?7U -SCA K. '• «• : CA V CmLJU 'ZaScuJfki »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik im Trbovlje - Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju TEDNIK LETO XIV. ŠT. 6 TRBOVLJE, 2. FEBRUARJA 1961 CENA 20 DIN 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE — Dnevi, ki ostanejo v spominu 8. februarja 1942 so na »Ostroški skupščini« izvolili narodnoosvobodilni odbor za Črno goro in Boko. 8. februarja 1943 sta vrhovni štab in izvršni odbor AVNOJ podala izjavo o namenih narodnoosvobodilnega gibanja. Začela se je protiofenziva glavne operativne skupine NOVJ v smeri proti Neretvi. I < 1», i! * I', \ mm 17.000 m3 lesa so prihranili Interes slovenskih rudnikov za izpopolnitev STT Pred rekonstrukcije trboveljske strojne tovarne V zvezi z vedno večjimi potrebami po rudarskih opremah, ki sc zanje interesirajo ne samo slovenski rudniki, temveč rudarska podjetja širom po Jugoslaviji, predlagajo slovenski rudniki Trbovlje-Hrastnik, Zagorje, Velenje, Idrija in Mežica, nadalje Rudarska industrijska skupnost (RUDIS) v Trbovljah Investicijski banki FLR Jugoslavije, da ugodno reši vprašanje zaprošenih investicij, ki so potrebne za razširitev oziroma rekonstrukcijo Strojne tovarne v Trbovljah, da poveča proizvodnjo rudarske opreme, ki je primanjkuje, ker so potrebe jugoslovanskih rudnikov v tem pogledu veČ-kot pa je možna proizvodnja. Strojna tovarna v Trbovljah je “»bes edino podjetje v državi, ki Sc je specializiralo na izdelavo °Preme za mehanizacijo rudnikov. Ob tem je treba poudariti, da je proizvodnja v tej tovarni orga-»•zirana na stari rudarski tradiciji,, da sloni na najnovejših prin-eipih tehnike in da ima nadalje STT samostojni Inštitut za rudarsko opremo kakor tudi samostojni konstrukcijski in projektivni biro, Kdaj bodo zaživeli potrošniški sveti v Zagorju? že lansko leto sond zapisali, da ®o Potrošniški sveti v zagorski obrtni nedelavni. Doslej se stanje še ni izboljšalo ter kaže, da sveti ni-so bili najbolje sestavljeni. - V krf.ju je namreč precej vprašanj, ki bi jih bilo mogoče z aktivnim delom članov potrošniških svetov rešiti. Zato bo treba čimprej poživiti delo teh svetov in izvoliti delav-nejše člane, saj je problemov dovolj. (ma) ZASAVSKA MLADINA TEKMUJE Kakor smo že poročali, Je občinski komite LMS Iz Hrastnika napovedal tekmovanje v zbiranju sredstev za pomoč alžirskim otrokom občinskim komitejem LMS v Trbovljah, Litiji in Zagorju ob Savi. Tekmovanje teče od 1. februarja do 22. julija. Tisti občinski komite LMS, ki bo uspel zbrati največ sredstev za pomoč alžirskim otrokom, bo prejel Kip Alžirca. S-n. V FEBRUARJU ZBORI Volivcev v litijski občini V mesecu februarju bodo na pobočju občinskega ljudskega od-borg Lit j ^ a zbori volivcev, na ka-le«h bpdo volivci litijske občine 8°vorili o realizaciji družbenega načrta in proračuna za leto 1960 in razpravljali o družbenem pla-nu in proračunu občinskega ljud-Bkega odbora Litija za leto 1961. (ma) kar vse podjetje povezuje in izkorišča z najnovejšimi dosežki v tehniki in praksi. Strojna tovarna v Trbovljah lahko danes v svojem delu osvaja in uporablja vse pridobitve ostalih razvitih držav na tem področju in s svojo proizvodnjo lahko zadovolji vse potrebe jugoslovanskih rudnikov po rudarski opremi, kar se tiče same izdelave te opreme, ne pa njene množine zaradi premajhne kapacitete. Zato je za potrebo investicij za rekonstrukcijo oziroma povečanje STT predvideno po XII. konkurzu, da se rezervirajo sredstva, ki so potrebna pri nas v ta namen. Z rekonstrukcijo podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo rudarskih oprem, bo omogočeno, da bomo večino teh potreb pokrili v sami državi, z izdelavo teh oprem pa tudi dosegli v bližnjih letih planirano proizvodnjo premoga. — Izdelava za rudntke potrebne opreme in mehanizacije mora iti vzporedno s proizvodnjo premoga. STT bo v letošnjem letu in naslednjih letih s predvideno rekonstrukcijo in povečanjem tovarniških naprav lahko znatno povečala obseg proizvodnje vseh rudarskih oprem. Proizvodni program Strojne tovarne v Trbovljah obsega: izdelavo kompletnih separacij, oprem za jaške, strojev za jamsko mehanizacijo in izdelavo železnega Jamskega oporja. Kapacitete STT so trenutno zavzete v tolikšnem obsegu, da so z naročili zasedene za več kot dve leti vnaprej. Zato številni rudniki v državi ne bodo mogli uresničiti svojih načrtov glede svoje rekonstrukcije In mehanizacije z nabavo potrebnih oprem, ker v naši državi ne bo moči najti dobavitelja zanje. Ker so torej potrebe rudnikov po jamski mehanizaciji in po ostali opremi velike in če hočejo le-ti svoje proizvodne naloge zadovoljivo rešiti, je razumljiv interes slovenskih kakor tudi ostalih jugoslovanskih rudnikov, da pristojni organi s potrebnimi Investicijskimi sredstvi Strojni tovarni v Trbovljah omogočijo predvi- deno rekonstrukcijo oziroma razširitev svojih proizvodnih naprav, da bo mogla ustreči potrebam naših rudnikov na tem področju. Stane Šuštar Na Rudniku Trbovlje—Hrastnik se vedno bolj uveljavljajo železne jamske stojke in ostalo železno podporje za hribino. Ko so v jamah začeli uvajati prve železne stojke, je bilo opaziti odpor nekaterih rudarjev proti novemu načinu zavarovanja stropa na jamskih deloviščih, danes pa hočejo vsi delati na tistih delovnih krajih, kjer je vgrajeno železno podporje. Prve stojke na rudniku so bile provenience »ALPINE MONTAN« iz Avstrije, kaj kmalu so pa v trboveljskih in hrastniških ja- mah začeli uporabljati stojke domačega tipa »VALENT«, izdelek Strojne tovarne v Trbovljah, ki so se odlično obnesle in bolje kot uvožene. Danes je na rudniku Trbovlje— Hrastnik vgrajeno že preko 3S00 železnih stojk, podjetje bi jih nakupilo še več, vendar so za sedaj še finančne težave. Rudnik je z novim načinom dela v jami prihranil pri podporju lansko leto 17.000 kub. metrov lesa, kar je za narodno gospodarstvo velikega pomena. Danes dvoboi - Jesenice: Trbovlje Trboveljski tekmovalci v oddaji »Poznaš svoj kraj«, ki je bila 5. januarja v Trbovljah, pomešani z ostalimi tekmovalci. Danes, v četrtek 2. februarja, bodo na oddaji na Jesenicah izpraševali isti tekmovalci in mogoče prislužili Trbovljam še nekaj točk. Na osnovni šoli v Smartnu pri Litiji so zbrali 66.000 din za alžirske otroke Pred dnevi smo na osemletki v Šmartnem zaključili akcijo za alžirske otroke. Akcija se je začela že pred Novim letom. Učenci šole so del sredstev za novoletno jelko odstopili za alžirsko deco kot novo- letno darilo. To je bil znesek 30.000 din. Seveda pa to ne pomeni, da naši otroci niso praznovali praznik dedka Mraza. Dedek Mraz je vse obiskal, tudi naj mlaj še, ki še ne hodijo v šolo. Te je tudi obdaril, a učenci so se obdarovali Zasedanje Ljudske skupščine LRS Razprava o perspektivnem planu V ponedeljek, 30. januarja, se je pričelo letošnje prvo zasedanje republiške Ljudske skupščine. Pomembna točka dnevnega reda Je bila razprava in sklepanje o perspektivnem razvoju Slovenije v obdobju 1961-1965. Razen tega so razpravljali poslanci tudi o predlogu družbenega plana za leto 1961, o ustanovitvi republiškega sklada za negospodarske Investicije, o združitvi nekaterih občin in o drugih važnih zadevah. Ekspoze o programu perspektivnega razvoja Slovenije je podal podpredsednik Izvršnega sveta LRS, tovariš Viktor Avbelj, ki je med drugim dejal: »Osnovno obeležje tega programa je optimistično predvidevanje nadaljnjega razvoja. Osnovne kategorije družbenega razvoja obdr-že še naprej izredno hitro rast, ki so jo dosegle v zadnjih štirih letih. V takšnem tempu se bodo predvidoma razvijale vse gospodarske panoge, prav posebno pa je predviden razvoj tistih dejavnosti, ki jih označujemo s skupnim izrazom »družbeni standard«. V nadaljevanju svojega govora je tovariš Avbelj dejal, da je kljub optimizmu nadaljnjega razvoja opravičena trditev, da je program v okviru realnih možnosti. Vsako predvidevanje počasnejšega tempa razvoja bi bilo demobili-zacijsko. S svojimi predvidevanji glede perspektivnega razvoja v naši republiki se program aktiv- no vključuje v okvire skupnega jugoslovanskega razvoja, zato osnovne karakteristike ter ugotovitve in smernice, ki so bile izrečene ob sprejemanju zveznega perspektivnega plana, veljajo tudi za razvoj v naši republiki. Samo intenziven gospodarski razvoj omogoča, je dejal tovariš Avbelj, tudi predvideno povečanje vseh oblik potrošnje, izpolnjeni gospodarski sistem pa bo sprostil In spodbudil najširše ustvarjalne pobude. V zadnjem delu govora je tovariš Viktor Avbelj poudaril, da bo v prihodnje skladen razvoj gospodarstva In družbenega standarda. Nadalje Je govoril še o tem, da bo porast blagovne izmenjave z inozemstvom intenziven in da bo v prihodnje še močnejše uveljavljanje delavskega samoupravljanja in komunalnega sistema. Po ekspozeju tovariša Avblja se je razvila živahna razprava na skupni seji obeh zborov. med seboj. Tudi jelke so pripravili in povsod lepo pozdravili dedka Mraza. Lepo jim je bilo. Toda ob tem lepem otroci niso pozabili na svoje sovrstnike v daljni Alžiriji. Njim ni tako lepo. Tudi otrokom v Kongu ali kje drugje manjka hrane, obleke in miru. Naši šolarji so začeli z zbiranjem od I. razreda dalje. Prispevke so prinašali vsak dan. Tudi najmlajši. Nekateri iz višjih razredov so zbirali darove v denarju tudi po svojih vaseh. Razen VIII. razreda, kjer so zbrali 8159 din, je treba omeniti Vpis v večerno ekonomsko šolo Delavska univerza v Zagorju je zbrala že preko 80 priglasitev za vpis v Večerno ekonomsko srednjo šolo v kraju. Zaradi pomanjkanja predavateljev bo v 1. letnik te šole mogoče sprejeti le 40 slušateljev, ostali pa se bodo lahko vpisali prihodnjo jesen. -ar na osnovni Soli»toneta OKROGARJA« V TOPLICAH SO ZBRALI 60.000 DINARJEV ZA POMOČ ALŽIRSKIM OTROKOM Tudi pionirji z osnovne šole narodnega heroja »Toneta Okrogar-ja-Nestla« v Toplicah pri Zagorju so se pridružili akciji za zbiranje še razred V. b, kjer so nabrali 7113 l sredstev za pomoč alžirskim otro-din. Ne smemo pa pozabiti tudi I kom. Tako so uspeli zbrati skup-ostalih otrok, saj so tudi njihovi no 60.000 dinarjev, prispevki lepi, čeprav manjši. I (ma) V ospredju stanovanjska izgradnja Plenum obč. odbora SZDL v Hrastniku je razpravljal o izvajanju stanovanjske reforme in sprejel v zvezi s tem več sklepov za stanovanjsko izgradnjo v letošnjem letu. Sklenili so, da naj bi se dodeljevala sredstva stanovanjskega sklada najboljšemu ponudniku, zraven tega bo pa moral ponudnik prispevati sam najmanj 50 odstotkov lastne udeležbe. Zato bo upravni odbor Sklada za zidanje stanovanjskih hiš na prvi seji razpravljal o predlogih plenuma ObO SZDL Hrastnik, sprejel perspektivni načrt gradenj, pravilnik sklada in razpisal javni natečaj. Ker so hišni sveti v starih stanovanjskih stavbah v težavnem položaju, ker ni sredstev za popravila hiš, so člani plenuma ObO SZDL menili in Priporočili delavskim svetom posameznih gospodarskih organizacij, da nudijo takim hišnim svetom izredno pomoč. To bi bilo zlasti v korist manjšim gospodarskim organizacijam, ki nimajo na voljo zadostnih sredstev za samostojno gradnjo stanovanjskih blokov in bi na ta način laže reševali stanovanjske probleme zaposlenih. -sfc OBRAZ! I !l!!iil!Hiii:i!!;wilHilUl»illlltlilillitliMBIIttHiM!