Edizione per Testero t— Inozemska Izdaja Leto LXXI štev. 76 a V Ljubljani, v nedeljo, 4. aprila I943-XXI SpedUlon« In abDonamento postale Poštnina plačana * gotovini Prezzo • Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, ca tnozem« »tTO 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir. Ček. rad. Ljubljana 10.630 za naročnino In 10.349 ca Inserata. Podružnica! Novo mesto« Izključna pooblaSčenlcs la oglaSevanje Italijanskega ln lujega Izvora! Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. VENEC Izhaja vsak dan cjntraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. • Uredništvo In npravat Kopitarjeva t, Ljnbljana. s 1 Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva k, Lubiana. = I Telefon 4001 —4005. 5 Abbonamentl; Mesa 18 Lire Estero, mesa 31 50 Lire. Edi- fione domenica, an-no 34 Lira. Estero 65 Lir«. C. C. P.l Lubiana 10650 per gli »bbonamenti, 10 349 per I« in-aerzlonL Filiale! Novo metto« Concesslonarla esclnslva per la pnbbTIcltS 31 proventenza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo št. 1043 Osne sile so izboljšale svoje postojanke v Tunisu Delovanje osnega letastva — Sest nasprotnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Včeraj jc bilo manj napeto vojno delovanje v Tunisu, kjer smo z uspelimi krajevnimi napadi izboljšali naše postojanke na nekaterih odsekih in zajeli ujetnike. . • Osno letalstvo je bombardiralo zbirališče avtomobilov in topniške postojanke ter v boju uničilo dva »Spitfircja, dve drugi sovražni letali pa sta bili sestreljeni od protiletalskega topništva. Nemška letala so v zahodnem Sredozemlju napadla spremljavo in torpedirala dva trgovska parnika, od katerih je imel eden 9000 ton. Včeraj popoldne je skušala neka nasprotna letalska skupina napasti Na pol i, pa se ji ni posrečilo zaradi takojšnjega nastopa naših lovcev, ki so sestrelili dva štiriinotornika. Nekaj bomb, vrženih na kraje v Siciliji in v pokrajini Kal cm o je povzročilo nekaj ranjenih. Zadnja dva dni sc dvoje naših letal ni vrnilo iz vojnih nastopov. Italijanski pomorski uspehi v aprilu Rim, 3. aprila AS. Meseca marca so italijanske Oborožene Sile potopile 132.000 ton sovražnega ladjevja. 77.000 ton so potopila letala, 55.00') ton pa italijanske podmornice v Atlantskem morju. Lepa zmaga pri llmenskem jezeru Nemške čete so pri llmenskem jezeru uničile sovražno skupino in zajele velik plen — Tudi pri Ladoškem jezeru so se boji zmanjšali — Angleška podmornica potopljena Hitlerjev glavni stan, 3. aprila s. Ncinško vrhovno poveljstvo objavlja: Južno od I Imenskega jezera se je napadalni nastop kljub velikim terenskim težavam uspešno končal. V blatu do kolena in vodi do višine prs so si naše čete priborile napadalne cilje, potisnile sovražnikovo skupino v močvirje in jo uničile. Sovražnik je izgubil 1225 mrtvih in 370 ujetnikov, 2b oklepnih voz, 25 lopov. Ob metalcev ognja in 14 metalcev granat. Razcu tega jc bilo uničenih ali zaplenjenih 92 strojnic. Južno od Ladoškega jezera je nasprotnik ponovil svoje brezuspešne napade s šibkejšimi silami kakor v prejšnjih dnevih. Na ostalem vzhodnem bojišču je vladal mir. Tudi s tuniškega bojišča poročajo samo o neznatnem bojnem delovanju. Lastni napadalni nastopi so odstranili udoma mesta, ki so nastala v prejšnjih dnevih, pri čciner je imel sovražnik občutne izgube. Preteklo noč so nemška bojna letala napadla sovražni konvoj pred severnoafriško obalo in dosegla zadetke na dveh velikih trgovskih ladjah. VSredozemskem morju jc nemški pod-morniški lovec potopil angleško podmornico ter poškodoval razen tega še drugo podmornico in en hitri čoln, o katerih je treba računati, da sta izgubljena. Berlin, 3. aprila AS. Berlinski viri poročajo na- Plemenita oporoka fašisfovskega častnika Rim, 3. aprila. Ardilskl kapitan Dino Ciscato, odlikovan z dvema srebrnima, dvema bronastima kolajnama in tremi vojaškimi križci za hrabrost, je umrl pred nekaj dnevi in zapustil plemenito oporoko. Prvi del oporoke dobesedno pravi: »Pri jasni zavesti prosim Vsemogočnega za odpuščanje vseh grehov, ki sem jih morebiti storil v svojem zemskein življenju. Svoje misli posvečam svoji lepi domovini, glede katere sem prepričan, da jo bom videl še večjo, zmerom večjo in močno zaradi odlik ljudstva, modrosti vladarja in volje voditelja. Siromak sem in zato naj bo ludi sleherna slovesnost po moji smrti v skladu s to revnpstjo. Zato odločam: 1. O moji smrti je treba obvestili moje starše in znance šele osem dni po pokopu. Nihče ne sme poprej izvedeti za mojo smrt. 2. Pogrebne slovesnosti naj se opravijo v poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah. Obseg naj bo tak kakor pri siromakih, zato naj bo takšen tudi mrliški voz. Ne bi rad, da bi nastali kaki posebni pogrebni in drugi stroški. 3. Pogreb bodi na skupnem pokopališču in brez nepotrebnih izdatkov. 4. Nihče naj me ne spremlja na zadnji poti. 5. Želim, da mi oblečejo črno srajco. slednje podrobnosti o sovjetskih načrtih za poletno vojskovanje: Dočim Sovjeti zbirajo nove armade >zj vsak primer«, pa armada delavccv in delavk gradi gigantsko obrambno črto, ki jo tvori v glavnem Doneč. Gre za neke vrsle Sieglridovo« črto. sestoječo iz cele vrste utrdb, oboroženih v glavnem s protitankovskim in protiletalskim topništvom. Anglosaški dopisniki ne povedo, kako bo uiogoCe zgraditi tako črto v teku nekaj tednov. Tega tudi niso povedali lansko leto pred obnovitvijo poletne ofenzive. Tudi takrat se je govorilo o mogočni obrambni vrti med Doncem in Donom, ki da je Nemci nikdar ne bodo mogli doseči, kaj šele prebiti. Io je bilo res, ker lake črte sploh ni bilo in je zato ni bilo mogoče ne napasti, ne premagati. Tako v Moskvi, kakor onstran Rokava so poparjeno sprejeli poročilo, da se skupine ukrajinskih prostovoljcev udeležujejo borbe proti partizanom. Nekateri londonski listi pišejo očividno na prišepe-tavanje sovjetskega poslaništva, da sestavlja nove prostovoljske oddelke nekaj kozakov iz Kuhanja, ki so prejšnjo jesen prepevali |>o nemških gledališčih na kavkaškem bojišču. To pa jc lc običajen sovjetski propagandni trik, ki nikakor nc more zabrisati resničnih dejstev. Podtajnik za korporacije poroča Duceju Rim, 3. aprila AS. Dure jc sprejel podtajnika za korporacije Tullia Ciannettia, ki mu je poro-čal o nadzorstvenem potovanju v Milan in o zborovanjih, ki jih je tam imel v Črnimi srajcami, delavci in industrijci. Pod vodstvom ministrstva za korporacije in po navodilih, ki jih ie dal Duce, prizadeti fašislovski konfederaciji izdelujeta ukre-pe, ki bodo začeli veljali 21. aprila, na italijanski praznik dela. Medtem bodo. kakor je bilo sklenjeno, izpopolnili red glede prehrane na splošno, red glede cen pa še posebej, da bi s tem preprečili, da bi se povišanje prejemkov, ki se pripravlja, ne izkazalo po kratkem času za prazno in torej škodljivo splošnim koristim države, kakor je dozdaj pokazala dolga in splošna skušnja. Imenovanja v admiraliteti Rim, 3. aprila. AS. Z ukrepi, ki bodo v kratkem izdani, je bil admiral pomorskega oddelka Angelo Jachlno povišan za armadnega admirala in je prevzel mesto predsednika admiralskega odbora. Admiral pomorskega oddelka Edvard Somigli je bil imenovan za vrhovnega poveljnika pomorskih sil pri varstvu prometa. Admiral pomorskega oddelka Oarlo Bergainini je bil imenovan za vrhovnega poveljnika pomorskih bojnih sil. Kralj Boris pri Hitlerju Hitlerjev glavni slan. Hitler je v svojem glavnem stanu, dne 31. marca sprejel kralja Borisa bolgarskega. Prisrčnim razgovorom je prisostvoval ludi nemški zunanji minister v. Ribbeulrop. Pomen bojev za kubanjsko mostišče Velikanski vzpon nemške industrije Nemška industrija lahko nakuje dovolj orožja, potrebnega za zmago Berlin, 3. aprila. AS. Nemški tisk je objavil vrslo člankov znanega gospodaistvenika Hansa Ker-tcla o gigantskem delu nemške industrije, ki je skoraj vsa namenjena vojni izdelavi. Povečanje vojne izdelave je v Nemčiji prekosilo vsa optimistična pričakovanja. Takoj po izbruhu vojne je Nemčija izredno povečala dobavo surovin za svoio industrijo. K temu so znatno prispevale zasedene pokrajine. Nato pa je naslalo vprašanje delovnih sil. Rešeno je bito kmalu z mobilizacijo vseh delovnih rezerv v Nemčiji ter z mobilizacijo šestih do sedmih milijonov delavcev iz drugih evropskih držav, med katerimi so slo tisoči specialistov. število specialistov še vedno narašča. Načelo nemške industrije je: kar najhitreje izdelovati najboljše orožje. V ta namen so bile uporabljene vse najnovejše izkušnje tehničnega in organizacijskega značaja. Nadaljnje važno vprašanje je bila organizacija in razdelitev surovin med razna industrijska podjetja. To delo je mogel izvesti le narodno socialistični sistem. Kakor je znano, potrebuje vojna industrija predvsem premog. Premog topi železo, železo se spreminja v jeklo, jeklo v tojiovske cevi, v tankov-ske oklepe itd. Nemčija je imela vedno dovolj premoga. Hitlerjeva zunanja politika je pred izbruhom vojne zagotovila nemški industriji Posarje, Avstrijo, Češko in Moravsko, nato pa še vzhodno Slozijo, Belgijo, severno Francijo, tako da je 55 odstotkov svetovnega premoga v rokah osnih sil. Narodi trojne zveze kontrolirajo tudi 90 odstotkov svetovne produkcije kavčuka. Za premogom pridela na vrsto železo in jeklo. V začetku Nemčija ni imela mnogo teh surovin. Toda z zasedbo Evrope po Nemčiji in z japonskimi pridobitvami v Aziji ima os 4(3 od slo! kov svetovne železne rude. Samo Nemčija pridobiva danes dva- London priznava težave v Tunisu Stockholm, 3. aprila AS. Londonski listi danes zjutraj priznavajo, da 60 osne sile v južnem Tunisu redno izvedle svoj manever brez posebnih izgub, čeprav so bile napadene z dveh 6trani. »Evening Standard« piše, da so italijansko-nemške čete, ki se bojujejo na južnem odseku tuniškega bojišča, še nedotaknjene in lahko sodelujejo z osnimi silami v severnem Tunisu. Zavezniki stoje pred solidnim obrambnim blokom, ki se ga bo težko polastiti pred irihodom velike poletne vročine. To je zelo trda ..ost za zaveznike. List 6vari javnost pred lahkovernim tipanjem na že dobljeno partijo. Isti list tudi poroča, da je general Montgomery začel pre-urejevati svoje čete, ki 60 pri napadih na Marelho-vo vrto pretrpele resne izgube. Napadi na kitajska mesta Tokio, 3. aprila. AS. Iz Kantona se je izvedelo, da je skupina japonskih bombnikov^ včeraj popoldne napadla vojaška oporišča Kangša. He-njang, Lingling in Siangtam. Posebno hud je bil napad na Henyatig in Lingling, kjer so japonska letala premagala sovražne lovce. krat toliko železa kot leta 1938. Izdelovanje najfinejšega jekla se je podesetorilo. Samo oktobra leta 1942. je Nemčija izdelala petkrat toliko jekla kot januarja istega leta. Naravno je, da ni mogoče objaviti točnih številk. Pove pa se lahko, da ima Nemčija jekla dovolj za neštevilno orožje, potrebno na vseh bojiščih. Nemčija ima tudi popolno železniško omrežje. Sovražnik tega omrežja z letalskimi napadi ni mogel uničiti, marveč ga je le lokalno in začasno oviral. Nemčija izdeluje izredno veliko šlevilo lo-komoliv in vagonov. Tako lahko Nemčija s pomočjo Hitlerjeve totalne mobilizacije in svojih neizmernih virov s svojo vojno industrijo zadostno izpolnjuje svojo nalogo. Ni se treba bati, da bi vojskam pri obrambi Evrope proti vzhodnemu sovražniku in anglosaškim vsiljivcem manjkalo orožja iu streliva za boj do zmage. Berlin, 3. aprila. AS. Skoraj povsod na vzhodnem bojišču so boji zamrli zaradi poplav. Samo na severnem odseku, to je |>i i Ladoškem in llmenskem jezerli, kakor tudi v kubanjskem področju, se boji že nadaljujejo. Tukaj so Sovjeti izkoristili kolikor toliko ugodne terenske razmere ter bi si radi ustvarili nekatere pogoje, ki bi jim čez nekaj tednov služili za izvedbo njihovega očividnega strateškega cilja: zavzetje obširnega in močnega nemškega klina, olistoječega med polotokom Taman ter pristaniščem Novorosijsk. Taktičen pogoj za izvedbo lega načrta bi bila zasedba Kriniskaje, važnega železniškega križišča kakih :S0kni severno od Novorosijskn. Ce bi se .