 12., 15., 22. in 25.
Dekliška Marijina družba: shod 1*5., skupno sv. obhajilo 27.
Marijina družba /.a žene: shod 27., skupno sv. obhajilo 13.
Molitvena pomoč KA: vsak petek zvečer ob S.
Mesečna sv. spoved za šolarje: 26. popoldne ob treh in drugo jutro j>o osmi sv. maši skupno sv. obhajilo.
Oznanila za september
1. Prvi petek v mesecu in god sv. Egidi ja.
V župnijski cerkvi je ob šestih sv. maša pred Najsvetejšim. Na predvečer je skupna molitev svete ure od osme do devete ure zvečer. Zaradi pobožnosti prvega petku lx> v cerkvi sv. Ane pod Ljubeljem sv. maša na čast sv. Egi-diju za šentunsko sosesko že prejšnji dan ob osmih.
5. XIV. nedelja po Binkoštih, prva v mesecu in angelska nedelja. Pri šesti sv. maši je skupno mesečno sv.obhajilo za može in funte. O!) osmih je orglana sv. maša za čevljarske pomočnike, združena z običajnim darovanjem. Ob 10 je sv. maša samo v cerkvi sv. Jožefu pri oltarju Angela Varuha.
ft. Rojstni Jan Nj. Vel. kralja Petra II. Ob
osmih je sv. maša in nato predpisane molitve.
H. Rojstvo preblažene device Marije. Službe božje so kakor ob nedeljah, (lasi je to nc-/apovedan praznik.
10. XV. nedelja po Binkoštih. Službe božje so v navadnem nedeljskem redu.
12. Ime Marijino. Danes in v sedmini je mogoče prejeti po po hi i odpustek, ki ga je mogoče nakloniti tudi dušam v vicah. Pogoji: prejem sv. obhajila, udeležba pri sv. maši in molitev po namenu sv. očeta.
14.	Povišanje sv. Križa.
15.	Marija sedem žalosti.
I". XVI. nedelja po Binkoštih. Službe božje so v navadnem nedeljskem redu.
20.. 22., 25. kvatrni dnevi. V petek je strogi )>osl, v sredo in soboto je pa dovoljeno jesti meso, a si moramo pri jedi pritrgati.
21. Sv. Matevž, apostol in evangelist. Ob šestih orglana farna sv. maša.
24. XVII. nedelja po Binkoštih in kvatrnn nedelja. Službe božje so v navadnem redu. Po šesti s\. maši ostane Najsvetejše izpostavljeno jk>I ure za uro molitve za duhovnike, za katere se moli predpisana molitev tudi |>o vsi li pridigali in pri večernicah. Pred cerkvijo je pušča za reveže Vincencijove konference.
2<>. Sv. Mihael. Ol) šestih je orglana farna sv. maša.
Shodi cerkvenih organizacij:
III. red: shod 5., vesoljna odveza 8., 17.
Dekliška Marijina družba: shod 10., skupno sv. obhajilo 24.
Marijina družba za žene: shod 24., skupno sv. obhajilo 10.
Molitvena pomoč KA: vsak petek zvečer ob osmih.
Mesečna sv. spoved za šolarje: dečki 16., deklice 25. popoldne ob tretji uri. Šentanski šolarji 17. in dolinski 24. pred osmo sv. mašo.
Mladinska pobožnost: prvo nedeljo šolskega leta ob dveh popoldne z nagovorom za otroke in z ljudskim petjem otrok.
Župnijska kronika za junij
Junija v naši župniji rojenih: 9. Juniju v naši župniji poročeni:
1.	Piškur Janez, sobosliikarski pomočnik. Tržič, Ljubeljska cesta 54 in Frlan Leopold i na, prcdilniška delavka, Tržič, Ljubeljska cesta 54, poročena 4. juniju.
2.	Koselj Rudolf, predilniški graver, /ud rag a štev. 2. župnija Duplje in Aliačič Valentina, šivilja, Bistrica 33, poročena IS. juniju.
5. Avsec Svetovid, trgovec. Ljubljana, Bežigrad štev. 15 in Resnik Ann, trgovska -sotrudnicu, Tržič, Dolinska cesta 5, |>oročena v kapeli na Kofcah 25. junija.
Juniju v Tržiču umrli:
1.	Porenta Marija, žena predilniškega delavcu, rojena v Tržiču 51. ma ja 1H54, poročena drugič 20. maja 1901, umrla v Tržiču, Kovaška ulica 1 a, dne 15. junija.
2.	Tušek Ladislav, sin delavca, rojen~\ Dolini 3. juniju 1959, umrl v Dolini 124, dne 30. junija.
Junijska poročila od drugod:
1.	Stepnnčič Stanislav, sin šoferja Stanislava in Ane, Tržič, Glavni trg 7, se je rodil v ljubljanski bolnišnici II. maja 1959.
2.	Javornik Janez, siti uradnika Jožefu in Jožefe, se je rodil \ ljubljanski bolnišnici 25. maja 1939.
5. Pogorevc I., sin služkinje Rozi. se je rodil v ljubljanski bolnišnici II. junija 1959.
4.	Dovžau Matevž, posestnik, rojen 15. septembra 1904 v Dolini štev. 57, se je poročil na Jezerskem 7. maju 1959. Pred poročni oltar je peljal Dolinšek Štefanijo, ki se je rodila na Jezerskem 20. decembru 1914.
5.	Meglič Marjeta, rojena v Tržiču štev. 170 dne 22. februar ju 189H, se je poročila na Brezjah It. juniju 1959. Aličin Jane/ i/. I.eš ji je podul roko in seveda odslej tudi priimek.
/a predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču. — 7u urednika v Ljubljani: Dr. P. Gvido Hunt, O. F. M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.