(imWilllimiHll!lllinntl!lH!l!l1liill!lll!lll!llllllllllll!!lilitl!il Ullffilimillll^ m S (Čez nekaj trenutkov — zveza (višja sila). Pridite jutri. Utegnil ■ delnje) bom. Direktor: — Vi ste! Zelo me ! veseli... Pridite vendar! Imam kopico stvari za vas ... Kdaj? Jutri! Prav. Razumljivo. da bom : utegnil. Jubilel trbovellsltcga »Slavčka1 v »obuto zvečer bo’v Delavskem domu slavnostni koncert. - Na sliki mešani pevski »bor »Slavček« na zadnjem naslonu v Trbovljah »Poznaš svoj domači kraj« IM •POJRUI Tri dni intervjuja (Zgodilo se je nekje v Zasavju) Drugi dan: obisk Prvi dan: telefon Sekretarka: — Direktor je za- ’ Zasavski tednik: — Halo! To- drian. varita direktorja, prosirit!... Na . seji? Me lahko zvežete po teltfo- B-« emo Mr0> _ nu z njim?... Ni mogole? Poiz- Direktor: — Ste prišli? Opro- je vendar prazna! Tri dm inter- \ .................... ‘ Klicali so me vjuja je bilo le premalo. Tretji dan: prazna beležnica j Direktor: — Kar tonemo v I delu. Enkrat plan, pa rekonstruk- \ cija, tretje in četrto. No, zdaj pa j kar na dan z vprašanji... Ja, o | tem bi raje pisali prihodnjič...» Predsednik delavskega • sveta bi j vam kaj več povedal... Sindi- |= kalisti bolj poznajo to stvar... gj Mimogrede se oglasite pri tovari- § šu . . . itd. Zelo sem vesel, da ste nas g obiskali. Še pridite, pa veliko na- § pišite! — Kako, veliko napišite? Beležnica | kusite, prosim!. Zasavski t.. A, kdo kliče? stite, ne utegnem. Klicah so me na občino. Nujno. Saj razumete -pb- ^Hit«iuttHtiHiiHtttiiiHiiii!Hiii!iiHiiiiitmiiiiiiiiw!iiiiiiiiiiiiiiiH!iimimiit!iHi>ii!iiiiiiiiimHwiiiiiHimmiM!i«tmMtHNii///miitiiwiiiiiu ' Marijo Bu- čar, 9 let staro in /itek. Ko se je pripeljal do Sitarjcvca. je otrok prišel z nego v sprednje kolo ter padel. Otrok je pri padcu ostal nepoškodovan, Avseca so pa nezavestnega odpeljali v bolnišnico. Dobil jo pretres možganov. Otvoritev servisne pralice v stanovanjski sknpsosti Trnovlje II V trboveljski dolini so že dolgo gojili željo, da se v kraju uredi moderna pralnica, ki bi opravljala usluge raznim podjetjem, gostinskim obratom, gospodinjam in ostalim prehivalcem. - Center za pospeševanje gospodinjstva v Trbovljah je imel že tpko pralnico, vendar je bila njena kapaciteta majhna. Zato je predlagal občinskemu ljudskemu odboru, da bi dal na razpolago potrebna sredstva za povečanje in razširitev tega nujno potrebnega objekta. Le-ta je pokazal polno razumevanje za to vprašanje in zagotovil potrebna sredstva, tako da je stanovanjska skupnost v Trbovljah II lahko takoj po svoji ustanovitvi začela z zadevnimi deli in danes že deluje v kraju mo- derna pralnica, katere zmogljivost znaša okrog 180 kg suhega perila v eni delovni izmeni. Mnogo gospodinj se že poslužuje te pralnice v splošno zadovoljstvo. Gospodinjski servis, v čigar sestavu deluje pralnica, pa sprejema v kemično čiščenje tudi obleke in ostala oblačila. V ta namen je servis sklenil pogodbo s Kemično čistilnico v Mariboru in nosi stroške prevoza sam servis. Razen teh dejavnosti pa nudi gospodinjski servis tudi pomoč gospodinjam pri urejanju stanovanj. Tako ima servis sesalce za prah in loščilec, ki jih gospodinje lahko dobe na posojilo ali pa pride na željo na dom gospodinjska pomočnica in pomaga pri čiščenju in urejanju stanovanja. Vse cene uslug so nizke. Ako to gospodinje dobro prouče, bodo ugotovile, da so usluge servisa v kraju kvalitetne in cene zmogljive. RADECB V ponedeljek, 23. januarja 1961, se je ob 11.10 zgodila prometna nesreča v Hotemežu pri Radečah na cesti II. reda. Motorist Milan Laikovič je potiskal motorno kolo S-21571 po desni strani ceste v smeri proti Radečam, in to zaradi tega, ker mu zaganjač ni hotel užgati. Ko mu je motorno kolo vžgalo, se je nanj vsedel postrani, tisti trenutek je pa za njim pripeljal osebni avto S-19577, ki ga je upravljal Franc Hojan. Ko mu je ta dal znamenje, da ga misli prehiteti, je motorist pogledal nazaj in iz neznanega vzroka zavil motorno kolo na levo na središče ceste. Medtem ga je že zadel osebni avto in vrgel po cestišču, osebni avto pa je zaneslo na hribček, s katerega se je vozilo prevrnilo na cesto. — Pri nesreči se ni nihče poškodoval, materialna škoda na obeh vozilih pa znaša okoli 57.000 din. TRBOVLJE V sredo. 25. januarja 1351 je ob 6. uri zjutraj prišlo do požara v skladišču vate podjetja »Tapetništvo-« v Trbovljah. Ko je delavec Polšniški gasilci so polagali obračun Dobri načrti v bodoče Prejšnjo nedeljo so imeli polš-n'§ki gasilci redni letni občni zbor fv°Jega društva. Ob dobri udelež-so na občnem zboru pretresali u6lo društva v preteklem letu in si začrtali delo za letos. , Iz poročil smo povzeli, da je gajsko društvo kar dobro delovalo in je razen prosvetnega društva najaktivnejše. Poveljniško poročilo nam je predstavilo aktivne člane kot disciplinirane. Imeli so pogosto »suhe« vaje, nekaj »mokrih« in tudi eno nočno vajo. Najvidnejši uspeh gasilcev je pa brez dvoma dograditev vodnega rezer- 1’ranje spada med težka opravila gospodinje. — To je bilo nekoč. — Danes vam sodobna pralna sredstva to delo znatno olajšajo. Detergent OSKAR je vaš dober pomočnik pri težkem delu! — OSKAR pere hitro, uspešno in Je poceni! Za belo in pisano perilo OSKAR - za volno, svilo, nylon in Bcrlon detergent »PERILO« voarja na Polšniku, pri kateri je imelo društvo vso iniciativo. Šele sedaj je možno v tem kraju resno braniti imetje pred nevarnostjo požara. Dograditev rezervoarja je tudi za gasilce velika pridobitev, čeprav služi objekt v glavnem vodovodu za pitno vodo. Glede bodočega dela so sklenili, da bodo pokrenili vse potrebno za gradnjo zbiralnikov vode v požarne namene še na Preski, v Zg. Tepah, na Stranskem vrhu in na Mamolju. Društvo se je odločilo, da bo takoj vključilo v svoje vrste še vse tiste gospodarje in družinske člane po okoliških vaseh, ki še niso v vrstah gasilcev. Tako bodo laže zainteresirali prizadete. — Da bi pomladili gasilske vrste, so sklenili pritegniti čimveč mladine in pionirjev v novo ustanovljeno »pionirsko desetino«. Ker gasilci nimajo lastnih društvenih prostorov, temveč se stiskajo v majhnem prostoru osnovne šole, ki jim služi za orodjarno, so se resno pogovorili o potrebi gradnje gasilskega doma. Takoj mislijo začeti z zbiranjem sredstev za dom. Razpravljali so nadalje o preventivnih ukrepih proti požaru. Preko šole in pionirske desetine mislijo seznaniti mladino o nevarnosti in preprečevanju požarov. Gospodarje bo društvo ob pregledih podstrešij poučilo o preventivnih merah. Prav tako namerava društvo takoj napraviti pregled električnih instalacij po hišah in gospodarskih poslopjih, kar bo opravil rajonski monter. Občni zbor je pokazal, da ima-io polšniški gasilci dobre načrte, ki jih bo pa možno uresničiti le s prizadevanjem vseh prebivalcev in ob pomoči skupnosti, ki je že doslej vedno priskočila na pomoč, če je videla prizadevanje med ljudmi. br mr Nova modema pralnica stanovanjske skupnosti v Trbovljah J. J. vključil električni radiator* je zaradi- kratkega stika v stikalu nastala iskra, ki je vnela vato, ležečo na tleh zraven stikala. Požar, pri katerem je zgorela bala volne in nekaj vate, je napravil škodo v vrednosti okrog 30.500 dinarjev, vendar so ga sami delavci pogasili z minimaksi in vodo. Komisija, ki je nato pregledala tu električno instalacijo, je ugotovila, da . j e instalacija slaba in neprimerna. Tudi sicer to podjetje nima pravilno zavarovanih prostorov proti požaru. HRASTNIK V sredo, 25. januarja 1961 je ob 13.10 prišlo v Hrastniku do prometne nesreče. Na nepreglednem ovinku pri hiši št. 141 sta zaradi poledenele ceste trčila tovorni avtomobil S-2481, last Uprave cest v Ljubljani, ki ga je vozil poklicni voznik Ivan Planko iz Trbovelj, ter avtobus S-4194, last Steklarne Hrastnik, ki ga je upravljal poklicni voznik Zoran Klemen iz Hrastnika št. 151. — Na vozilih je škode za okrog 30.000 din. TRBOVLJE V petek, 27. januarja 1961 se je ob 10.27 pripetila prometna nesreča v Trbovljah na Trgu revolucije pri hiši št. 13, in sicer med tovdr-nim avtomobilom S-9671. ki ga je upravljal poklicni voznik C kategorije, Franc Presežnik, in osebnim avtom S-9338, ki ga je vozil poklicni voznik C kategorije, Franc Sirk. Tovorni avto je vozil iz smeri od Zavraška po Vodenski cesti na Trg revolucije ter pri hiši št. 13 začel zavijati na levo. Iz ncsprotne strani pa je vozil osebni avto. Ko je voznik videl, da tovornjak zavija pa levo, je hotel vozilo ustaviti, vendar ga je zaradi poledenele ceste zaneslo, in je prišlo do trčenja obeh vozil. — Pri nezgodi ni bilo telesnih poškodb, škode na ohch avtomobilih je pa za okoli 25.000 din. Jugoslovanske pionirske igre Moj kraj včeraj, danes ia jutri Kakor širom po dragih krajih naše domovine, so tudi v zasavskih občinah priprave za najboljši so izvedbo pionirskih iger v poča-, i stitev dvajsetletnice nase ystaje v |I polnem razmahu. Komisije za pripravo teh iger so se po vseh občinah že sešlc in se pogovorile o okvirnem programu nameravanih prireditev. Same priprave za pionirske igre dajo slutiti, da bodo le-te najbolj veličastna proslava naših najmlajših ob dvajsetletnici začetka vstaje jugoslovanskih narodov. Pionirske igre bodo trajale 'do 29. novembra letos, povezuje jih pa tema: MO] KRAJ VČERAJ, DANES IN JUTRI. Sam naslov iger nam pove, da zajame da ta tema lahko celotno otrokovo udej- stvovanje, ga vzpodbuja k spoznavanju domačega kraja in današnje družbene ureditve ter ga hkrati navaia k razmišljan)U, kakšno je bilo in kakšno bo življenje v ni egov em kraju v bližnji in daljnji prihodnosti. Pionirske igre naj zajamejo sleherni pionirski odred na šolah, i1 v stanovanjskih skupnostih ter vse organizacije in društva, kjer i1 se zbira mladi rod. Igre so raz-deljene v tri glavna časovna obdobja. I. MOJ KRAJ VČERAJ Pryo obdobje iger bo trajalo do 27.