Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev.280.
V LfabUanl. v lerek. 7. decembra 19(5.
Leto XLIII.
Velja po poSU: s Za oelo leto aapre] . , K 28"— za en meseo „ . . „ 2'20 u Nemčijo oeloletno . „ 28'— za ostalo lnosematvo , „ 35'—
V	Ljubljani na dom s
Za oelo leto napre) . . K 24'— za en meeeo „ . , „ 2'—
V	oprav) pre]eman mossfina „ 1*70
^ Sobotna izdaja: s
za oelo leto....... V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo inozemstvo. „ 12*—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 ram): za enkrat . . . . po !U v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 18 „
za večkrat prlmsran popust.
ForoCna oznanila, zahvala, osmrtnic? Pl:
enostolpna peUtvrsta po 2; vin.
_ Poslano:---
enostolpna petltvrsta po 10 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzomšl no-delje ln praznike, ob 5. uri pop.
Rodna letna priloga Vozni red.
dcar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol St. 6. — Račun poštne hranllnloo avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravnlžkega teleiona št. 188.
Za
«Že sedem mesecev tavamo po tujini, daleč od svojega doma! S seboj smo si vzeli le ono obleko, ki smo jo imeli na sebi; le malokdo je bil tako srečen, da si je mogel v naglici pobrati še drugo, ker še veseli smo, da smo rešili svoje pete iz italijanskih krempljev. Sedaj pa smo tu vsi razcapani in raztrgani, večina nagi in bosi!«
»Velike muke vsled mraza morajo naši begunci pretrpeti. Razun, če bi mi poslali iz Ljubljane kaj malega, da po potrebi razdelim med nje.«
To sta dva odlomka iz poročil, ki jih je podpisana dobila ta teden iz begunskega tabora v Bruku, prvega od nekega revnega begunca, drugega od tamošnjega častitega duhovnega voditelja.
Podpisana posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani sc v polni meri zaveda svoje vsiljivosti na račun dobrohotne usmi-ljenosti slovenskih rojakov, v prvi vrsti Kranjcev. A za sedaj ne vidi druge pomoči, kot nov apel na usmiljena srca vseh Slovencev, da se tem revnim, mraza trepetajočim revežem, goriškim beguncem v barakah, more odpomoči. Z vsem drugim so naši begunci v Bruku še precej preskrbljeni: s stanovanjem, pa tudi s hrano, a tega, kar človeku v hudi zimi zmrznjene ude oživi in ogreje, tople obleke, tega jim popolnoma primanjkuje. Vsako pismo, ki ga podpisana dobi iz taborov, se končuje: Vse bi šlo, a zimske obleke ni, zato nujno prosimo hitre pomoči!
Ne bilo bi nam.nu podpisane, da bi ta ali oni vsled svoje darežljivosti trpel niti trohice mraza. A nebrojno je število takih družin, ki imajo v podstrešju kaj ponošene obleke, s kojo ne vedo kam. Z najmanjšim koščkom te obleke izvrši veliko delo usmiljenja oni, ki to ponošeno obleko daruje podpisani, katero takoj odda isto na najbolj potrebno mesto. Kdor pa nima obleke, naj izkaže svojo ljubezen do goriških rojakov z malim darom, da tako vsaj za Božič najbolj potrebnim izmed njimi ogrejemo zamrznjene ude!
Potreba jc v teh časih na vseh koncih in krajih velika in siljena. Našim hrabrim vojakom, ki se bijejo za naš dom in našo srečo, moramo skušati to težko borenjc lajšati z milimi darovi, revnim vdovam in nesrečnim sirotam padlih celiti grozne dušne in telesne bolecinc, a nič manjše podpore niso potrebni oni, ki so bili primorani bežati pred najhujšim sovražnikom naše zemlje, vsi revni in ubožni, brez sredstev in brez obleke!
Novorojenčki in otroci, ii so največji trpini sedaj! Dobesedno bosi in odeti le v lahna krilca in raztrgane hlačicc so bežali
s svojimi nesrečnimi materami iz ljubljene domovine, z gorkega juga, tja gori na mrzli sever, kjer jim nedolžni udje trepetajo mraza, ki jim pretresa njih nedolžne ko-ščice!
Smatrajmo ta nedolžna bitja za sirote naše skupne narodne družine, skušajmo jim lajšati njih neznosno bol povzročeno po neizmernem domotožju in ude pretresujo-čem mrazu. Vstvarimo njim samim in njihovim nesrečnim starišem možnost, da dobe za bližajoče se praznike vsaj senco pojma: blaženi in srečni božični večer!
Tozadevne darove v oblekah, in even-tuelno v gotovini sprejema podpisana
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Slavnostna seja c. kr. kmetijske družlbe.
Tudi c. kr. kranjska kmetijska družba je ,kakor druge glavne kmetijske korporacije, priredila slavnost »zlatega klasu« t iti korist fondu za invalidno kmetovalce; Ker razmere ne dovoljujejo sedaj javnih slavnosti, jc sklical predsednik c. kr. kmetijske družbe, g. kom. svetnik Fran P o v š e slavnostno sejo c. kr. kmetijske družbe, ki se je vršila v lepo prirejenih družbenih prostorih. G .predsednik je, pozdravivši zastopnika c. kr. deželne vlade, vit. pl. L a s c h a n a , in zastopnika dežele dr. L a m p e t a, v vznešenem in stvarnein govoru slavil pomen kmetijstva v svetovni vojski. Načrt sovražnikov je bil, da Avstrijo in Nemčijo izstradajo s tem, da jima odrežejo ves dovoz. Nastali so hudi časi za nas. A kdo jc rešil državo in prekrižal račune sovražnikov? Bil je to naš k m e č k i s t a n ! Ko so bili poklicani možje na vojsko, so naše kmečke žene, starci in otroci z občudovanja vredno pridnostjo vzeli na svoje rame vsa težka kmečka dela. Z največjim uspehom je delalo naše kmečko ljudstvo, da je pridelalo državi toliko živeža, tla smo mogli vzdržati doslej in da upamo vzdržati tudi v bodoče. Tega ne sme nihče pozabiti našemu kmečkemu stanu, pokazal se je v resnici kot glavni steber države. Pa izkušnje sedanje vojske so nam pokazale tudi za bodočnost, pol, po kateri moramo hoditi. Naša glavna naloga mora bili, da povzdignemo kmečko produkcijo, ker le tedaj bomo trdno stali tudi kot država. Kje manjka, nas uči statistika, ki kaže, da pridela Nemčija povprek na en hektar zemlje 24 stotov pšenice, Avstrija pa le 16 stotov in Ogrska le 13. Dasi ima
Nemčija primeroma slabšo zemljo za kmetijstvo, pridela vendar toliko več kot Ogrska, ki ima najboljšo zemljo! To pride od tega, ker je Nemčija znala svoje kmetijstvo dvigniti na visoko stopinjo racionelnega in intenzivnega obdelovanja. Tu jc tudi naša naloga bodočnosti. V interesu naše skupnosti, vsega našega prebivalstva je, da skrbimo za tako povzdigo kmetijstva, hvaležni delavnim kmečkim rokam, katere opravljajo n a j -težja dela za prehrano ostalega prebivalstva. Govornik je sklenil svoj govor z navdušenimi Slava-klici Njegovemu Veličanstvu.
Dovolilo sc je 1000 kron za invalidni fond.
Po slavnostni seji sc jc vršila običajna seja c. kr. kmetijsko družbe. V razgovoru jc bil položaj našega kmetijstva v sedanjih razmerah. Oglasili so se k besedi skoro vsi odborniki, ki so popisovali razmere, ki so nastale v njihovih krajih za kmečko prebivalstvo vsled pomanjkanja delavskih moči, vsled draginje, ki tare kmeta kot vse druge stanove, vsled vojaških dajatev itd. Posebno se jc opozarjalo na pomanjkanje k r mil, vsled katerega silno trpi živinoreja in mlekarstvo. Glavni odbor se je obrnil z nujno prošnjo do zastopnika c. kr. deželne vlade, da sc naj vse to upošteva.
Slednjič jc poročal ravnatelj družbe o dobavi modre gali.ee. Po dolgotrajnih obravnavah se je naredil na Švedskem sklep za 10 vagonov modre galice, in dobilo od Nemčije dovoljenje za prevoz, za nadaljnjih 10 vagonov so pogajanja šc v teku. Radi razmer na denarnem trgu pa bo prišla galica nekoliko dražje, nego je bilo proračuna-no. Dosedaj so kranjski vinogradniki za galico že v naprej vplačali 650.000 K.
iinim
Ker SO Da m sovražniki zaprli dovoz važnih živil in surovin, sta morali osrednji velesili v zagotovitev prehrane ljudstva in armad, ukrenili vrsto odredb, l<i so bile pod naslovom »živežna politika' sprejete v področje narodnogospodarskih vprašanj. Poleg žila in žitnih proizvodov, katerih uprava in razdelitev se je kmalu po začetku vojske državno uredila, to jc monopoli-zirala, sta vladi centralnih velesil posvečali posebno resno skrb tudi mesnemu vprašanju. Odredbe v varstvo živinoreje in omejitev porabe mesa smo dobili najprej pri nas. Šele v zadnjem času so tudi na Nemškem uvedli dneve brez mesa in šli pri tem še korak dalje ter uvedli dneve brez
masti. Proti oderuški špekulaciji z mastjo je Nemčija energično nastopila z določitvijo maksimalnih ccn za trgovino z živimi prešiči, svinjskim mesom in slanino; te cene veljajo od 1. decembra dalje brez razlike za celo Nemčijo.
Na Ogrskem kakor tudi v Avstriji so se že dolgo oglašale tožbe radi visokih cen svinjine in masti. Šc pred dvema mesecema se je mnogokod plačevalo do 10 K za kilogram špeha in masti ter do 8 in 9 K za kilogram svinjine. Zahteva po maksimalnih cenah je postajala vedno nujnejša. Vse je napeto pričakovalo izida pogajanj z Ogrsko, ki so se vršila med obema vladama. Medtem so pa ogromne cene svinjskemu mesu in masti same po sebi padle: Prebivalstvo teh cen ni moglo več zmagovati ter ni več kupovalo. Cene masti so padle na 8 K za kilogram. Nato so dne 29. oziroma 30. novembra izšle maksimalne cene za svinjino, mast in slanino na Ogrskem in pri nas; Ogrska si jc tudi to pot znala zagotoviti svoje posebne gospodarske koristi.
S 1. decembrom jc stopila v veljavo tudi naredba o uporabi mleka; mleka sc ne sme več posnemati, omejuje sc krmljenje mladih živali z mlekom in prepoveduje uporaba mleka v industrijske svrhe. Na-daljnc omejitve z navedbo mlečnih kart morejo odrediti deželne oblasti.
V zadnjih dneh sc jc v naši državni polovici znova omejila produkcija piva in določila na 55 odst. običajne količine. Ker pa radi slabe letine ječmena tako primanjkuje, da vlada niti dovoljene množine nc bo mogla nakazati pivovarnam, bodo morale Ic-te produkcijo šc znatno znižali. Ogrske pivovarne pa imajo dovolj ječmena iii delajo v polnem obsegu.