-lovjetom to posrečilo, bi bilo nemško mostišče na zahodnem Kavkazu presekano na dvoje. Zalo se nemške čele tukaj tako zagrizeno borijo ter odbijajo česlo mnogo večje in močnejše sovražne sile. Zanimivo je, kako piše o teh bojih »Krasnaja Zve-zdat: »Jasno je, da je nemško vrhovno poveljstvo sklenilo za vsako ceno držati mostišče Tainan- Junaški fašist v Napoliju Napoli, 3. aprila. AS. Pomenljiv primer za moško vedenje prebivalstva, ki so ga nasprotnikovi letalski napadi tako divjaško zadeli, je dal fašist Giovanni borentino, poštni uslužbenec, ki je oslepel zaradi nasprotnikovega napada. Sorentino je šel k zveznemu tajniku, di bi mu izrekel zahvalo, ker mu je podaril radijski aparat. Dejal jc, da je ponosen nad žrtvijo, ki jo je pretrpel za domovino, in je prosil, da bi ga poslali v vzgajališče, da bi mogel še naprej služiti državi pod Duccje-vim vodstvom. Črna srajca »M« odklanja narkozo Rim, 3. aprila. AS. Navajamo ponašanje legio-narja »Mc Viltoria Cavadinija iz 15. bataljona Črnih srajc, ki se je boril na ruskem bojišču. Ko so ga prepeljali s posebnim vlakom v bolnišnico, ker so mu zmrznili spodnji udi in so mu morali takoj amputirati V6C prste na obeh nogah, je odklonil Novorosijsk, ker bi ta sprednja postojanka utegnila služiti kot dragoceno odsko&išče za napad, in to bi se jirav gotovo zgodilo, če bi se maršalu von Mannsteinu posrečilo še enkrat zavzeti vrata v Kavkaz: Rostov.c Tukaj sovjetski lisi neha. Nadaljnje posledice pa izvaja »Timesov vojaški dolžnik, ki pravi: Po zadnjih poročilih je pričakovati velik napad na severozahodnem kubanjskem mostišču. Lrez dvoma ga hočejo Sovjeti zavzeti, preden bo prepozno, to je preden lahko postane stalna grožnja za ofenzivo jiroli boku sovjetskih sil, ki branijo spodnji Don < Iz tega se torej jasno vidi, da Moskva in London računata na morebitno^t zopetne ofenzive zavezniških in nemških armad. Da bi pomirili javnost, objavljajo nngloenški listi poročila o obrambnih pripravah vzdolž celega bojišča od Schliisselburga do Rostova. Stalin da namerava opustiti taktiko elastične obrambe in vodili pozicijski vojno, čeprav 1 >i moral sprejeli vsaj tako tvegano bitko, kakor leta 1911., ki bi bila kmalu usodna za njegove armade. vsako injekcijo ali narkozo, češ da naj te dragocene pripomočke prihranijo za druge, ki so huje ranjeni. Nič ni zaleglo prigovarjanje zdravnikov in bolničarjev, da bi opustil ta sklep. Ivo so ga vprašali, zakaj je tako odločen, je odgovoril: »Gospod kapitan, ali ne vidite, da sem Črna srajca »Moslopij, med katerimi je izredno lepa kapela, katero je obiskal Eksc. Grazioli še preden je nadaljeval obiske po štirih moških in štirih ženskih oddelkih. Eksc. Grazioli je povsod ogledal dnevne prostore, spalnice in bivališča ter se je pohvalno izrazil o obeh na novo zgrajenih in sodobno urejenih paviljonih. Zanimal se je tudi za kuhinjo, ki lahko pripravi 700 obrokov. Ob koncu sodobne slovenske knjige priredi v svojih prostorih Pred škofijo 5 Ljudska knjigarna v nedeljo dne 4. aprila Razstava bo odprta od 9 dopoldne do 5 popoldne. Ob 11. uri bo o najnovejših tokih književnosti govoril ured.dr.Tine Dobeljak. Nato bodo iz svojih del recitirali sledeči avtorji: Jote Dular (pesmi). Janez Jalen (odlomek iz II. dela Bobrov). Jnie Krivec (iz knjige Dom med goricami). Stanko Kociper (iz romana Goričanec). Severin Šali (pesmi). Ker bo to res lep in kulturno pomemben dogodek, prisrčno vabimo vse ljubitelje lepe knijge. Ljudska hnjigarna v Ljubljani Pred ShoSijo 5 jela ravnatelj Higijenskega zavoda dr. Pire in voditeljica otroške poliklinike gospa dr. Tavčarjeva. S posebno ljubeznijo si jo Eksc. Grazioli ogledal na videz majhni zavod, v katerem je posebna ambulanta, v katero prinašajo matere svoje bolne otroke. Prav tedaj jo bilo v čakalnici polno mater z otroki in Ekscelenra Grazioli so je ljubeznivo razgovarjal z njimi. Ogledal si je dalje prostore posvetovalnice za matere, predavalnico za sestre-negovalke in nalo v prvem nadstropju oddelek za dojenčke. Posebno se je zanimal za to, če dobiva zavod dovolj mleka in drugih za dojenčke neobhodno potrebnih živi. Izrazil je priznanje voditeljici zavoda in tudi v bodočo obljubil vso svojo naklonjenost. Zadnja socialna ustanova, ki jo je Eksc. Grazioli obiskal v soboto po|>oldne je razmeroma malo poznani Pokrajinski dečji dom v Streliški ulici. Pred zavodom sta pričakovala obisk načelnik pokrajinskega oddelka za socialno politiko in narodno zdravje g. A. Kosi in upravitelj dečjega doma g. Bcguš ter želela gostu dobrodošlico. V dnevni sobi zavoda so na majcenih stolih sedeč pričakovali gojenci in gojenke — vsega skupaj 23 — visoki obisk. Oblečeni v lične enotne obleke so napravljali najlepši vlis in tudi lepo pozdravili. Upravitelj je v nagovoru pojasnil Eksc. Grazioliju delovanje zavoda, nato pa je štiriletna go-jenka izročila Eksc. Grazioliju lep šopek nageljev. Zadržal se je v družbi malčkov, ki so mu zapeli lepe pesmi. Podrobno se je zanimal Eksc. Grazioli za razmere zavoda, ki ga vzdržuje pokrajina iz 6vojih sredstev, največ za sirote. Nato je vsakemu gojencu izročil zavitek slaščic, kar je bilo prav gotovo za mali drobiž izredno presenečenje. Eksc. Grazioli je po ogledu zavodske kuhinje in uradnih prostorov prisostvoval še razdelitvi kosila in malčkom po molitvi voščil dober tek. Eksc, Grazioli jo izrekel priznanje vodstvu zavoda in njegovemu osebju ter obljubil pred slovesom tudi še nadalje vso pomoč tako pomembnemu socialnemu zavodu. Obenem je daroval še 5000 lir za Dcčji dom. Okrog poldneva je obiskal Eksc. Grazioli tudi retrospektivno razstavo, ki jo je priredil Š. Šantel prav za svojo 00 letnico v Jakopičevem paviljonu. Na vratih paviljona sta pričakovala visoki obisk predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer in prof S. Šantel. Predsednik Narodne galerije je izrekel prisrčno dobrodošlico in predstavil Eksc. Grazioliju pestro razstavo Šantlovih del, ki sta jih tolmačila umetnik sam in predsednik Narodne galerije. Po preglelu 'e izrekel Ekic Grazicii prof. Sanf.u svoje četvlke in povedal, da bo o.l kupil deloma za pokrajino, deloma zase nekatere umetnine, tako ziasti serijo posrečenih narodnih noš. Z obiskom v Jakopičevem paviljonu je. Eksc. Grazioli končal preglede in se vrnil v vladno palačo. izmena komisarjevega odposlanca za nadzorstvo organizacij bivših jugoslovanskih vojnih invalidov Namesto podpolkovnika Josipa Brama se imenuje za odposlanca Visokega komisarja za nadzorstvo organizacij bivših jugoslovanskih vojnih invalidov podpolkovnik Alojz Seracchioli. Dopolnitev naredbe o maksimalnih cenah za stavbni in mizarski les člen 1. Členu 2. naredbe z dne 26. junija 1942-XX št. 133 o maksimalnih cenah za stavbeni in mizarski le6 se dodaje tale odstavek: Za nadrobno prodajo smrekovega in jelovega žaganega lesa dobre kakovosti za posebno uporabo po spodaj navedenih vrstah znotraj pokrajine se določajo tile pribitki oziroma odbitki: Dolžina 4 m, širina 8 cm navzgor, debelina 10 do 60 mm: 1. tržna vrsta I, pribitek 25% na temeljno ceno, 2. tržna vrsta II, pribitek 10% na temeljno ceno, 3. tržna vrsta II, odbitek 8?« od temeljne cene, 4. oporečno blago, odbitek 15%. Člen 2. Tako pri prodaji na debelo kakor tudi pri prodaji na drobno se odmerja, če bi bilo treba po predpisih členov 1. in 2. naredbe z dne 26. junija 1942-XX št. 133 in po prednjem členu uporabljati več pribitkov ali odbitkov, znesek vsakega pribitka ali odbitka po temeljni ceni kakovosti »inonte«. Zaplemba imovine upornika Konjarja Antona Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornika Konjarja Antona pok. Albina in pok. Sporerz Ivane, roj. dne 9. decembra 1901 v Motniku, biv. v Ljubljani, cesta V. Emanuela št 17, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dno 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Konjarja Antona, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/II, stvari, ki jih imajo, in dolgove, katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari ali dol-govani znesek ludi le deloma plačati. Božena Nemcova: PRAVLJICE — II. del. v »Slovencevi knjižnici« DALE CARNEGIE 27 Bodoei razvoj Kočevja Kočevska pokrajina, ki je bila naseljena po večini z Nemci, po njihovi vrnitvi v Reich še ni bila gospodarsko popolnoma urejena; brez dvoma pa se bo to poljedelsko-industrijsko središče še zelo razvilo. Kakor je znano, je vsa posestva Nemcev kupila družba »Emona«, ki ima v načrtu ureditev in uveljavljenje teh posestev, da jih potem odda predvsem prebivalcem te province. Ta načrt se ni mogel tako hitro udejstviti, kakor bi bilo mogoče zaradi močne organizacije družbe »Emona«; vendar pa se je nekaj že storilo v mestu samem, kakor tudi v okolici, kjer so poseben sistem najemništva in ugodni pogoji omogočili zopetno obdelavo zemljišč. Zdaj je družba »Emona« začela prodajati hiše in zemljišča v Kcjevju in bližnjih krajih. Prebivalci, ki so si prihranili kako vsoto, morejo s sred- stvi, s katerimi razpolagajo, kupiti ta posestva: mestne hiše, stare in nove, majhne in velike, za stanovanje in trgovino, kmečke hišice z zemljišči različnih velikosti, kakor tudi posamezne parcele. Skratka lahko trdimo, da more kupiti od družbe »Emona« kako posestvo vsakdo, ki ima kakršno koli, čeprav majhno vsoto na razpolago. Treba je še omeniti, da so na podlagi odloka Visokega Komisarijata pogodbe z družbo »Emono« proste vseh taks za prepis in vknjižbo. Kupci torej ne bodo imeli poleg kupne cene nikakih drugih stroškov. Tudi Ljubljančani se lahko zanimajo za ta nakup. Da take nakupe olajša, je družba »Emona« pripravljena prevzeti upravo posestev, ki bi jih kupili, tako da bi jim ne bilo treba hoditi pogostokrat na mesto. Današnji športni spored Šest nogometnih tekem in še namizni tenis povrhu! Ljubljanski športniki so se spet z vnemo lotili priljubljene igre z usnjato igračo. Teden dni nas še loči od oficielnega začetka domačega prvenstva in vse kar leze ino gre, skuša izrabiti priložnost, da si nabere še kaj znanja in izkušenj, kar vse bo tako neobhodno potrebno, ko bo šlo za res. Dvema bo šlo. že danes za biti ali ne biti: Mladiki in Dopolavoru Tob. tovarne, ki se bosta potegovala za vstop v I. razred. Kdor bo zmagal, bo za hip na zeleni veji, potem pa ga čakajo vesele in bridke ure v borbah z Ljubljano, z Marsom in Hermesom. Nič manj zanimiva ne bo danes tekma, ki jo bodo gledali v Šiški. Mars se bo skušal oddolžiti Hermesu za nedavni poraz, v ostalem pa bo današnja tekma poslednja generalna vaja za obe moštvi. V vsem bodo odigrali danes že šest tekem, in sicer po naslednjem urniku: Igrišče Hermesa: ob 10 Zabjak : Dopolavoro Tob. tov. II; ob 11 Zabjak jun. : Hermes jun.; ob 14 Hermes II ; Mars II; ob 15.30 Hermes I : Mars I. Igrišče Ljubljane: ob 14 (predtekma) Vič ; Ko- rotan; ob 15.30 kvalifikacijska tekma za vstop v I. razred Mladike ; Dopolavoro Tob. tovarne. Zaključni turnir namiznega tenisa pri Mikliču. Včeraj popoldne so začeli, danes zjutraj ob 8 pa bodo nadaljevali v športni dvorani pri Mikliču z zaključnim turnirjem v namiznem tenisu. Poleg običajnih skupin je vpeljalo vodstvo Hermesa na tem turnirju tudi skupino slabših tekmovalcev-za-četnikov, katerim bodo tokrat vrata odprta do častnih naslovov in spominskih nagrad, V vsem bodo tekmovali v osmih razredih in nas prav posebno zanima, kateri igralci se bodo tokrat pretolkli do finalnih iger in do končnig zmag. Turnir, s katerim bodo zaključili letošnjo sezono namiznega tenisa, bo trajal ves dan. 27. kolo drž. nogometnega prvenstva. Današnji spored obsega naslednja srečanja; Trieste: Triesti-na—Liguria, Torin: Torino—Atalanta, Benetke; Ve-nezia—Lazio. Milan: Milano—Bologna, Vicenza: Vicenza—Bari, Firenca: Fiorentina—Ambrosiana, Rim: Roma—Livorno, Genova: Genova—Juventus, r i i a n k a it 81 1 2 J 4 5 6 ? d 9 10 1) 12 13 14 15 10 1/ 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 30 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 Hotio si pridobiš prijateljev Franklin je upošteval ta prijateljski naevet, spoznal, da je bil pravilen ter se takoj vrgel na delo za poboljšanje. »Sklenil sem,« tako piše, »opustiti vsako misel na ugovarjanje, nasprotovanje mnenju drugih ter na uveljavljanje lastnega mnenja. Sklenil sem celo, da se bom izogibal vsake besede, ki bi pomenila kaj določnega, trdnega, kakor »prav golovo«, »brez dvoma«, itd. Na mesto tega pa sem uporabljal besede »mislim«, »morda«, »verjetno«. itd. Če je kdo trdil kaj takega, kar se mi je zdelo popolnoma zmotno, mu nisem surovo vrgel njegove zmote v obraz. Začel 6em mu rahlo pripovedovali, da so njegovi pogledi v tej ali oni smeri popolnoma pravilni, v teh okoliščinah pa bi morda bila kakšna razlika... ali kaj podoli nega. Hitro sem spoznal, kakšne prednosti mi je prinesla moja nova taktika. Razgovor je bil pri; jetnejši. moje ideje, ki so bile podane v skromni obliki, so bile sprejete z večjo lahkoto, Ce sem bil v zmoti, se nisem čutil prizadetega, zato 6em se pa tem lažje uveljavil, kadar sem imel prav. Ta metoda me je v začetku stala veliko truda. Pozneje pa sem se ji zelo privadil in mislim, da v zadnjih petdesetih letih nisem izustil nobene žaljivke ali grobega izraza. Mislim, da je treba temu pripisali vpliv, ki sem ga imel nad svojimi sodržavljani in lahkoto, s kalero so sprejemali mojo predloge, ko je šlo za nove ustanove ali za izboljšanje že obstoječih. Sam priznam, da nisem bil nikoli dober govornik; težko najdem primernih izrazov za misli, v govoru se moram često ustaviti; in vendar sem vedno in povsod uspel!« Kakšne koristi pa prinaša Franklinova metoda na polju poslovnega življenja? Nekdo je sprejel od zelo uglednega odjemalca naročilo za izdelavo kovčega. Kovčeg naj bi bil izdelan v namene trgovskega potnika. Izdelovalec je predložil model in delo je bilo sprejeto. Kov-če.g je bil že v izdelavi. Nesreča pa je hotela, da je naročnik govoril o njem z nekaterimi prijatelji, ki so mu takoj začeli dokazovati, da ga je »polomil«, da je bil kovčeg preširok, preozek ln bogve kaj Se vse drugega. Skratka, pripravili so ga do tega. da je pisal svojemu dobavitelju in mu rekel, da odklanja kovčeg, čeprav je že narejen. Dobavitelj je natančno proučil stvar ter dognal, da naročnik nima prav, Takoj pa je tudi spoznal, da bi bilo zelo napak, ?o bi to kar odkrito povedal svojemu odjemalcu. Sklenil je, da ga bo obiskal. Naročnik ga sprejme s ploho besed, mu očita, da je zlorabil njegovo zaupanje, pravi, da noče nič več slišati o kovčegu ter končno zavpil: »Kaj mislite sploh zdaj storiti?« Dobavitelj mu odgovori: »Vi sle mi dali naročilo in je popolnoma pravilno, da storim vse in vas zadovoljim. Če ste res prepričani, da imate prav, bom storil, kakor da bi naročila sploh ne bilo. Vrnil Vam bom ves denar, ki ste mi ga dali. Pripominjam pa, da če bomo morali izdelati kovčeg na Vaš način, boste morali Vi nosili odgovornost. Če pa pustite, da gre delo nnprej, kakor se je začelo in mislim, da bo šlo dobro, pa jamčimo mi za uspeh.« Naročnik se je medtem pomiril in reče :»Naredite kakor hočete, toda gorje vam, če ne bo šlo dobro.