‘^a pri La. V tem času naj bi se pionirji seznanili z zgodovino (folkloro, narodnimi pesmimi, povestmi In običaji). V okviru tega dela iger naj bi se pionirji spoznali tudi z dogodki ob vstaji 1941 v svojem kraju ter z zgodovinskim dogodkom 18. apr. 1937. leta na Čebinah nad Trbovljami. Seznanijo naj se nadalje, kaj vse so starejši rodovi storili za boljše življenje našega delovnega ljudstva. II. MOJ KRAJ DANES Drugo obdobje je osrednji del jugoslovanskih pionirskih iger. Sestoji v tem, da vse sekcije in družine najintenzivneje delajo za izpopolnjevanje svojih programov in povezujejo svojo dejavnost z vsakdanjim življenjem svojega kraja, da po svojih zmožnostih potencirajo in poudarijo vse tisto, kar je lepo, kar napravi njim in odraslim življenje še prijetnejše in zanimivejše. — Drugo obdobje iger bo trajalo do 5. septembra t. I. III. MOJ KRAJ JUTRI Zadnje obdobje pionirskih iger bo trajalo do dneva republike, do 29. novembra 1961. V tem delu iger pa naj se aktivnost pionirjev p izraža v razmišljanju o prihodnosti njihovega kraja. Zato naj se tudi pionirji seznanijo s perspektivnimi načrti njihove komune. Pionir i nai si na originalen način zamislijo, kakšno bo n:ihovo mesto oziroma kraj in kako bodo p ljudje živeti, ko bodo sami od- p rasli. P V prikaz navedenih značilnih obdobij sovpadajo tudi nekateri pomembni dnevi in prazniki, ki j jih bodo pionirji še posebej po- , častili. V prvem delu iger vel\i to za slovenski kulturni praznik 8. februarja in 27. april, dan ustanovitve OF. Tudi v drugem obdobju iger so nekateri pomembni prazniki, kot n. pr. dan mltdo-sti, rojstni dan mar"ala Tita, 1. junij (praznik občine Trbovlje). 3. junij (dan rudarjev), 4. julij (dan borca) in 22. julij (prazn:u vstaie slovenskega ljudstva). V ta del sodi nadalje praznovanje občinskih praznikov v Hrastniku in Zagorju. V tretjem delu iger pa zaslužita vso pozornost začetek prihodnjega šolskega leta in teden otroka. Vsi navedeni dnevi so tako pomembni, da prav gotovo ne bo nobene pionirske organizacije, ki se jih ne bi na ta ali oni način spomnila in počastila. Osnovna organizacija ZB Trga Revolucije ie zborovala Uso skrb stareišim borcem Razgovor, ki so ga imeli člani osnovne organizacije Zveze borcev NOV Trga revolucije v Trbovljah na letnem občnem zboru prejšnjo soboto, obeta svetle perspektive v nadaljnjem delu te organizacije. Delo te organizacije je bilo preteklo leto dokaj plodno. Z raznimi nalogami organizacije se ni ukvarjal samo njen odbor, temveč se je delo razvijalo v 5 komisijah. Zavest odgovornosti članov odbora je rodila tudi dobre rezultate, prav tako so bile aktivne vse komisije v organizaciji. Vseh članov ima ta osnovna organizacija 276. Od teh so 4 borci spomeničarji, borcev v NOV do 9. septembra 1943 je 16 članov, borcev v NOV od septembra 1943. leta dalje je pa 220. V internaciji je preživelo vojno 29 članov, invalidov NOV je pa v organizaciji 7. Iz statistike, ki jo je napravilo vodstvo organizacije med letom, je razvidno, da je od skupno 276 članov 124 bolnih. Slednji so se v glavnem zdravili pri ambulantnem tdravniku, 78 pri specialistih, 24 jih je pa bilo v zdraviliščih, kar je vsekakor premalo. Člani so na občnem zboru skle-lili, da se morajo letos vsi člani ZB NOV zdravniško pregledati. Drugo važno vprašanje so stanovanja borcev. Zapiski pokazuje-|o, da prebiva še vedno 49 članov t slabih ali celo neprimernih sta-lovanjih. Občinski odbor Zveze lorcčv se je začel skupno z ObLO Trbovlje energično zavzemati za 'ešitev stanovanjskega vprašanja, jredvsem pa za člane Zveze bor- HIŠNIM SVETOM BO TREBA OMOGOČITI NAJETJE POSOJIL ZA POPRAVILO HIS Zadnji zbori volivcev na področju stanovanjske skupnosti Zagorje I so razpravljali tudi o delu hišnih svetov. Ugotovili so, da je na tem področju precej stanovanjskih hiš, ki so že doslužile svojemu namenu ter jih hišni sveti s svojimi sredstvi ne morejo niti vzdrževati, saj sredstva, s katerimi razpolagajo hišni sveti teh hiš, ne zadostujejo niti za najnujnejša popravila. - Zato so menili, da bi bilo prav, če bi se hišnim svetom omogočilo najeti posojilo za popravilo omenjenih hiš. — O predlogu velja razmisliti. (ma) cev Tako je na primer občinski ljudski odbor namensko določil 15 milijonov dinarjev iz sklada za stanovanjsko izgradnjo izključno za člane ZB, republiški odbor Zveze borcev je pa dal dotacijo v ta namen v višini 3,750.000 din. Tudi v nadalje se bo rezervirala vsako leto določena vsota za gradnjo stanovanj, tako da se bodo iz sredstev zidala do leta 1964 stanovanja, namenjena izključno za borce ZB NOV. Skupščina je nadalje obravnavala vprašanje strokovne izobrazbe članov ZB. Organizacija bo skrbela, da pridejo vsi do potrebne kvalifikacije in do pravih delovnih mest. Tako se je dogajalo, da partizanski borec ni dobil delovnega mesta, čeprav je bil enakovreden mlajšemu, ki pa ni šel skozi revolucijo in tudi po vojni ni aktivno prispeval ničesar, ampak se izmikal vsakemu družbenemu delu. Takšni in podobni so celo dobivali štipendije. Večina članov ZB je bila po osvoboditvi aktivna na vseh področjih naših dejavnosti. Tako je osnovna organizacija Trga revolucije med drugim med letom sodelovala tudi ob vseh važnejših proslavah, letošnje leto bo pa dala poseben poudarek praznovanju 20-letnice vstaje ljudstva. Člani se bodo udeležili izleta k lovski koči na Podmeji dne 4. julija, na-ddlje sestanka borcev na dan vstaje, 22. julija, na Vrheh. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da bodo člani odbora ludi v bodoče obiskovali člane organizacije, ki so v zdraviliščih ali bolnicah, organizacija bo prav tako skrbela, da se odkrijejo na pomembnih krajih NOV spominske plošče, kjer jih še ni. Za gradnjo koče revirskih in savinjskih borcev NOV na Vrheh bo vsak član napravil osem prostovoljnih delovnih ur. Člani so ob koncu sprejeli program nadaljnjega dela, v katerem so dali predvsem poudarek letošnji 20-letnici vstaje jugoslovanskih narodov. ZAKLJUČILI SO GOSPODINJSKI TEČAJ V Loki pri Zidanem mostu so pred tednom zaključili 3-mesečni gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo il udeleženk. Bralci nam pišejo! 80 let gasilskega društva rudnik Trbovlje Gasilci Rudnika Trbovlje so se prejšnjo nedeljo zbrali k letnemu obračunu svojega društva. Društvo obstaja že 80 let in je njegova zgodovina kaj pisana, a tudi uspešna. Vso skrb je vedno posvečalo tudi dotoku novih članov. Zadnja leta se pa v društvu opaža pomanjkanje mladih moči. Izmed 45 članov — gasilcev, je med njimi še vedno 14 upokojencev. Letos bo to društvo torej praznovalo 80-letnico svojega delovanja, in sicer v okviru letošnjega rudarskega praznika, 3. julija. V letu 1960 so imeli ti gasiiei skupno 30 vaj z 984 udeleženci, pri raznih delih pa so člani opravili 861 prostovoljnih delovnih ur. Na prirejenih štirih tečajih za uporabljanje ročnih gasilnih aparatov, so bili 403 udeleženci. Trboveljski rudniški gasilci so bili vedno požrtvovalno pripravljeni stopiti v akcijo, če je bilo potrebno. Tako so lansko leto nastopili pri 11 požarih, sodelovali pa nadalje v 7 reševalnih akcijah. Z upravo Rudnika Trbovlje je bilo društvo vedno v zelo dobrih odnosih in mu rudniška uprava skuša finančno in materialno po- magati. Tako je bilo sklenjeno, da bo društvo praznovanje svojega 80-Ietnega jubileja najskrbneje pripravilo ter so zastopniki gospodarskih organizacij in občine Trbovlje obljubili društvu svojo pomoč. ^ Predsednik društva, tovariš Jože Rozman, deluje v gasilstvu že 50 let in so mu vsi k temu lepemu prazniku prisrčno čestitali. Požrtvovalnemu tovarišu Rozmanu čestita k temu redkemu jubileju tudi naše uredništvo. Klub lepe obiskan Mladinci trboveljske Gimnazije so med prvimi mladinskimi aktivi v Trbovljah odprli lasten klub. V šolski razred, kjer ni popoldanskega pouka, so prenesli televizijski in radijski sprejemnik - oba so dobili kot nagradi za marljivo delo. Klub je skoraj vsako popoldne lepo obiskan. Mladinci z Gimnazije si žele, da bi za svoj klub dobili ustreznejše prostore ali vsaj razred, kjer ne bi bilo šolskega pouka. Verjetno se bo ta želja gimnazijski mladini izpolnila že prihodnje šolsko leto. -pb- Sadjarji In kmetovalci - pozor! V kinu Svoboda Trbovlje II lani 145.451 gostov Obisk se je povečal za 11,5 odstotka f Že samo to, da se je obisk i filmskih predstav v lanskem le-i tu v kinu Svobode