Glasovi, ki prihajajo iz ogrskih poli-ličnih in poljedelskih krogov, nas počasi pripravljajo na to, da nam Ogrska ne bo mogla dati obljubljene množine krušnega žita. Pa četudi bi nam Ogrska dala obljubljeno žito, nam bo šc vedno primanjkovalo nad 10 milijonov met. stotov moke. Ako nc dobimo oc! zunaj večjega dovoza žita, sc nam na spomlad zopet obetajo brilki —■ koruzni dnevi.
Praznovanje sedeminšes'desetletnice vladanje našega presvetle^ cesarja v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu n Lj.
Dne 2. dccembra ob S. uri so se zbrali učenci in učitelji ter vzgojitelji v zavodu sv. Stanislava v hišni kapeli. G. rektor dr. G n i d o v e c jc navzoče najprej kratko nagovoril z izbranimi in prisrčnimi besedami. Priporočal je gojencem vzvišeni zgled presvetlega vladarja v posne-
— O Balmatincih.
30. sept. 1915.
Srečam znanega stotnika Slovenca, ki služi pri dalmatinskem polku.
»Dolgo Vas ni bilo videti v Gorici!«
»Kaj hočete, zunaj v postojanki je vedno dela dovolj,« mi odgovori.
»Saj jc že toliko tednov mir, v mesto slišimo samo časili ponoči nekaj prasketanja. Torej ne more biti posebnih opravil?«
»Vidite tako nam mineva čas!«
»Nam pa v Gorici silovito počasi gineva čas. V ponedeljek so nam vražji vragi vnovič razbijali mesto. Jaz sem dobil eno pošteno granato v stanovanje, ravno ko sem se oblačil, da sem dirjal pol oblečen pod stopnjice. Kdaj vendar jih odženete te peklenske spakc vsaj tako daleč, da nam ne bodo pljuvali v mesto?«
Stotnik se je nasmehnil: »Nam jc zdaj tako dobro in sicer prav dobro in sc nam prav nič ne mudi naprej.«
v y x
novembra 1915.
Zopet sva sc srečala z istim stotni-I kom, ki se mi jc prismehljal. Po tako ! strašni tretji ofenzivi smeli!
»Vi se smejete, gospod stotnik? j Gotovo niste bili zunaj v tistem strašnem ognju!«
»Ves čas, noč in dan do danes, ko smo prišli po 78 dnevih iz postojank na oddih.«
»Veseli me, da vidim Vas celega in zdravega, toda kako jc z Vašo stot-nijo?«
»Nič hudega, nič posebnega, srečno smo prestali ves ogenj!«
»Koliko imate izgub?«
»Malo, in šc to po neprevidnosti. Takoj prvi dan artilerijskega ognja so šli vsi proti moji prepovedi v velikih gručah h kuhinji in po nesreči je zadela granata eno gručo. Sicer pa ni nobene druge izgube!«
XXX
O kranjskih Janezih.
28. oktobra 1915.
Gorica je mirna, ker jc obmostje nemirno. Neprestano gromenjc sovražnih in naših topov, prasketanje pušk, bučanje granat, padanje jeklenk po mestu na vseh koncih in krajih. Prebivalstvo se plaho skriva.
Proti večeru pa kar oživi mesto.
Veselo petje in tikanje po ulicah in trgih kakor prve dni mobilizacije lani, ko so odhajali naši planinci iz Gorice. Kdo pa so ti?
Ni treba izpraševanju.
»Kje pa ,niate Vaba?«, so se objestno šalili naši kranjski Janezi z meščani.
Meni pa jc bilo zelo milo pri srcu tisti čas, ker sem vedel, da se bodo še prehitro spoznali z vražjim Lahom, ki ga jc bilo tiste dni pred Gorico ko kobilic in mušic.
ln moj prijatelj dr. K., zvesti spremljevalec kranjskega Janeza na vseh stopnjah trpljenja, žrtev in slave, mi je prihodnje dni pripovedoval kako jc kranjski Janez mlatil Laha ko doma žito. In v najhujših dneh je kranjski Janez vzdržal vso laško besnost iu obvaroval Gorico.
X
v
A
X
2. novembra 1915.
Grozovito vihra tam na Kalvariji boj neprestano že nekaj dni. Z neba pa lijc in curlja neprestano dež.
Noč je, v bolnici je delo žc končano. Kar prištorklja vojak z vso svojo opremo otovorjen, zamazan od rmene-ga blata, da ni bilo opaziti barve uniforme, ves krvav po prsih in rokah, v obrazu pa vesel in rdeč.
»Kaj in kako, za božjo voljo,« ga hite izpraševati strežniki.
»Dal' smo jih pa t'ku, da jo bodo pomnil'! odvrne kranjski Janez, sede ter počasi odlaga blatno puško, v blato zakopan in premočen nahrbtnik, z levico pa si vedno tišči desno pazduho in maši blatno cunjo v veliko krvavečo rano. »Tretji dan sem jih klestil, pa mi prifrči kos granate v prsi in roko. Ko sc izkopljem iz blata, ne vidim nobenega naših v bližini, pa zberem svoje stvari in jo uberem čez hrib proti Podgori. Med tem dobim še šrapnel v hrbet, da spet padem. Ko sc poberem, je tako lilo, da nisem videl nič. Pridem na cesto in gledam po naših. Grem naprej in pridem v mesto. Pred špitalom sem sc pa še nekoliko okrepčal tam doli v krčmi. Zdaj pa naredite z menoj kar hočete.«
Janez je bil zelo zgovoren, mi manj.
! Tri poškodbe, na desnici, v desni rami in v hrbtu ,vsc tri zamazane in bržčas okužene. Kaj bo?
Drugi in tretji dan in ves teden jc bil Janez v hudi vročini. Bledel jc o Kranjcih in Lahih in zatrjeval, da kranjska kri ne »fali!«
Čez teden dni smo mu izvlekli kose granate iz rane.
Janez, bo!«
Sfran 2.
manje zlasti glede češčcnja presv. Rešnje-ga Telesa in glede krščanske ljubezni do bližnjega. Hvaležnost do predobrotljivega vladarja naj pokažejo s tem, da bodo darovali prvi petek tega meseca in na božični praznik vsi sveto obhajilo za sivolasega, a še vedno tako krepkega starčka na cesarskem prestolu. Slavil jc cesarja kot častivca presv. R. T., kar jc posebno lepo pokazal pred vsem svetom ob procesiji na svetovnem evharističnem kongresu na Dunaju. Opominjal je nadalje gojence, naj bodo odslej zelo varčni in naj vse, kar si prihranijo, darujejo za vojake, vdove in sirote, da pomagajo lajšati gorje tistim, ki jih je hudo zadela ta vojska. Govornik je končal s srčno željo, naj bi bilo presvetlemu vladarju kmalu mogoče po slavni zmagi uživati dolgo časa šc bogato blagoslovljen mir!
Nato je gospod rektor imel cesarsko mašo, pri kateri je pel dijaški cerkveni zbor dobro izbrane pesmi in zapel na koncu cesarsko pesem.
Cesarska slavnost po sv. maši se letos žal ni mogla izvršiti tako sijajno, kakor lansko leto, ker je velika dvorana porabljena za naše vrle vojake, ki so bili v boju za domovino ranjeni, m tudi dijaški zbor nima več tako številnih moči, ker jih je mnogo v vojaški službi. Vendar se je vsa slavnost vršila zelo prisrčno in je vzbudila mnogo navdušenja v mladih srcih. Pevski zbor je zapel pod vodstvom g. prof. H y -b £ š e k a krepko in navdušeno A. Foer-sterjevo »Kranjska z Avstrijo« in narodno pesem »Gozdič je že zelen« nežno in globoko občuteno, kakor jo je harmoniziral Oskar Dev,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Naša križarka »Novara« je z nekaterimi rušilci 5. t. m. zjutraj pri Sv. Ivanu Meduanskem z ognjem iz topov potopila tri velike in dva mala parnika, pet velikih in mnogo malih jadrnic, ki so izkrcavale vojno blago. En parnik je zletel v zrak. Naše brodovje so s suhega s približno 20 topOvi zelo ljuto a brezuspešno obstreljevali.
iftBlizu tam je Nj. V. ladja »Varaždin« uničila francoski podmorski čoln »Fres-neU in ujela poveljnika, drugega častnika in 26 mož.
v Neko drugo brodovje je ponoči na 23< novembra potopilo nek s tremi topovi oborožen parnik in neko večjo motorno jadrnico; obe ladji sta biii italijanski, popolnoma naloženi sta se peljali iz Brindisi v Drač. Tiste, ki so ostali na parniku živi, med njimi štiri od vojne mornarice, smo ujeS, moštvo motorne jadrnice smo v čolnih spustili na svobodo.
Poveljstvo mornarice.
Dunaj, 6. decembra. Uradno se poroča:
Na bojni črti ob Soči jc vzdrževal sovražnik ogenj s topovi, ki je bil na posameznih mestih, posebno proti goriškemu obmostju od časa do časa zelo živahen. Tudi mesto Gorico in sosednji kraj št, Peter so obstreljevali iz vseh kalibrov.
V odseku Doberdobske visoke planote je podnevi napadala italijanska pehota pri Sredipolju in pri Polazzo, zvečer pa pri
SLOVENEC, 3ne
Slavnostni govor je nato govoril gosp. prof. dr. T r d a n. Spominjal se je najprej težkih bojev v preteklem letu in slavnih naših zmag. Prestavil nas je potem v duhu v dobo pred 67 leti in nam pokazal našega cesarja kot mladega vojaka in mladeniča, ki sc je z vestnim učenjem pripravljal na svoj vzvišeni poklic. Poudarjal je velike zasluge cesarjeve, ki si jih jc splelel s tem, da je dal državi novo ustavo in je osvobodil kmeta. Pokazal nam je živo, kako je slovenski narod napredoval pod slavno vlado našega cesarja na gospodarskem in prosvetnem polju. Z živahno besedo je potem slavil hvaležnost slovenskega naroda do presvetlega vladarja, ki jo je pokazal naš narod ob najrazličnejših prilikah in so jo naši mladeniči in možje potrdili s svojo srčno krvjo v bojih 1. 1859., 1866., 1877. in zlasti tudi v sedanji svetovni vojski neštetokrat.
Priporočal je nato tudi dijakom, naj se izkažejo vedno hvaležne presvetlemu vladarju s tem, da po zgledu cesarjevem ljubijo knjige in se pridno učijo ter vestno izpolnjujejo vse svoje dolžnosti, da se tako dobro pripravijo za resno delo v življenju. Poklicani so, da po geslu »Viribus unitis« delujejo za mogočno Avstrijo in oprti na krepko Avstrijo za vedno lepši napredek lastnega naroda. Z željo naj bi nam Bog še dolgo ohranil ljubljenega cesarja, je govornik končal, na kar so navzoči trikrat zaklicali »Živio!«. S cesarsko pesmijo se je slavnost zaključila med splošnim navdušenjem.
