Steviika 358 TRST, v soboto 28. decembra 1907 Tečaj XXXII- IZHAJA VSAK I DAN : j in"pra?nikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nv£., (6 stotin k) v mnogih tobakernah v Trptu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. « OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke '2-, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka na-r.aljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 4 U stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti-4. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". dinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. VaročuiJia na aeđeljsKo izdanje .Edinosti' stans: celoletno S 5-20, polieta^-co Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Olorfio Galatti IS (Narodni doro>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. -— ■ Poštno-hranilnični račun 3t. S41*652. ■ ■ Telefon itev. 1157 ===== brzojavne: vesti. Tržaški koazulent železniškega ministarstva. DUNAJ 27. Uprava avstrijskih drž. železnic. ki obrača posebno pozornost na razvoj tržaškega prometa, imenovala jo pr?d kratkim v Trs*u stalnega konzulenta v osebi dosedanjega tajnika tr/.aške trgovske zbornice Zienko Vrbka, ki bode vedno v tesni zvezi z trgovskim stanom in z železniškim ministerstvom. Deželni zbori. DUNAJ 27. Kakor smo zvedeli, ne bodo deželni zbori goriški in gradiški, češki, ga-liski in kranjski razpuščeni, ker poteka njih funkcijska doba z 26. oziroma 27. in 29, t. ui. Volitve za te deželne zbore bodo takoj razpisane. Tirolski deželni zbor, katerega iunkcijska doba poteče dne 21. junija 1908, bo v krajkein razpuščen. Odlikovani ministri. DUNAJ 27. Cesar je odlikoval naučne ga minstra Marcheta in železniškega ministra dr. Descbatta redom železne krone I. razreda. Bela Baraba* — tajni svetnik? BUDIMPEŠTA 27. Zagovlja se, da bo predsednik ogrska delegacije Bela Barabas imenom tajnim svetnikom. Amerikanski dvoboj. BUDIMPEŠTA 27. Pred tremi dnevi se ie na javni ulici ustrelil neki 20 letni zobni tehnik Pavel Buchwald. Pri njem so našli pogodbo, sklenjeno pred tremi leti z nekim na Dunaju živečim zobnim teknikom, v kateri se pravi, da sta oba imela radi neke deklice amerikanski dvoboj in da je Buchvrald izvlekel črno kroglico. Peštanska policija zahteva, naj dunajska policija zapre dotičnega zobnega tehnika radi poziva na amerikanski dvoboj. Iz Črnogore. OETINJE 27. Predsednik skupščine je iiiionovtn predsednikom novoustanovljenega sodišča za anarhistične zločine. Drugi členi sta dva državna svetnika, trije členi najvišega sodišča in en sodnik za vsak sodni okraj Črnogore. Sarafov pristaš smrtno ranjen. SOFIJA 27. V Plevni je nekoliko pristašev Sandavskega napadlo in smrtno ranilo znanega vojvodo Nikola Popova, pristaša umorjenega Sarafova. Nesreča na lovu. RENNES 27. Grof Geoffrj de Netu-mi dre je na lovu padel na svojo puško, ki se je sprožila. Strel je zadel grofa v spodnji del telesa Grof je bil v nekoliko minutah mrtev. Maroko. PARIZ 27. Nacijonali8tični „Eclair" pravi, da je ekspedicija v Med um nevarno početje. Zopet se je utaknilo prst v maročansko kolesje in kmalu bo notri cela roka. PARIZ 27. Vojni minister je brzojavil v Tunis in v Alžir da naj se ima pripravljene potrebne čete za ukrcanje v Casablanko, ako bi genernl Dru de zahteval ojačenja. Ako meni general Drude, da ima dovolj čet za ekspedicijo v Medium, tedaj jo morda že danes odpošlje. PODI. ISTEK Jadranski biseri. Balade in romance slovenskih morskih ribičev. Napisal A. Aškerc. To je naslov novi knjigi Aškerčevih poezij, ki je izšla pred kratkim v založbi L. ;Schwentnt-rja v Ljubljani in na katero so bili naši čitatelji že opozorjeni. Pesnik sam je očrtal predzgodovino teh svojih