Trbovlje II f povečal za 11,5 odstotka ali za 16.756 gostov več kot v letu 1959, i narekuje programskemu svetu (1 kinematografa, da tudi v bodoče f izbira res prvovrstne in kvali-f tetne filme za svoje obiskovalce. Od 111 predvajanih filmov so na prvem mestu ameriški (58), slede francoski (17), jugoslovanski (11), italijanski (9), angleški (4). ruski (3) ter po en češki, mehiški, španski, nemški in indijski film. Vseh kino predstav je bilo 696 ali 22 več kot leta 1959. Vseh obiskovalcev pa 145.451. - Na 1 film je prišlo povprečno 1310 gledalcev. Kakšen je okus obiskovalcev, nam pove število gledalcev pri posameznih filmih. Film »Arri-vedercci, Roma« je gledalo 4103 ljudi, film »Komu zvoni« 4216, film »Ti si moja pesem« 3018, film »Nekateri so za vroče« 3649, film »Osamljeni maščevalec« 3445 obiskovalcev. — Najslabši obisk so pa imeli filmi: »Šesta-(| nek z vragom« (243), »Človekova! usoda-j (496), »Prerija, ki izgi- | n ja« (403), »Okno proti Luna.) parku« (402). »Moj stric« (549). — Jugoslovanski filmi so pa dose-,| gli tale obisk: »X-25 poroča«.) (2373), »Kota 905« (1895), »Sam«’ (1636), »Deveti krog« (1572) in »Dobri stari pianino« 1053 obiskovalcev. Najslabše so bili obiskani naslednji filmi: »Te noči« (523), »Noči in jutra« (501) in »Taka pesem vse osvaja« (318). Razveseljivo je, da se opaža vse večje zanimanje za jugoslovanske filme, medtem ko se obi-j) skovalci ne morejo ogreti za ru- ' ske filme. Še vedno so v kraju na prvem mestu glasbeni in westem filmi. Na zadnji seji Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Litija, ki je bila dne 26. januarja 1961, je bila imenovana strokovna komisija, ki bo v mesecu februarju pregledala vse sadovnjake in v njih zaznamovala tisto drevje, ki ga lastniki kljub opozorilom, da morajo sadovnjake očistiti slabih sadik in škodljivcev, niso odstranili iz nasadov. Ta komisija bo po ogledu tudi predlagala tiste kme- NASTOP SKUPINE RUDIJA BARDORFERJA Nedavno je Mlinše obiskala muzikalno-pevska skupina Rudija Bardorferja iz Ljubljane, ki je nastopila s pevskim in glasbenim sporedom v dvorani KZ Mlinše. — Polna dvorana je bila dokaz, da znajo tudi na Mlinšah ceniti tovrstno zabavo in glasbeno izobrazbo. DRAMSKA DRUŽINA Z MLINŠ JE GOSTOVALA Dramska družina prosvetnega društva z Mlinš je prejšnjo nedeljo gostovala s komedijo »Jezični doktor Petelin« v Bistrici ob Sotli, na Bizeljskem in v Pišecah. Igralska skupina je nastopila pred zelo hvaležnim občinstvom in je bila lepo sprejeta od množičnih organizacij teh krajev. OBČNI zbor ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV NA LENINOVEM TRGU V TRBOVLJAH Organizacija Zveze borcev NOV na Leninovem trgu v Trbovljah bo imela v torek, dne 7. februarja, ob 17. uri v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora Trbovlje redni letni občni zbor. na katerega vabi vse člane ZB NOV s tega območja. SEKCIJE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL V HRASTNIŠKI OBČINI BODO BOLJ DELAVNE Izvršni odbor občinskega odbora SZDL v Hrastniku je razpravljal o nalogah krajevnih organizacij SZDL in o delu sekcij. Da bi bilo v prihodnje delo sekcij kar najbolj uspešno, so imenovali posebne tričlanske komisije, ki bodo petim krajevnim organizacijam SZDL pomagale pri sestavljanju programov za delo sekcij in pri samem delu sekcij. -ak Z občnega zbora košarkarjev Rudarja KK Rudar prvi prenesel delovanje na pndrofi|a stanovanjskih skupnosti Težko se je odločiti, ali naj na prvem mestu poudarimo resnost pri organizaciji in treningih ali razpravljamo o uspešnem »samoupravljanju košarkarske sekcije, ali bi pa omenili nadvse uspešno delo in posebno skrb pionirjem oziroma naraščaju. Da odločitev otežkoča dejstvo, da so košarkarji v teh treh točkah dosegli tolikšen uspeh, ki gotovo zasluži posebno pozornost. Člani bodo letos tekmovali v 'hrvaško-slovenski ligi, ženska ekipa se bo prav tako preselila v višji,razred — enotno republiško ligo, mladinci in pionirji, ki so v pretekli sezoni lepo napredovali, pa bodo tekmovali v kvalitetnejši konkurenci. Seveda so priprave in treningi temu primerni, in lahko rečemo, da v tem kolektivu, ki je že dolga leta poznan po svoji požrtvovalnosti, še ni bilo toliko resnosti in volje do dela. Potrudili se bodo, da bodo spomladi irrftli poleg betonskega igrišča še pomožno igrišče za treninge. Eno igrišče zadostuje sicer za tekmovanja, toda za vadbo obeh uporabnikov (rokometašev in košarkarjev) je to premalo. Člani so v razpravi utemeljili tudi gradnjo športne hale, ki bi zlasti v zimskih mesecih znatno pripomogla k dvigu kvalitete in množičnosti. Košarkarji so v lanskem letu stopili na novo pot. Pomanjkanju starejših, ki bi pomagali pri organizaciji, so se izognili na ta način, da so v upravni odbor izvolili mlajše, po večini še aktivne igralce. Danes je očitno, da so mladi funkcionarji — ob pomoči načelnika, tov. Uršiča, že prebrodili prve težave. Prvi sadovi skupnih naporov se že kažejo. Prav tako se pa že kažejo prvi rezultati skupnih naporov pri vzgoji mladih. Pionirji in mladinci ne dobijo tu samo osnovnega znanja košarkarskih elementov, temveč vodstvo posveča vso skrb tudi njihovi vzgoji. Zal je napovedani sestanek s starši vseh aktivnih pionirjev in mladincev propadel, ker se starši na vabilo niso oglasili. Svoje delovanje je pa klub razen redne pionirske košarkarske šole razširil tudi na področja stanovanjskih skupnosti, kar je gotovo prvi primer v naši dolini. Tako imajo pionirji na področju stanovanjske skupnosti »Kešetovo« svoj klub. Pri urejevanju igrišča in nadaljnjem delu jim pa člani KK Rudar vztrajno pomagajo. V bodoče bodo še v nekaterih naseljih zgradili pionirjem igrišča. Upamo, da bodo pri svojih prizadevanjih naleteli pri stanovanjskih skupnostih na vso pomoč. Njihovo delo na tem področju zasluži vso pohvalo, saj je to gotovo načiiL ki nam zagotavlja množičnost in nudi mladini prijetno in zdravo razvedrilo. Meddruštveno tekmovanje ter Zasavsko prvenstvo v smučarskih tekih na Dobovcu V nedeljo, 29. januarja 1961 je Smučarsko društvo »Kum« na Dobovcu ob deseti obletnici svojega obstoja organiziralo ter izvedlo meddruštveno tekmovanje v smučarskih tekih. To tekmovanje je pa bilo hkrati tudi Zasavsko prvenstvo. Udeležilo se ga je 30 tekmovalk in tekmovalcev TVD »Partizan« Dol, SD »Rudar« iz Velenja ter SD Kum - Dobovec. Na startu smo pa pogrešali tekmovalce iz Hrastnika, Trbovelj ter Zagorja, kar tamkajšnjim društvom ni ravno v čast. Meddruštveno tekmovanje je bilo posamično in ekipno. Vendar je nastopila samo ekipa SD Kum Dobovec. Najboljši na meddruštvenem tekmovanju so dobili miniaturne rudarske svetilke ter diplome, najboljši na Zasavskem prvenstvu pa lične plakete, ki jih je preskrbela Zasavska podkomisija za smučanje. Snežne razmere so bile zelo dobre. — Člani so tekmovali na 7 km dolgi progi, mladinci (starejši in mlajši) ter članice in starejši pionirji pa na 3,5 km dolgi progi in so opravili le z enim krogom članske proge. Mlajši pionirji so startali na 1,5km dolgi progi. Višinska razlika med najvišjo in najnižjo točko na progi je znašala le kakih 30 m. Ker so nastopili tuji tekmovalci (izven Zasavja) le v članski vrsti, se vrstni red (za Zasavsko prvenstvo) spremeni le med člani. Rezultati: Člani: L Velepec (TVD Partizan Dol) 31:00, 2. Krajšek (SD Kum Dobovec) 34:32, 3. Strgaršek 35:27 (SD Kum), 4. Smodiš (SD Kum Dobovec) 35:53. Članice: L A. Smodiš 24:10, 2. E. Smodiš 26:27, 3. Glavač 30:03 (vse SD Kum Dobovec). Starejši mladinci: X. Medvešek 19:24, 2. Glavač 19:53, 3. Strgaršek 20:31 (vsi SD Kum Dobrovec). Mlajši mladinci: 1. Strgaršek 20:53, 2. J. Smodiš 21:33, 3. Z. Smodiš 24:16 (vsi SD Kum Dobovec). Starejši pionirji: L Glavač 22:23, 2. Vodin 24:19, 3. Strgaršek 27:12 20:31 (vsi SD Kum Dobovec). Mlajši pionirji: L Medvešek 6:41, 2. Knez H. 7:48, 3. Knez J. 8:34 (vsi SD Kum Dobovec). To tekmovanje, ki ga je smučarsko društvo Kum Dobovec dobro pripravilo, je ena izmed prireditev, ki jih organizira društvo ob svoji deseti obletnici. Skoda le, da se ga ni udeležilo večje število tekmovalcev iz ostalih društev. Tekmovanje trboveljskih strelcev V nedeljo, 29. januarja, je bilo v dvorani pomožnega doma SD Rudarja v Trbovljah obč. strelsko tekmovanje za prvenstvo najboljše strelske ekipe v kraju. Kosalo se je 12 ekip članov, članic in mladincev iz petih strelskih družin. Strelska družina »Fric Čebin« iz Cementarne se tega tekmovanja žal ni udeležila. Prav dobre rezultate je dosegla strelska družina »Franc Fakin«, ki je osvojila prehodni pokal občinskega strelskega odbora v Trbovljah že drugo leto. Strelska družina Franca Fakina vodi tudi v tekmovanju zasavske strelske lige, kjer sodeluje 10 strelskih ekip, in sicer: iz Kresnic 1, iz Litije 2, iz Zagorja 1, iz Trbovelj 4, in Hrastnika 1 in z Dola pri Hrastniku 1. Rezultati občinskega strelskega tekmovanja: Člani: 1. SD Franc Fakin 1743 krogov od 2000 možnih; 2. SD Lojze Hohkraut 1672 krogov; 3. SD Strojna tovarna 1571 krogov. Med članicami je bila najboljša ekipa SD Mehanike Trbovlje, pri mladincih pa SD Strojne tovarne Trbovlje. Med posamezniki so dosegli naj boljši rezultat: Edi Kozmus 368 krogov od 400 možnih; Željko Pečnik 354 krogov in Anton Což 351 krogov. Zimska košarkarska liga Nedeljsko kolo zimske lige ni minilo brez presenečenj. Članska ekipa Rudarja je proti »Vrhniki« osvojila dve točki z 20:0 (p. f.), ker se omenjena ekipa ni oglasila na tekmovanje v tem kolu. Druga tekma z ljubljansko Svobodo se je, kot navajajo poročila, končala z zmago Ljubljančanov. Toda zaradi napake, ki so jo povzročili ča-somerilci In sodnika, saj /so dva »time outa« v zadnjih minutah šteli v igralni čas, se bo tekma ponovila. Rudarju ostane za sedaj odprto vprašanje prvega oziroma drugega mesta v B skupini zimske lige. Mladinci so tokrat