Sv. Martinu, a smo jo povsod odbili.
Na tirolski bojni črti se je razširilo delovanje sovražne artiljerije proti utrjenemu prostoru pri Lardaro zdaj tudi na sosednje postojanke severno od doline Ledro.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega
stana:
4. decembra. Javljajo se spopadi manjših oddelkov v ozemlju Tonale, kjer so zbrali sovražne čete, pri hospicu San Bartholomeo in v dolini Ledro, kjer se je izjalovil napad sovražnika na naše pred kratkim osvojene postojanke severno od Pue. Na robu Mrzlega vrha so ponoči na 3. december po ljuti pripravi s topovi vseh kalibrov prodrle goste množine pehote, ki so se vedno iznova valile proti našim utrdbam. Kljub uničevalnemu našemu br-zostreljanju so vdrle manjše sovražne skupine na nekaterih mestih v naše črte, a smo jih v ljutem ročnem metežu zopet odbili. Po ljutem boju moža z možem smo zapodili sovražnika. Popustil je na bojišču nad 500 mrličev. Ujeli smo jih več, med njimi 3 častnike. Sovražne napadalne poizkuse smo odbili tudi v odseku gore sv. Mihaela in Kraški visoki planoti. Na ostali bojni črti se položaj ni izpremenil.
XXX Neuspeh ob Soči.
Ženeva, 6. decembra. Pariško časopisje objavlja brzojavko iz Milana, ki hoče
7. STecemSra '1915.
opravičiti neuspeh ob Soči. Čeprav je Gorica popolnoma porušena, se je vendar ofenziva ustavila, ker zbirajo Avstrijci nove čete in pričenjajo z ljutimi napadi na italijanske postojanke. Baje so postavili v boj 80.000 novih čet, tako da se bo italijansko napredovanje moralo drago odkupiti. Tudi so ojačili avstrijsko artiljerijo.
I.aški ujetniki v četrti soški bitki.
Berlin, 5. decembra. »Berliner Tageblatt« poroča: V četrti bitki ob Soči so Avstrijci ujeli 69 častnikov in 3318 mož. Čeravno se avstrijske čete bore v brarnb-nih postojankah in ne lovijo ujetnikov, vendar povprečno na dan ujamejo 250 mož.
Italijanske izgube izravnane.
Curih, 6. decembra. »Tagesanzeiger« poroča: Ob Soči so se italijanske izgube zopet izravnale. Na doberdobski planoti in pri goriškem obmostju so obvladujoče višine še vedno v posesti Avstrijcev,
Odstavljeni laški generali.
Lugano. Uradni vestnik laške armade poroča, da so odstavljeni generali Lisi, Na-* toli, Del Re in Foderaro.
Italija zadržuje švicarske železniške vozove.
Bern, 7. decembra. (Kor. ur.) »Berner Tagblatt« poroča: V Italiji zadržujejo 1200 švicarskih železniških voz, približno eno desetino vsega švicarskega železniškega materiala. Italija ni dozdaj še vrnila voz, dasi jih je zahteval švicarski zvezni svet.
naliM zbornico.
Rim, 5. decembra, (Kor. ur.) V včerajšnji seji zbornice je prvi govoril katoliški poslanec M e d a, ki je povdarjajoč prejšnje nevtralistično mišlenje povdarjal potrebo, da se sedaj vse stori za zmago in skrajšanje in omejitev vojne. Pri tem se ne sme motiti sloge med narodom in vlado in se mora ohraniti zaupanje v bodočnost.
Za njim je govoril bivši zakladni minister L u z a 11 i, ki je pozival vlado, da naj brez optimizma izda vse izredne gospodarske in finančne odredbe, da prepreči velike nevarnosti. Povzročitelji sedanje vojne so vojaško in gospodarsko pripravljeni in se niso zbali, da ne bi Belgije opu-stošili in Srbije skoro ubili. Govornik želi belgijskim in srbskim mučencem takojšnjega vstajenja. Čeravno bi se moralo odločno zastopati načelo narodnosti in neodvisnosti je diplomacija delala na Balkanu s premajhno razsodnostjo in odločnostjo. Pristop k londonskemu dogovoru menda ne nudi dovolj poroštva, da bo Italija dobila svojim žrtvam primeren sad in bila vojaško, diplomatično in gospodarsko postavljena na isto mesto s svojimi zavezniki. Na koncu je kritikoval davčne odredbe vlade.
Nato pa je začel ministrski predsednik Salandra odgovarjati predgovorni-kom. Izjavil je, da ni v interesu dežele, da bi podal podrobnejše izjave o zunanji politiki in vojnem položaju. Vlada docela uvideva resnost položaja in potrebno mero bodočih naporov, pa njeno zaupanje v končno zmago je danes manj omajano kakor le kedaj doslej. Srečni in nesrečni dogodki so vlado vedno bolj prepričali o potrebi in pravičnosti vojne, brez katere bi bila Italija v svojih interesih in časti nepreklicno oškodovana, kar danes vsi ljudski sloji bolj jasno spoznajo kakor dosedaj še nikoli ne.
Celo prebivalstvo ob jadranski obali, katero je veliko trpelo, ve danes, da se vojskujemo poglavitno zato, da se tako trpljenje prepreči za bodoče čase. Topo-grafično inferiornost Italije v Jadranskem morju se da ozdraviti le z zmagovito vojno. Italija more sicer dovoliti, da se v Jadranskem morju prikažejo tudi drugi na-
___________280. Štev.
rodi, mora pa vstrajati pri tem, da mora Italija vsled svojega ozemlja, svojih interesov in prekašajoče kulture v Jadranskem morju imeti civilno nadoblast. Ministrski predsednik je nato še govoril o go-ljufijah pri dobavah, o vojaških penzijah ia
0	bodoči gospodarski ustavi, katera zavisi od zmage, katera edina more zagotoviti svobodno določitev.
Na koncu svojega govora je zastopaj svojo demokratično notranjo politiko in izvrševanje cenzure in je pod razburjenimi ugovori socialistov napovedal, da bo časnike popolnoma zatrl, če bi iz svojih interesov jemali ljudski duši njene sile in skušali žrtve vojne napraviti še bolj polne trpljenja. Duša ljudstva ne soglaša s socialisti
Zbornica je Salandrov govor poslušala z menjajočo se pozornostjo in brez posebnega pritrjevanja. Pri utemeljevanju raznilj resolucij, nacionalisti so staviti, toda takoj umaknili eno, v kateri so poudarjali, da se poleg Trsta pridobi tudi Reka in Split — se je socialist M a z z o n i norčeval iz cenzure in oboževanja d' Annunzia, dočim pa jc reformni socialist C i c c o 11 i z liričnim govorom o narodu, domovini, kulturi, disciplini, državljanskem junaštvu itd., začel dvigati potrto razpoloženje in širiti veliko ganjenje.
B o s e11 i, predsednik narodnegti društva Dante Alighieri in dekan poslanke zbornice je izrabil to razpoloženje zal nov patriotičen apel.
Ministrski predsednik Salandra izjavil, da je pripravljen sprejeti resolucijo Ciccotti-Boselli, katera odobrava vladno izjavo in glasovanje zbornice smatrati za posvečeno domovini, svojemu kabineta pa le v toliko, da hoče nadaljevati vojno, do-kler se ne venča z zmago.
Nato pa je med hrupom izjavil bivSi zunanji minister C a p p e 11 i, da bi se vojne ne smelo voditi; toda ker se duh kontinuitete ne more zlomiti, zato se rajši vzdr-ži glasovanja.
V kratki izjavi je rekel socialist D ti j r a t i, da bodo socialisti glasovali proti vladi, ker je hotela vojno in ker se mora obsojati zlagano narodno slogo, pa tudi zato, ker ta vlada celo od prijateljev vojne r.e zasluži samo ene ampak deset nezaupnic.
Pri poimenskem glasovanju Je glasovalo 405 poslancev za, 48 proti. Med zadnjimi je bil tudi radikalec Chiaravitf.
1	i o , Giolittijev zet. Glasovanja so se vzdržali tudi C a p e 11 i, Enrico F e r r i in državni podtainik v zadnjem Giolittijevem ministrstvu F a 1 c i o n i.
Lugano, 5. decembra. (Kor. nr.) V svojih komentarjih o glasovanju v zbornici po* udarjajo celo Salandri prijazni listi senti-mentalno-patriotične in trenutne nagibe zborničnega glasovanja. Če bi hotela zbornica presoiati politično stališče vlade, pravi celo »Popolo d' Italia«, tedaj bi se ne dalo dohiti zaupnice in »Corriere della Sera« poudarja, da Salandra o silah in zunanjih nadah Italije ni vedel povedati nič upapolnega in zato pomenja glasovanje samo dejanje vere in izjavo narodne soli. darnosti in vztrajnosti.
K glasovanju v laški zbornici.
Lugano, 6. decembra. Sobotno glasovanje v laški zbornici je vojnim strankam prineslo veliko razočaranje. Upali so, da bo Salandra dopolnil Sonninov govor glede razmerja do Nemčije in udeležbe na Balkanu. Zaupnica je veljala pravzaprav armadi in zato Giolitti ni odkrito nastopil proti Salandri, ker bi ne dobil večine proti armadi. Glasovalo ni 52 poslancev, 46 socialistov pa je glasovalo proti vladi. Proti vladi je glasoval tudi zastopnik katoliške strokovne organizacije Miglioni. Socialist Mazzoni je napadel d' Annunzia vsled njegove grabežljivosti. Vse je ploskalo, socia-
Velik uspeh naše mornarice. - Osem velikih in mnogo malih italijanskih prevoznih ladij potopljenih. - Uničen francoski podmorski čoln. — Topovski ogenj ob soški fronti.
»Saj sem zrnirom dejal, da bo!« se je posmejal Janez.
In res je bilo, tisti Janez pride zdrav in zaceljen v ljubo kranjsko deželo.
XXX Življenje v GoricL
23. novembra 1915.
Spominjam se sv. Aleša, ki je bival pod stopnjicami svojega bogatega doma. Tudi jaz sem sc preselil pod stop-njice, kjer sem imel doslej staro šaro. Po resnem prevdarku se mi zdi ta omalovaženi kotiček najboljši v vsi ve- j liki gosposki hiši, ki si jo je zgradila zdaj že izumrla plemiška rodbina prav razkošno. Vem, da pred težko granato ni varnega mesta v naši lepi Gorici, a gori v mojem stanovanju vganjajo že male granate in kosi večjih neznosne burke. Vem tudi, da prebije težka zra-koplovska bomba največjo in trdno zgrajeno hišo do tal in se v temelju razpoči, toda vojska nas dela zelo skromne. Upam, da no prileti ravno na ta moj prostorček ne najtežja bomba in ne velika granata, dasi frče na desni in levi in nad menoj, dan na dan. Proti manjšim pa sem varen tu pod stopnjicami, tudi oKiija sc mi nI toliko bati,
ker so okoli mene sami zidovi in oboki. Šel bi v prostornio klet, a bojim se, da me zasuje, gotovo pa dobim v vlagi kako trganje. Zato sem se odločil za kot pod stopnjicami. Privlekel sem si dve vreči s peskom in zemljo ter ž njima zarlclal okence proti dvorišču, da mi kaj nc prileti od te strani v moje zavetje. Postelja je brž postavljena, mizica, samovar in nekaj knjig, da mi krajšajo dolge noči. In tako ždim v svojem salonu, ki mi je hkrati spalnica, delavnica, sprcjernnica in kuhinja razmeroma zadovoljen in hvalim Boga, da ! sem med tolikimi tisoči nesrečnih Go-ričanov tako dobro shranjen in še — cel. Da, hvala Bogu, cel, dasi sem dobil že tri granate v stanovanje in velikansko bombo tik hiše na vrt, dasi je letelo po meni žc kamenje, ko sem šel po mestu po otpravkih, dasi so v moji bližini hiše popolnoma porušene in zgorele do tal! Hvala Bogu!