« Kovčeg je bil sijajno izdelan in izdelovalec je dobil takoj še na-daljna naročila. Izdelovalec je dokazal, da je imel ves čas popolno obvladanje samega sebe in da je točno podal način občevanja z ljudmi. Če bi hotel najprej dokazati svojemu naročniku, da je v zmoli, bi verjetno vzbudil zelo mučno prerekanje, ki bi se lahko končalo celo na sodišču. Vidite torej, kako nikoli ne smete drugim očitati zmote. Navajam še drug zgled. Uradnik neke velike lesne družbo je dokazal nekim nadzornikom v lesni trgovini, da nimajo prav v nekih vprašanjih gledo odprodaje lesa. In kakšen je bil uspeh tega dokazovanja? Njegova družba je še dalje izgubljala denar in nadzorniki niso v ničemer spremenili svojih 3klepov. Uradnik je sklenil spremeniti taktiko in ne več načenjati brez koristi debat. Takole pripoveduje: »Nekega dno pozvoni telefon v moji pisarni in ozlovoljen glas mi je naznanil, da je pošiljka lesa, ki smo ga pravkar poslali, silno slaba, in da jo zato niso niti raz-tovorili. Naj torej takoj pošljemo koga, da jo bo odpeljal, kajti o našem lesu nočejo nič več slišati. Takoj sem šel sam na mesto in med potjo sem premišljeval, kako najti najboljši način, da bi se zadeva uredila. Našel sem tam odjemalca ter lesnega nadzornika v najslabšem razpoloženju, pripravljena, da do kraja vzdržita svoje mnenje. Prosil sem ju, da naj nadaljujeta raztovorjenje ter polagata na stran les, ki so jima zdi dober. Šlo je za smrekov les in takoj sem spoznal, da se nadzornik ni mnogo razumel na mehki les, kjer sem jaz strokovnjak. Razumel se je pa na trdega. Vendar nisem ničesar rekel, temveč stavil samo nekaj vprašanj glede kosov lesa, ki jih je nadzornik smatral za manj vredne. Pripomnil sem, da bi si rad prišel na jasno v vsaki stvari in tako drugič poslal boljši les. Ko sta nadzornik in odjemalec videla mojo ravnodušnost in spravljivost, sta se tudi sama pomirila. Nekaj majhnih, primernih opazk je vzbudilo nadzornikov dvom, da se morda vendarle ne moti popolnoma. Polagoma se jo njegovo stališče spremenilo. Končno je priznal, da nima veliko skušenj v vprašanju mehkega losa ter je tozadevno prosil za nekaj pojasnil. Odgovoril sem umirjeno ter še dalje vztrajal v izjavi, da če nočejo te pošiljke, jo lahko odpeljem. Film »Ura kemije« ne bo predvajan v kinu »Sloga«, temveč v kinu »Matica«-. Vodoravno: 1. najvišje bitje, 4. grmada, ogenj, 8. kaznivo dejanje, 12. oseba iz Jurčičevega Desetega brata, 16. nasprotje joka, 20. tovarniška znamka avtomobilov, 21. del vojskovanja, 22. svetopisemska oseba, 23. mesto v Rusiji, 24. irska prevratna organizacija, 25. sred; njeveško viteško orožje, 26. državica v srednji Ajtiji, 27. obljuba, 28. ciklon, vihar, 29. izraz iz kemije, 30. slovenski pesnik izza ilirizma, 31. igralec Narodnega gledališča v Ljubljani, 32. del telesa, 33. prebivalec Grčiie, 34. oblika vode, 36. drevesni sadež, 38. zabava, 40. poljski pridelek, 42. gorivo, 44. grška 6veta gora, 46. starorimski dostojanstvenik, 4S. župnik, ki je dal slikati šmarnogorsko cerkev, 30. starc^.v':a boginja, 52. drevesna skorja, 54. orodje, delavec, 55. svetopisemska oseba, 56. del telesa, 57. izpovedno leposlovje, 58. čebelji samec, 59. državica v Zadnji Indiji, 60. glinasta posoda, 61. padavina, 62. mikavnost, lepota. Navpično: 1. rudnik v Srbiji, 2. poldrag kamen, 3. pripadnik izumrlega naroda, 4. za-gozda, 5. naslov Čapkovc drame, 6. arabski naslov. 7. svetopisemska oseba, 8. zapoved, povelje, 9. poljska cvetlica, 10. starogrški denar 11. podobnica, 12. shramba, 13. obdelan« zemlja, 14. vrsta ročnega defla, 15. italijanska pisateljica, 16. udeleženec svatovščina, 17. kret- nja, 18. državna blagajna, 19. češki leposlovec, 29. sloj, 30. posoda iz blaga, 31. naprava v železarski industriji, 32. naslov Shakespearove drame, 33. ptičji mladič, 35. sestavina zraka, 36. poljski plevel, 37. angleški politik, 38. konj iz povesti Koža sveta, 39. žensko ime, 40. igrača, 41. del Slovekas 42. mešanica, 43. slovaški politik, 45. del obraza. 47. žensko ime, 49. del cerkve, 51. divjo žival, 53. mestno zabavišče. Rešitev križanke št 80 Vodoravno: 1. komar, 6. Aden, 10. hrib, 14. glavar, 20. Odar, 21. Enos. 22. Aron. 23. uran, 24. Ero, 25. pek, 20. spol, 27. tlak. 28. adut. 29. tros, 30. era. 32. nada, M. kist, 36. kača, 88. kosa, 39. logar. 41, Azov, 42. trak, 43. ananas, 45. krava, 47. list 49. Bari, 51. Kaniža, 53. reva, 54. veja, 55. Rova, 56. Gapa, 57. kip, 58. tla, 59. Leda, (JO. Riga, 61. toča, 62. Tara. Navpično: 1. kopel. 2. oder, 3. mak, 4. Ars, 5. repar, 6. anoda, 7. Dol. 8. Eet, 9. naliv, 10. hrast, 11 rok. 12. Ina, 13. Budak, 14. gruča, 15. lat, 10. Ant, 17. Veronika, 18. Arosa. 19. rosa, 31. agava, 82. naval, 88. Azija, 84. Košar, 86. Irava, 36. karat, 37. Anapa, 38. kanat. 40. orel, 44. sapa, 45. krst. 46. a ve, 47. led, 48. tri, 49. Bog, 50. igo, 51. Kač, 52. žir. Preureditvena dela v opernem gledališču Ljubljana, 3. aprila. Ko so pred 51 leti gradili naše operno gledališče, ki je tedaj veljalo 700.000 goldinarjev, prav gotovo niso mislili na to, da bo gledališče v nekaj letih postalo premajhno. Zato so že prej marsikaj v njem popravljali in povečavali, a do resnejših in temeljitejših popravil in povečav bo prišlo šale v zadnjem času. — Po načrtih inž. arh. J. Černivca in inž. arh. 0. Gasparija so s predelavo pričeli že v jeseni 1941. Prezidali so podstrešje srednjega nižjega dela poslopja ob Pucci-nijevi ulici in Cesti 3. maja. Streho so na obeh straneh dvignili za 90 cm, spodnje nosilne dele ostrešja so odstranili in jih nadomestili z betonsko konstrukcijo; tako 60 preuredili podstrešje na obeh straneh in pridobili dva precej velika prostora s približno 75 m4 površine. Tukaj bosta skladišči garderobe, ki jo rabijo za tekoči program. Za odriščem, na zahodni strani pa so dogradili v surovem stanju precej velik prizidek, ki je dolg skoraj 19 metrov. Prizidek jo dvonadstropen. V pritličju bo shramba kulis za tekoči program; v kleti bo skladišče premoga in delavnica, v prvem nadstropju bosta dva prostora, od katerih bo eden namenjen kadilnici za nastopajoče, ki na odru ne smejo kaditi, drugi pa garderobi ženskega baleta. V drugem nadstropju ho baletna dvorana in prostor za ženski pomožni zbor. Med slednjima dvema prostoroma bodo zložljiva vrata, tako da bo mogoče dvorano povečati. Predvidene so še povečave na južni in severni strani poslopja. Tukaj bodo dvorane za skušnje. Tudi neokusno poslopje, v katerem je sedaj gledališki mojster, bo po načrtih odstranjeno in nadomeščeno z novim, ki ho prizidano glavnemu poslopju. Stanovanjsko poslopje bo nadstropno in bo imelo tri sobe. NAROČAJTE »SLOVENCA«! Nad 50 ha mestne zemlje bo obdelane Ljubljana, 3. aprila. Mali obdelovalci zemlje, ki jim nekateri pravijo tudi vrtninarji ali njivarji, v mestu in na njega periferiji, kakor tudi v bližnji okolici so letos izredno agilni, delavni in posvečajo zemlji še mnogo večjo pozornost, kakor so to storili lani. Letošnje pomladansko vreme s svojo primerno temperaturo in sončnostjo jim je zelo naklonjeno. Zemlja je bila primerno osušena in zato zelo pripravna za kopanje in oranje. Vsi so hiteli urejati svoje njivice. Mnogi so najeli njive od zasebnih lastnikov, ki so jim bili v veliki večini zelo naklonjeni in jim šli povsod na roke. Med njimi pa so bili tudi taki, ki so skušali letos zvišati najemnino za njive. Mnogo bo letos zasejanega krompirja. Po raznih njivah in njivicah je krompirja že zelo mnogo vsajenega, tako v predelih okoli Zgornjo Šiške. Sedem partizanskih žrtev pod Toškhn čelom V Ljubljani, 3. aprila. Včeraj se je vaška straža iz Kleč podala na pohod proti Toškemu čelu. Eden izmed njenih članov je lansko leto konec julija in v začetku avgusta videl, da so partizani zakopali nekaj žrtev pod Toškim čelom, sredi jelšove hoste in v močvirju. Videl je tudi, ko je hodil po drva, da je na tistem mestu molela iz zemje roka. Zalo je svoje soborce opozoril na te grobove. Res so včeraj fantje te grobove našli in jih tudi odkopali. V pol metra globoki jami, iz katere je molela roka, so ležali: na dnn 17 letna hčerka Mihaela Kunstlja iz Savelj, na njej njegova žena, na vrhu pa on sam. Zanimivo je, da so partizani ves čas varali ljudi z besedami, da so šli ti prostovoljno v hribe, da je celo Kunstelj bil pred nekaj dnevi v Dravljah, kamor je prišel po cigarete in podobno. Poleg teh treh so našli še truplo Juvana Nika, 24 letnega fanta 7. Gline, truplo hčerke gostilničarja Bajde iz Podutika ter se dveh drugih domačinov. Kunstljeve so partizani odpeljali v noči od 4. na 5. avgust, Juvana in Baidovo hčer pa že prej. Hkrati so pri Kunstljevih tudi vee izropali. Vse so tudi pred smrtjo trpinčili; tako ima Juvan razbito lobanjo in polomljena rebra, mnogim pa se poznajo plave lise po obrazu. Velika partizanska nepoštenost se vidi tudi iz dejstva, da so na Ježici ponaredili sodnijske spise in postavili za dediča na zapuščenem Kun6tljevem domu njegovega nezakonskega otroka. Pogreb Kunstljeve družine bo jutri, v nedeljo, ob dveh popoldne na Ježici, pogreb ostalih žrtev pa prav tako jutri ob štirih popoldne v Dravljah. Partizanski zločini v viniški okolici V nedeljo, 28. marca in v ponedeljek so partizani v okolici Vinice izvršili nove zločine. Uspešni nastopi proti partizanom v Suhi krajini so prignali v Belo krajino veliko število teh uničevalcev naroda. Prav tako jih je mnogo prišlo iz sosedne Hrvaške, kjer so jim tudi tla postala vroča. Tako se je več stoglava množica pritepla v viniško okolico. Vasi: Hrast, Perudina, Nova lipa, Drežnik, Stara lipa, Suhor so bile izpostavljene ropu te nenasitne drhali. Najbolj so oropali Novo lipo in Hrast. Pridno so jim pomagali domači partizani, ki so jih tudi verjetno pripeljali, da se znesejo nad ljudmi, ki niso naklonjeni njihovemu gibanju. Kradli so vsevprek. Obleka, živila, živina, vse jim je prišlo prav. V neki hiši so pobrali celo plenice iz zibelke I Pri nekaterih posestnikih, ki jih imajo partizani-domačini najbolj na piki, so tako temeljito opravili svoje delo, da so jim ostale gole stene in nimajo nič drugega več kakor to, kar so imeli na sebi. Pa niso bili zadovoljni samo z ropanjem. V Novi lipi so ubili posestnika Meteža Ivana. Iz Hrasta pa so s seboj odpeljali posestnika in cerkvenega ključarja Ga-šperiča Jureta, ko so mu prej vse pokradli. Sam je moral na svojem vozu voziti, kar so pri njem naropali. Vse prebivalstvo je ogorčeno nad toli-likim nasiljem te drhali, ki pobija naše najboljše ljudi in uničuje slovenske vasi. I Po praktičnih izkušnjah in po načrtu je letos mestna občina ljubljanska razdelila med interesi rane male obdelovalce mnogo zemlje. Vsako parcelo, ki je bila poprej mogoče bolj neuvaževa-na in zanemarjena, oddaja mesto v najem. Malim obdelovalcem, ki jih je do 000 po številu, je mestna občina v prvi vrsti na periferiji oddala do 50 ha zemljišč, da si tam ljudje urede svoje njive in grede. Zlasti mnogo mestnih parcel je bilo malim obdelovalcem oddanih v Trnovem, kjer so razni mestni travniki, dalje za Bežigradom in na Viču, kakor tudi drugod. Tudi parcele ob Plečnikovi cesti so bile vse oddane. Prav 7. zadovoljstvom lahko človek opazuje, kako so naši mali ljudje trudijo in kako z notranjim veseljem delajo na njivah in skrbe, da bo vse umno obdelano. Največ bo zasajenega krompirja, fižola, dalje mnogo paradižnikov, zelja in raznega sočivja. Mestna občina sama bo tudi obdelala, kakor je to storila že lani, razne nasade, ki bodo spremenjeni v njivo, tako v Tivoliju, kakor tudi v Zvezdi. Mestna vrtnarija je že lani v Zvezdi vsa-dila krompir, ki je dobro obrodil. Jeseni je nato prazne njive zasejala s travnatim semenom. Sedaj je Zvezda lepo ozelenela, toda kmalu bo to travnato zelenje izginilo. Zvezda bo spet preorana in mestna vrtnarija bo spet tam nasadila krompir. Tako je prilično življenje in nehanje malih obdelovalcev. Tudi lelos bodo vojni vrtovi obdelani z največjo skrbjo in pazljivostjo. Umetnostna športna razstava Vabilo športnikom V tej lepi ljubljanski pomladi je samo cvetje in povsod se začenja gibati novo življenje. Tako tudi šport vstaja s svojimi nogometaši in atleti k novemu udejstvovanju. Čas je za delo in mi obračamo naše vabilo slovenskim umetnikom, ki naj bi ga z navdušenjem vabilo k sodelovanju umetniške razstave, posvečene šporlu, ki se bo odprla 20. junija v Jakopičevem paviljonu. Kakor cvete šport, mora cveteti z njim vzporedno tudi umetnost, katero naj poživlja športno gibanje in življenje. Umetnost in šport sta popolna skupnost, ker vse jo življenje, inteligenca iu človečnost. Veseli bomo, če bodo ljubljanski umetniki sprejeli ta naš poziv, mladi in stari, slavni in še manj znani, ki naj bi nam po svoji umetnosti, po slikah in risbah ter kipih pokazali živo dinamično in plastično športno življenje. Za vsakega umetnika je vrednost, če so obrača k novemu življenju in novim navadam ter tako lahko podre vsako oviro z živahnim in mladim duhom. Umetniki, ki so 6e že lani odzvali vabilu na to razstavo, ki pa se ni mogla vršiti po višjem povelju, bodo morali potrdili svojo udeležbo, po pravilih, do 30. aprila. Do 30. aprila* pa se sprejemajo tudi vpisi za nova dela. to vpisovanje se vrši pri prapravljalnein odboru, Beethovnova ulica 2 (Zveza umetnikov in profesionistov), na posebnih vpisnih polah, ki se dobijo istotam. Ob tej priliki pripominjamo, da lahko umetniki sodelujejo z neomejenim številom svojih del in da bo razdeljenih za 11000 lir nagrad. V dveh mesecih se lahko naučile sami doma tujih jezikov, če se boste poslužili metode slovitih profesorjev. Jezikovni tečaji teh profesorjev so posneti na gramofonskih ploščah „Lln0UQ-ptIOne" in sicer za italijanščino, nemščino, angleščino, francoščino, španščino itd. Ogled je neobvezen, dobite jih le, dokler zaloga traja pri it/etetl Prešernova 44 Slovo od Feliksa Pogačnika 2e prod dnevi smo položili v božjo njivo pri Dev. Mar. v Polju mučeniški trupli Feliksa Pogačnika in Draga Holozana. Mnogo smo jih že spremili tja na kraj miru, mnogo zaslužnih mož smo že pokopali z vsemi častmi, a tolika množica pogrebcev se že dolgo ni zbrala ob nobenem grobu. Pogreb Feliksa Pogačnika je bil prejšnji torek. Velika množica ljudi od blizu in daleč se je zbrala, da ga spremi na njegovi zadnji poli. Njegovi stanovski tovariši so ga prenesli iz pokopališke kapelice v cerkev, kjer je g. župnik Kette ob asistenci kaplanov blagoslovil zemske ostanke in zmolil pogrebne molitve. Nato se je iz cerkve proti pokopališču razvil dolg sprevod s številnimi venci. Sedaj so pokojnika nosili legijonarji. Za krsto so stopali užaloščeni sorodniki, oddelek Kraljevske vojske v bojni opremi, okrajni civilni komisar Maffci, ki je nalašč zaradi tega prispel iz. Ljubljane, poveljnik krajevne vojaške posadke, tajnik okrožja P. N. F. in izredni komisar občine Polje, nosilci vencev, med njimi venec občinske uprave, komandant Vaške straže iz okolice in za njimi dolga vrsta ljudi, ki so so prišli rajnemu Feliksu še zadnjikrat zahvalit za vse, kar jim je dobrega storil. Kljub veliki množici pa smo vseeno pogrešali znalno število onih, ki so mu prej sledili vedno in povsod: »Feliks, glej, brez službe sem!