odnesli iz Ljubljane popolno zmago. Premagali so oba nasprotnika in osvojili 4 točke. V tekmi z Ilirijo so z lepo in učinkovito igro, zlasti v drugem delu tekme prepričljivo zmagali. Se lepša pa je bila tekma z dobro ekipo Svobode, kjer je bil Rudar precej boljši in zasluženo osvojil obe točki. Ce bodo mladinci nadaljevali s tako igro, se bodo lahko borili za častno drugo mesto v tej močni konkurenci. Zenska ekipa je tudi tokrat ostala brez točk. Verjetno je temu kriva premajhna požrtvovalnost ekipe, kar gotovo ne rodi pravega uspeha. To napako bo pa treba prej ko slej odpraviti, če hočemo, da bodo nastopi v republiški ligi uspešni. Rezultati mladincev: Rudar : Ilirija 43:27 (21:14) Rudar : Svoboda 38:36 (18:16) Ženske: Ljubljana : Rudar 40:29 (18:16) Člani: Rudar : Vrhnika 20:0 (p. f.) Svoboda : Rudar 45:40 (razveljavljena). Zasavski šahovski odbor Odbor je na svoji seji sklenil, da se začne polfinalni turnir posameznikov na območju Zasavja za prvenstvo ljubljanskega okraja 30. januarja 1961 v prostorih šahovske sejccije Svobode II v Hrastniku. Na njem je sodelovalo 5 klubov, in sicer SD Rudar iz Trbovelj, Litija, Radeče %itor Svoboda I in II iz Hrastnika. Prvomestni in drugomestni igralci imajo pravico, da se udeleže finalnega turnirja v Ljubljani, ki ga bo organizirala Okrajna šahovska zveza v Ljubljani v mesecu aprilu tega leta. Dne 5. februarja se prične ekin-no prvenstvo na območju Zasavja, ki se ga bodo udeležile šahovske ekipo SD Rudarja iz Trbo- velj, Litija, Radeče, Šmartno pri Litiji ter Svoboda I in II iz Hrastnika. Prvomestna ekipa bo pridobila pravico na nadaljnje tekmovanje, ki ga bo priredila O. S. Z. Ljubljana. Vsaka ekipa nastopi z 8 igralci. Sreto Milenkovič MALI NOGOMET V LJUBLJANI Rudar je sodeloval na turnirju v malem nogometu. Odigral je 2 tekmi ter obakrat izgubil. S Triglavom I s 5:1 in z Ljubljano 2:0. Moštvu se pozna, da za vadbo te ] oblike nogometa nima primernih prostorov in zato ni moglo uspešno poseči v boj za višje mesto. tovalce, katerih sadno drevje no bo očiščeno, v kaznovanje. Kmetijski inšpektor je na seji poročal, da pri pregledu sadovnja* kov ni skoraj nikjer naletel na očiščeno sadno drevje, čeprav je sedaj za to primeren čas. Poudaril je, da je občina predvsem v predelih Gabrovke in Dol izrazito sadjarska, zato se mora polagati večjo skrb na sadovnjake. Naloga sadjarjev je, da takoj očistijo vse sadno drevje. Kmetijski zadrugi na področju občine pa bosta morali čimprej stopiti v stik s kmetovalci ter jim nuditi strokovno pomoč pri škropljenju sadnega drevja. POSLUŠALCEM IN GLEDALCEM TELEVIZIJSKIH ODDAJ Vodstvo oddaje »Poznaš svoj domači kraj« sporoča vsem gledalcem in poslušalcem televizijske oddaje, ki je bila 5. januarja 1961 v Trbovljah, da je komisija ugodila pritožbi izprašanke, tovarišice Anice KUŽNIK, ki je tako osvojila za Trbovlje še štiri točke. Trbovlje imajo sedaj skupno 27 točk. RTV LJUBLJANA V DRUŠTVIH BODO USTANO« vili aktive Članov zk Na zadnji seji občinskega ko« miteja Zveze komunistov v Hrast« niku so govorili o nekaterih ak« tualnih političnih nalogah članov ZK hrastniške občine. Pri tem so opozorili na posamezne probleme in sprejeli vrsto nalog za izbolj« sanje položaja. Da bi bilo delo društev kar naj« bolj uspešno, so sklenili, da bodo v vseh delavsko prosvetnih društvih Svoboda in v športnih društvih ustanovili aktive članov Zveze komunistov. Ze v mesecu februarju bodo s tem namenom konference članov ZK v posameznih društvih, na katerih bodo izvolili vodstva aktivov, hkrati pa sprejeli tudi naloge za delo članov ZK v teh društvih. -ak V RADEČAH ZBIRAJO LES ZA NOVO ŠOLSKO POSLOPJE Na področju Radeč so že pričeli z zbiranjem lesa za pomoč pri gradnji novega šolskega poslopja. Ta zbiralna akcija je razen Radeč zajela tudi vse okoliške vasi. Računajo, da bodo v Radečah kmalu pričeli z zidanjem novega šolskega poslopja. Imenovan je že gradbeni odbor za gradnjo tega poslopja, pa tudi načrti so že v reviziji pri okrajnem ljudskem odboru v Ljubljani. (ma) IZOBRAŽEVANJE ČLANOV ZK V TRBOVLJAH V zadnjih šestih mesecih se je v trboveljski komuni izobraževalo 1040 članov Zveze komunistov. V večernih šolah, na seminarjih, tečajih in političnih šolah obiskuje pouk 436 članov ZK. Več kot 600 članov Zveze komunistov se je udeleževalo predavanj, ki jih je za vodstveni kader organizirala ideološka komisija preko delavske univerze. Je pa še v kraju okrog 250 članov ZK, ki se teh oblik izobraževanja ni posluževalo, -ar KLUBSKO ŽIVLJENJE NA MLINŠAH Na sejah množičnih organizacij na Mlinšah so že večkrat razpravljali, kako priti do potrebnih prostorov, ki jih potrebujejo množične organizacije. Tak prostor bi služil za razne seje, vaje igralske družine, za izposojevalnico knjig, prav tako pa bi ta prostor lahko služil tudi za klubsko življenie domače mladine in ostalih, kjer bi bila seveda še čitalnica. Vse to se je do sedaj razvijalo po različnih pisarnah in največkrat v nezakurjenih prostorih, knr pa ni spodbudno, da bi se ljudje sprostili od dnevnega dela in po njem družabno zaživeli. V KZ Mlinše sedaj prezidavajo svoje prostore. Sprožen je bil predlog, da se uredi tudi tak prostor. — Upajmo, da bodo na upravi KZ Mlinše našli polno razumevanje za to vprašanje, da tudi naš kraj pride pride do potrebnega klubskega prostora. PRVI PLENUM ObK LMS TRBOVLJE Pred nedavnim so sc sešli na prvem plenumu člani novega občinskega komiteja Ljudske mladine Trbovlje in razpravljali o bližnjih nalogah trboveljske mladine. Na plenumu so izvolili tudi noVe člane sekretariata in več komisij. -pb- V STT SO PLAN ZA JANUAR IZVRŠILI V Strojni tovarni v Trbovljah so se zavedali, da je dober start v produkciji ob pričetku leta velikega pomena za nadaljnje izvrševanje planskih nalog. Kolektiv je krepko poprijel za delo In svojo družbeno nalogo za mesec januar tudi izvršil, kljub temu, da je letos plan povečan za 11 odstotkov. — V tovarni predvidevajo, da bodo plan v februarju prekoračili za najmanj 10 odstotkov. — Obveščevalec-- KINO Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 2. februarja poljski film »Likvidacija«; 3. do 6. februarja ameriški barv. cinem. film »Cowboy«; 1. do 8. februarja sovjetski film “Plašč«; 10. do 13. februarja francoski barvni cinem. film »Nenavadna Amerika«. Kino »Svoboda — Trbovlje II«: 2. do 6. februarja ob 17. in 19. uri nemški barvni film »Grofica Marica«; 7. in 8. februarja ob 17. in 19. uri ameriški barvni cinem. film -Razkošna ladja«; 10. do 13. febr. amerški narvni CS film »Gigi«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 2. februarja francoski barvni film “Tatovi draguljev«; 3. februarja ameriški barvni film »Dan, ko so belili otroke«; 4. do 6. februarja franc.-ital. barvni CS film »Splavarji z Volge«; 5. februarja internacionalni film — matineja ob 10. “Od Svarcvalda do Črnega morja«; februarja ameriški barvni CS film »Obračun na Atlantiku; 8. in 9. februarja ameriški barvni CS film »Sajcnara«. Kino »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah: 4. do 6. februarja cinem. barvni film »Sam«; 11. do 13. febr. ameriški barvni film »Prijateljsko prepričevanje«. - Predstave: sobota o’o 17. in 19; nedelja ob 15., 17- in 19. uri, ponedeljek ob 17. uri. Ugodno prodam dobro ohranjeno flodrano spalnico (trode^a omara). Ogled vsak popoldan. -Pfajfar, Trbovlje, Tončke Čečeve št. 22. OBVESTILO DELAVSKI DOM TRBOVLJE Vse cenjene obiskovalce gledaliških prireditev obveščamo, da bo gostovalo danes, 2. februarja 1961, v gledališki dvorani Delavskega doma Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Predstavili se bodo z delom: Leslie Stevens ZAKONSKI VRTILJAK. — Predstave ob 16. uri bo za mladinski abonma, ob 20. uri pa za večerni abonma. Preostale vstopnice bodo za obe predstavi v prodaji pri blagajni Delavskega doma. Delo, ki ga bodo Celjani danes predvajali, je duhovita komedija iz zakonri-sga življenja in je doživela na s 'i predstavi v Celju zelo velik uspeh. ČESTITKA Košarkarju Vladu Sčurku-Curitu in njegovi življenjski družici Jožici želimo na novi življenjski poti mnogo sreče! Vsi košarkarji kakor tudi ostali šnertniki ROJSTVA BREŽICE: Marija Gregorina, Brezovica 30 — hčerko; Marija Slovenc. Curnovec 42 — sina; Antonija Kodrič, Podbočje 67 — sina; Helena Nenezič, Brežice — sina; Marica Botički, Kraj dolnji št. 47 — sina; Matilda Cesarec, Plemenšči-na 38 — sina; Marija Škrbec, Ko- privnica — sina; Amalija Galič, Velike Malence 53 — sina; Karolina Menič, Podlog 15 — sina; Mira Ivekovič, Razdrto 40 — sina; Marija Virt, Čatež 50 — hčerko; Danica Mežan, Brežice — hčerko; Jožefa Špan, Šmarje 25 — sina; Marija Vračun, Brežice — sina. LITIJA: Ljudmila Kaplja, Sir-manski hrib — sina; Marija Kralj, Breg — sina. TRBOVLJE: Ana Kumanovič, Zagorje — hčerko; Slavka Zakšek, Trbovlje — sina; Karolina Golouh, Kal — sina; Pavla Vrstovšek, Trbovlje — hčerko; Milena Hostnik, Hrastnik — hčerko; Julijana Sotlar, Radeče — hčerko; Anica Ko-bllšek, Zagorje — hčerko. ZAGORJE: Rojstev (doma) ni bilo. POROKE BREŽICE: Porok ni bilo. LITIJA: Janez Verbajs, krojaški pomočnik, Vintarjevec 14, in An-gela Grkman, predilniška delavka, Vintarjevec št. 10; Franc Meselj, upokojenec. Litija, Predilniška 7, in Marija Berčon, roj. Potišek, gospodinja, Šmartno 60; Anton Jurič, lesni delavec, Mala Kostrevnica 15, in Frančiška Hostnik, poljska delavka, Podroje 7; Stanislav Resnik, poljski delavec, Podpeč, in Ivana Bajec, delavka, Nova Gora 15. TRBOVLJE: Dragotin Šinkovec, mizarski delovodja, Trbovlje, in Gabrijela Fink, .vzgojiteljica, Trbovlje; Vladimir Ščurek, strojni tehnik, Trbovlje, in Jožefa Krčj-učiteljica, Jezersko; Franc Mrcžar, ključavničar, Trbovlje, in Ljudmi- ZAKLJUCNI računi gospodarskih organizacij na dan 31. decembra 1959 »KURIVOPROMET« ZAGORJE OB SAVI RADIO ČETRTEK, 2. februarja 8.35 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta; 11.15 Harfe in hammond orgle; 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike; 13.30 Poje moški zbor »Svobode« iz Kopra p. v. Vladimira Lovca; 16.00 Tako igrajo in pojo v Varšavi; 17.15 45 minuj turizma in melodij; 18.45 Ljudski parlament; 20.09 Četrtkov, večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 3. februarja 8.30 Radi bi vas zabavali; 11.40 Vrtimo ploščo za ploščo; 12.00 Partizanske pesmi Karla Pahorja; 12.25 Dunajski valčki; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.45 Kvintet bratov Avsenik: 17.15 Razgovor z volivci; 20.15 Tedenski zu- la Medved, trg. pomočnica, Trbovlje. ZAGORJE: Stanislav Kumek, delavec, Zagorje, Vinska cesta 1, in Ana Šink, pom. šivilja, Zagorje. Vinska cesta 1; Valentin Fakin! Zagorje, Rove 9, in Milena Pirc, kmečka delavka, Zagorje, Rove 9.’ SMRTI BREŽICE: Franc Lasič iz Trnja št. 14, star 27 let; Frančiška Tiller iz Brežic, stara 75 let; Marija Stanič iz Jereslavca 33, stara 66 let; Martin Sinkovič iz Radakovega 83, star 57 let; Marija Radanovdč iz Brežic, stara 66 let; Neža Omer-zel iz Blance 46, stara 64 let. LITIJA: Smrti ni bilo. TRBOVLJE: Jakob Gabrijel iz Trbovelj, star 75 let; Kristina Skrbinek, roj. Kuhar iz Trbovelj, stara 60 let; Ivana Klenovšek iz Trbovelj, stara 64 let. ZAGORJE: Frančiška Klemenčič, roj. Brvar iz Zagorja, Okro-garjeva kolonija 11. stara 53 let; Ivana Kotlušček, roj. Germ iz Velike Slevnice 17, stara 72 let. ZAHVALA Vsem, ki ste z nami ob hudi izgubi dragega, nepozabnega moža, očeta, dedka, svaka, tasta JAKOBA GABRIJELA sočustvovali in ria kakršen koli način pomagali — hvala. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem, godbi in govornikom. Trbovlje, Ljubljana, Novo mesto, Trebnje, 27. jan. 1961 Žalujoča družina Gabrijel in sorodniki nanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 4. februarja 9.25 Melodije ka vse; 11.50 »Otroci izbirajo pesmice«; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Odmevi iz naših planin in dolin; 14.20 Šport in športniki; 16.40 Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 18.30 Pozdrav z gora; 20.00 Trobenta, bas in klarinet in ,vmes Planinski še oktet...; 21.00 Poslušaj in povej nam!; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 5. februarja 8.00 Mladinska radijska igra — Peter Ovsec (po Hauffovi pravljici); Povest o kalifu Štrku; 10.00 Še pomnite tovariši... — Damjan Brvar: Cez Savo; 10.40 Nedeljska matineja zabavnih zvokov; 13.30 Za našp vas; 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate; 16.20 Veseli zvoki; 16.40 Peli so jih mati moja...; 18.40 Domači pelemele; 20.05 Izberite melodijo tedna!. PONEDELJEK, 6. februarja 10.15 Glasbena ruleta za dobro voljo; 12.00 Zadovoljni Kranjci da-l nes opoldne; 12.25 Pet popevk —! pet pevcev; 14.15 Jugoslovanska1 radijske postaje pozdravljajo slo-J venske poslušalce; 18.00 Športni tednik; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Glasbeni variete. . TOREK, 7. februarja 9.40 Mladinski mešani zbor gim“, nazije Celje p. v. Egona Kuneja; 12.00 Slovenske narodne poje Ivanka Mrak, spremlja Avgust Stanko; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Obisk pri F. S. Finž-i garju; 16.00 Na gostovanju v Kre-i nju; 18.00 Iz naših kolektivov; 20.00 Poje Komorni zbor poljske-j ga radia iz Krakova. ' SREDA, 8. februarja 9.15 Na krilih zabavne glasbe; 1 12.00 Trio in kvartet orglic Andreja Blumauerja; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 14.40 »S onu stranu vode Save ..16.00 Koncert po željah poslušalcev; 18.45 Hitri prsti; 20.00 Koncert za Prešernov dan; 21.10 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri. Postavka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) A. (*». oj sreflsiv. Osnovna sredstva 20 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osmovnih sredstev .... 23 Denarna sredstva osn. sredstev . - Drugi viri osnovnih sredstev . . - B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe .... B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe 44 Drugi viri sredstev skupne porabe 44 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva . • • . - C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev .... Drugi viri obratnih sredstev . . . 56 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega skla- D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . 204 da in drugih skladov .... 143 Viri nerazporejenh sredstev . . . 150 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev - E. Viri sredstev v obračunu in in druga pasiva E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kratkoročni krediti in obratna sredstva _ Kupci in druge terjatve .... 1,031 Dobavitelji ip druge obveznosti , 1,349 Druga aktiva 687 Druga pasiva 99 Skupaj . . . 1,925 Skupaj . . . 1,925 Vodja računovodstva: Pavla Kuder 1. r. Direktor; Franc Skrabar 1. r. KMETIJSKA ZADRUGA PODKUM Postavka A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva ..... 1 , Denarna sredstva osn. sredstev B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe . . . . Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupina obratna sredstva . . . . D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in'drugih skladov . . . Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ...................... E. Sredstva v obračunu in dru ga aktiva Kupci in druge terjatve . . Druga aktiva............... . Skupaj Znesek (v 000 din) 8.674 1,075 211 5,824 1,309 2 20,892 Postavka Znesek (v 000 din) A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . 9,305 Drugi viri osnovnih sredstev . 1 1,026 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 420 Drugi viri sredstev hrupne porabe — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . i . 875 Drugi viri obratnih sredstev . . 350 D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . 1,540 Viri nerazporejenih sredstev . . 84 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva. . .>4. „ . . ... -,6,400 Dobavitelji; in druge obveznosti . 744 Druga pasiva 68 Skupaj . . . 20,892 Vodja računovodstva; Marica Cop 1. r. Predsednik UO: Franc Kovač 1. r. Direktor; Martin Potrpin 1. r. TRGOVSKO PODJETJE »VITAMINKA«, TRBOVLJE Postavka Znesek (v 000 din) Postavka '* Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva ....... 6,830 Sklad osnovnih sredstev . . . 7,699 Denarna sredstva osn. sredstev , 959 Drugi viri osnovnih sredstev . . 90 B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe Sredstva skupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe 4 Sklad skupne porabe Drugi viri sredstev skupne porabe 4 C. Obratna sredstva 7,414 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev .... 652 Skupna obratna sredstva .... Drugi viri obratnih sredstev . . - D. Izločena sredstva D. Rez. sklad in drugi »kladi Denarna sredstva rezervnega skla- Rezervni sklad in drugi skladi . 67 da in drugih skladov .... 67 Viri nerazporejenih sredstev . . 208 Denarna sredstva nerazporejenih E. Viri sredstev v obračunu in sredstev druga pasiva E. Sredstva v obračunu in dru- Kratkoročni krediti za obratna ga aktiva 1,210 Kupci in druge terjatve i 2,526 Dobavitelji in druge obveznosti . 7,682 Druga aktiva 2 Druga pasiva 190 Skupaj . . . 17,802 Skupaj . . . 17,802 Vodja računovodstva: Predsednik UO: Direktor: v. d. Blanka Pucelj Mira Korošec 1. r. Drago Radej 1. r. BRIVNICA, TRBOVLJE Postavka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva . 2,936 Sklad osnovnih sredstev . . . l',857 Denarna sredstva osn. sredstev - Drugi viri osnovnih sredstev . . 131 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe .... B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe — Denarna sredstva skupne porabe - Drugi viri sredstev skupne porabe C. Obratna sredstva 2,008 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev .... 791 Skupna obratna sredstva .... Drugi viri obratnih sredstev . . - D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega skla- D. Rez. sklad in drugi »kladi Rezervni sklad in drugi skladi . 113 da in drugih skladov .... 377 Viri nerazporejenih sredstev . . - Denarna sredstva nerazporejenih sredstev - E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci In druge terjatve .... Kratkoročni krediti za obratna sredstva Dobavitelji in druge obveznosti . Druga aktiva - Druga pasiva 377 Skupaj . . . 5,321 Skupaj . . • 5,321 Vodja računovodstva: Predsednik UO: Direktor: v. d. Justina Jan 1. r. Jelka Kartuš 1. r. Milan Bnneta 1. r. 33. — Eden Izmed obeh je nosil nekaj pod roko. Prav gotovo je bila to skrinjica, je pomislil Huok. Že je hotel poklicali Toma, toda to se mu Je zdelo neumno, kajti medtem bi lahko oba Izginila. — Huok Jo Je ubral za njima In sc kakor mačka plazil v tolikšni razdalji od njiju, da ga nista mogla opaziti. Tolovaja sta ga vodila naravnost na Cardiffski grič. Najbrž bosta zakopala zaklad v starem kamnolomu, je menil Iluck. Toda tudi tu se nista ustavila. 8U sta prav na vrh. 34. - Sedaj šele je Huok dognal, kje je. Le nekaj korakov stran od posestva Douglasove vdove. »Prav,« je dejal, »naj ga kar tukaj zakopljeta; ne bo ga težko najti!« — Tolovaja »ta nekaj godrnjala, povsem razločno pa je slišal, da jima ni bilo všeč. da ima Douglasova vdova družbo, kajti vsa hiša Je bila razsvetljena. »To je torej njuno maščevanje!