Čakam, čakam, da ml zavre voda v samovaru, da si skuham kavo za nocoj in jutri zjutraj in poslušam tulonjc gra.nat in ugibam po bučanju njih kaliber in sklepam iz treska in guganja zemlje, kam padajo. Nocoj sc da marsikaj razločevati, v četrtek (18. nov.) i zjutraj ni bilo mogo-čc niti za trenutek
razmišljati, ker je bučalo, tulilo, grmelo, treskalo v enomer in neprespano. Po -i ali 5 najtežjih gi-anat je bilo hkrati v zraku.
Kava je skuhana, tudi bolj toplo je v mojem domiču, lažje pišem, teža in omrtvelost gineta, loteva se me ugodnejše razpoloženje.
Zunaj divna jesenska noč, tiha in polna svetlobe. Zdaj pa zdaj grom, bu-čanje in tresk in padanje temnih in ža-rečih kosov in koscev po strehah in zopet mir za nekaj minut. Kasno je, jutri treba vstati, ako Bog da, in odpraviti svoje delo, zato na ležišče, kakor se v vojnem ozemlju spodobi, oblečen, ker nihče ne ve, kdaj treba zopet naglo vstati.
*
26. novembra 1915.
Še nocoj v tem prijaznem kotičku, jutri odrinem tudi jaz, ako mi Bog da u čakati. Uredili smo in preskrbeli, da spravimo one, ki pri nas iščejo zdravja, na varno.
Grof Dandini je čudovit mož. Sicer sc mu pozna, da jc preživel vse obstreljevanje Gorice v Gorici, a mirno, hladnokrvno in s starim smehljajem odpravlja svoje posle z razumom, vztrai-
: nostjo in energijo, ki bi dičila vsakega generala. Vse razvidi takoj in takoj izvrši. Tekom enega dneva vse oskrbeti, da se spravijo bolniki iz Gorice, je čin, ki ga ne zmore v mirnih časih vrsta uradnikov tekom dolgih tednov.
»Kaj nam je napraviti, gospod grof, oditi ali ostati?« tišče vsi vanj.
»Ne vem, kaj naj Vam svetujem, ljudje moji,« odgovarja grof z neumorno potrpežljivostjo slehernemu. »Ako Vam laške granate ne govore jasno dovolj, Vam tudi jaz ne morem več dopovedati. Jaz vem samo toliko, da klobasa je klobasa in granata je granata in da v kratkem ne bo več makaronov ne polente na municipiju. Torej, izbirajte! Vsake pol ure bode ta dva voza na dvorišču, da odpeljeta do postaje one, ki sami ne morejo hoditi. Kdor pa hoče počakati, da ga ubije granata, naj počaka, ga že mi potem spravimo, ako bomo živi!«
In tako gre življenje dan za dno vom, noč za nočjo.
Kako dolgo?
Jaz sc torej jutri junaško umaknem in če pridem srečno čez šem-pansko polje, zapojem na vse grlo: Te Deum!	DRAB.
listi pa so klicali vladi: »Sram vas bodi, da ste življenjske interese dežc	"b
takemu rufijanu.«
Trhle laške iinance.
Lugano, 6, decembra. (Kor. ur.) O finančnem položaju se bo razpravljajo v zbornici prihodnjo sredo. Profesor Cina-udi računa, da bodo z novimi davki in varčevanjem dobili 350 milijonov lir, kar bo do februarja za obresti vojnih stroskov.
Kriza v Salandrovcm kabinetu.
Lugano, 6. decembra. Vkljub veličastnemu glasovanju je položaj Salandrovega
kabineta skrajno kritičen in ni ravno neverjetno, da odstopijo Salandra in nekteri drugi ministri. Njihovo dedščino bodo najbrže prevzeli ultranacionalci in demokrati »Secolove« vrste, ker Giolittijeva večina zbornice danes še nima poguma	'"'i
vlaclo.
Laški ministrski svet.
Rim, 5. decembra. (Kor. ur.) Po glasovanju v zbornici se jc vršil ministrski svet, v katerem se jc po časnikarskih vesteh sklenilo važne sklepe glede zunanje politike in vojaških potrebščin.
fc?
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. decembra. (K. u.) Uradno se
razglaša:	, . „
Naše čete so zdaj tudi zahodno m juz-nozahodno od Novega pazarja in po cesti, ki vodi iz Mitrovice v Peč, prodrle na črnogorsko ozemlje. Na Krasu pri Pesteri so vržene črnogorske čete na svoje glavne postojanke. Vzhodno od Peči smo premagali sovražno zadnjo stražo. Naše najsprednej-še čete se bližajo mestu. V včerajšnjih bojih privedeni ujetniki presegajo število 21C0 mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 6. decembra. (K .u.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Južno od Sjenice in severovzhodno od
Peči r-o vrženi črnogorski in srbski oddelki.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Francosko uradno poročilo,
Pariz, 5. decembra. Krajevne akcije 3. decembra so bile precej živahne, posebno pri Kosturinu, kjer so Bolgari obstreljevali
in napadli našo postojanko, vendar so bili vrženi riazaj. Ogenj naše pehote in artiljerije je izjalovil dva poskusa Bolgarov, da bi prišli čez reko. Potem ko so Srbi izpraznili Bitolj, so vkorakale v mesto avstrijske in bolgarske patrulje.
Angleško uradno poročilo.
London, 7. decembra. (Kor. ur.) Reu-terjev urad: Uradno sc poroča o solunski
ck špediciji:	?
Krajni boji so bili 3. decembra 1915 zelo ljuti posebno v smeri Kosturina, kjer sc je odbil nek napad Bolgarov. Ogenj naše artiljerije in pehote je preprečil poizkuse Bolgarov prekoračiti Črno.
Dc?,dai 160.000 Srbov ujetih.
Berlin. »B. Z. a. M.« potrjuje čez Sofijo, da so izgubili Srbi ob svojem umikanju skoraj celo artiljerijo in da so ujeli zavezniki od 23. novembra zopet 35.000 Srbov in zasedli 3200 km" srbske in črnogorske zemlje. Vseh Srbov jc ujetih dozdaj nad 160.000.
Padec Djakove.
Bcrlir, Poročevalec »Berliner Tageblatt« jc brzojavil 5. t. m. svojemu listu: Včeraj je padla Djakova. Bolgari so vkorakali v mesto, ki so je Srbi komaj branili. Plen zmagovalcev je velik. Srbi ^ so se umaknili po slabih potih proti zahodu. Dobra cesta iz Prizrena se namreč konča v Djakovi in se nadaljuje nato slaba balkanska cesta.
Bitolj.
London, 6. decembra. Reuter poroča iz Aten: Uradno se razglaša, da v Bitolj ni vkorakala niti ena četa; v raesto so došli samo nemški, avstrijski in bolgarski častniki, ki so na vladnih poslopjih razobesili svoje zastave.
En srfesk.J bataljon se združil s Francozi.
Berlin, »Vossische Zeitung« poroča iz Pariza: > Matinu« brzojavljajo iz Soluna, da jc došel cn srbski bataljon čez Gewghcli v francoski tabor,
XXX
Čc jc to poročilo resnično, je dosegla Sarrailova ckspedicija uspeh, da jc dobila zvezo s Srbi. Zvezo jc dosegel cn srbski bataljon. Ta bataljon, kakor je male važnosti,' postane lahko še velike politične važnosti. Če bi se namreč moral s Francozi umakniti na Grško, bi se moralo rešiti vprašanje o razoroženju Srbov po Grkih.
Ojačenje Francozov v Macedoniji.
Atene. (K. u.) Reuterjevo poročilo: Iz francoskega vira se poroča: Cela bojna črta od Črne do Krivolaka se redno utrdi. Ojačiti nameravajo tudi postojanke vzhodno od reke Vardar in se razširi ozemlje za obrambo želcznice.
Francoske čeie na Orientu-
Bukarešt. Iz Rima se poroča: Na Orient so se odpeljale iz Marseilla in iz Alžira nove francoskc čete, med njimi tudi kolonialne. Poslali so jih v Mudros, Gallipoli in v druge kraje. Sodi se, da jih je nekaj odrinilo tudi v Albaniio.
Rusi o bodočnosti srbske armade.
Amsterdam. »Times« poročajo iz Petrograda: Srbska armada se bo bojevala za koristi zaveznikov na nekem drugem bojišču. Topovi, ki so jih morali Srbi popustiti, se tako pokvarijo, da jih ne bo mogoče več rabiti.
Slaba angleška tolažba kralju Petru, Rotterdam. Nizozemski listi poročajo iz Londona: Angleška vlada je poslala posebno odposlaništvo kralju Petru, da mu zagotovi nedotakljivost njegove državne posesti v imenu angleškega kralja.
Žalostinke kralja Petra. Amsterdam. Iz zanesljivega vira po-izvem, da je pred nekaterimi dnevi rekel kralj Peter dosedanjemu francoskem poslaniku v Srbiji: Rusija mi je še meseca julija zagotavljala, da se Srbiji ni nič bati. Takrat ni veliko manjkalo, da bi bila poslala Srbija čete na neko drugo bojišče- Srbi so popolnoma zaupali Rusiji. Nasproti ostalim zaveznikom se ni Srbija nič zavezala, a Francija je bila vedno prijateljica Srbije. Če bi bila Rusija s .pričakovano odkritosrčnostjo izpolnila svoje obveznosti, bi se bil položaj na Balkanu razvil drugače, še predno bi bili osrednji velevlasti mogli misliti na prodiranje proti Srbiji. Kralj Peter misli odpotovati v Pariz. Srbski kralj je močno bolan in njegova čuvstva so močno pretresena.
Pašič še vedno upa.
Bukarešt, 6. decembra. . Universul« poroča iz Rima: Pašič je izjavil večim italijanskim časnikarjem, da Srbija še ni uničena. Sovražniki so sicer zasedli nekaj ozemlja, kjer se nahajajo samo stare žene, deklice in otroci, vendar to še ni Srbija. Srbija je tam, kjer so njeni vojaki. Njeni vojaki pa bodo v kratkem času dokazali, ! da imajo še getovo moč.