pesnitev v podlistkih našega lista in nam podal ob enem potrebnega komentarja h knjigi, tako da smo v tem pogledu dobro informirani. Snovi in motive tem baladam in romancam je nabral torej pesnik sam med našimi morskimi ribiči po tržaški okolici; bil je tukaj sam ribič med ribiči, ne loveč rib, ampak bisere narodne poezije. Nov svet se nam odpira pred očmi, ko prebiramo to knjigo; pravljice doznavamo, ki jih nismo nikdar slišali, bajke sanjamo, ki jih nismo nikoli slutili... Poleg njene pesniške vrednosti je tudi folkloristična vrednost te knjige velika. Aškerc si je stekel tukaj torej dvojno zaslugo. Aškerc je mojster narodne balade. Zato je tudi te, za njegovo pesniško dušo morda malce eksotične, toda neposredno iz narodovega poetičnega zaklada zajete motive izvrstno reproducirah „Jadranski biseri" so PARIZ 27. Predsednik Fallierea, mini-sterski predsednik Clemeceau in minister Pi-cquart so danes predpoludne vsprejeli generala Dam ade poveI;nika 69. pešbrigade v La Rochelii, ki nadomesti generala Drude. General Dani a de odpotuje takoj v Afriko. Iz Oranu pojdejo v Casablanko ojačanja radi nameravane ekspedicije v Medium. General Damade ima zasesti Easbah Medium, ter pustiti tamkaj šerifske čete, d ikler nastane zopet mir. — PARIZ 27. „Matin" poroča, da je general Drude radi bolezni prosil za dopust ter da se povrne na Francosko. Teh dni se določi, kdo da mu bo naslednik v poveljstvu ekspedicijskih čet. PARIZ 27. General Drude, ki ga je v zadnjih tednih večkrat napala mrzlica, je včeraj obolel. V Casablanki je prevzel poveljstvo čet polkovnik Boutegond, Iz Perzije. TEHERAN 27. Parlament je odbil prošnjo nekaterih mest, da bi 6e jim poslala oborožena zaščita. V prestolnici in t pokrajini se vrača mir. Časniki zopet izhajajo, a bazarji so odprti. URMIA 27. Tukaj vlada polnona anarhija. Nad mestom je proglašeno vojno staurje. Potres. TIFLI3 27. (Petr. brz. ag.) Včeraj ob 1 uri 40 min. pop. so potresni aparati beležili potres, katerega ognjišče leži, kakor se domneva, v maloazijski Turčiji. Eksplosija na podmorski ladi|i. CHERBUORG 27. Danes predpoludne se je na podmorski ladij i „Ventose" dogodila eksplozija. Ker ni bilo moštva na ladiji se ni nihče ponesrečil. Pretep na indigskem narodnem kongresu. SURAT 27. Kakor včerajšnjo otvoritveno sejo, moralo se je prekiniti tudi današnjo sejo indijskega narodnega kongresa. Po 7 odom volitve predsednika je namreč prišlo do splošnega pretepa, pri čemer je bilo mnogo oseb ranjenih. Se le na pomoč -od zvana policija je napravila red. Uvedba konstitucije na Kitajskem. PEKING 27. Vlada je objavila proglas, v katerem napoveduje, da se uvede ustavo. Vlada, tako se glasi, pripravlja ustavo, vendar ne more še določiti dneva, kedaj se to zgodi, ista se mora namreč uvajati le polagoma. ŠANGAJ 27. Vlada je izdala proglas, s katerim se do uvedbe zakonitih ljudskih zastopov prepoveduje snovanje društev. To je napravilo na prebivalstvo mučen utis. Kitajsko časopisje je splošno izgubilo nado, da pride v ^oglednem času do kake prave reiorme. _ Rusija. Kazenska razprava proti bivšim členom dume radi viborikega proglasa. PETROGRAD 27. Včeraj je pričela kazenska razprava proti onim členom prve dume, ki so bili podpisali viborški proglas. Obtoženi Petrunkjevič, Kakoškin in Nabakov, ki so bili prvi zaslišani, so izjavili, da ni njihovo postopanje zločinsko nego je to po- vredni vrstniki njegovih „Balad in romanc", s katerimi st je proslavil v slovenski literaturi za vse čase. Nekatere teh ribiških balad se morajo prištevati med najlepše bisere Aškerčeve muze. Vse ne. Nekaj jih je pač vmes, ki jih je ustvarilo zgolj rutinirano pero stihotvoriteljevo; nekaj, kjer je folklorist-znanstvenik nadomestil