« je Hucku šinila misel In stresel se je od groze. ^ 45. - Huck Je čutil, da nastopa tišina, ki je še mnogo bolj grozna kot morilski razgovor. Zadrževal je dih in se prestopal nazaj. Stopil je na pot med grmičevjem, se previdno obrnil in naglo odšel. Tako je tekel, da ga kmalu še senca ne bi mogla dohajati, vse tja do Vallžanove hiše. Potrkal je na vrata In na oknu so se pokazale glave starega moža In njegovih dveh sinov. Čeprav Huck ni bil kdove kako priljubljen, .... so mu vendarle odprli vrata. _ 3«. - Huck je pripovedoval In pripovedoval. Povedal je, da je vdova v nevarnosti in rotil, naj tega nikomur ne povedo, saj bi ga drugače prav gotovo doletela »mrt, če bi Joe in Spanec izvedela. — Besede so zalegle. Nekaj minut zatem, ko je vse povedal, so stari Valižan in oba sinova že hiteli, dobro oboroženi po stezi med grmovjem, po hribu navkreber. Puške so imeli priravljene na strel. Huek jih ni spremljal. Skril s« je za skalo nedaleč stran la poslušal... Kdo ]e pomagal vojnemu zločincu Eichmannu Beg Adolfa Bartha škega militarizma in revanšiz- Taborišče blizu Ulma je bilo ma pod krinko »boja proti ko-ogromno, kakor so pač bila prva munistični nevarnosti-«. Zato ni ujetniška taborišča tik po končani vojni, pa tudi zastražena niso bila tako, da bi bila varna pred pobegi nemških vojakov. Zato ni nič čudnega, če je vojni zločinec Adolf Eichmann sklenil nič čudnega, če najdemo vrsto neobsojenih vojnih zločincev v vrhovih zahodnonemške administracije (Globke) in vojske. Zahodni zavezniki so prav zaradi porajajočih se nasprotij sodelo- s svojim adjutantom pobegniti, vali samo pri lovu na najhujše _ Lahko bi pobegnil že prve dni, š§ vendar v letalski obergefreiter-§f siri uniformi pobega ni tvegal, g Hotel si je prej preskrbeti ci-s vilno obleko. lj V tem času pa je prišla H v taborišče skupina pripadni-§j kov ameriškega protišpijonažne- primer Goring menil, da ni za H ga korpusa (Counter Intelligence nobeno stvar, ki se je zgodila in na najbolj odgovorne vojne zločince, manj odgovorne pa so celo zaščitili in jih ščitijo še celo danes (na pr. Artukovič). Na to zavezniško popustljivost so računali tudi nekateri največji vojni zločinci. Tako je na jniiiiiiiuiiiniiiiiniiniiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiirinininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiHiiiitHntiiininiiiiHfliiiiin s= s ni skrbelo, ker se je prikril v j| letalski uniformi in s činom nad- _ desetarja. Že takrat je razmiš- s ljal, da bi bilo bolje, če bi priznal svojo pripadnost k SS. Vedel je, da bi njegovo prikrivanje ter pripadnost, ki bi _ jo ugotovili takoj, ko bi ga =j zaslišali, vzbudilo sum, da se =§ v letalski uniformi skriva člo- f§ vek, katerega vest ni čista. Pre- s pričan je bil, da bi ga po- g tem dodelili sumljivim in da bi g se potem kmalu izkazalo, kdo = da v resnici je. Da ga potem H čaka vrv za njegove zločine, o 1§ tem najbrž ni dvomil. Prav za- g| radi tega je tvegal beg iz tabo- S rišča v Ulmu in sklenil, da ne bo več tajil svoje esesovske S pripadnosti, če bi se zgodilo, da s bi ga ponovno zgrabili. Da bi a spremenil tudi ime Adolf Barih, a pod katerim se je skrival, pa s tedaj še ni mislil. To ime je jf nameraval obdržati, le da bi iz I letalskega naddesetarja postal j§ SS - OberscharfUhrer. Tako je š seveda računal za primer, če bi || ga ponovno prijeli. S Zaradi lova na vojre zločince * se je kontrola zavezniških oku- e pacijskih sil nad nemškim pre- f§ bivalstvom poostrila. To je kaj j kmalu spoznal tudi Eichmann, jg saj po pobegu iz taborišča pri g Ulmu ni prišel daleč. Civilna §? obleka mu ni pomagala, ko ga je ustavila zavezniška patrulja in zahtevala dokumente. Ni jih imel, ker jih je uničil. Ko so ga skupaj z Jaenischem aretirali in zahtevali od njiju personalne podatke, se je Eichmann predstavil kot SS-Oberscharfuh-rer Adolf Barih. Kot takega so ga odpeljali v zbirno ujetniško taborišče Weiden pri Oberpfal-zu. Tu pa so se začele zanj nove skrbi. SS-Oberscharfflhrer Adolf Barih v zbirnem taborišču v Weidenu Zbirno taborišče Weiden (Ober-pfalz), se je razlikovalo od ta-borišča pri Ulmu po tem, ker je g tu vladal že urejen taboriščni g red. Ujetniki so bili porazdeljeni po delovnih četah in zaposleni pri urejanju taborišča in pri obnavljanju in graditvi okoliških cest. Ameriška komanda v taborišču pa je bila popustljiva. O njeni popustljivosti priča to, da ni delala posebnih razlik med pripadniki navadne nemške vojske in esesovci. Zato ni nič čudnega, da je pod tako komando SS-Oberscharfiih-rer Barih, pod katerim se je skrival množični morilec Judov Adolf Eichmann, kmalu napredoval v komandirja voda neke delovne čete. Taboriščna komanda ga je odlikovala s tem zaupanjem zaradi njegove delovne §§ Corps), ki je začela z zasliše-§f vanjem in grupiranjem ujetni-g kov. Delo zasliševalcev CIC je g bilo natančno in Eichmann je = takoj spoznal, da se jim v krin-§ ki letalskega obergefreiterja ne g bo izmuznil. Zvedel je, da med g vojaki iščejo zlasti pripadnike SS in da so jih nekaj že našli, med prav tako v navadne vojaške uniforme preoblečenimi ujetniki. Članom CIC odkrivanje esesovcev ni delalo preglavic, kajti vsi pripadniki SS so imeli na nadlahti vtetovirano krvno skupino in svojo pripadnost k v času Hitlerjeve vladavine, odgovoren, ,ker ga je v zadnjih dnevih vojne Hitler »preklel« in »obsodil na smrt kot izdajalca«. Mislil je, da je bil s to Hitlerjevo obsodbo poplačan njegov dolg, ki ga je bil dolžan pravici. Bil je v to tako globoko prepričan, da se je sam javil v ameriško »ujetništvo« s prtljago, ki mu jo je pripeljalo sedemnajst kamionov, da bi mu bilo v ujetništvu udobneje. (Podatek: Wie-ner Wochenausgabe, 47/1960, str. 25) Zelo se je začudil, ker je moral namesto v »ujetništvo« v Za varnost turistk v Italiil Dr. Renato Guerrieri, šef italijanskega državnega turističnega departementa je Izjavil, da bo skrbel za to, da tujih obiskovalcev ženskega spola, ki same potujejo, v Italiji v bodoče ne bo nihče nadlegoval. V primeru, da bi se to vendarle pripetilo, naj se obrnejo na policijske organe, na vojake in na starejše šolarje. PROPAN KOT UMETNI SNEG Pred dnevi je bile na neki cesti, ki pelje iz Pariza proti znanemu letališču Orly, 19 prometnih nesreč. Vodstvo letališča je namreč zaradi goste megle nad letališčem dalo zažgati propan. Toda plin se je po ohladitvi v višjih zračnih slojih spustil na tla kot »umetni sneg« in povzročil vseh devetnajst prometnih nesreč. Težave rečnih ladij na Donavi Ziarmaiie ladij V zadnjem trenutku so usoeli rešiti rečno ladjo .Promina" V zadnjem času smo mnogo slišali o nesrečah nekaterih naših in tujih ladij na različnih oceanih in morjih. Tem so se v zadnjem času pridružile še nesreče rečnih ladij. Rečna ladja »Biokovo«, last Dunavskega Lloyda iz Siska, je na svojem prvem potovanju proti Dunaju 21. januarja odplula iz svojega prezimovališča v bližini Beograda. Novozgrajena ladja pa si je že po kratki plovbi pokvarila pogonski vijak, tako da jo bodo morali v beograjski ladjedelnici »Tito« popraviti. V teh dneh pa so imeli pomor- EiHiiiilMrijiimlir tem oddelkom, ki so med vojno zapor kot vojni zločinec. Ce bi to vedel, bi prej ko ne sledil Goebelsovemu zgledu (Goebels je ob propadu »tisočletnega« Reicha zastrupil ženo, svojih šest otrok in sebe). Drugi vojni zločinci, razen morda Donnitza, ki je mislil, da ga bodo zavezniki sprejeli kot šefa premagane države, pa niso bili tako naivni in so se raje prikrili zasloveli kot najbolj zločinski oddelki nacističnih oboroženih sil. Nič čudnega torej, če je Eichmannu v taborišču postajalo iz dneva v dan bolj vroče pod == nogami in da je v čimprejšnjem M pobegu iz taborišča videl edino | rešitev. ~ Beg iz taborišča mu zaradi _ prešibke zastraženosti ni delal j preglavic. Ko si je v nekaj ted- Med temi so kot prvega zajeli i nih preskrbel civilno obleko (kdo nacističnega ministra za notran-mu jo je dal, ni znano), je sku- je zadeve Wilhelma Fricka. Od-paj z SS-Untersturmfiihrerjem kril ga je neki ameriški vojak, Jaenischem pobegnil, ne da bi ko ga je srečal in napol za šalo prišel v roke pripadnikom ame- napol zares rekel, ne da bi bil riškega CIC, ki so med ujetniki prepričan, da je srečal pravega: iskali predvsem ljudi, ki so bili na listi vojnih zločincev, med katerimi je bil v vrsti najbolj iskanih tudi Adolf Eichmann. Lov za vojnimi zločinci Vi ste Frick!« Presenečeni Frick je priznal in se tako nehote pustil ujeti. Skrival se je tudi Himmler. Odkrili so ga med ujetniki v nekem ujetniš-kem taborišču, kjer š je po Lista Nemcev, ki so med voj- odkritju vzel življenje s cian-no zagrešili vojne zločine, je kalijem. Vojni zločinec Robert bila izredno dolga, saj je dose- key ®® io sknval p>od imenom gl a milijon imen. Od milijon- <*r. Distelmeyer in pri tem ime-ske množice vojnih zločincev nu vztrajal tudi potem, ko so jih odkrili sorazmerno S® Prijeli, vendar ga tuje ime vneme in prizadevnosti. Ni slu- malo. Zahodni zavezniki so bili ™ rešilo. Julius Streicher se je vse preveč popustljivi, čeprav hotel skriti na kmetih na Ba- so med vojno zagotavljali, da bo vsak Nemec, ki je počenjal zločine v zasedenih deželah, p>o po zavezniški zmagi prejel zasluženo kazen. Slednja blokovska nasprotja so že klila v prvih dneh po vojni in medvojno zavezništvo med Zahodom in Vzhodom je dobivalo že svoja nasprotja. Zahodni vojaški krogi so že začeli s protikomunistično propagando, kar se je takrat pokazalo tudi v stališču Zahoda proti nam (na Primorskem in na Koroškem kakor varskem. Pustil je rasti brado. Ko so ga v neki kmečki hiši prijeli, je trdil, da je »umetnik« in da se »na politiko ne razume«. Ribbentroppa so izvlekli iz postelje pri neki njegovi prijateljici. Von Pappena so prijeli skritega v neki lovski koti. Von Schiracha, ki si je prav tako pustil rasti brado, so prikrivali nekateri bivši pripadniki Hit-lerjugenda. Raederja so aretirali sovjetski oficirji v vzhodnem Berlinu itd. Na listi najhujših vojnih zločincev je bil tudi tudi v tem, da nam niso hoteli Eichmann, a so ga iskali zaman. 