Ententin odgovor Gri&i.
Soiija, 5. decembra. Kakor se prav gotovo sliši, je Grška zahteve zadnje en-tentine note odklonila.
London, 5. decembra. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Aten: Angleški in francoski poslanik sta včeraj obiskala Skulu-disa. Namen cnournega razgovora je bil napovedati predstoječi odgovor sporazuma štirih, ki bo sestavljen v spravljivem tonu.
Berlin, 6. decembra. '-Berliner Ztg. a. M.« javlja iz Aten: Iz Soluna javljajo, da misli ententa vsled odklonilnega grškega odgovora staviti kratek ultimat in bo najbrže odredila prisilne odredbe. Za ta slučaj, tako sodijo, pa ni izključeno, da se Grška čisto javno pridruži osrednjima silama in se dogovori z Bolgarijo glede južnomakc-donskega ozemlja. Tako bi bila usoda solunskega ekspedicijskega zbora zapečatena.
Grška ne bo delala razlike,
Solun, 6. decembra. Iz krogov, vladi blizu stoječih, sc sliši, da je Grška vlada ententi sporočila, da nima nobenega vspre-jemljivega razloga, da bi bila proti ententi bolj dobrohotna kakor osrednjima silama. Če bi grška vlada dovolila, da bi francoske in angleške čete na Grškem imele kako akcijsko svobodo, tedaj je ni stvari, ki bi mogla grško vlado zadržati, da bi ravno isto dovolila tudi četam srednjeevropskega bloka. Nagibi in njihove možne posledice
so preveč očite, da bi grška vlada mogla opustiti r.voje nespremenljivo končno stališče.
XXX''
Rumunija in ruske čete.
Budimpešta, 6. decembra. »Az Est« javlja iz Bukarešta, da je pristanišče v Reni zaprto za osebni in blagovni promet. V soboto so prišle nove čete.
Kolnische Ztg.« javlja, da jc rumunska vlada 28. novembra izjavila, cla se bo s silo uprla prehodu tujih čet preko Rumunije. Iz ruinunskih vladnih krogov piše »Se-ara«, da so Rusi z zbiranjem čet v Bcsara-biji hoteli Rumunijo ustrahovati in bolgarske čete privabiti od srbske meje. — Vsa stvar jc izrodek Sazonove domišljije, ki je mislil, da bo s tem spravil rumunsko ljudstvo v ogenj, kar bi prisililo Bratianuja, da opusti nevtralnost. Toda samo naivneži so verjeli na ruski dohod. Razsodni možje pa so vedeli, cla Rusija ne more priti. 4 ■ j
Rekvizicija ladij in vozil v Rumuniji.
Bukarešt, 6. decembra. Poluradno sc razglaša, da je romunska vlada rekvirirala po rumunskih pristaniščih vse prevozne, rečne ladije in VIruga vozila. Vossische Ztg.« izve, da je .vlada to svojo odredbo glede zunanjih pbrnikov, ki vozijo žito, že umaknila, da seopicvoza žita ne bo več motilo. i b ... ----u-------...
Vojska z Rosi.
Danska sodba o sijajni strategiji zaveznikov v Srbiji.
Kodanj. Vladno glasilo . PolUiken« izvaja: Srbska vojska je trajala komaj dva meseca. Osrednji velevlasti sta izsilili 6. oktobra prehode čez reke. Njih vojni stroji so pokazali krvavo točnost strategije, ki jo je dokazal prvič Napoleon, v velikanski meri povzdignil Moltke in ki jo izvajajo zdaj njegovi učenci na prostoru, s katerim je bil Sedan v primeri, mal boj, ki se je pregledal lahko z griča. Lani jeseni prisiljena Nemčija, da sc je morala ustaviti, drži Nemčija še vedno trdno Belgijo in važne dele Francije v svojih rokah. Njena sedanja defenziva se izvaja popolnoma na sovražni zemlji. Nemški vojskni stroj izvaja zdai na vzhodu najsilnejše vojaške operacije, ki jih pozna svetovna povestnica: gigantsko obkoljevaino bitko pri Varšavi.
Povratek srbskih beguncev v domovino, Bukarešt. Uradni rumunski krogi izjavljajo, da je število srbskih beguncev v Rumuniji zelo padlo, ker sc jih je vrnilo veliko v Srbijo,
Tri laške bojne ladje pred Valono. Kodanj. Ruski listi poročajo iz Soluna: Pred Valono so se pripeljale tri laške bojne ladje, da varujejo albanske koristi, če zasedejo Bolgari ali Avstrijci Valono.
Italija pošlje v Albanijo živež. Bukarešt. Esad paša je sklenil s Srbijo pogodbo, po kateri smejo bivati ostanki srbskih čet v albanskih mestih. — Italija jih mora preskrbeti z živežem.
XXX
Ententina nota Grški. Kolin, 6. decembra. (Kor. ur.) Kolnische Ztg.« poroča 4. t. m. iz Aten: Z včerajšnjo noto entente se je končalo viseče stanje. Nota priznava grško nevtralnost tudi za naprej in zahteva le, da se uredc razne odredbe, ki so neobhodno potrebne za varnost in akcijsko svobodo ententinih čet v Macedoniji. Posebno je v noti poudarjena obljuba, da se bo svojčas vrnilo grško ozemlje, katero sedaj služi operacijam in da sc bo povrnila škoda. V kolikor se bo vlada izjavila, da soglaša z vsebino note, se bodo dosedanje prisilne odredbe takoj odpravile. O podrobnostih potrebnih vojaških odredb, katere zahteva ententa, se prično pogajanja. Vlada bo odgovorila danes
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. dccem1- ~ 'Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6. decembra. (Kor. ur.) Wolff
poroča:
V jutranji zori se je včeraj z velikimi izgubnmi izjalovil ruski napad fnžnozahod-no od jezera Babit (zahodno od Rige).
Neko nemško letalo, ki je bilo zadeto po ruskem artiljerijskem ognju z morja smo z moštvom vred rešili pri Markgrale-nu (ob kurskem obrežju).
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKA MOč ODVISNA OD POLJSKE.
Moskva, 6. decembra, Knez Trubec-koj izvaja v »Echopol-u«, da so koristi ruskega naroda združene s koristmi Poljske, od katere posesti je odvisna ruska moč. Izguba Poljske bi pomenila začetek razkosavanja Rusije, ker bi tudi baltiške province, Litva, Bela Rusija in deli črnonior-skega ozemlja odpadli. Zato se ne sme^ničesar opustiti, da sc reši Poljsko za Rusijo,
VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ POVELJNIK RUSKE ARMADE NA ORIENTU.
Kodanj. Ruski listi poročajo: Veliki knez Nikolaj Nikolajevič jc imenovan za vrhovnega poveljnika na orientskem bojišču.
POZW LETNIKA J.917, V RUSIJI POD OROŽJE.
Petrograd, 7. decembra. (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura: S carjevim ukazom je vpoklican letnik 1917 pod orožje bodoče leto.
NAZAJ V EVROPO.
Veliki Varaždin, 6. decembra. Nadporočnik Zoltan Fleischer, ki se nahaja v ruskem ujetništvu v Vladivostoku, je brzojavil, da bodo vse vojne ujetnike iz Vladi-vostoka in Skotova prepeljali nazaj v evropsko Rusijo. S prevozom so že pričeli,
VARŠAVSKI NADŠKOF ZA ŽIDOVSKE OTROKE.
Dunaj, 4. decembra. Iz Lodza poročajo: Tukajšnja židovska verska občina jc sklenila, sporočiti varšavskemu nadškofu Kakovskemu naiiskrenejšo zahvalo za 10,000 rubljev, ki jih je ji poslal za revne židovske otroke.
AVSTROGGRSKA VOJNA UPRAVA IN
LJUDSKA SZOBP.A£BA NA POLJSKEM.
Dunaj, 3. decembra. »Nowa Refor-| ma« priobčujc zanimiv dokument, s | kolikšno resnostjo so se avstroogrski i vojni uradi na Poljskem lotili rešitve ! kulturnih nalog. Gre se za okrožnico krajnim predstojništvom glede ustanavljanja in vzdrževanja ljudskih šol, podpisano od poveljnika, polkovnika \Viktorja, in priobčeno v uradnem listu za okrožje Opoczno. Odlok pravi: »Iz poročila šolskega nadzornika je c. in kr. poveljstvo z obžalovanjem raz videlo, da nekatere občine, namesto da. bi gojile in podpirale žc obstoječe ter ustanavljale nove šole, delajo vse možne ovire, dasiravno dovoljuje c. in kr. poveljstvo, ako treba, tudi posojila. Zelo žalostno bi bilo, če bi ljudstvo no imelo zmisla za blagoslov, ki ga. nudijo šole njegovim otrokom.« Nadaljnje besedilo opominja občine, da se je šolske obveznosti v ogib kazni strogo držali. Kon-
čno sc starši pozivajo, da naj skrbe pri svojih šoloobveznih otrokili za največjo snago, kajti »tudi najrevnejši otrok more bili snažno oblečen«. Končno poziva odlok, da se naj ustanavljajo tečaji za odrašeene analfabete.
IZ POLITIČNEGA GIBANJA V GALi-
e-m.
Dunaj, 2 .decembra. Iz Lvova poročajo: Ob prihodu predsednika vrhovnega poljskega narodnega odbora viteza Jaworskega v Lvov so je tu vršil shod, ki so se ga udeležili zastopniki vseli meščanskih krogov. Predsednik vitez Javvorski jc podal podrobno poročilo o položaju, čemur je sledila debata, na kar sc je sprejela resolucija, ki jo je predlagal rektor politehnike Fied-ler in ki med drugim pravi: Shod izraža nado, da bo vrhovni narodni odbor z dosedanjo odločnostjo vztrajal lia zavzetem stališču ter postal središče organizaciji poljskega naroda. Shod je nadalje izrekel, da jc pripravljen, Jda postavi vrhovnemu narodnemu odboru vse svoje moči za narod in njega dočnost na razpolago.
ODKRITJE SLAVNOSTNEGA SPOMENIKA PRI KRAKOVU. S« Krakov, 7. decembra. (Kor. ur.) Povl)-dom lanskih bojev med Birzanovom-VPfe-liczko so včeraj odkrili na nekem griču pri Kr«kovu slavnosten spomenik na časi padlim vojakom,	io
OBLETNICA POLJSKO - RUSKE "f.
tO
VOJNE.
Dunaj, 2. decembra. Posebno svečano sc jo 29. novembra t. 1. obhajal spomin uu izbruh poljsko-ruske vojrjc leta 1830. V Lvovu in v Krakovu kakor tudi po vseli galiških mestih so sc priredila narodna zborovanja z zgodovinskimi predavanji in godbenimi produkcijami. Na ozemlju Kongresne Poljske, katero j<> Avstro-Ogrska okupirala, so se to slovesnosti vršile ob navzočnosti ura d n i h za s topniko v.
STOLETEN BOJEVNIK IZ LETA 1831.