pesnika-umetnika. A ta knjiga ni, da bi se jo kritiziralo po detajlih ; vrednost tega dela je ceniti po celoti: s tega stališča so „Jadranski biseri" v slovenski poeziji nekaj znamenitega, prav posebnega in nam tudi nudijo prav posebnega, povsem novega užitka. Vsega skupaj je izbranih v knjigi 53 balad in romanc; večjidel balad. In vse pojo o morju in njegovih čudesih in o ribičih in njih življenju, nevarnem, straha polnem, lepem in veselem. Takoj prve : Ribičeva vrnitev, Mrlič na morju, Devinska balada, kapitan, Morski mož in dekleta, so krasne piese. In potem skoz vso knjigo : zopet in zopet pesnitve, zlata vredne. Originalno komponirana je „Balada o Čožotih" : Prišli so Cožoti črez široko moije od obali laške 6 pisanimi jadri, s praznimi čolniči, z bukovimi vesli, z močnimi s ako vi, z lačnimi želodei, z drznimi očmi. litično sredstvo kakor tudi razpust dume. Oni so samo izvršili svojo dolžnost nasproti ljudstvu, a za ljudstvo bodo radi pretrpeli te kazni. Na to je bilo zaslišanih več členov delavske stranke, ki so izjavili, da pre-trpe radi tudi smrt, ako se le sedanjo vlado zruši. Požar na kolodvoru. PETROGRAD 27. Na kolodvoru carja Nikolaja je danes podpoludne nastal ogenj. Zgorel je oddelek za prtljago in poštne omote. Poškodovani sta tudi Čakalnici I. in II. razreda. Hud mraz na Ruskem. PETROGRAD 27. Hud mraz je zavladal v Petrogradu ; toplomer kaže na planem 35 stopinj pod ničlo. „Borzni List" poroča, da imajo vlaki radi mraza zamude. Dospel ni niti vlak iz Moskve. Atentat. BAKU 27. Danes predpoludne sta bile na policijskega načelnika vržene dve bombi, ki sta silno eksplodirali. Ranjen je bil neki redar. Policijski načelnik je ostal nepoškodovan. Odpoiiljanje čet v Finsko. PETROGRAD 27. Danes je odšlo na Finsko 30 vozov vojakov. Govori se, da so otišli tjakaj, da preprečijo tihotapstvo. Ob 12. uri. (Dopis.) Imenovanje deželnega šolskega nadzornika namesto g. Swide se ima izvršiti vsaki hip, ako — ni že izvršeno. Za slučaj da imenovanje ni še dovršen čin, hočemo še enkrat, ob 12. uri, opozoriti naše gospode poslance na veliko važnost tega imenovanja tudi v narodnem pogledu. Čitatelji vedo že, da gre za imenovanje prof. Perschinke dež. šolskim nadzornikom za Primorje. Spomnimo se, da se je nedolgo temu mudil v Trstu znani koroški- nemški poslanec Dobernigg, in da je ta gospod v nemškem društvu razmotrival svoj delokrog za južne dežele in posebno za Trst. In v prvi vrsti je govoril o .... š o 1 i! In to pomenja nekaj, ako takov politik, ki ima vedno in povsodi le nemške politične cilje pred očmi, govori najprej o šoli!!! G. Dobernigg je povdarjal, da se morajo tukajšnje državne šole razvijati v nemškem duhu! Če si hočejo torej Nemci povečati svoj upliv, morajo skrbeti za to, da bodo na državne šole v Trstu prihajale le take moči, ki bodo delale za širjenje in poglobljanje nemškega duha! Kako intenzivno deluje g. Dobernigg za te nemške cilje, za katere se zavzemajo Vsenemci, oziroma Nemci iz Češke, to je razvidno že iz dosedanjih imenovanj več takih Vsenemcev-profesorjev na tukajšnjo državno realko in gimnazijo. Kdor ne verjame, ali se dela nevednega, more se, ako le hoče, sam prepričati. Videl bo, od kakega duha so prešinjeni ti semkaj importirani Nemci. In kakor že povedano, prišteva g. posl. Dobernigg tudi imenovanje dež. šolskega nadzor* nika v svoj delokrog. Ta nemški državni poslanec se niti ne meni za naše poslance, Veliko materijala je moral nabrati pesnik o Devinskem gradu. O njem je v knjigi cela vrsta pesmi. Strašne stvari so se morale goditi svoje dni med temi sivimi zidov j i. Mnogo je zopet balad veselega značaja; tu se smehlja dobri humor naših ribičev ; tu zablisne marsikak dovtip. Lovci