1 izročiti četniških in ustaških Niemu se je posrečilo pobegniti g vojnih zločincev). Ta nasprotja iz taborišča pri Ulmu, kot letal-I so izrabili tudi nemški vojni ski obergefreHer Adolf Barth. S zločinci, ki so se zatekli pod I zaščito Zahoda in v teku zad- NoVe skrbi AdoIfa Bartha g njih petnajstih let postali raz- Eichmannove skrbi so se za- li prihovalci medblokovske mržnje čele že v taborišču pri Ulmu. g in pobudniki oživljenega nem- Ime Adolf Barth ga zaenkrat še ^llllllllllll!llillllllllllHII!lllllillllllllllllll>l!!!1"1 MIlIllllilllltllllllllllllflllllHIItlllšIIMMIMHIfllllllHIlIllHIlIllHIlllllIHlIlIPIHIIIIlBIlilllHIillHmilHIIHMUHmOlinimRIlllllllllliimifUlIlilllMItllHISTIIl tila, da se p>od to vnemo in prizadevnostjo skriva račun, s ka- ; terim si hoče prizadevni eseso-vec ustvariti čimbolj ugoden po-ložaj in zaposlitev izven taborišča, da bi v primeru potrebe čimlaže pobegnil. Ko je zvedel, da je na listi glavnih vojnih zločincev, si ni več utvarjal, da bi se morda kljub vsemu rešil z vztrajno trditvijo, da je svoje zločine počenjal samo na pove-lje nadrejenih. Vedel je. da ga čoka konec, če bi ga razkrili. Zato je vsa njegova dejavnost v taborišču bila posvečena razmišljanju, kako bi pobegnil in se izmaknil zasledovalcem, ki so ga iskali širom po Nemčiji in ki bi ga prav gotovo dali obesiti, če bi ga prijeli in razkrfti. Večina njegovih misli je bila osredotočena na beg, ki pa se mu je px> Izjalovljenem prvem pobegu, zdel skoro nemogoč. (Dalje »ledi) Štirinajstletnega učenca 8. razreda osnovne šole »France Prešeren« iz Kranja — Antona Šarca smo našli v prostorih kranjskega Radio kluba, ko si je prizadeval, da bi čimprej izdelal svoj detektor. Povedal nam je, da zelo rad hodi v te prostore, čeprav so slabi. Prvi detektor se mu je sicer ponesrečil, ta, ki ga sedaj izdeluje, bo prav gotovo dober. V načrtu ima še transformator in »STRELKA« IN MLADICI ZDRAVI Psička Strelka, ki ima za seboj 700.000 km p>otovanja po vesolju in se je živa in zdrava vrnila na zemljo, je povrgla te dni šest mladičev. Iz poročil sovjetskih časopisov smo povzeli, da so kužki zdravi in popolnoma normalno razviti, kar je za sovjetske genetike senzacionalno odkritje, hkrati pa pritrditev za astronavte, da je živ organizem v vesoljskih ladjah dobro zaščiten pred kozmičnimi žarki. stikalno ploščo, ki bi ju potrebo-val za uspešno delo na področju radioamaterstva. Pravi, da ima do tega izredno veselje in se misli tudi pozneje ukvarjati z njim, čeprav se je odločil, da bo nadaljeval šolanje na Gozdarski fakulteti. Ko smo ga povprašali, če mu je radioamaterstvo edini konjiček, je povedal, da se že p>et let uči violino in klavir. Seveda pri tem ne zanemarja učenja v šoli in je vseskozi soliden učenec. Ob koncu razgovora smo mu zaželeli še veliko uspehov v šoli, pri glasbi in seveda tudi pri radioamaterstvu, do katerega čuti tako veselje. -an ščaki obilo dela z reševanjem ladje »Promine« pred zamrzovanjem blizu prezimovališča Bezdan. Na ladji »Promini« z vleko petih »šle-pev« so namreč odpovedali stroji. To je ena od redkih ladij, ki ji ni uspelo, da bi se ob pravem času zasidrala v prezimovališču. Led okoli ladje je bil vedno bolj debel, tako da ni kazalo drugega, kakor iz prezimovališča poslati na pomoč drugo ladjo. Za reševanje je bila določena ladja »Marjan« pod vodstvom kapetana Miodraga Ne-nadiča. 2e v času, ko je ladja »Marjan« plula na pomoč, se je led vedno bolj debelil in obstalhla je nevarnost, da bo tudi ta lffiflja zamrznila. Obe ladji sta se končno srečali blizu mesta Dalj. Pomoč je orišla ravno še ob pravem času, kajti »Promina« domala ni mogla več odplavati debelim ledenim ploščam. Obe ladji sta skupaj srečno prodrli do izliva Drave v Donavo in se potem napotili proti Osijeku. Prodiranje v smeri proti Osijeku je bilo precej podobno prebijanji^J ledolomilca na Severnem tečaju.' Ladji sta napredovali zelo počasi/ še pet kilometrov na uro ne. Po nekajurnem napornem reševanju sta obe ladji srečno pristali v osiješki zimski luki, kjer bosta prezimili. Rečne ladje se morajo v zimskem času torej boriti z velikimi težavami. r Izraelske skrbi zaradi Eicimnna Zaradi priprave sodnega procesa, ki se bo pričel približno čez dva meseca zoper nekdanjega Obersturmbannfiihrerja SS Adolfa Eichmanna, je izraelska vlada predložila parlamentu že osem novih zakonov. Ze pred tem pa so zavrnili osnutek, ki je dovoljeval, da bi Eichmanna branil pred sodi- Prl Izbiranju kvalitetnega pralnega sredstva upoštevamo tudi vsestransko uporabnost. OSKAR perc v pralnem stroju enako uspešno kot pri ročnem pranju. OSKAR torej v vsako gospodinjstvo! Za belo in pisano perilo OSKAR, — za volno, svilo, nyion in perlon detergent »PERILO«. Kfilna ščem nemški odvetnik Robert Servatius. Z nadaljnimi zakoni namerava izraelska vlada ustanoviti posebno sodišče za velike zločine, pred katerega namerava postaviti tudi Eichmanna. Razen tega namerava vlada s pomočjo teh zakonov odstraniti možnost, da bi zoper velike zločine — v tem primeru zoper Eichmanna - lahko vlagali tudi civilne tožbe. BELE MlSl NA LETALIŠČU Pravo »mišjo invazijo« so pred nekaj dnevi doživeli na centralnem berlinskem letališču Tempel-hof. Zaboj, ki je bil namenjen nekemu trgovskemu podjetju, je bil slabo zbit in številne bele miši so si skozi razpoko poiskale pot v prostost. Letališčni poštni urad so domala preplavile in trajalo je več kakor dve uri, dokler niso večino miši polovili in jih znova vtaknili v zaboj, ki so ga tokrat bolj zabili. VEČJI UMETNI DIAMANTI Tehnikom je doslej uspelo izdelovati v glavnem zelo majhne umetne diamante, pred kratkim pa je izjavil zastopnik družbe General Electric, da so v laboratorijih izdelali enokaratni diamant. Prvi dosežek pa zaradi nepopolne sestave še ni dovolj trd za industrijsko rabo. Doslej največji umetni diamanti, ki so jih 'lahko uporabili kot brusilne pripomočke v raznih industrijskih panogah, so imeli le desetinko karata. SATURN - HLADEN PLANET Astronomi michiganske zvezdar-ne so ugotovili z radijskim teleskopom, da je ozračje Saturna znatno hladnejše, kot so na splošno menili doslej. Po njegovih računih se giblje temperatura med 1175 in 185 stopinjami pod ničlo. SVEN ELVESTAD ' 13 Povest o sivi rokavici »AH poznate tajnika StrBma,« je vprašal. »Da, njegov oče Je bil moj dober prijatelj,« je odgovoril trgovec. »In.. .m Profesor Je pretrgal njegovo govorjenje: »Hočem vam samo reči, da ste preprogo kupili za smešno ceno. Nedvomno je zelo dragocena. Prepričan sem, da bi jo naš muzej takoj kupil. Ali jo prodaste?« Trgovec se je zadovoljno smehljal. »Gre samo za to, koliko bi plačali,« je rekel. »Glede tega se bomo že zmenili. Toda preden se kupčija sklene, moramo zanesljivo vedeti, če je prava perzijska preproga. Ali jo lahko vzamem s seboj, da jo natanko preiščem? Bila bi velika pridobitev za naš muzej.« Prodajalec pa, id je bil očitno zelo nezaupljiv, ni hotel ničesar slišati o tem, da bi profesor vzel preprogo s seboj. Naposled sta se vendar pobotala, in sicer s pogojem, da bo tudi sam prisostvoval preiskavi. Dal je preprogo zviti In prenesti v voz. Oba gospoda, pretkani detektiv In nezaupljivi trgovec, sta sc potem peljala skozi Akersgabe naravnost v PiUer-straede. Obstala sta pred delavnico znanega kemika. Detektiv je vzel zvito preprogo pod pazduho in stopil v kemikovo stanovanje. Trgovec mu je sledil. Krag se Je moral sam pri sebi smejati zaradi smešnega položaja, v katerega j« zašel. Bil je izredno zadovoljen, da ga znani kemik ni ■poznal. Torej dokaz, da Je bila njegova maska Izvrstna. . Profesor Je razgrnil preprogo po tleh in pokazal kooMcu M mule aaadsžc v »edini »Od česa Izvirajo tl madeži?« je vprašal kemika. Ta se je takoj z lečo lotil dela, nadalje s kislinami in vsemi drugimi pripomočki, Id so potrebni za tako preiskavo. Preiskava je trajala pol ure. Trgovec JI Je prisostvoval in začudeno opazoval ves potek. »Od česa izvirajo madeži?« je vprašal Krag. »,A11 je barva, rdeča tlnta ali kaj podobnega?« Sloviti kemik J« vstal In odgovoril: »Gospod, to Je kri!« In zraven še pristaviš: »Človeška kri!« »AH je zanesljivo kri?« Je vprašal detektiv la naglasil vsako besedo. »Cisto zanesljivo.« Krag je odložil naočnike. Kemik je presenečen odstopil. »VI ste?« Je vzkliknil. »Čudno, da vas nisem takoj spoznal. Iz kakšnega vzroka ste dali prinesti te preprogo k meni?« »Zaradi nekega zločina, umora!« »Res?« Trgovec Je poslušal razgovor z naraščajočo osuplostjo. Ko Je Cul besedo umor. Je prebledel In prosti za natančnejše pojasnilo. Krag se je občall h kemiku. »Vi sle že gotovo slišali o tem, da Je oderuh Jaerve skrivnostno izginil?« »Seveda, saj so bUi vsi časopisi polni te zgodbe. Njegovo truplo ss že našli. Kakor se govori, je že ugotovljeno, da Je bU umorjen.« »Da, umorjen je bil na preprogi.« Kemik in trgovec sta z velikim zanimanjem opazovala preprogo, razprostrto po tleh. Pri močni svetlobi so se madeži prav natančno videli. Trgovec Je naglo umolknil Kn ni rekel niti besedice več, o plačilu za dragoceno preprogo. Videlo se Je, da bi se je bil rad znebil. Očitno se Je bal, da ga bodo v kakršni koU obliki zapleti! v morilsko zgodbo, in je začel zagotavljati, da Je čisto nedolžen. Krag ga Je pomiril z obljubo, da ga ne bodo vmešavali v zadevo. Detektiv In kemik sta se dogovorila, da preproga ostane do nadaljnjega v kemični delavnici. Potem M M gospodje ločili. Kemik je takoj za- čel še z natančnejšo preiskavo, trgovec se Je vrnil v svojo trgovino, detektiv se je pe napotil spet na policijo. Tu je naletel na šefa, ki mu je takoj rekel, da ga Je že od jutra nestrpno čakat. Sam da ni mogel ničesar opravi M. Vsa policija da si ne zna pomagati. Samo en mod ima vso zadeve v rokah, in to je AsbjOrn Krag. Detektiv mu je razložil, kako, daleč je prelakeva že napredovala. Sef Je hotel takoj odrediti aretacije hudodelca. Krag mu je pa to odsvetoval. »Pomislite same,« Je rekel, »da nismo še ničesar zanesljivega dognali, na kar bi mogli opreti aretacijo. Nimamo niti enega zane