« »Feliks, vidiš kakšna huda revščira je pri nas? Pomagaj!« In Feliks jih je spravljal v služ- V ponedeljek, dne 6. aprila prične izhajati naš novi podlistek »čaša egiptskega podkralja« Hladilnik najmodernejše izdelave Lir 3450'- je S.A.F.F.A HLADILNIK Izdelan je po najnovejšem principu moderne iznajdbe tako. da je v notranjosti omogočeno stalno kroženje mrzlega zraka. Ogled in informacije so neobvezne. veresi. Prešernova ulica 44 Dev. Mar. v Polju, 2. aprila. | be, jim preskrboval podpore, vedno je delil samo dobrote, a ni maral plačila... Danes teh ljudi ni, da bi vsaj en očenaš 7. moli I i na njegovem grobu. — Množira se je zgrnila okrog jame. Krsta se je tiho pogreznila v odprli grob. Stanovski tovariš, ki mu je prinesel zadnji pozdrav iz Ljubljane, je v lepih besedah podal njegovo javno delovanje. Legijonar Kranner pa je z ostrimi besedami ožigosal ta podli zločin. Presunljiv je bil pogled na uboge otročičke, siroto brez očka in mamice. Nemo so zrli v črno jamo trije bratci iu sestrica, ki je izpolnila komaj dvo leti... Toda Feliksu je v hladni jami še vedno težko. Koprni in čaka, kdaj mu bomo prinesli še njegovo življenjsko družico, ki je t alfo ljubila svoje otroke. S kolikim veseljem bi dala našemu narodu še novih dobrih sinov in hčera. Pa so ji vzeli življenje zato, ker je bila dobra krščanska mati in zvesta žena svojemu možu. Samo ta >zločin« je imela nad sel>oj, da je bila žena »izdajalca« Pogačnika. Zato je morala umreti, zato so jo zagreli! i v neposvečeno zemljo, kar tam kje sredi gozda, Bog ve kod pod Razori ali na Polici. V varstvu Marijinega Srea Navodila glavnega odbora za pripravo k majnlškl posvetitvi. Iz navodil, ki bodo s posebnim pismom našega nadpaslirja poslane vsem župnijam, redovnim družinam, družbam, kongregacijant, kouferencam, šolam, raznim ustanovam itd. objavljamo uekaj naročil, ki naj bi se začela povsod čimprej izvajati. Naš nadpastir nas je povabil in vzpodbudil k češčenju in zadoščevanju brezmadežnemu Marijinemu Srcu predvsem z obhajanjem zadostilne po-božnosti petih prvih sobot. Najzajendjivejše dejanje — vrhunec te pobož-nosti, ki jo opravlja ves narod — pa je posvetitev brezmadežnemu Marijinemu Srcu, h kateri nas vabi naš nadpastir. Da bodo te posvetitve v polnem uspele in dosegle med našim narodom spremembo življenja ia mišljenja, je treba, da se na posvetitve goreče, temeljito pripravimo. Pobožnost petih prvih sobot, s katerimi zado-ščujemo brezmadežnemu Marijinemu Srcu je važna priprava na te posvetitve. Prav tako važna priprava na posvetitev vbo škofije, oziroma na glavne farne, župnijske posvetitve, ki bodo po vsej škotiji v nedeljo, 30. maja 1.1., so pa tudi posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu, ki naj jih opravijo pred 30. majem posamezniki, družine, organizacije KA, Marijine družbe, Marijini vrtci, redovne družine, družbe, kongre-gacije, konference, šole, razne ustanove, tudi podjetja itd., sploh vsa občestva, ki imajo le dobro voljo za to. 30. maja bo naš nadpastir posvetil vso škofijo, in sicer na najsvečauejši način v ljubljanski stolnici pri slovesni dopoldanski službi božji. Prav posebno lepa priprava na posvetitev bo spravno-spokorni dan, ki se l>o v vsej škofiji obhajal v sobolo, 29. maja. Naš nadpastir želi, da ljudje, preden se posvetijo Marijinemu Srcu, skušajo poravnati med seboj, kar jih loči. »Ce torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pusti svoj dar tam pred oltarjem in pojdi, da se poprej spraviš s svojim bratom in potem pridi in daruj svoj dar « Ta dan naj bi ljudje skušali poravnati svoje spore, da bi so čistega srca posvetili Materi božji. Verniki naj bi se prostovoljno postili, tekmovali v miloščini, za-doštevali za grehe naroda; delo naj bi po možnosti počivalo v zadoščenje za skrunjenje nedelj in praznikov, po cerkvah naj bi ta dan bilo izpostavljeno Najsvetejše in v vsaki fari naj bi bilo po možnosti celodnevno, če ne, pa vsaj nekaj ur češčenje pre-svetega Rešnjega Telesa. Vernik: naj bi osebno in skupno zadoščevali. Opravili naj bi sv. spoved ia pristopili k sv. obhajilu. Darovali naj hi molitve, zlasti rožni venec, za uspeh narodne posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Priprave na posvetitve, ki naj se povsod izvedejo, so še pridige, govori, akademije, šmarnični govori itd. Pridige v aprilu in maju naj bi bile po vseh farah isle (odbor petih prvih sobot bo |>oslal gradivo zanje). Na sestankih skupin KA, kogrega-cij, konferenc, po zavodih, v šolah itd. naj so obravnava ta pobožnost, za kar je dovolj gradiva v knjigah o Fatimi, o Marijinem češčenju pri nas, pa tudi v našem narodopisju. Smarnično branje naj bi bilo v letošnjem maju povsod isto. Dr. Ivan Aličin je v ta namen spisal posebne šmarnice. Četrt ure pred začetkom šmarnic naj bi verniki molili rožni venec za uspeh posvetitev. Za dober uspeh pobožnost i in posvetitve naj molijo zlasti otroci po zavodih, redovniki in redovnice po samostanih in pa bolniki, kateri naj 6voje molitve in trpljenje darujejo za dober uspeh posvetitve. Za dober uspeh posvetitve in spokornoaprav-nega dne naj se ves april in maj po vsaki pridigi in pri krščanskem nauku ter pri cerkvenih shodih moii molitvica: »Kraljica presvetega rožnega venca s svojo ljubeznijo hočem zadoščevati...«, ki je tiskana na zadnji strani podobic z vabilom našega nadpaslirja k pobožnosti peterih prvih sobot in k posvetitvi. Podobico so bile razdeljene žo v decembru. Mladina naj bi pri vseh teh pripravah še posebno goreče sodelovala. To velja za mladino po Marijinih vrtcih, po ljudskih šolah, meščanskih, strokovnih, srednjih šolah, kakor tudi za akademike. Po šolah naj bi bila predavanja po razredih, pisale naj bi sc naloge iz tvarine te pobožnosti, izvedle naj bi se razredne Marijanske akademije, opravila naj bi se skupna češčenja sv. Rešnjega Telesa, izvedle naj bi se posvetitve po razredih, kakor tudi posvetitev cele šole. Prav tako so naprošena gledališča, kinopodjet-ja, da bi v letošnjem postnem času, zlasti pa v maju, uvrščala na 6pored lake predstave, ki so v skladu z velikimi pobožuootmi, ki jih opravlja naš narod. Dramsko gledališče se je tej želji odzvalo a tem, da jc uvrstilo za postni čas na spored Gre-gorinovo pasijonsko dramo »V času obiskanja«. Naj bi se verniki teh pasijonskih predstav udeležili v čim večjem številu. Farne posvetitve dne 30. maja naj bi se Izvedle na najsvečanejši, najslovesnejšl način. Naj bi ne bile le zgolj neke zunanje manifestacije, ampak le velike, pomembne, najvažnejše akcije, najpomembnejše dejanje vsega dobrega, voljnega naroda za versko nravno obnovo življenja in mS-j ljenja. : V okrožnici 60 dana vsa podrobna navodila, j kako izvesti vse te priprave, za katere je samo želeli, da bi jih vsi, katerim je namenjena, čim I točneje izpolni.lL KULTURNI OBZORNIK Pravljice Božene Nemcove V Slovenlevi knjižnici št. 48 je izšla druga knjiga znanih čeških narodnih pravljic, kakor jih je pred sto leti (1844) zapisala največja češka pisateljica, »babica češkega naroda« Božena Nimcova, pisateljica v svetu najbolj razširjene češke knjige »Babica«, ki jo poznamo pri nas po zastarelem Cegnarjevem prevodu. Tudi te pravljice, ki jih je sedaj prevel Tine Debeljak za Slovenčevo knjižnico lani in letos, so nekatere že izšle pred leti v prevodu prof. Pivka v Mariboru pod imenom češlce pravljice, toda sedaj so prevedene na novo in v celoti. Založba napoveduje še za drugo leto tretji zvezek, v katerega bi prišle tudi druge češke in nekatere izmed slovaških pravljic, ki jih je pisateljica zapisala svoje dni na Slovaškem. Pravljice Božene Nšmcove niso folklorno gradivo, podano po znanstveni metodi, temveč so nova stvaritev iz narodnega duha in iz 6tarih izročil. Pri zapisovanju teh izročil, 6tarega romantičnega blaga, 6e je Boženi Nemcovi, hčerki češkega grajskega voznika in Nemke ter ženi od avstrijskih oblasti preganjanega carinskega uradnika Nemca, vzbudil pisateljski dar ter ie svoiim otrokom zapisovala pravljice iz stare mitološke preteklosti. Tako je postala ena prvih čeških pisateljic sploh ter velja danes za največjo med njimi, ki zna pripovedovati v pristnem češkem izražanju ter iz čistih virov neskaljene češke duhovnosti. Z drugo svojo prozo je ustvarila češko povest, kakor je Macha postavil temelje poeziji. Iz napora Nemcove za staro narodopisno gradivo, obdelano na pesniški način, je zrastla tudi druga češka klasična knjiga, namreč Erbenoa Kitica narodnih pripovedk, ki podobne pravljične snovi preliva v močno, izvirno češko balado. O pravljicah samih pa so mnenja češki literarni zgodovinarji, taki kot pred leti umrli Ante Novak, da jih od vseh čeških pravljičarjev ni nihče dosegel v preprostem pripovedovanju in topli človečnosti, ki veje iz teli romantičnih zgodb. V tem drugem zvezku Pravljic je prevedenih več pravljic, kakor v lanskem prvem zvezku, namreč 17 na 216 6traneh. Tu je pravljica o princu Bajaji, ki kot n nitast i strežnik svoje princeske po mnogih zmagoslavnih čudežnih posegih dobi svojo kraljico 6rca. Potem je zgodba o alabastrovi ročici, v kateri preprosta hčerka odsluženih vojakov na vasi na kresni večer pride do zaklada ter se bogato poroči in dela dobro. Pravični Bogumil je pravljica, kakor jo poznamo iz raznih slovstev ter jo je pred kratkim p .-i nas ponovila Faturjeva kot Vedma-kraljica, to je princeska, zapisana hudiču, pa jo rešuje iz grobnice vojak, jo reši in zavlada z njo. 0 črni princeski je zgodba o ribiču in njegovem, hudiču predanem sinu, ki potem pride v podzeml je in se zaljubi v črno princesko, ji postane na zemlji nezvest, pa jo po hudih preizkušnjah zopet poišče in reši zaklet ja. Še bolj napeta je pravljica o Treh zakletih knezih, ki si jemljejo 6eslre kol medved, orel in riba, pa jih reši za- { kletja njih svak, edini bratec njihovih žena. 0 govorečem ptiču, živi vodi in trell zlatih jablanah je povest o dobri sestrici, ki rešuje brate in si pridobi veliko srečo. Poetična je pravljica o labodu, ki je začarani princ, pa s svojim petjem vabi kraljevsko hčerko, ki bi ga edina mogla rešiti, če se- vanj zaljubi. In to 6e zgodi ter ga reši začaranja. Pravljica o princeski z zlato zvezdo na čelu ima sicer začetni motiv precej nenavaden, namreč da hoče oče svojo lastno hčer za ženo, ker ga najbolj spominja na pokojno ženo, toda deklica uide ter po čudnih zgodbah, ko je služila po drugih gradovih za kuharico, pride domov kot nevesta sosednjega kraljeviča. Vragov svak je zopet pravljica iz nižjih družabnih slojev, iz vojaškega in umeiniškega življenja, ko hudiču predan mladenič pridobi s čisto ljubeznijo svojo plemenito nevesto in sebe reši peklenskega zapisa. Zlati vrh je zopet pravljica o dekletih, začaranih v labodke, katerih eno reši biriški sin, toda veliko ovir mora prej preživeti, preden pride na cilj Ptičja glava in srce je zgodba o dveh bratih, ki 6ta pojedla srce in glavo čudežnega pliča, pa sta postala oba kralja po čudnih dogodivščinah. Dobre botrce so pravljice o dobri siromašni Mariji, za katero 6e poteguje princ, pa mora premagati zavisi prevzetne knežnje, da jo doseže in zaživi srečo z njo. 6 Joži je povest o dobrem srcu, ki pomaga živalim, potem pa živali pomagajo njemu v stiskah in ga pripeljejo v srečo. O treh zakletih psih je 6pet zgodba o treh princih, ki v življenju niso bili kaj prida, pa morajo zdaj kol psi popravljati svoje grehe in tako pomagajo ubogemu Vilku do sreče in krone, hudobno ee»tro pa še prej raztrgajo. Povodna vila govori o ljubezni med človekom in monsko vilo, potem pa o njeni dobroti in varstvu nad svojim rodom na zemlji. Čudodelni meč je pravljica, podobna žo prejšnji o princu Bajaji, toda drugače variirana. Zaključujejo pa se pravljice z zgodbo o Stemberku, o sede 111 in dvajsetih bratih in o največjem junaku izmed njih Stc-rnberku, ki si prisluži kot kraljev zvest oproda kraljično s tem, da jo z nevarnostjo življenja snubi za kralja, pa si ona izvoli njega. Take so pravljice Božene Nemcove iz starega romantičnega časa. ko si ubogi ljudje žele biti princi in kralji, pa jih čudežna moč' in dobrota srca pripelje do cilja. Današnje pravljice so drugačne, toda mladina je vedno romantična in ljubi romantiko in junaška dela. ln tako ta pisateljica budi v njih voljo do dejanj, budi vero v zma"o dobrega in jim kaže vrednost človeške ljubezni. Globoko človečanstvo je posebna odlika teh mladinskih stvari, kot jih nima mnogo vsaka literatura, tudi večja od češke. Upamo, da smo s prevodom ustregli slovenskim bralcem, posebno pa družinam, ki imajo otroke in jim nimajo česa dati v roke. Pa tudi odrasli bodo v njih podoživljali svojo mladost ter jim bo godilo umetniško oblikovanje, sproščenost fantazije ter poezija pisateljičinega peresa. Oprema je ostala znotraj ista kot lani, z vinje-tami po izvirni izdaji slikarja Artuia Scheinerja. Zunanji ovitek pa je okusno ornamenlalno rešila Jela Vilfanova O prevodu pa nisem poklican soditi. Knjiga velja v nadrobni prodaji 10 lir. Ui novice Koledar Nedelja, 4. malega (ravna: sredpostna nedelja; Izidor Scviljski, škof in cerkv. učenik. Ponedeljek, 5. malega (ravna: Vincenc Fe-rerij, spoznavalec; Irena, devica in mučcnica; Julijana, devica. Torek, 6. malega travna: Sikst T., papež in mučenec; Celestin L, papež; Krescencija, dev. Lnnina sprememba: 4. aprila: mlaj ob 22."53. Ilcrschol napoveduje vetrovno in jasno vreme. Zgodovinski paberkl 4. malega travna: 1498 je umrl francoski kralj Karel VTII. (14S3—1498). Francija je proti kraju srednjega veku prebolela notranje politični razkroj kot posledico fevdalizma in se začela po končani stoletni vojni z Anglijo naglo dvigati. Tako je mogel Karel začeli že z osvujalno politiko, prilika se mu je nudila zlasti onstran Alp v Italiji. Zvezal se je z vladarjem Milana l/idovikoin Morom in se nodal leta 1494 s 40.000 možmi preko prelaza Alont Genevre v Piemont in dalje preko Apeninov v Fircnze, kjer je [>o smrti l.orenza Veličastnega (1463—02) vladal njegov slabotni sin Peter. 