in ribiči so veseli ljudje in ti jih vedo povedati! Kakor eno najbolj tipičnih naj podamo tu tisto od ribiča Tomaža „o kapucinu" : Pa sva peškat šla pod Miramare V noči jaz in sosed moj Kandare, Ščip je nama žolt z neba sijal, Vetrič svež je nama barko gnal. S krepkimi rokami sva veslala. Tiho vse, le voda je šumljala . . . Sredi miramarskih tam pečin, glej, stoji pred nama kapucin ! Kapucin suh, osivele glave in visoke, sključene postave ! Dolga kuta uren odeva stas, bela brada pada mu črez pas. Gledala ga, s čolnom obstoj iva . . . Strah je naju skoro, pa molčiva . . . Pa se ujunačim, prašam : „Hej, duh si ali človek živ ? Povej !* „„Klošter stal je tukaj v stareir časiuu kapucin zamolklo se oglasi" — ♦ „Jaz pa bil nepošten sem ključar in za sebe shranjal sem denar; se ne briga niti za ministra — a ni mu mai> tudi, kaj poreče naš zastopnik dr. Antt Primožič, kateremu bi moralo biti predloženo tudi to imenovanje za naše kraje, da se izreče o njem. Dejanja nas uče, da se rečeni naš zastopnik ne briga preveč za taka vele-važna vprašanja. Saj bi moral sicer protestirati proti takemu nasilstvu moža a la Dobernigg, ki ne poznava in ne motri šolskih razmer z drugega, nego z neinško-naci-jonalnega stališča, to je : nima druzega cilja pred očmi, nego da vlada odobruje, kar je predlagal on, gosp. Dobernigg. Gospod dr. Primožič bi moral, oprši se na naše državne poslance, pritiskati ob vsakem takem imenovanju, kajti tudi na njega pada odgovornost, ako dobivamo na naše šole ljudi, ki ne poznajo ne dežele, ne deželnih jezikov, ki ne morejo občevati se strankami v njih jeziku, oziroma morajo otroci posredovati kakor tolmači med stariši in učiteljem !! Ali ni to škandal ? Vrhunec taki krivici bi bilo imenovanje Perschinke deželnim šolskim nadzornikom. To bo zopet velik vspeh poslanca Dobernigga, dosežen v sporazumljenju z izvestnimi strankarskimi možmi in z nemškimi profesorji, ki so rečeno imenovanje priporočali. Pa kaj briga to te profesorje, ki so glede deželnih jezikov ravno taki ignoranti, ako deželni nadzornik pozna deželne jezike, ali jih ne pozna ! ! Imenovanju Perschinke se morajo upreti ne le naši obmejni poslanci, marveč vsi, kajti Per-schinkaima prevzeti tudi srednje nemške šole na Kranjskem. Temu imenovanju se morajo upreti so-sebno vsi poslanci južnih dežel, a upreti se mu morajo tudi italijanski poslanci, ako niso že popolnoma zaslepljeni. Kajti ta mož je, ko je bil še profesor v Trstu, vedno povdarjal slovenski mladini, da se imajo nemfiki kulturi zahvaliti na vsm, dočim je rabil za Italijane še krepkeje izraz, češ, da so sedanji Italijani le še zadnji odpadki rimske kulture — le gnojnica Rimljanov, „Santina populi quondam Romani " !! Zaradi tega skrajno breztaktnega nastopanja proti naši mladini ga je bila „Edinost" tedaj napadla. Kar se tiče žaljenja Italijanov, prepuščamo le-tem samim, da store, ali ne store, kar bi bila njihova dolžnost. Mi pa moramo protestirati najodločneje. Z naše strani se mora oglasiti javen protest. In hitro, kajti vsaki trenotek, ako zamujen, nas more presenetiti z dovršenim činom — z imenovanjem. Neki državni poslanec, sicer značajen Nemec, je sporočil nekemu gospodu o stvari tako-le : „Če se vam krivica godi, ste le sami krivi! Čemu pa imate referenta za južne kraje v ministerstvu ? ! Zakaj trpite, da vam Dobernigg predlaga profesorje v imenovanje. Bog ne daj, da bi bil kdo nepoklican tako drzen, da bi se umešaval v naše deželne razmere, ali pa da bi hotel celo zastopati le osebne koristi, bodi tam ali pa v ministerstvu — mi bi mu že pokazali, kdo da smo! Opozorite svoje poslance, naj nas obveščajo o takih slučajih ; mi bomo na njihovi strani, kajti nasilstvu — pa naj