Dunaj, 2. decembra. Iz Lvova poročajo: V" samostanu reformatov je obhajal pater Franc Janicki dne 2. decembra popolnoma svežega duha stoletnico svojega rojstva. Častitljivi starček, rodom iz lubljinskcga okraja, sc jc kol 16 let star mladenič udeležil lcla 1831. bojev za svobodo. Živo se spominja šc poteka celc vojne, porazdelitve sil in vojnega načrta. Po vojni so je Janicki posvetil duhovniškemu stanu ter se jc udeležil vstaje leta 1862. kot vojni kaplan. Od leta 1874. do 1913. je bil župnik v Volkovu, na kar se jc pred clvcma letoma kot cmorit preselil v Staro Si-olo. Tu ga je presenetila vojna. Kozaki so ga napadli v njegovem pribežališču ter docela oropali. Zatekel se je v samostan reformatov v Lvovu, kjer je praznoval stolelnico.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 6. decembra. (K. u.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Na raznih mestih bojne črte boji artiljerije, z minami in z ročnimi granatami.
Pri Bapaume sta se sestrelili v zračnem boju dve angleški letali. Letalci so mrtvi.
Vrhovno vojno vodstvo.
Nemška ofenziva na zahodu. Berlin. Pariški »L'Intransigent« piše, Nekaj časa sc bijejo na ccli zahodni bojni črti artiljerijski boji osobito v Champagni,
ob Sonune in ob Oise. Sodijo, da se Nemci zopet pripravljajo na ofenzivo v velikem slogu.
Razbremenjeni Jofire.
Lngano. Iz Pariza sc poroča: General Foch ne dobi čina, pač pa funkcije generalnega nadzornika armad, ki operirajo na zahodni bojni črti. Razbremeniti hočejo tako generala Joffreja, ki se radi svojih mnogih službenih potovanj nc more popolnoma posvetiti svoji glavni strategični nalogi, da more vzdržavati trajen stik z Gal-lienijem, Frenchom in s stalnim carjevim zastopnikom,
Predstavitelj Krista ob pasijonskih predstavah o Obergammergauu padel na francoskem bojišču.
Berlin, 7. decembra. (Kor. ur.) Listi poročajo: V bojih v Champagni je padel Anton Lang, slaven predstavitelj Krista v obergammergauskih pasijonskih igrah.
Angleži varčujejo.
Kodanj, 6. decembra. Angleška vlada je sklenila vse ministrske plače znižati za tretjino, da da tako lep vzgled za varčevanje vsemu prebivalstvu. Skoro gotovo bodo pozvani tudi člani spodnje zbornice, da se prostovoljno odpovedo tretjini svojih dnevnin, ki znašajo na leto 400 funtov šterlingov (t. j. 9600 K).
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad. (K. u.) Iz turškega glavnega stana:
Dardanelska vojna črta.
Anaforta. Naša artiljerija je odločno odgovarjala na sovražno obstreljevanje s suhega in z morja in je uspešno streljala na sovražne postojanke pehote in artiljerije.
Ari Burnu: Ponoči na 4. december je neka sovražna torpedovka streljala v različne smeri. Dne 4. decembra od časa do časa boji pehote in z bombami. Dva sovražna transportna parnika sta se na višini Ari Burnua umaknila radi našega ognja.
Sedil Bahr: Dve mini, ki smo jih razstrelili 4. t. m. pred našim desnim krilom. ..la uničili neko sovražno protimino. Sovražna pehota je pričela na to ljuto streljati precej močno na naše krilo, sovražnik je vrgel več bomb in je nato dve uri brez odmora obstreljeval naše postojanke; obstreljevali so tudi monitorji, ena oklopna križarka in ena križarka. Sovražnik je izstrelil tam veliko množino zračnih torpedov. Naša letala trajno uspešno poizvedujejo in napadajo. Neko vojno letalo s pilotom poročnikom Hansenom in z enim opazovalcem je napadlo z bombami nek monitor in ga orisililo, da je moral prenehati streljati in da se je moral odstraniti. Z ostalih bojnih črt se nič ne poroča.
Angleško umikanje v Mezopotamiji.
Lugano, 6. decembra. Uradno priznanje iz Londona o angleškem umikanju v Mezopotamiji je napravilo globok vtis, ker je italijansko časopisje že tedne napovedovalo osvojitev Bagdada in velike zmage v Aziji,
Turčija si želi cele bataljone nemških učiteljev.
Carigrad, 6. decembra. »Ikdam« zahteva, da se pokliče cele bataljone nemških učiteljev za vse vrste turških šol. List pravi, da si mora Turčija prisvojiti učno metodo nemškega gospodarstva, če naj dobi dežela sijajno bodočnost.
— . ,
Dnevne novice.
Hrvati in rešitev vprašanja o grbih.
Kelety Artesiio« poroča, kakor obvešča c. kr. koresp. urad, da je hrvatski klub 5„ t. m. popoldne v večurni seji sklenil, da pošlje radi rešitve vprašanja o grbih k ministrskemu predsedniku Tiszi aeputacijo. Posvetovanje se je nadaljevalo 6. t. m.
-j- Imenovanja. Za črnovojniškega asi-slenčnega zdravnika je imenovan dr. Bogdan Derč. — Praporščaki so postali kadeti: Primus Ferdinand in Čuk Rudolf, oba pri 5, dom. p.; Šetina Valter, Kavčič Fel., Stranig Alojzij, Čap Luka, Dequal Franc, Omersu Rud., Wabschegg Karel in Osterc Anton, vsi pri 26. dom. p. — Kadeti so postali enoletni prostovoljci: Braz Adalbert, Železnik Jurij, Verčkovnik Ignacij in Križanec Viljem, vsi pri 26. dom. p.; Hladnik Stanko, pri 44. d. havb. polj. div.; Zoreč Vinko, pri 45. dom. polj. havb. div. — Veterinarski kadet je postal enoletni prostovoljec Jerina Franc, pri 22. dom. polj. hav-bični diviziji.
— Padli vojaki 27. domobr. pešpolka; Peter A m b r o ž i č iz Št. Petra ob Soči, okraj Tržič, 37 let star, padel 10. oktobra; Alojzij K n a p iz Št. Vida nad Cerknico, 21 let star, padel 6. novembra; Jernej B o-ži č iz Šturij pri Vipavi, 18 let star, padel 9. novembra; Franc Grah iz Pazina v Istri, 18 let star, umrl 14. novembra; Anton Č a m p a z Blok, okr. Logatec, 18 let star, zmrznil 17. novembra; Josip Božič, Smečec pri Krškem, 22 let star, umrl 16. novembra
—	Razpust občinskega zastopa v Idriji. Deželna vlada jc v sporazumu z deželnim odborom sklenila razpustiti občinski zastop v Idriji.
—	Težko ranjen jc bil 23. novembra na italijanskem bojišču	Ivan P r c z e 1 j, praporščak
—	Novi generalni ravnatelj »Kreditnega zavoda« postane, kakor poroča »Mor-gen«, sedanji glavni ravnatelj južne železnice sekcijski načelnik Avgust vitez pl. Weeber.
Rekvizicija žita na Ogrskem je spravila na dan toliko prikritih zalog, da se je glasom neke poluradne vesti množina razpoložljivega žita podesetorila.
Draginja na celem svetu. Draginja v vojni nikomur nc prizanaša ter so jo v enaki meri deležne tudi nevtralne države. Na Francoskem stane sladkor še enkrat toliko nego v miru. Dvanajstorica jajc je preje stala 1"50 franka, danes pa 2-40 do 3 franke. Poljski sadeži so se podražili za 75 do 100%, Iz Italije se istotako poroča o naraščajoči draginji najpotrebnejših živil. Ondi nedostaje še vsake organizacije v preskrbovanju in vsak korak zakonodaje v tem oziru naleti med državljansko nediscipliniranim ljudstvom na velike težkoče. Na Angleškem je tačas cena za prvovrstno pšenico višja nego na Nemškem, znatno višja nego cena najvažnejšega nemškega krušnega žita, rži. Ravnotako je tudi moka na Angleškem dražja nego na Nemškem. Tudi mesne cene so na Angleškem silno visoke. V nevtralnih državah ni nič boljše. Rumunija, izrazito poljedelska dežela, zelo trpi vsled velike draginje živil. Že v septembru je poročala »Seara«, da je večina rumunskih proizvodov dva- do trikrat dražja nego drugače, dasi jih je v izobilju. Ravnotako drage kakor živila so tudi oblačilne potrebščine. Nikjer v Evropi ni take draginje kakor v Rumuniji, kjer je postalo življenje za široke ljudske sloje posebno v mestih naravnost nemogoče. Tako »Seara«. Prav tako je v Švici. Meso in surovo maslo sta dosegla ceno, kakršnih nihče ne pomni. Pa tudi iz ostalih dežel prihajajo poročila o naraščajoči draginji.
Prodaja brejih krav. Vojaška uprava proda nekaj sto brejih krav in tudi nekaj takih, ki so pravkar storile, in sicer po prejšnji maksimalni ceni, t. j. po 1.80 K za kilogram žive teže. Kdor hoče eno ali več teh krav kupiti, naj se nemudoma zglasi potom svojega županstva ali pa ustno ali pismeno naravnost pri deželnem odboru v Ljubljani. Krave se bodo oddajale v Ljubljani in bo svoječasno vsakemu zglasilcu prijavljeno kdaj in kie. Če bo iz Gorenjskega ali Dolenjskega priglašenih dovolj kupcev, se utegnejo te krave oddajati tudi na kaki železniški postaji v središču teh pokrajin. Notranjci dobe lahko nekaj takih krav v Postojni ter sc morejo zanje zglasiti vsak dan pri intendanci 5. etapnega po-veljništva v Postojni.
Rojak ustrelil v Ameriki rojaka. Iz Clevelanda poročajo: Anton Zupančič, ki dela v Saylorsville, O., se je zvečer mudil pri Josipu Gorniku, 6017 Glas Ave. Ob devetih zvečer se je napotil na kolodvor, da se pelje z vlakom proti Mantau, Ohio, toda je vlak zamudil, nakar se vrnil zopet na 6017 Glass Ave. k Josip Gorniku. Prišel je v njegovo hišo okoli polnoči. Ker pa je dobil vrata zaklenjena, je odprl Zupančič okno in prišel v hišo. V tem se je tudi Gornik zbudil. Predno je mogel Zupančič raz-tolmačiti, kdo da je, je že Gornik ustrelil in smrtno zadel Zupančiča, ki se jc preobrnil po stopnjicah. V bolnišnici je umrl.
— Najvišje cene za predivo so po vladni naredbi (drž. zak. št. 267 z dne 15. sep. 1915) sledeče (za v Avstriji izdelano, pre-sušeno blago): Za otrepano predivo, go-den0 v vodi ali v rosi: I. 270 K, II. 220 K, III. 180 K za 100 kg. Za mikano predivo I. vrste, ki ga v predilnici ni treba več mikati: 270 K, za treno predivo prima: 220 kron, I. vrste 200 K, II. 180 K, III. 160 K za 100 kilogr. Za treno predivno tuljavo (Brechflagswerg) in za tuljavno predivo (Wergflachs): I. 120 K, II. 90 K, III. 60 K za 100 kg. Za predivove potirke od trenja (Brechabfa!lwcrg), kolikor so še pripravni za preaenje, 30 K za 100 kg. Cene se razumejo brez embalaže, franko od prevzam-ne postaje nakupne centrale, pri direktni pošiljalvi na predilnice franko predilnične postaje, Vezati se sme samo z enakovrednim lanom. Namočiti blago pred odpoši-ljatvijo je prepovedano.