1'reko Rima, kjer je vladal papež Aleksander VI., se je podal v Nanoli in mestobrez boja zavzel, kralj Ferdinand je zbežal. Karlovi usnehi so vznemirili rimsko-nem-škega cesarja Maksimilijana (1493—1519), zvezal se je z Benečani, Morom, ki mu je |w>stal Karel že prenevaren, in z drugimi italijanskimi knezi z namenom, da prežene Francoze iz Italije. Karel je pustil v Nupoliju malo posadko in se vrnil preko Apeninov, kjer so mu pri For-novi ob Turi zavezniki brezuspešno skušali zapreti pot, v severno Italijo in nato v Francijo. 1. 1849 se je rodil v Remšeniku pri Železni Kanlji na Koroškem časnikar Lipe llnderlap. \ letih 1877—82 je bil odgovorni urednik »Slovenca« in se kot tak živahno ndejstvovnl v političnem življenju. Bi' je med prvimi, ki so hoteli na krščanski podlagi organizirati male obrtnike in delavce. Pozneje se je priključil Bleiweisovi politični skupini in ostro napadal Mladoslovence. Zagovarjal je v nasprotju s starimi program Zedinjene Slovenije in zvezo s Čehi. I. 1866 je bivši visokošolec plemenita* Kn-rnkozov streljal na ruskega carja Aleksandra II., ko se je ta sprehajal v petrograjskem parku. Carja sicer ni zadel, toda kljub temu so njegovi streli temeljito pretresli Rusijo; konec je bilo reform, ki jih je začel car v svoji politični uvidevnosti v velikem obsegu uvajati (osvoboditev kmeta!) in rcukciju je ojačena znova dvignila glavo. IZŠLA JE NOVA K N J I 2 I C A VSI! (Spisal p. Otmar Vostner) Vsebina: Vsi se spokorlmo! Vsi se posvetimo! Cena 1 Ura. — Celoletna naročnina 12 lir. Novi grobovi + Mija Bernik. V Ljubljani Je umrla Mlja Bernik, dijakinja I. razreda trgovske akadomije. Pokopali jo bodo v nedeljo, 4. t. m. ob štirih popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Naj ji sveti večna Luč, njenim staršem in bratu naše iskreno sožalje. -J- Peterček Zupan. Med nebeške krilatce se je preselil komaj leto dni stari Peterček Zupan. Pokopali ga bodo v nedeljo, 4. t. m. ob pol 5 pop. iz kapele sv. Petra. Hudo prizadetim staršem naše iskreno sožalje! Franc Pavi. Košir — 80 letnik Ježica, 4. aprila. V petek je obhajal nekdanji naš župnik g. Franc Košir svoj godovni dan, v torek, 6. aprila, pa bo obhajal 80 letnico svojega rojstva. Nihče mu ne bi prisodil, da nosi že 8 k rižev. Njegov korak je šc vedno prožen, postava lejKi zravnana; vse potrjuje, da je trdna gorenjska narava in pa človek redu ne le do drugih, marveč /.lasti tudi do samega sebe v vsakem pogledu. G. župnik je bil rojen 6. aprilu 1863 v žkofji 1 ^oki. Potem ko je opravil v domačem mestu tri razrede ljudske šole, je odšel v 4. razred v Ljubljano, koder je nato opravil tudi gimnazijo in bogoslovje. Novo mašo je bral 21. julija 1889 na Rožniku v Ljubljani. Izmed 37 njegovih gimnazijskih tovarišev je danes živ samo preč. g. župnik Jože Grušič, medtem ko ima izmed bogoslovnih tovarišev šo tri žive. Po novi maši je šel za žup. upravitelju v St. Peter pri Novem mestu, koder je ostal eno leto; nato je bil dve leti kaplan v škocja-nu pri Mokronogu, tri leta v Smledniku, kjer je doživel potres I. 1895, ki je bil tukaj posebno hud, soj je bilo središče potresa v neposredni bližini (Vodice); nato je bil tri leta na Vrhniki, koder sta s kaplanom Lukom Smolnikarjem sezidala enega izmed prvih slovenskih, prosvetnih domov (»Rokodelski dom«); nato je postal župnik na Golu pri Vipavi, od tod jo po 3 in pol letih prišel za župnika na Koroško Belo, kjer je ostal 17 let. Tu jc povečal žup-nišče in sezidal cerkveno hišo, doživel pa tudi strahoviti letalski napad I. 1917, ko je pogorela cerkev in pa 42 hiš. Po prvi svetovni vojski je odšel na Jezico, kjer je župnikoval polnih 14 let, dokler ni dopolnil svojega 70. leta. Poleg mnogo drugega dobrega za dušni in telesni blagor tvojih župljanov je na Jcžici oskrbel za obe cerkvi lepe bronasto zvonove. Se dolgo časa v pokoju je s pok. Struhom Francetom vodil našo Hranilnico in posojilnico, pa tudi še sedaj rad pomaga g. župniku, ko se je njegovo delo v fari tako močno povečalo; Še vedno redno opravlja ob nedeljah in praznikih drugo sv. mašo, posebno pa ga kot navdušenega pevca veseli pela maša. — 20. julija 1939 je tiho v nojožjem domačem krogu na Brezjah obhajal svojo zlato sv. mašo. — Visokemu jubilantu želimo, da bi mu dobri Bog naklonil še lepo število srečnih in zdravih leti • Fr. Kanlzij Fricelj, organlst pri frančiškanski cerkvi, nam bo predstavil na koncertu v frančiškanski ccrkvi v nedeljo ob pol sedmih štiri skladatelje. Uvedel nas bo s 1'remrlovim »An-danle festoso« v Es-duru. Krepko doneč preludij z ljubkim Andantinom v sredi. — »Scherzo« v dveh delih je preprosto a čedno delo italijanskega organista Paolo Maurija. Ob previdni registraciji bo skromno uho uživalo melodioznost čutečega skladatelja. — Vse drugače pa je ubran Maks Re-gerjev »Intermezzo«. Ta bujni mojster, ves v težko kromatiko in hitre, celo nenadne dinamične spremembe zamišljen, zahleva od izvajalca trdih študijev, posebno, če orgle nimajo šaluzij. — Aleksander Guilmantov »Slavnostni preludij (Po poroki)« je svečana koračnica z ostro poudarjenim glavnim motivom. V srednjem delu zaslutimo liar-fino brenkanje, ki so mirno zaključi. V tretjem delu se začetni motiv ponovi, ob pedalovih posto-pih naraste v široke akorde in izzveni v širok 1 sklep. Gladko in pravilno frazirano pedalno igro zmore le temeljit orglavee. Vsa omenjena dela so vredna naše pozornosti. — Opozorilo. Specialna delavnica precizne popravila pisalnih in računskih strojev je Everest servis, Prešernova 44. Popravila izvrhije hitro in po zmerni ceni. — Išče se za 8 letno dekliro-slroto dobra krščanska družina, ki bi deklico vzela za svojo. Deklica je bila od najnežnejše mladosti pri tujih ljudeh, a jo Izgubila še ta dom. Je dobro razvita, blondlnka, prikupljive zunanjosti ter dobro vzgojena. Živela je dosedaj na kmetih. Zobna praksa Krisch V. Rožna dolina, Cesta II. št. 24 a od 5. aprila dalje zopet redno sprejema — Strokovno popravilo vašega gramofon« bo izvršeno v krajšem času in za manj denarja le v specialni trgovini Everest servis, Prešernova 44, isniv. dr. Alojzij Bob ia živčno bolezni se je preselil v Dalmatinovo ulico št. 5 Ordinira od 2 do 4 — Gostilničarji, vinski trgovci! Vinske črpalke Vam popravi strokovno in solidno po zmernih cennh tt. Rupena-Lutz, Ljubljana, Šižka, nasproti stare cerkve. »Servis biro« postrežna pisarna se je preselila v Šelenhurgovo ulico št. 4 — Opozorilo. Podpisana sem izvedela, da moj sin Mirko Krek pod raznimi pretvezami izvablja od ljudi denar. Vsakogar prosim, naj mu ne naseda in mu ne izroča denarja. Marija Krek, — Na nove nakaznice za kurivo dobite premog in drva pri tvrdlu »GORIVO«, Karlovška 8, (Lastnik Lojze Jcrančič ml.) — Nalivna peresa popravlja hitro, strokovno in poceni Everest servis, Prešernova 44. NOVE KNJIGE: Dickens; DORRITOVA NAJMLAJŠA, II. del, roman. Vez. L 75"— Jovkov: DOMAČIJA NA MEJI. Roman. — Vez. L 55-— Toma?ič: PASriltCKOVA NEBESA. Mladinska povest s 50 slikami J. Bera neka. — Uroš. L 8—, kait. L 10 — Založba Ljudsko knjigarna v Ljubljani — Pred škofijo 5, Miklošičeva 5 Koza s šestimi mladiči Železničarskemu delavcu Vižintinu Jožetu Iz Zaloga je vrgla koza šest mladičev, kar je nekaj izrednega. Ves zarod jo živ in zdrav. Istočasno mu je druga koza vrgla dva mladiča. Dve kozi torej skupno osem mladičevi Lastnik jo gotovo vesel tega izrednega primera, zlasti ker so vsi mladiči čvrsti in zdravi. Iz Novega mesta Smrt po električnem toku. V ponedeljek, dne 28. marca jo hotel popraviti nekaj podrto železno ograjo pri vili svojega gospodarja g. lladla, njegov hlapec 19 letni liele Alojzij, doma iz Malega Cerovca. Poleg ograje stoji električni drog, katerega žica ima visoko napetost.. Nekje je morala biti kaka okvara, ali kar koli že, da je dobila žična ograja vrta stik z elektriko. Fant, ki je hotel ograjo popraviti, jo zagrabil za žico na ograji', Harmonike še iz prvovrstnega predvojnega materiala v veliki izbiri od najboljših poznanih tovarn, klavirske in diatonične, dobite lahko po najnižji ceni ter jih brezobvezno lahko preizkusite samo pri tvrdki Prodajamo tudi na obroke. Ne kupujte harmonike brez preizkušnje! Dolgočasni so veieri brez prijetne glasbe! Veliko izbiro lepih gramofonskih plošč, drobrib gramofonov, prvovrstnih klavirskih in diatoničnih harmonik vseh vodilnih tovarn, dobite v veliki izbiri samo pri Čvekedt Prešernova ulica 44 Oglijte ti jih neabvttno' Prešernova 44 katera Je bila pronapolnjona z električnim tokom. Udarec električnega toka je bil tako hud, da je Belo omahnil v nezavesti ua tla. Na njegov krik so prihiteli ljudje, ter ga z lesenimi grabljami odlrgali od ograje. Naložili so ga na voz ter odpeljali v bolnišnico. Nihče pa se ni domislil, da bi tako poizkusil z umetnim dihanjem, ter poklical na kraj nesreče zdravnika, ki bi bil ponesrečencu nudil prvo pomoč. Mod prevozom v bolnišnico je nesrečni mladenič umrl. V enakih primerih bo prav, da ljudje, če sami ne morejo takoj pomagali ponesrečencu, ali čo ni zdravnika v bližini, pokličejo noklirne msitre H rlnliro ir.vežlmnl tudi v reševalni službi. Ti bodo takoj na mestu, nudili prvo pomoč ponesrečencu, nato pa ga odpeljali s svojim avtomobilom v bolnišnico. Ogenj. V nedeljo zvečer so se vnele saje v dimniku na hiši ge. štefanovičeve na Ljubljanski cesti. Ogenj bi utegnil bili vsej hiši zelo nevaren, da niso bili pravočasno pozvani poklicni gasilci, ki so ogenj omejili in ga pogasili. Ogenj v mestnem gozdu. V nedeljo popoldne je nenadno izbruhnil požar v gozdu mestne občine pri Cegelnici. Pred nedavnim so v gozdu posekali precej drevja in gozd še ni bil izčiščen. Po neprevidnosti ali brezbrižnosti koga, ki je hodil po gozdu, se je vnela v gozdu suha trava in verjetno dolj časa gorela, dokler ogenj ni zajel vejevja in dobil dosti hrane v suhem vejevju in vrhovini ter se tako razširil na ca. 1000 tli* gozda. Ogenj je uničil mnogo posekanega drevja, pa tudi dokaj rastočih dreves ter napravil okoli. 15 do 20 lisoč lir škode. Poklicni gasilri so se takoj odpeljali na kraj požara ler po parurnem delu ogenj omejili in ga pogasili. Pri gašenju so se morali omejiti izključno le na gašenje s prstjo, ker je bilo gašenje z vodo zelo otežkočeno, kajti Krka, ob kateri se gozd razteza, teče globoko pod gozdom in je do vode priti kaj težko, zlasti t molorko, ker je svet tam okoli zelo strm in skalovit. Iz Cerknice Javna dela.'Te dni so pričeli t regulacijo Cerkniškega potoka. Delo, ki se vrši, bo mnogo pripomoglo k temu, da ne bo več toliko poplav, kakor jih je bilo doklej, saj so bili mnogi, ki imajo v bližini potoka svoje domačije, ob času poplave hudo prizadeli. S tem delom je rešeno vprašanje, ki 60 ga že nekaj let reševali in o njem govorili. . Nesreče. S kolesa je padel in si v rami izvil levo roko Svet Janez iz Zelš št. 6. Takojšnjo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Smrdu. — Smrtno se je ponesrečil desetletni deček Najdan Anton iz Rakeka, ko se je peljal od Rakeka proti Cerknici na vozu s konjem, ki ga je vodila dekle Tekavc Ivanka iz Begunj. Konj ee je splaši! mimo vozečega avtomobila, tako da je z vozom priletel v brzojavni drog ter pod seboj pokopal dečka in dekle, ki sta bila na vozu. Oba hudo ranjena sta bila prepeljana v bolnišnico, med prevozom pa je deček umrl. — Hudo je ugriznil nek potepen pee dvanajstletnega dečka Mekinda Janeza iz Cerknice, tako da je moral iskati zdravniške pomoči. Pasijonske predstave »V času obiskanja« V dramskem gledališču v Ljubljani se vrše priprave za uprizoritev Pasijona. Ta drama, ki predstavlja poslednje dni iz Jezusovega življenja in njegovo smrt, zahteva veliko število sodelujočih in težkih priprav. Prizori so pestri, vseskozi polni ljudstva in dejanja, ki ga spremljajo fanfare, pozavne, petje. Posamezne dogodke na odru veže bralec s čitan jem iz evangelija. Tako so podani vsi dogodki, ki so se vršili, ko so križali Jezusa. Prva uprizoritev »V času obiskanja« bo ob koncu tihega tedna. V ponedeljek, dne 6. aprila prične Izhajati naš nov! podlistek »čaša egiptskega podkralja« Drobno Ifublianska kronika Krlžansk« moška kongregaelj« Ima dn- nes popoldne ob petih rodni mesečni shod. Zaradi oznanil posebno važno! II. vnanja Mtrljlna koncregarlja pri nr-šulinkah v Ljubljani ima danes ob 2 popoldne shod, Sporoflla škofljnkega odbora petih prvih sobot. Knjižice »sporočilo iz Fatime« »o Se na razpolago. — 1'osvetilne molitve (Papeževa posvetilna molitev) ter podobico 8 posve-tilno molitvijo za otroke so izšle. — fttnar-Tiico, ki jih je spisal dr. Ivan Ahčin, bodo izšle naslednji četrtek. Vse to naročite oz. dobite Pri pripravljalnem odboru petih prvih sobot. Pred Škofijo 1-1.. Ljubljana. — Podobice, ki naj se delo namesto spovednih listov za velikonočno spoved, so izSlo pri Ljudski knjigarni v Ljubljani, tam se dobo oz. naročajo, Lahko pil jih naročite tudi pri pripravljalnem odboru petih prvih sobot. — Salezijanski zavod na Itakovniku je izdal posebno knjižico o Marijinem česčenju pod naslovom »V s i'. — Stenske slike Srca Marijinega jo založila trgovina Sfiligoj v Ljubljani in se tam tudi naročajo. V nedeljo, 4. aprila, ho vodil po Santlovl razstavi v Jakopičevem paviljonu g. Cero Skodlar, znani umetnostni rccenzcnt in slikar. Ker je p:, Skodlar dober poznavalce Santlovih del. a jo tudi sam strokovnjak, ,io pričakovati tudi pri njegovem vodstvu lopega ohiska. Istega dne ob 1& bo razstava zaključena. 