prihaja od katerekoli strani — se bomo protivili in vas ščitili. Slovenski poslanci naj se ganejo in naj pri- n„Tukaj skril sem bil ga pod pečino poneverjeni zaklad v globino. „„Greh teži mi dušo še sedaj . . . Brez miru trpim, ne morem v raj . . . „„Kdor zaklad moj našel in ga vzel bi, dušo mojo brž iz vic otel bi!u" Reče in izgine kapucin, Midva pa veslala do skalin. Iščeva in kopijeva ... V votlini zableščijo nama se cekini ! Ha, beneški bil je lep denar! Hvala ti, menih, za skrivni dar! Vzdignila zaklad sva, ga zapila pa za kapucina sva molila. Od tedaj ga ni nič več nazaj . . . Bržčas je odišel v sveti raj ... Vsem nam bilo prav je : Kapucinu v rajn, nama pa pri sladkem vinu! Te besede napravijo našim ribičem gotovo mnogo veselja in marsikaka utegne postati popularna. Kadar pa pride pesnik zopet med nje, nabirat novih sujetov, ga sprejemejo kakor dragega znanca in njih srca se mu odpro širje. In tedaj bo pesnik tudi bolje poznal dnšo naših ribičev in ji dal lahko markantnejega izraza v svojih pesnitvah nego je mogel storiti to sedaj. Založnik pa naj pusti slediti knjigi kmalu cenejšo izdajo. Dragih knjig narod ne more kupovati. _ Stran II »EDINOST« št. 356 V Trstu, dne 28. decembra 19C 7 mejo Djbemigga. Dokler se to ne zgodi, ne vemo. k:e vas črevelj žuli/' Nadini gospodom poslancem more pove-daM tudi uredništvo „Edinosti1', kateri so tisti nemški poslanci, ki so pripravljeni nastopiti proti krivici in nasilstvu. Končno po7ivI;amo vse slovenske stranke in izusti ludi novino naj se brez razlike političnega mišljenja združijo v odločen protest preti imenovanju profesorja Perschinke deželnim šolskim nadzornikom za Primorje in Kranjsko ! ! _ Sporazumljenje med Čehi in Nemci ?! Ali se res kaj pripravlja ? Soditi po raziiih glasovih, ki nam jih prinaša sedaj skoraj sleherni dan, se res misli v vladinih krogih na novo akcijo za sporazumljenje, oziroma za kak modus vivendi med Čehi in Neme?. Simptomatično je, da „Neue Freie Pres3ea, ki je sicer zaslovela po svojem sla-vofob-tvu in ki v bojnih časih trobi na naj-glasnejo trobento, da ta „Neue Freie Predse" prinaša dan na dan — v svoji božični številki celo vrsto — članke, ki propagirajo češko-nemško sporazumljenje in ki prihaiajo iz peres sicer odločnih nemških politikov, ki so v intimnih razmerah z vladnimi krogi. Celo slavnega češkega učenjaka in poslanca Ma-saryka je naprosila .,Neue Freie Presse", da jej napiše za božično številko članek o tem perečem za vso avstrijsko državo usodepol-nem vprašanju. Zatrja se dalje, da se tudi češki politični krogi bavijo s tem vprašanjem. Tako je baje tudi češki poslanec in odličnjak mlado-češke stranke dr. Herold spisal posebno spomenico o rešitvi jezikovnega vprašanja na državnih uradih na Češkem. Ni dvoma torej, da je ministerskemu predsedniku baronu Becku veliko na tem, da bi tudi glede češko-nemškega pomirjenja zadostil dani programatični obljubi. Z željo vlade, da bi prišlo med Čehi in Nemci do sporazumljenja, se mora strinjati vsakdo, ki ne želi boja radi boja, kakor je tudi le gola resnica, kar pravi Masarvk, da bi pomirjenje na Češkem blagodejno vplivalo na reševanje narodnega vprašanja v vsej državi. Ali, kakor v resnici želimo pomirjenja, vendar ne gojimo posebnih nad, ker se nam zdi. da razpoloženje za spravo ni še dozorelo. Naj so tndi med resnimi politiki na tej in oni strani res dobri nameni, vendar je še vse preveč elementov, ki zagrajajo pot do sporazumljenja. Pred vsem je tu vse preveč ukorenjeno v Nemcih prepričanje, da so oni poklicani za gospodstvo, da imajo po zgodovini države in po svoji važnosti pravico do nekega privilegovsnfga stališča nad drugimi narodnostmi, vse preveč se še čutijo kakor herrn- in