Beneški Slovenci in njihov položaj.
V polemiki proti nekemu članku Gui-dona Henrika Torossija, v katerem je ta dokazoval, da morajo med Italijo in Avstrijo ostati dosedanje meje, opozarja neki M. Fakir v »Cittadino di Trieste« na žalostni in brezpravni položaj Slovencev, ki so podaniki Italije. In sklicevajc sc na ta položaj stavlja odgovor v diskusijo vprašanje, kake leritorijalne kompenzacije moramo mi po pravici zahtevati od Italije, ker so narekovane po humaniteti in čustvovanju? Piše: Pod tiranido italijansko živi v provinciji Cividale in na sosednjem ozemlju mnogo Slovcnccv. Po neresničnih i
statistikah dosegajo število 60.000, v resnici pa jih jc šc enkrat toliko. Postopajo z njimi, ali bolje rečeno: jih maltratirajo na najbojj barbarski način, ki si ga moremo mislili, tako da morejo skoro zavidati one, ki ječč v moskovitskem hlapčevstvu. To dobro m inteligentno ljudstvo, ki je dalo slovenski literaturi tudi pisateljev in pesnikov, uničuje italijansko barbarstvo ziste-matično: pušča jih brez cerkve, brez šole, brez vsake narodne in jezikovne pravice! Ti ubogi Slovenci pričakujejo trenotka, da zadobe zopet človeške pravice, ki so jim bile vzete v letu 1866., ko so prišli pod tisto vlado. Mi nismo nacionalisti, ali v imenu človečnosti moramo zahtevati odrešenja za tisto ljudstvo. Italija se gotovo ne bo mogla pritoževati, ako jih izgubi, ker jim ni bila mati, marveč mačeha. Iredentizem v Avstriji je absurden, kjer vsak narod uživa svobodo jn pravico, kjer imajo šole svoboden razvoj, dočim sc pravice Slovcnccv, ki žive v italijanskem suženjstvu, teptajo na najkrivičnejši način. Pravico imajo zahtevati od nas odrešenja. To je več nego opravičeno, je cclo naša moralna dolžnost in delo človečnosti.
paket s knjigami. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v trgovini Gerber v Ljubljani.
Ljubljanske novice.
lj Umrl je v Ljubljani gospod Luka Pintar, ravnatelj c. kr. študijske knjižnice, star 58 let.
lj Božična darila za vojake. Na ljubljanskih mestnih ljudskih šolah sc je nabralo 4879 zavojčkov z različnimi božičnimi darili za vojaštvo. Za tukajšnje razmere naravnost občudovanja vredna požrtvovalnost. — Naj bi skromni darovi naše mladine bili v razvedrilo in bodrilo hrabrim četam na braniku domovine.
lj Uspeh nabiranja volnenine in kavčuka v Ljubljani je uprav velikansk, kajti nabralo se je 20.838 kg različnega blaga, s katerim se je napolnilo skoro pet vagonov. Pičlo tretjino je bilo kavčuka, dve dobri tretjini pa volnenine in sličnih tkanin. Nabiranje je tedaj imelo nad vse pričakovanje sijajen usoeh.
lj Vojnega posojila se je do konca novembra t. 1. podpisalo na ljubljanskih ljudskih šolah od učiteljstva in učencev oziroma njih stariše v 238.573 kron 69 vinarjev. Te številke povedo več kakor cele knjige.
lj Ljubljančanka se fe zastrupila v Ameriki. V Collinvvodu se je zastrupila soproga Marija Perpar, stara 22 let. Doma je bila iz Liubljane.
lj K vprašanju o preskrbi moke v Ljubljani, piše graška »Tagespost« z dne 7. t. m.: »Že več tednov je razdeljevanje moke v Ljubljani zvezano z neaostatnost-mi. Nekaj časa se je dobivala samo bela, potem zopet samo črna moka; v zadnjih dneh pa je nastopilo neprijetno pomanjkanje moke, tako da velik del prebivalstva sploh ni dobil nobene moke. Vsled tega je bil pri prodajalnicah mestne pekarne tak naval, da so morali ljudje po cele ure čakati na zimskem mrazu, predno so prišli na vrsto. Tak položaj utegne vzbuditi skrbi, ki so spričo v notranjosti se naha-jajočih zadostnih zalog moke nepotrebne. Nujno bi bilo priporočati, da se v bodoče take neprilike preprečijo s pravočasno naročitvijo potrebne moke.«
lj Pomanjkanje moke v Ljubljani. Z magistrata se nam piše: Ljubljana je navezana le na dovoz ogrske moke. Vsled ustavljenega prometa po ogrskih železnicah je zadnji čas dovoz moke malone popolnoma izostal. Kakor se na merodajnem mestu poroča, je vendarle pričakovati v najkrajšem času ogrske moke. Mestna občina je ima naročene za okroglo en milijon kron. Ljudje naj toraj potrpe, ker se ni bati, da bi moke sploh zmanjkalo.
lj Umrli so v Ljubljani: Blaž Burnik, dninar, 35 let. — Josip Marko, honvedski pešec, — Simon Bolgradcan, pešec, — Julij Gerdol, kadet domobranskega pešpolka. — Oton Gangl, pešec. — Anton Po-cecho, pešec. — Ivana Dolenc, zasebnica.
—	Ivana Keber, posestnikova žena, 54 let.
—	Nikolaja Gaberc, hči čevljarskega pomočnika, četrt ure. — Mihael Bricclj, bivši tesar, 80 let. — Anton Dujič, pešec. — Dušan Kovačevič, domobranski pešec. — Imre Lerinc, pešec. — Josip Duzmath, hon-ved. — Lazar Cerenič, pešec. — Štefan Ljubečič, pešec, —- Helena Rekar, vdova poštnega sluge, 62 let.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Prime, mesar, 30 let. — Ivan Juvan, občinski ubožec, 62 let. — Atanas Massa-nyi, pešec, v mestni bolnici za silo, Pokopališka ulica 19. -- Marija Jesih, posestnikova žena, 78 let. —- Lucija Pe-Icrnel, mestna uboga, 55 let. — Josip Krause, poddesetnik. — Vclimir Rclija, honved. -- Fran Rapič, črnovojniški pešec. — Flora Urzika, honved. — Nikolaj Jasprica, domobranski pešec. — Peter Zubel, pešec.. — .Turi Felsnik, topničar. — Jurij Drexler, Črnovojniški poddesetnik. — Nikolaj Dropuljič, korporal. — Josip Bodlaj, črnovojniški četovodja. — Marjeta Žen, služkinja, 32 let.
lj Izgubljeno. V roboto jc bii izgubljen oziroma zamenjen na iužnem kolodvoru
Primorske novice,
Slikar Spazzppan ujet. Svoj čas sm6 poročali, da je padel na soški fronti nadarjeni slovenski slikar Al. Spazzapan iv. Gorice. Nepričakovano se jc oglasil sedaj prijatelju iz srednje Italije.
k laškega ujetništva sc jc oglasil gospod Anton H rova t, kovač iz Žage na Bovškem. Pisal je, da sc nahaja z d nižino v Genovi in da jim gre primeroma dobro. Tamkaj da se nahajajo tudi vsi Žagarji, Dopisnica s slovensko vsebino jc rabila iz Genove k Sv, Ivanu pri Trstu 22 dni,
Mm poriiki.
Zunanja politika v ogrskem državnem zboru.
Budimpešta, 6. decembra. V torek sv prične proračunska debata, katero sc pričakuje z veliko napetostjo. Opozicija je sklenila, ostrejši ton proti vladi glede njene politike in pa ker ni ničesar storila proti nemorali in oderuškemu duhu v gospodarskem življenju. Od opozicije bo govoril o zunanjem položaju grof Andrassy, grof Karolyi pa o volivni pravici in o cenzuri, tajni svetnik Szterenyi pa o preskrbi z živili. Za odgovor opoziciji se vlada tudi pripravlja; grof Tisza bo menda po Andras-syjevem govoru podal izjavo o zunanji politiki.
Konštilucija švicarskega narodnega sveta in stanovskega sveta.
Bern, 7. decembra. (Kor. ur.) Narodni svet jc izvolil za predsednika dosedanjega podpredsednika Artena Engetera iz Ap-penzella (svobodomislec), stanovski svet je pa izvolil za predsednika katoliškega konservativca Pytona iz Freiburga.
Posebna nrsija vvesi.minsf.erakega škofa.
Pariz, 6. decembra. »Petit Parisien« javlja, da jc kardinalu Bourne, v/estmin-sterskemu nadškofu, poverjeno posebno poslanstvo. Kardinal potuje v Rim h kon-zistoriju.
Cenjeno občinstvo se opozarja, da porabi priliko in si ogleda edino največjo zalogo šivalnih strojev pri Jos. Peteline, Ljubljana, blizu frančiškanskega mosta, za voj do, levo 3 hiša. Vsaki stranki se stroj raz-kaže in se dovoli v poizkus. Kupovalkara izven mesta se pošlje naša v tej stroki dobro poučena gospodična in instruira brezplačno na domu. Posebna prilika si ogledati šivalne stroje »Gritzner« in »Afana« je na praznik 8. decembra in nedeljo 12. decembra od 8—12. ure dop. Več v današnjem inseratu.
Staro rane, ki zopet začno boleti, naj se obvežejo k Follerjovim bol lajšajočmi, antisep. tičnim fluidom iz rastlinskili esenc z zn. ,,Elsa-fluid". 12 steklenic pošlje za 6 kron poštnine prosto lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št, 285 (Hrvatska). Ta fluid naj bi bil večino pri roki. Zahvalnih pisem cela množina. (—u—)
Iščemo 17 letnega brata
Franc Tratnik iz Iderskega št. 35
domače ,,Pulišov" pri Kobaridu, Primorsko. — Kdor kaj ve o njem, naj sporoči sestrama
Margareta Tratnik ln Ana Koren, Solo štev. 56, Vila Angela pošta Moste pri Ljubljani.
v filmu.
Čudovito krasni prizori!
Legenda po Tolstojevih motivih v treh dejanjih.
Po splošni sodbi je to kinematograflčno mojstrsko delo !
Angelj Mihael je spoznal, kaj je v človeku, kaj je ljudem skrito in in kaj ljudi ohranja žive.
mr V glavni vlogi Lo Vallis.
Izvrstna veseloigra v dveh dejanjih.
Samo v
KINO CENTRE
v dežel, aled&lišču
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zimnrem tnžno vest, cla je naš iskren olj ubij eni oče, stari oče in stric, gospod
Leopold Soefic
bivši gostilničar .'n posestnik v Kamniku,
včeraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 81. letu, udano in mirno preminul.