1'oliltlte t. nakupom vstopnic za solistični eerkvoni koncert v frančiškanski ccrkvi, kor vlada zanj spričo izbranega sporeda vo-1 i ko zanimanje in pridite pravočasno, ker bo pričetek knneerta točno ob pol 7 zvečer. Vstopnice dobite ves dan na porti frančiškanskega samostana, obenem lahko dobilo tudi prostrani, da boste lažjo sledili posameznim točkam. Lftstnlke slik tn rl»h pok. Ivan« Vavpo-tlča prosi Narodna galerija, da ji javijo nahajališča. Doslej je pregledano žo lepo Število mnetnin. potrebna pa so So vedno dela, nastala v lotih 1800—101H v Novem mestu, v Pragi, na Dunaju, v Idriji, v Ljubljani in na fronti. Ker bo razstava odprta žo 1». aprilu, bo niogoCo s pravočasno dobljenimi podatki in slikami Vavpotlčevo življenjsko dolo pokazati čim popolnejše. Mali gospodar — Zegoz« obveščat«, da se prične razdeljevanj« krmil za mesec april a i. aprilom in bo trajalo tri Ledne. Prvi teden (5. IV.) prejmejo krmila rejci t nabavnimi knjižicami St. 1—1000, drugi teden (12. IV.) od 1001—2000, tretji teden (19. IV.) od 2001 daljo in zamudniki. Za vse dnevo razdeljevanja velja isti abecedni red kot običajno. Opozarjamo, da p r u v nobeden ne prejme krmil izven določenega reda. Vodstvo »Korcpctltorlja« vabi dijake, srednjih meščanskih in ljudskih Sol, da bo vpiSejo k nam, kjer uspešno poučujemo vso Šolsko predrnote. Po želji tudi posebno ure iz posameznih predmetov (razlaga, naloge, izpraševanje). Važno za one, ki žele koncem šolskega leta polagati razredne in privatne izpite. Honorar zmeren! Vpisovanje dnevno oij 8. do 12. in 14. do 16. uro. Korepetitorlj, Me.st.nl trg 17-1. Chopinov] nokturnl so čndovita manifestacija zasanjane mehke dušo. ki jo znala vzkipeli v plemenitem ognju in doživljati največje kontraste mod strastjo in bolestjo. Zadnji njegov nokturno v cis-molu je kakor vsi drugi, zložen v izvirniku za klavir. Priredbo toga dela za violino, pa bomo slišali jutri zvečor na Ciompljovem violinskem koncertu v veliki filhnrmoničnl dvorani. Poleg Choplnovcga Nokturna ho izvajal znameniti italijanski violinist G. Ciompl naslednja dela: Vivaldl: Koncert v O-duru, Bach: Claceona, Beethoven: Krentzerjeva sonata op. 47, Principe: V gozdovih Rcnona, Scar-latoscu: Bagatela, v romunskem narodnem slogu in Paganini: Utripi. Ta izredno bogat in tudi težak violinski koncertni spored bo izvajal umetnik, ki uživa velik sloves povsod, kjer je nastopil. Vsi hvalijo njegovo tehnično sijajno dovršeno igro in tudi čustveno stran njegovega igranja. Zato opozarjamo na ta koncert, knteroga začetek jc tcj."no ob pol 7. uri v veliki filhnrmoničnl dvorani. Prcdprodaja vstopnic v Kujigarui Glasbene Matice. »Vlšarska polena« na Rokodelskem odru. Priporočamo nakup vstopnin v predpro-daji, ki je danes od 10—12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Pctrarkova ulica 12. I. nadstropje, desno. Važno zn vsakogar sedni In v bodoče jc 7,nanio strojepisja Novi dnevni in večerni tečaji prično 5. in 6. aprila. Specialna strojepisna Sola: Največja moderna stroiepisni-ca, raznovrstni stroji, desetprstna učna metoda! Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Informacije, prijave dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovsko nčlHSče »Clirtstofov učil! zavod«. Domobranska 15. .Jezikom! teča.tl tujih Jezikov — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično v ponedeljek, dno 5. aprila. Pouk v začetnem, nadaljevalnem in konverzacijskem oddelku vodijo diplomirani predavatelji Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — odlični dosedanji uspehi. Informacije in vpisovanje dnevno do 1'.) v pisarni ravnateljstva. Danes oh 5 popoldne v frančiškanski dvorani »Zmaga luč!«, misterij. spisal in režija MIlan Skrhlnšek. Vstopnico v predpro-dajl od 10—12 ter dve uri pred pričetkom predstave pri dnevni blagajni frančiškanske dvorane. Vabimo vse, da se te krstne predstavo udeleže v čim večjem Številu. llčlte se strojepisja! Nov! eno-, dvo- ln trimesečni tečaji — dnevni In večerni — prično 5. in ti. aprila. Specialna strojepisna šola: Največja moderna slrojepisniea, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Pouk po žcl.ii posameznih obiskovalcev dopoldne, popoldne ali zvečer. Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učillšče »Clirlstolov učni zavod«. Domobranska 15. Velikega pomena jo nova knjižica »Vsi!« Vse nas vabi nazaj v Očetovo hišo. V vsotn nam kaže pot iz temo k Luči. Postavljena jo v pripovedni okvir verouka v višjih razredih, Po svoji tehtni vsebini resnično vredna, da .io vsi preberemo in so vsi po njej ravnamo. Naročite sc tudi vi nu Knjižice! Živahno vrvenje na živilskem trgu. Sobotni živilski trg je bi! prvi v aprilu, zato tudi razmeroma živahen in dobro založen z raznim blagom. Promet je bil velik, liranicv-cl so bili založeni z lepimi in svežimi limonami. Po pomarančah jo bilo veliko povpraševanje, loda začasno jih ni bilo na trgu. Mnogo jc bilo uvožene mehko glavnate solate. Čebula je sicer naprodaj, toda ne gre v promet. Navadno zelo odganja. Kakor vodno. je bil tudi v soboto trg dobro preskrbljen in založen s cvetačo. za katero Jo še vedno veliko zanimanje med gospodinjami, ki jo kupujejo, ila iz njo napravija.io prikuhe po različnih kuhinjskih receptih. Obilo je bilo dobrega in lepo očiščenega regrata, ki ga nabirajo žonsko na periferiji in v bližnji okolici. Nekatero so ga imele kar cele knšare. iti ga ponn'nle nekoliko ceneje. kakor jo iilin določena maksimalna cena. Precej jc bilo horlvke. Z niotovilcem pa je bil trg dobesedno natrpan. Malo je domačega radlčn, voliko več pa domače špinn-čo. ki jc bila po 10 lir kg. Počasi prihaja na trs domaču redkvica. Precej je bilo pa stare črne redkve. Prvi otok Je bil do polovice zaseden od okoličank, drugi zelenjad-ni otok pa popolnoma s trnovskimi in krakovskimi in drugimi prodajalkami. Gledališče O p e r a t Nedelja, 1. aprila, ob 16: »Janko tu Metka«. Izven Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 5 aprila. Zaprto. Torek, 6. aprila. Zaprlo. Sreda, 7. aprila ob 18: »Janko In Metka«. lled Sreda. Četrtek, X. aprila ob 18: »Mad«me Buttcr-fly«. Premiera. Ited Premierski, D r b m a i Nedelja, 4. aprila, ob 14: »SnegnlJČIca«. Mladinska predstava Izven. Znižane ceue od 12 lir navzdol. — Ob 17.30: »Prava ljubezen«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 5. aprila ob 15: »Sncgulčlca«. Zaključna predstava za Gill. Torek, 6. mirila ob 18.30: »Prava ljubezen«. Red Torek. Sreda, 7. aprila ob 18.30 »V Ljubljano Jo dajmo«. Rod A. Četrtek, 8. aprila ob 18.30 »Prava ljubezen.« Itcd Cctriok. Naznanila FHANCIŠKANSKA DVORANA, Nedelj«, 4. aprila, ob 10.30: Marijanska akad-imija poil pokroviteljstvom prevzvišouoga gospoda škofa dr Gregorija Rožmana. Na sporedu pevske In orkestralno točko ter govor. Prcdprodaja vslopnie v trgovini Sfiiigoj. Frančiškanska ulica. FRANČIŠKANSKA CERKEV Nedelja, 4. aprila, ob pol 7 zvečer: Solistični cerkveni koncert. Predprodaja vstopnic na frančiškanski porti HOKODELSKI ODER. Nedelj«, 4. aprila (danes), ob pol 6 popoldne: domača igra »višarska polena«, Prndnro laja vstopnic danes od 10 dalje in dve tiri pred predstavo v društveni pisarni, Pctrarkova 12-1., desno. FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja. 4. aprila, ob 5 popoldne: »Zmag« luči«, misterij. Krstna predstava. Spisal in režija MIlan Skrhlnšek, Vstopnice v prcdproda.il od III 12 ter dve url nrerl pričetkom pri blagajni frančiškanske dvorano. RADIO, Nedelja 4. april«: 8 Napoved časa. poročila v Italijanščini — 8.15 Orgelski koncert — 11 Prenos pote tnn^e Iz bazilike »v. Pavla v Rimu — 12 Razlaga evan- gelija v Italijanščini (O. O. B. Marino) — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. G. Sekovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glnRbu — 13 Napoved časa. poročila v Italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnoga poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Operna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora vodi dirigent D. M. Sijanec. slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Praktična navodila za kmetovalce, kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 Duet harmonik M al ga j — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komontnr dnevni Ii dogodkov v slovenščini — 20.40 Filmske pesmi izvaja orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 21.10 Beethovnova glasba: orkester vodi dirigent Fernando Prevltall, sodeluje pianistka Ornella Puliti fiantolictui-do — 22.1(1 Predavanje v slovenščini — 22.20 Moderne pesmi vodi dirigent Zcmo — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 5. aprila: 7.80 Pesmi ln na-pevi — 8 Napoved časa. poročila v Italijanščini — 12.2(1 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operetna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D M. Sijanec., glasba za godalni orkester — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v italijanščini — 17 Napoved času, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert klu-sičrega trla — 17.35 Pesmi in nancvl — 18.Ml Prenos koncerta violinista O. Ciompija Iz velike filhnrmonlčne dvorane v Ljubljani — 19.30 Poročila v slovenščini ■— 19.45 Lahka glasba — 2(1 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Simfonični koncert vodi dirigent G in sen ni' Baroni — 21.40 Moderne pesmi vodi dirigent Zemo — 22.10 Predavanje v slovenščini — 22,20 Godalni orkester vodi dirigent Angelo — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lck«rnc: v n e d o 1 .1 o : mr. Bnknrčič, Sv. Jakoba Irg 9; tur. Rnmor, Miklošičeva cesta 20: mr. Murinavor, Sv. Petra cesta 78; v ponedeljek: mr. Sušnlk. Marijin Irg 5; mr. Peu-KInnjSček, Vin Arirlla llen št. 4. in mr. Bohince ded.. Cesta 29 oktobra 81. Nedeljsko zdravniško dežurno služIlo ho opravi isl od sobote od 20 do ponedeljka do R zjutraj mestni zdravnik dr Gvldo D » Ii r • 1 i a k , Ljubljana, CirU-Metodova ulica 62. Nešteti živi zakladi morja se tudi selijo in bodoči rod se bo lanko še boij prepričal, da niso neizčrpljivi Cela stoletja jn stoletja se pojmi o tem in onem niso tako temeljito spreuieuili, kakor v kratki dobi, ki v njej živi sedanji rod. Vse, od velikih do najmanj pomembnih stvari, se ie tako spremenilo, da človek skoro ne bi mogel verjeti, če bi mu o tem kdo pravil recimo še pred tridesetimi leti. V veliki meri velja to tuai za oceane in za vse, kar Novele dobiva iz njih. Glede dobrin, ki jih človeku daje morje, je danes položaj skoro povsem drugačen, kakor pa je bil še pred dobrimi desetimi leti. Po vsem. kar so nam v šoli vcepili v glavo, je za nas morje predstavljalo nekako »večno zibelko življenja« ogromno zalogo najraznovrstnejših živali, ki je ni mogoče nikdar izčrpati. Severno morje in Atlanski ocean sta veljala za velika dobavitelja slanikov, še severneje od tod je bilo vse polno kitov, z angleških in francoskih obal so prihajale ogromne množine na žalost dosti predragih ostrig, v Sredozemskem morju so na debelo Jovili žlahtne korale in morske gobe, z daljnega lihega morja pa so prihajali biseri in biserna matica, ln to je bilo v glavnem tudi vse, kar nam je po pasih predstavah dajalo morje. Kdor je vse to vedel, je veljal za visoko izobraženega človeka in je bil s svojim znanjem iuolj cvetel na otoku Zlnrinu, dalje tisti, ki so se s tciu lovom ukvarjali ob južnih obulah Italije iu ob severnih afriških obalah, zlasti pri pristanišču Bone, ki vprav zadnje čase preživlja svoje najviharnejše dni, opustili ta lov in se raje oprijeli drugega, donosnejšega posla. Na drugi 6trani pa se je čedalje lnilj začela uveljavljati japonska žlahtna korala. Večji del lovu na korale (te je preselil v Azijo in tako glavni trg za korale ni več Ilvro-pa, pač po Perzija in Indija, kjer je korala prej ko slej zelo priljubljena morska živalica. Prav tako propuda tudi lov na morske gobe v Dnlmnzii in na irškem otočju. Zdravniki nočejo ničesar več slišati o morskih gobah, zakaj takšne naravne gobe je zelo težko ra/kuževati in jih je po kopalnicah izpodrinila umetno izdelana gumijasta goba ki je po mnenju zdravnikov dokaj bolj higienična. Tudi v industriji biserne matice so zadnje čase nastopile velike spremembe. Prej je prihajala ta dragocena lesketajoča se snov, ki jo dajejo morski polži, preko Ningnpurja, torej iz ti-homorskih voda V velikih množinah so jo predelovali n. pr na Dunaju, kjer so vsako leto samo za izvoz izdelali zn štiri do pet milijonov kron gumbov iz biserne matice /.daj dobivajo skoro vso biserno matico izključno le \/ lupin navadnih ostrig, izvoz in industrija gumliov sla se tudi preselila na Daljni v/hod. na |apon«ko, ki postaja polagoma