Pogreb dragega pokoiuika se bo vršil jutri v sredo dne 8. decembra 1.1. ob 4. uri popoldne iz biše žalosti v Cerknici št. 37 ca ondotno farno pokopališče. Bodi mu ljub spomin!
Cerknica pri Rakeka, dne 7. decembra 1915.
Žalujoče rodbine
Svetle, Strmole, Gostiša.

Petroiejske sode
dobro ohranjene, kupi po najvišjih cenah proti predplačilu
Josip Fick,
lnirsvv'
■■umimii ' iiii.. sra
Vsem znancem, prijateljem in duhovnim sohratom so sporoča, da je sinoči večkrr' providen s sv. zakramenti umrl preč. gospod
Štefan Valentinčič
vpokojeni kurat goriške nadSkoflje
v str.rosti 69 let.
Pogreb je v torek, dne 7. decembra ob 3. uri popolduc. Priporoča so v molitev iu blag 6pomln.
V škofji Loki, dne 6. decembra 1015.
Avguštin Šinkovec,
2602
župnik.
.	■ :	•; ':	; ,. i "V V . ;

Št. 18.129.
'etrolej, milo, olje, riž In testenine
dobavlja v celih vagonih in tudi v manjših delih v najboljši kakovosti proti predplačilu veletvrdka
Josip Pick9 Gradec«
Prevažanje premoga z južnega in obeh državnih kolodvorov v centralo mestne elektrarne, k vodovodni zajemalnici v Klečab, v mestne šole in druga mestna poslopja za leto 1916, se bode oddalo ponudbenim potom.
Pismene, propisne kolkovane ponudbe, katerim jc priložiti dvesto (200) kron vnivčine, naj se vlože zapečatene v vložni zapisnik mestnega magistrata do
WW -a. decembra ms. im.
11 ¥100
dobavlja točno proti govina
plačilu v gotovini veletr-
Joslp Pick, Gradec.
i dobro vidnem prostoru zavitka naj se zapiše besedo ponudi
Magistrat deželnega stolnega mesta v Ljubljani,
dne 6. decembra 1915.
K. št. 28.
Dne 18. grudna 1915. ob 10. uri dopoldne odda se v najem za nadalinih 10 let v nekdanji komendi n. v. r., isti lastni
revir št.




ul LjTjUESi—itj/\l• KUriENHKiia/VULICA"M \W
fl SEP-ziawNiK:PRiMARiJ-DR- FR. DERGANC \j
SANATORILJM -EMONA Ii
L\JUBLtJANA • KDMENSKEGA-ULTCA-k \
Sprejme se v boljšo družino

katera bi 2 in 4 letnega otroka popolnoma oskrbovala in odgojevala. Plača po zmožnosti. Ponudbe naj se pošljejo na upravo tega lista, kjer se izve tudi naslov pod štev. 2608.
L j u bij a n 5 c a ■ V e ir č e
t. j. Ljubljanica od sv. Petra mostu do veške papirnice z Gruberjevim prekopom od želez, mostu na karlovski državni cesti do iztoka z nekaterimi dotoki" na levem in desnem bregu.
Natančneji pogoji se izvedo pri dražbi dne 18. grudna 1916.'(Dosedanjo najemnina je znašala letno 368 K.)
Oskrbništvo n. v. r. Komende-Ljufaljana, v Metliki
dne 2. grudna 1915.
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Ljuhlfana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.	2426
eanesljiv in pošten, z znanjem obeh deželnih jezikov in ki se spozna po mestu, se sprejme takoj. _ Prošnje na upravo tega lista pod »Express 2593«.
Sprejme se na neko graščino dober
hlapec h konjem
dobra plača, stanovanje in kurjava zastonj; dalje ppiprosta ženska z manjšim dohodkom, ki bi oskrbovala cvetličnjak; stanovanje in kurjava prosto, odškodnina v poljskih pridelkih. Pobližjo se izve pri tvrdki
St.H.Her,b!l|3iia, DunajsHa cesta štev. 47.
Za begunce lep zaslužek in stani
se pod ugodnimi pogoji odda obitelji, pobegli z juga, na
Štajerskem. Nastop takoj. Ponudbe na „Slovenca" pod št. 2605.
Tobnricn
ki zna tudi dobro šivati, išiSo službe. Naslov pove uprava lista pod št. 2596.
Brez vsakega posebnega obvestila.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog in oče, gospod
profesor LIIKH PH1THR
c. kr. raunafell Studijske knjižnice
po dolgotrajnem, silnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes zjutraj, dne 7. decembra mirno izdihnil svojo dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 9. decembra 1915 ob pol 4. uri popoldan iz hiše žalosti Francovo nabrežje št. 5 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi.
Ljubljana, dne 7. decembra 1915.
Dr. med. Ivan Pintar,
t o Čas na severovzh. bojišču, sin.
Marija Pintar roj. Kobilca, soproga.
Mira Pintar,
hči.
Po želji pokojnika se venci hvaležno odklanjajo.
P. n. obCinstvu vljudno naznanjam, da sem osebno nakupil v prvovrstnih tovarnah različne predmete za
božična darila.
Imam sedaj bogato zalogo Ju-velov, zlatnine, srebrnine in ur, dalje raznovrstne vojno-spominske predmete: lastno patentovane in druge različne spominske prstane in vsakovrstne znake. Zastopstvo »oiicijelnih vojnih Kozarcev«.
Liid Čeme
jnvelir, Ljubljana, Woliova ul. 3.
Naročajte „Slovenca"!
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
likar-jeve vri"
katere imajo 10 prednosti:
1.	Niso nosilcu škodljive, ti. So na leta trpežne.
2.	Učinkujejo zanesljivo. 7. Ne skvari jih mokrota.
3.	So brez duha.	8i So poceni.
i. So snažne.	9. Zabranijonovenalezbe.
b. So priročne.	10. Pošiljajo se v pismih.
' Sedanja veda dolži edino uši kot prenašalee pegastega legarja. Kdor se ubrani uši je varen pred to kugo. — Vrečice prodaja: Čvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Kose ki r („Pri Orlu),
Kamnik.
■■mnm
IGN. HLADNIK.
is
za mešan zbor ali orgle, ali spremljavo dveh violin, Viole, Čelo in Vio-lona, (2 Roga in Bas.) Partit. in 4 glasovi' 2 K 40 h, posamezen glas 20 h, instrumentalni glasovi 5 K. (Maša je zlošena v slogu : Missa Rosarii.)
kašo ozar. proso.
Ponudbe se prosi z vzorci in navedbo cene.
pred nakupom veliko zalogo izgotovljenih oblek za
■A
2371 Velika izbir
kili«
iC
gg: za dame in deklice. v
—B——B—' |
Pred Škofijo št. 3, Lingarjeva in Medarska ulica.
JTfnnmo vino smo,
Ishmnjt PICC0U-Ja
»Ljubljani Vrajts m»\oVnM .Mnonra'
Ibiiujt /uvedeno mrolbo Itltu.

kerjtpri aMnlk malokdo!
nr i steklenica 2 kroni. 1
Ceniki zastonj in franko.
2332
Vam plačam, ako Va-[ ših kurjih očes, bradavic iu trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/82 Ogrsko
Za večjo občino na Kranjskem, kjer je več uradov, šola in železnica, išče se izvežban in zanesljiv
V •
Nastop takoj ali v 14 dneh. Prednost imajo vojaščine prost'. Ponudbe s spričevali o dosedanjem delovanju in zahtevami naj se vpošljejo pod šifro »Zanesljivost« 2534 na upravništvo 1.1. 2534
□□□i D
□□□□□ □
O
Specialni oddelek platna
v trgovini
pgT Tvrdka „ZaIcr & Co."
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta šlev. 5.
kupuies orehe, sužie češplfe,
Scrtiije, sušne to-eške, gobe,
Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 5
nudi se priložnost rjuh za dobri in ceni fcrisalk
uakup prtov prtičev brisač
odejnih rjuh blazin
pernatih blazin pernic žepnih rnt
Za vojake zimsko perilo: hla?e
'	jopice
sviterje rokavice žilogrelce nogavice dokolenice kolenogrelce ušesogrelce gamaše
n Švicarska vezenina D
§ ____ §
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
IzvrSuje umetniSko po vsaki 3409	fotografiji 3409
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v LJubljani, Kolodvorska nlica 34a.
[nnenoseme
v vsaki množini se kupi. Ponudbe na
A. ZANKL, sinovi,
tovarna barv v LJubjani.
[a/nto/n boc
barvarija in kemična pralnica ' I Ljubljana, Šelenburgova ul. 6
"Dela se izvršujejo tudi na Slincah št. 46. jslizke cene I Točna in solidna postrežba !
Obstoj h/rdke že čez 50 let.
It
Kupi si
po najvišji ceni vsako množino jesenovega lesa Ie
bodisi okrogel (Se stoječ) ait deske. Orehovega lesa
1, II. in III. vrste, vsake mere. Domačega kostanjevega lesa,
I	vsake vrsta, Sprejmejo se tudi zastopniki.
Pismene ali ustmene ponudbe prosto vagon je pošiljata tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
2468	Marije Terezije cesta 13 (Kolizej).
Ha J| SEL
LJubljana, mestni trg
pletenin, "trikotaž ln
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz šifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
1926
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
Na debelo In drotino.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezjodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914	.............••••••••.....liSi^O.ooo —
Stanje garancijskih*fondov'ko'ncem leta 1914. .......• • • • • • £ ^-022"76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . tv UdJ.z^bb
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za UOl«n IHOarOUSMSE, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	*43"
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta št. 12.
Sedaj v vojnem času najbolj praktična in hvaležna
so samo
šivalni streli
so najboljši in nedo-sežni v trpežnosti za rodbinsko rabo in obrt.
Prednost: krogljičen tek, 238i biserni ubod.
iKfii PouK v vezenju lirezplačno v hiši.
Edino tovarniška zaloga Slvalnib sirojev
Josip Peteline, Ljubljana
in heiična darila
}/[odni salon
St uch ly-Masch ke
Ljubljana
židovska ulica $t. J 2)vor;W irg i.
Osebno izbrane novosti z ^)nnajet
Priporoča: največjo 12bero klobukov 30 dame in deklice k<*kor tudi bogato ja-togo žalnih klobukov.
Solidno blage.
ff Popravila točno in vestno.
Zunanja naročila na ijbiro 3 obratno pošto.
Prignano	cene.
Dobiva se povsodil
Schicht-perilo — Vojno-perilo
Najcenejši in najboljši način pranja:
Namoči perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom „Zenska hvala". Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka
„Jelen" _ je še potrebno, da se dobi najlepše perilo.
|f Prihrani delo, čas, denar in milo.	2408
Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji žn hiši.
Dobiva se povsodil
»mrnr
Izdaja konzorcil »Slovenca«,
flfiBk: »Katoliške Tiskarne«-
Oritrovnrni urednik: Jnf«f Rostincar, državni poslanec.