največji dobavitelj morskih proizvodov, Biseri, biserna matica, korale in celo del lova na velike morske ribe — vse to je znova vzcvetelo na Daljnem vzhodu. Na splošno pa se lahko reče, d« se najrazličnejše morske zaloge vedno bolj izrabljajo in se bo morda že bodoči rod še temeljiteje lahko prepričal, kako neupravičeno so njecovi predniki govorili o neiz-črpljivosti zakladov, ki jih človeku nudi morje. e v tem oziru povsem drugače. Na splošno se lahko reče, da se je sreča, ki 60 jo imeli ribiči na svojem lovu po teh morjih, začela opotekati. Lov na kite je danes padel že na tako nizko stopnjo, da je komaj še vredno o njem govoriti. Že govore o popolnem iztrebljenju kitov. Lov na kite so za več let skrajno omejili, mlade kite in kitove samice pa sploh najstrožje prepovedano loviti. Vpeljali so nekako zaporo tistih morskih predelov, kjer teče zibelka kitjegn zaroda. Vsaj tako je skušala zaščititi kite Nemčija v tradicionalnih polarnih loviščih. T.edaj pa se je naenkrat vse spremenilo Odkrili so nova, doslej še »nedotaknjena« področja v krajih okrog Južnega zemeljskega tečaja, in zdaj prihaja 90 odstotkov vsegn olja, ki ga pridobivajo iz kitov, prav iz teh krajev. Ostrige so si osvojile svetovni trg že pred Skpolavorisii pri vojnih letalcih za 29 letnico italijanskega letalstva Rim, 29. mnrea. s Za 20 letnico italijanskega letalstva je dopolavoro po naročilu fašistične stranke vsem junaškim tovarišem letalcem celo v najbolj oddaljenih in majhnih vojnih ter začasnih letališčih ponesel vzvišen in ganljiv pozdrav vsega italijanskega naroda ter jim hkrati nudil prijazno uro duhovnega razvedrila. Pokrajinski donolavoristi so pod pokroviteljstvom fašističnili zvez tekmovali med seboj, Ldo bo z boljšo pobudo prekosil drugega. Toda niso samo pripravljali zabavne prireditve, ker so se dopolavoristi zavzemali i ud i za ranjence v zdraviliščih in za družine padlih letalcev, za sirote letalcev in za siromašne družine letalcev, ki so na najrazličnejših in najbolj oddaljenih bojiščih. Organizirali so na stotine umetnostnih prireditev in kinematografskih predstav ter tombole. Razdelili so na tisoče denarnih in tolažilnih nagrad. Fašistke so genovskemu letalskemu oddelku podarile praporček, trije praporčki pa so bili izročeni trem oddelkom v pokrajini Tarantn, kjer jim je krajevni dopoluvoro med drugim podaril tudi štiri radijske aparate. Najdragocenejši šah Ves iz zlata, srebra in draguljev Pravijo, da si je gvaliorski mnharndža dal narediti šahovsko tlesko in figure, ki jih tako dragocenih prav cotovo ni nikjer več na svetu. Šahovnica je iz čistega zlata in srebra, prav tako pa so iz /.lata in srebra tudi šahovske figure. a da bi bile ie dragocenejše, jc dal vanje vdelati sijajne bril j a n te, .snfirje, smn.rngde in rubine Navadno imajo ta dragoceni ^nh spravljen v majhnem kovčegu. Računajo dn se vrednost tega šaha vrti okrog 51.000 rupijev. ~ Petnajstletnica Carmonovega predsedovanja na Portugalskem Dne 25. marca je voditelj Portugalske gen. C.armunsi ohhuinl 15 letnico, kur ic predsednik portugalske republike. Portugalska svojo politično srečo nedvomno dolenje C.nrmoni in Sa hiznriti Odkritosrčno in preiiHifrtnn f.armono-vo deln ie potep niecove prilinblienosti bilo poroštvo zn nepretreano nndnlievnnie obnove, ki io ie začel Snlnzar T« ie portugalski vladavini dni avtoritaren, protidetnokraličen in zlasti evropski znnčai. Tn vladavina ie doživela trdo nreskušnio med državi ianisko vojno v Španiji in doknztiie svoio zrelo silo zdai kn državo na vzlic pritiskom in zvijačam trdno drži v nev tralni politiki. Smrt skladatelj? Sergija Rachtnantaova Iz Amerike je prispela novica, da je v llol-lvwoodu. kjer je živel že dalj časa. umrl ruski skladatelj Nergij llachmamnov. Rodil se jc v Onegi leta 1N75 in je bil torej star točno 70 let. Kot izvrsten pianist je zložit mnogo lepih skladb za klavir, zlasti del. ki »o primerna za koncerte. Ameriško državljanstvo je Sergij Rachmaninov dobil šele lansko leto. Edini Kolumbov še živi potomec Zadnjič je prosil zn sprejem pri voditelju Španije generalu Francu mlad kadet španske mornarice. Koma j to letni fant vel ja za edinega še živečega potomca slovitega pomorščaka, ki je odkril Ameriko. Krištofn Kolumba Ime mu je don Cristobal Colon Darvajal v Maroto, Ve-ragueški vojvoda. Poleg tegn jc podedoval tudi naslov >admiral in vladar Zahodne Indije«, t. j-Amerike. Po tem takem je to edini mož na svetu, ki je Imel najvišji mornariški čin že takoi ob vstopu v mornarico. Zakaj Rusija tako nestrpno čaka »drugega bojišča« Kremelj sam priznava, da je Rusija v sedanji vojni izgubila že 5 milij. mož V eni 6vojih zadnjih številk je švedski list »Stockholm Tidningen« pi6al, da je londonski »New Cronicie« označil kot nevarno utvaro, če kdo misli, da Sovjetska Rusija razpolaga z neizčrpljivimi vojaškimi rezervami. Rusija — piše Nevvs Cronicie — ni več trajno dorasla nemškim armadam in zavezniki morajo zato začeti takoj z olenzivo, da bi razbremenili Ruse. Ko je izbruhnila vojna med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, je slednja imela 193 milijonov prebivalcev. Od tedaj so Nemci zasedli prostor, ki meri toliko kakor Nemčija, Francija in Anglija 6kupaj. Na tem prostoru je ostalo okrog 50 milijonov Rusov. Do lanskega avgusta — piše dalje član-kar v Nevvs Crouicleu — so znašale rii6ke izgube po Ia6tnih ruskih podatkih približno 5 milijonov mož, pod osto-janko na tunizijskem bojišču. V tem nnpndu sc je jasno videlo, kakšno moč imajo ti novi nemški tanki. Šlo je — piše vojni dopisnik — za zavzetje močno utrjene višinske postojan' ki je gospodovala nad edinim dostopom v to pokrajino, in je obkrožena od številnih li r i lxi v. Več poskusov, ki so jih izvedle alpinske čete in oklepna pehota, da bi zavzele to postojanko se je izjalovilo spričo silnega sovražnikove^ zapornega ognja. Tudi vsi poskusi obkolitve so ostali brezuspešni, ker je ozemlje tam mu lo pregledno. Sovražnikove strojnice, protitan kovski topovi in drugo topništvo je osredotočilo svoj ogenj na cesto, ki drži na višino, t rnpbilo vse. kar koli se jc na njej pojavilo Kljub temu pa se je bilo Ic treba odločiti mi napad, zaka j drugače ne bi bilo mogoče sovražnika obkoliti. Na bojišču so se tedaj pojavil »ligri«, ki so se pri svojem prodiranju pod sovražnikovim topniškim ognjeni nenadno znosi; pred trojno min»ko zaporo. Po kratkem postanku so se tanki vrste »Tigre« pognali med silnimi eksplozijami na|irej in so pri svojem nadaljnjem prodiranju prispeli tja do sovražnikovih topovskih cevi. Topovske srnnnte so sicer zadele te najnovejše nemške tnnke ter eksplodirale ob njihovih oklepih, a prebiti jih niso tno^le Čim je bilo ugotovljeno, da ima sovražnik svoje postojanke komaj nekaj «to metrov proč, so mu začeli zadajati smrtne udarce. V kratkem čnsn je bil napad konča' in sovražnikova postojanka zavzeta. Pustolovski beg ujdega bersatjers, ki je spričo svoje neustrašenosti trikrat ušel smrti Iz Mantove pišejo o zanimivi prigodi, ki jo je doživel neki italijanski bersaljer, po iincnu Angelo Marcia, doma iz Ospitalctta. Mož. je /daj doma na dopustu in je poleg drugega pripovedoval svojcem in tudj nekemu časnikarju, ki je na vsak način želel z njim govoriti, kako je trikrat po naravnost čudežnem naključju ušel smrti, potem ko ga je sovražnik ujel. Odiseja tega pogumnega bersaljerja res zasluži, da jo opjjemo. Ko je v Egiptu prvikrat prišel v ujetništvo, se je Angelu Marci ji s pomočjo nekegu res za lase privlečenega izgovora posrečilo pobegniti skupaj z nekim svojim tovarišem. Dobrih sto kilometrov je moral peš prehoditi, da je prišel spet nazaj k svojemu vojaškemu oddelku, v katerem jc služil. To je bil prvj njegov uspešni beg. Pri drugem nadaljnjem spopadu s sovražnikom so ga r. nekaterimi drugimi njegovimi tovariši vojaki *pet zajeli ter posla'li z drugimi ujetniki vred daleč nekam v sovražnikovo zaledje. Tako je prišel v Suez, kjer so ga kmalu nato vkrcali na ladjo, da bi ga odpeljali v An- Belopolti »Indijanci« ob bregovih Misseiarija Dokazila, da so bili že davno pred Krištofom Kolumbom v Amen. Skandinavci Na Norveškem je pred kratkim izšla knjiga, ki v njej razni učenjaki skušajo dokazati, da so bili že davno pred letom 1492. ko je Krištof Kolumb na svoji poti v »Indijo« odkril Ameriko, na tej neznani celini Skandinavci. Da bi to svojo trditev še bolj podkrepili, navajajo, da so v XX stoletju odkrili ob gornjem teku reke Missouri neko indijansko pleme, čigar značilnost pa je bila v tem, da pripadniki tega plemena niso imeli rdečkaste kože, kakor pravi Indijanci, pač pa so bili bele polti, prav takšne kakor ljudie, ki žive v deželah visokega evropskega severa, na Skandinaviji Kakor trdijo ti norveški učenjaki, ki so napisali omenjeno knjigo, so imeli tisti belopolti »Indijanci« poleg tega tudi svetle lase in svetlo brado, modre oči, ter so bili stalno naselieni na enem in istem kraju, in nikoli potoval iz kraja v kraj kakor druga indijanska plemena, ki jih lov žene vedno v nove dežele. Tudi šege in običaji teh belopoltih »Indijancev«, pravijo, so bile zelo podobne tistim, ki se jih drže ljudje v Skandinaviji. Na žalost pa je to pleme že povsem izumrlo spričo epidemije črnih koz. Ostalo pa je tu pa tom še orodje in orožje, ki so ga uporabljali. Tudi to orožje in orodje ima vse značilnosti tistega, ki ga izdelujejo oziroma so ga svoj čas izdelovali v Skandinaviji. Med drugim so našli — kakor stoji zapisano v omenieni knjigi, ki je pred kratkim izšla na Norveškem — tudi kamen-peščenjak, na katerem je bilo zapisano v stari skandinavski pisavi precej podrobno poročilo o neki normanski ekspe-diciji, ki se je bila odpravila v Ameriko leta 1362. glijo. Po 51 dneh vožnje po morju, na kateri m z ujetniki zelo nečloveško ravnali, je neka nemška podmornica torpedirala tisti veliki angleški parnik, ko je vozil že po Atlantskem morju. Ujetnikom, ki so bili zaprti v prostorih zn tovor, se je posrečilo razbiti vrata in jih je bilo pri tem mnogo pobitih alj ranjenih. Čez kakšne pol ure je Angelu Marciji uspelo priti na ladjin krov, od koder sc je pognal v morske valove. Dolgo časa je tako ostal v vodi. dokler ga slednjič ni vzela na krov neka druga nemška podmornica. Po nekaj dneh vožnje je tudi to nemško podmornico napadlo sovražnikovo letalo / globinskimi bombami. Napad pa se ni posrečil, ker se je nemška podmornica še pravočasno pogrez-nila kakšnih šestdeset metrov glolioko pod morsko gladino in ji bombe niso mogle do živega. Ko je tudi ta nevarnost minilo, so Aniela Marcia z nekaterimi drugimi prepeljali z rešilnim čolnom v neko pristanišče ob afriški obali, od koder jo je pogumni Angelo po suhem mahnil spet peš proti vzhodu in je tako slednjič znova prišel k italijanskemu vojaškemu oddelku, ki je bil v njem služil in se nadvse hrabro boril. Celo najslrupenejše kače niso več nevarne Iz Tokia pišejo: Dr. Dnneo Kuvašima, profesor na cesarskem vseučilišču v Talliaku, jc našel učinkovito sredstvo proti kobrinemu strupu. Na sestanku mikrobiologov je imel dr, Kuvašima predavanje, v katerem je med drugim povedal tudi, da je začel delali posebne poskuse s kobrami, l/našel dn je neko sredstvo, Ki je po njegovi trditvi zelo uspešno proti piku kobre. V«i dosedanji serumi, s katerimi so zdravniki skušali preprečiti smrtonosni učinek kobrinega strupa na človeško telo, so bili neuspešni, zdaj pa je dr. Kuvašima našel sredstvo, ki ni samo uspešno proti strupu kobre, temveč proti strupom vseh kač sploh, p še jo iz Tokia. -----:- Ali poznate roman r j z, w iaaiftivniui w>n n««awwIIoath je z dušo iti telesom prepričan, da je zločinec Skeel. Markhatna pa davijo vse zakonske zanke, kakor so plesalko zadavile močno roke. Dragi Van, ne preostane mi drugega, kakor da jutri vstanem že navse zgodaj in poskušam ugotoviti, kaj hi se dalo narediti v prid pravici. Saj dobro veš, da mi za družbo ni mnogo, nikakor ne morem trpeti nerešenih vprašanj.« XVI. Pomenljiva odkritja. Četrtek, 13. septembra, zjutraj. Currie so jo zelo čudil, ko mu je Vance naročil, naj ga zjutraj zbudi že ob devetih. Ob desetih sva že sedela v njegovem visečem vrtičku iu zaitrkovala. »Van,« mi je dejal Vance potem, ko mu je Corrie prinesel drugo skodelico kave, »naj ženska živi še tako sama zase, ima brez dvoma nekoga, ki 11111 razkrije vso svojo dušo. To jo že v ženski naravi, da potrebuje nekoga, ki mu more zaupati vse svoje skrivnosti Lahko jo to mali, duhovnik, prijateljica, zdravnik ali pa ljubimec. Gospodična Odeli ni imela matere; tudi duhovnika lahko izključimo. Njen ljubimec Skeel je bil prav za prav nien sovražnik. Tudi zdravnika lahko izpustimo Bila je preveč prebrisana, da bi zaupala človeku, kakršen jo bil Lindquist. Ostane torej samo šo prijateljica in to bova danes |K>iskala.« Prižgal je cigareto in vstal. »Najprej pa morava obiskali gospoda Benjamina Bt'o\vne na 7. cesti.« Benjamin Bro\vne je bil zelo znan fotograf gledaliških osebnosti. Ko sva stopila v njegov nadvse eleganten atelje, je moja radovednost dosegla višek. Vance je takoj krenil k pisalni mizi, za katero je sedela gospodična rdečih las in se ji vljudno priklonil. Vzel je iz žepa majhno fotografijo in io ji podal. »Gospodična,« ji je dejal, »pripravljam neko opereto in bi rad govoril z umetnico, ki mi je dala to sliko. Izgubil sem njeno posetnico, a ker nosi slika naslov fotografskega ateljeja Brovvne, sem sklenil, da poizvem pri vas. Brez dvoma imate naslove vaših klijentov. Sprotno je skril pod pisalno mapo pet dolarjev in čakal, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo.« Mladenka ga je pogledala z nekoliko ironičnim nasmehom, nato pa ie vzela sliko in izginila skozi bližnja vrala. Nekaj minul pozneje se je vrnila in vrnila Vanceju sliko. Na zadnjo stran ie napisala neko ime in naslov. ■»Gospodična, za katero se zanimate, ie Alys La Fosse in stanuje v hotelu Delafield. Nikakor ne smete biti tako malomarni glede naslovov umetnic... Na tak način bo morda kaka sposobna umetnica zgubila ugodno priliko...« Pri teh hesedali se je pomenljivo nasmehnila. ■Gospodična,« ie smešno-resno odvrnil Vance. tod zdaj naprej bom gotovo upošteval vaš nasvet.c Spoštljivo se ii jo priklonil in odšel. »Presneta rečic je vzkliknil, ko sva dospela na cesto. »Deklo je prepričano, da se za to zadevo s sliko skriva kuka ljubezenska zgodba.« Vstopil jo v bližnjo cvetličarno, izbral ducat krasnih vrtnic in naročil, naj odnesejo šopek uslužbenki fotografskega ateljeja Bro\vne, »Zdaj pa pojdiva v hotel Delafield.t jo dejal Vance, »in skušajmo, če se nama bo posrečilo govorili z gospodično Alys.< Medtem, ko sva šla peš proli hotelu, mi je Vance razlagal: >Že tisto jutro, ko smo bili v stanovanju Marjete Odeli, sem uganil, da skrivnos(nega umora ne bo mogoče pojasniti z nerodnimi policijskimi metodami. Kljub čisto preprostemu videzu, je šlo za zelo premeteno pripravljen zločin. Nobena navadna preiskava bi ne zadostovala. Potrebne so bile intimne informacije. Ko sem videl slik lepe Alys na pol skrito pod ma|>o na pisalni mizi, sem si dejal: »To je brez dvoma Marjetina prijateljica. Morda ve stvari, ki bi nam mogle koristiti.« Kakor hitro mi je narednik obrnil hrbet, sem spravil sliko v žep. Nobene druge slike ni bilo v sobi: ta pa ie nosila posvetilo: Vedno tvoia. in podpis »Alys«. Razume so, da sem posvetilo izbrisal, preden sem pokazal sliko uradnici tvrdke Brown... Zdaj pa sva že dospela do bolela Delafield in upam, da najin obisk ne bo brez uspeha.c llolel Delafield je bil maihen, a sodeč po gostih, ki sva jih srečala v veži, eden izmed najbolj modernih. Vance je poslal gospodični La Fosse svojo posetnico in kmalu je prejel odgovor, da ga bo gospodična sprejela čez nekaj minut. Teli par minul pa se je spremenilo v dobrih tri četrt ure. Bilo je že skoraj poldne, ko naju jo prišel iskat Razpis pokrajinskega prvenstva v teku čez drn in strn Službena objava urada CONI-ja — Atletska zveza. 1. Lahkoatletska zveza razpisuje pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn, katero bo priredila 18. aprila t. 1. 2. Tekmovali bodo na progi, približno 3500 m dolgi; nastopili bodo lahko atleti vseh razredov, ki imajo Športno dovolilnico za tekoče leto. 3. Prijave s prijavnino po 1 liro za vsakega udeleženca morajo biti predložene do 16. aprila t. 1. ob 18. uri pri Lahkoatletski zvezi, Bleiweisova cesta 1 a, 11, in sicer z naslednjimi podatki: ime in priimek tekmovalca, ime drutva in številka dovolilnice. 4. Zbirališče udeležencev bo dne 18. aprila ob 10 na športnem prostoru železničarskega Do-polavora »Hermesa«. 5. Tekmovalci, ki ne bodo prisostvovali zboru, bodo izključeni od tekmovanja. Na zbornem mestu bodo morali tekmovalci predložiti službujočemu odborniku športne dovolilnice zaradi nregleda. 6 Proga bo izpeljana v okvirju Hermesovcga športnega prostora. 7. Kolikor ta razpis nc vsebuje posebnih določil, veljajo za tekmovanje vsa tehnična navodila in določila še veljavnih pravilnikov. 8 Lahkoatletska zveza odklanja vsako odgovornost za kakršno koli nezgodo udeležencev ali tretjih oseb ali poškodbo stvari pred tekmovanjem kakor tudi med njim in po koncu. 9. Nagrade: prvi dobi plakelo, drugi kolajno, tretji kolajno. 10. Morebitni prizivi se morajo predložiti vrhovnemu sodniku 15 minut po končanem tekmovanju in morajo biti opremljeni s pristojbino 25 lir, ki bo vrnjena, če bo prizivu ugodeno. Služb, objava Atletske zveze št 4 od 3. aprila. Posvet direktorija: direktorij zveze pošilja podrejenim društvom, sodnikom in atletom Ljubljanske pokrajine svoje tople športne pozdrave. — Organizacija tekem! Odrejeno ie, da bo odraznih prireditev, predvidenih za tekoče poslovno leto, prevzela Zveza izvedbo nasledniih tekmovanj: pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strm, prvenstvo društev A in B razreda za tri preizkušnje tekmovanja na povabilo. Ostale tekme za moške bodo priredila društva Planina, Ilirija in Hcrmes: ženske tekme bodo priredili Planina, Ilirija in Dopolavoro Tob. tovarne. — Prvenstvo v t. kih čez drn in strn; Odobren je pravilnik prvenstva v teku čez drn in strn, ki se bo vršil v nedeljo 18. aprila na športnem prostoru Hermesa. 2abjak in II. moštvo Tob. tovarne bosta igrala danes ob 10 na Hermesu. Medtem bodo sodniški pripravniki polagali praktične izpite. SK Zabjak Umrl nam je naš zlati Petrček v nežni dobi enajstih mesecev. Pogreb bo v nedeljo, dne 4. aprila 1043, ob pol 5 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. aprila 1943. Marica in France Zupan, starši Marjanca, sestrica, in ostalo sorodstvo vabi svoje prijatelje, da v obilnem številu poselijo tekmo, ki pomeni važno pripravo za prihodnjo nedeljo, Ob 11 bosta nastopili mladini Zabjaka in Hermesa. V cvetu mladosti nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena hčerka, sesTrica, nečakinja in vnukinja, gospodična ernik dijakinja I. razreda trgovske akademije Mlja K preranemu grobu jo bomo spremili v nedeljo, dne 4. aprila 1943 ob 4 popoldne z Žal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. aprila 1943. Globoko žalujoči: Valentin, oče; Marija, mati; Tinko, brat — ter ostalo sorodstvo strežaj in naju odvedel v stanovanjo gospodično Aljs. Narava je gospodično La Fosse obdarila z mnogimi prednostmi; tistih pa, ki jih ji ni naklonila, si jih je gospodična oskrbela sama. Bila je vitke postave, plavolasa, njene velike modre oči so obsenčevale goste in dolge obrvi, a čeprav je strmela v ljudi s široko odprtimi očmi, ni mogla skrili tega, kar je v njih bilo izumetničenega. Oblečena je bila nadvse elegantno. »Ste vi gospod Vance?« jo vprašala z zvon-kim glasom. »Pogostokrat sem videla vaše ime v najbolj znani reviji.« Vance je slrepelal. »To pa je gospod Van Dine,« me je obzirno predstavil, preprost pravnik, ki do zdaj še ni dosegel te časti, da bi njegovo ime prišlo v revijo, ki ste jo pravkar omenili.« »Prosim izvolile!... Domnevam, da je vaš obisk posloven... Bržkone želite, da bi sodelovala pri kaki dobrodelni veselici... Verujte mi, gospod Vance da imam tako malo časa, da me moj poklic lako zelo zaposli... Obožujem svoj poklic!« je dejala vzhičeno. PRINESE GA SVOJ T ŽENI IN RECE: >VED-NO SI HOTELA IMETI OTROKA, TU C.A IMAš: PRINESLA NAM GA JE VODA.< Tomaž Poklukar: Izkušnje Lingijade v Siockholmsi (Spomini na Švedsko.) (Konec.) Stadion, ki so ga zgradili Švedi v Stockholmu 1. 1912., je ostal do današnjih dni nespremenjen. Nad tribunami se vzpenjata dva visoka stolpa, ki nm dajeta videz stare utrdbe. Tudi telovadne manifestacije, ki smo jih gledali v areni, spominjajo na slare čase. Švedi so ostali zvesti svojemu Lingo-vemu sistemu in dajo nenavadno veliko na formo. Švedski telovadci se držijo vzravnano kakor vojaki na paradi, njih telesa so podobna idealnim modelom, v gibih so odmerjeni. Švedska telovadba ni preračunana na vtis, ki ga napravi na gledalce, temveč je zasnovana na temeljih zdravstvene vede. Najvažnejša je visoko zravnana, skoraj dostojanstvena drža telesa. Ta ni prisiljena in tudi ne začasna; lepodržne vaje gojijo Švedi v šolah in društvih tako dolgo, da dobi okostje in mišičje vse tiste oblike in linije, za katere skrbijo drugod krojači in šivilje. Veliko dajo na formo tudi pri vajah na lestvah, na drogovih, na "redah ter pri preskokih čez »konje« in z usnjem prevlečene omarice. Ne gre za uspehe posameznikov. temveč za zmogljivost množice, In ne gre samo za to. kaj izvajajo, katere vaje, temveč, kako. V tem je bistvena razlika med švedsko telovadbo in med modernim športom. Švedi so tudi v zasebnem življenju formalisti in 4fcito ni čudno, da se držijo njihovi telovadci zvesto tradicij in izkušenj Lingove metode in sistema. Eno jim je treba priznati: drugi narodi imajo enako dobre in tinfi boljše telovadce, lepa drža telesa pa je svojstvena . samo Švedom. I Bistveno vprašanje, ki je sprožilo med udeleženci kongresa ob priliki stoletnice Lingove smrti mnogotere debate, je: svobodna telesna vzgoja ali pa formalna telovadba? Z drugimi besedami: šport ali telovadba? V čem je razlika? Švedi, ki so tokrat prevladovali na prireditvah Lingijade, so pokazali izpiljene vaje, ki so jih izvajali enotno v množicah. Vse je bilo preračunano na fiziološki učinek in ta je bil biez dvoma velik in očividen. Po lepih držah vseh oddelkov, od otroških do starčevskih in od deklic do mater, in po lepo oblikovanih telesih je bilo videti, da gre za telesnovzgojni sistem, ki je nesporno učinkovit. Prav nasprotno so pokazali Amerikanci na športno-pedagoškeni kongresu 1. 1930. v Berlinu. Ko so prišli na vrsto, da bi pokazali svoj telesnovzgojni sistem, so pritekli na igrišče ter se sprostili v veselih igrah z žogami in s kiji. Samo živahne in borbene igre so pokazali in nekaj artistične telovadbe na tleh. Švedi so tokrat pokazali »gimnastiko«, oblikovno izpiljene vaje. in fiziološko premišljene, Amerikanci pa takrat šport, pri katerem gre za gole storitve in za duševno doživetje igre in borbe. Sta to dva nasprotujoča si svetova po načinu dela in po miselnosti — telovadila in šport — čeprav 6C razvijata oba pod isti in plaščem telesne vzgoje. Borba med »starokopitnlmU telovadci in med »površnimi« športniki je stara že desetletja; v malem se je vnela tudi pri nas, vroča pa je bila na Švedskem in v Nemčiji. Zvesti pristaši Lingove telovadbe so si ob njegovi stoletnici še enkrat nadeli nalogo, da bi zmagali med strokovnjaki. Ali se jim je to posrečilo? Nesporno je dejstvo, da v svetu zmaguje šport, ki dosega svoj višek na olimpijskih prireditvah. Šport se je razširil pri vseh narodih in tudi pri Švedih (pn še kako!), telovadba pa se je razmahnila v telovadnih društvih zasebne pobude in v šolah. V šolah, kjer je bilo nekdaj prepovedano gojiti nogomet ali plavanje, prirejajo dandanes športne turnirje in smuške izlete, kdaj pa kdaj pa naletimo tudi na nogometno državno reprezentanco, ki ima v urnikih rednega treninga tudi švedsko gimnastiko. Praksa uči, da šport dopolnjuje telovadbo in narobe. To, kar nam ni ugajalo pri švedskih telovadcih, je bila skoraj svečana resnobnost, s katero so izvajali svoje 6eslave. Temperament severnih narodov je najbrž bolj sprejemljiv za resno delo, za ponavljanje in piljenje ter za formalnosti, ki dišijo po šolskih sistemih. Ne gre pa podcenjevati načela, da mora bili telesna vzgoja združena z razvedrilom igre in z borbenostjo športa. Dober vtis so napravili Nemci, ki eo pokazali za uvod svoje telesnovzgojne metode množični tek na 10<)0 ni. Tu se dotaknemo kočljive točke, ki govori v prid športu; ne gre namreč samo za urjenje mišic, temveč zlasti za krepitev notranjih organov. In težko je najti vajo, ki bi bila v tem oziru bolj vsestranska od teka Z vztrajnim tekom pod vedrim nebom, ki vodi čez drn in strn na daljše proge od 3 do 10 km, se šele začne prava telesna vzgoja. Spričo tega je tek, ki ga gojijo po telovadnicah s pestmi na prsih, neke vrste izrodek, ki liiina potrebnega učinka. Zdi se, da se je tudi Ling tega zavedal, ko je nameraval priredili na vseučilišču v Lundu prvo tekališče na prostem, do česar pa iz neznanih razlogov ni prišlo. Prvi nauk Lingijade v Slockholmu bi bil na kralko povedano v tem: napačno je postavljati meje med telovadbo in športom. Telovadba vzgaja k temeljitosti in k redu, šport pa k zmogljivosti v obvladovanju naravnih zaprek ter k borbenosti in vedrosli. Potrebno je, da so tudi telovadci lolijo REKA TEČE, LETA MINEJO, IZ DETETA POSTANE KRASEN MLADENIČ, DA MU DALEČ NAOKOLI NI BILO ENAKEGA. IMENOVALI SO GA »PLAVACEK«, KER JE PRIPLAVAL I'0 VODI. športa in prav tako je tudi potrebno, da učimo športnike lepe drže telesa, da jih navajamo k redu in k gojitvi gimnastičnih predvaj. Lingijada je pokazala, da se bo morala švedska telovadba obogatil i z izkušnjami športnega tabora, dala pa je tudi nasprotni 6trani mnogotere pobude. Marsikaj zanimivega in poučnega je bilo videli tudi na malih prireditvah na odru znane kon-certne palače, kjer delijo Nobelove nagrade. Tu so nastopali telovadni oddelki od triletnih otrok pa do sedemdesetletnih mož. Nazorno je bilo videti, kako se z obdobji starosti spreminja tele6no-vzgojna snov in odno3 človeka do udejstvovanja. V bistvu otroka je, da si želi svobodnega gibanja in sproščenega udejstvovanja. v bistvu staršev pa je, (ia skušajo razgibano dete krotiti in ga spremenili v mirnega in »pridnega« otroka. Vzgojno prizadevanje odraslih ali krotenje pa mora imeti svoje meje, zakaj nagon po gibanju je fiziološko utemeljen in pomeni "izhodno točko za otroško telesno vzgojo. Le-ta je lahko svobodna, možno pa jo je tudi voditi in podpirati. Na Lingijadi nismo videli otroških iger, ki bi bile plod domišljije odraslih. Vse, kar je nudil učitelj otrokom, so bile prepreke v obliki lestev in miz in teh so se otroci z vnemo lotili ter jih premagovali. Do izraza je prišla različna stopnja tveganosti in spretnosti, vsem skupna pa je bila podjetnost do težjih nalog, in veselje, ko so jih obvladali.. O prisiljenih vajah z otroki skoraj ni bilo govora. Združitev telesne vzgoje z ritmično in glasbeno je bilo opazili šele pri otrocih od f>. do 0. lela starosti. Kakor so bile otroške prireditve prikupne in zanimive, tako so postajali nastopi starejših oddelkov vedno bolj resni in načrtni. Presenetil je zlasti oddelek (K) do 70letnih telovadcev, ki je pokazal izredno težke vaje na orodju. Znamenje, da je človek tudi na 6tnra leta čil in zdrav, če hoče! Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centič