edelvolk. Dokler se Nemci ne odrečejo temu visokemu mnenju o sebi, ni misliti na spravo in sporazumljenje, ker taki dogovori morajo sloniti na trdni in solidni podlagi. ki je: popolna jednakove-1 j a vil o st obeh kompascicentov. Ker tu ne more iti le za kak kompromis, fcinpnk za resnično principijelno trajno rešitev. Nemec, ako hoče podati Slovanu roko v spravo, mora stopiti doli z visokega piede-stala ! ! Pa še en poseben element je, ki ne dopušča mnogo nade do srečnega vspeha vladine akcije za sporazumljenje med Čehi in Nemci. Ta element je strah pred radikalnimi elementi v obeh taborib, ali točneje rečeno : strah za mandate, strah, da bi stranke, ki bi stopile v pogajanje izgubile na popularnosti. Kajti v naravi vsake pogodbe je, da oni ki hoče skleniti pogodbo, mora popuščati. To pa je ugodna prilika za radikalne elemente, da pogajajočim se strankam jemljejo — kakor se pravi — veter iz jader in jih stavliajo med razburjenim narodom v krivo luč. Ta strah je velika ovira vsaki spravni akciji. Vlada pa mora — ako res hoče doseči zaželjeni cilj — pred vsem premagati najhujega sovražnika, ki je v — nemški megalomaniji. Drugače ne bo nič — to je že danes gotovo. Drobne politične vesti. D ež e 1 n o z b or s k e volitve na Češkem bodo razpisane, kakor poročajo iz Prage, za 28. februarija 1908. Za praške mandate je prišlo mej Mlado - in Staročehi do sporazuma. No vsestanek m edce s, Viljemom in kraljem Edvardom. Londonska „Tribune" poroča, da nemški cesar Viljem prihodnjo pomlad, za časa svojega križarenja po Sredozemskem morju, obišče tudi otok Malto. Govori se. da se o tej priliki sestane z angleškim kraljem Edvardom, ki pride tjakaj obiskat svojega brata vojvodo Connaught, Španski kralj obiščeMeksiko. Mcksikanski list „Progresso latmo* poroča, da obišče španski kralj v kiatkem Meksiko. Dnevne vesti. Štrajk v Lloydovem arsenalu. Prejeli smo : Se niso izzvenele taniaranade v „La-voratoru" in v celjski podružnici tega glasila radi „zmage" socialističnih generalov na štrajku težakov, pa že zopet vznemirja duhove in stavlja nov štrajk ekzistenco stotin d r u-ž i n pred usodno vprašanje : biti ali ne biti, pred vprašanje vsakdanjega kruha.... ! Komaj so se povrnili na delo štrajkujoči težaki — ne vsi, ampak le oni, ki so bili toliko srečni, da so dobili zopet delo — je bukail štrajk v Lloydovem arsenalu. Od rešitve tega štrajka je zopet zavisna vsoda par tisoč delavcev in na stotine družin. Način, kako je bil insceniran ta štrajk, je zopet nov dokaz, kako labkomišljeno se iz vestni socijalistični ljudski tribuni igrajo z usodo delavcev, kako zahtevajo od njih slepo pokorščino, kako se nič ne menijo za mnenje in voljo trpinov dela in kako jim jednostavno imponujejo, diktirajo, vsiljujejo svoio „gene-ralsko" voljo. Ogromna masa delavcev ni niti slutila o povodu štrajka, ko je zapuščala arsenal. Sklenjeno je bilo v ozkem krogu, zavratno je nekdo zlszel na streho, da je dal s sireno signal, ki ga navadno rabi vodstvo arzenala, da naznania delavcem, da moraio ostaviti delo. In potem je sledilo izseljevanje, metanje kameno v, žuganje, z eno besedo: nasilje proti njim, ki so se obotavljali, ker se jim je stvar čudna zdela. Nastop štrajka je bil insceniran zavratno in z nasiljem. Pozneje Še le so izvedeli delavci, da je vzrok štrajku dejstvo, da je vodstvo arsenala odpustilo 27 delavcev z izgovorom radi pomanjkanja dela. Ni tu naš namen, da bi zasledovali, je-li ta vzrok resničen, ali le pretveza in da-li ni bil odločilen kak drugi vzrok ? ! Tudi mi občutimo gorko sočutje z odpuščenimi delavci in njihovimi družinami. Tudi mi bi jim radi pomogli, tudi mi umevamo njihov žalostni položaj in apelu jemo v imenuvsega slovenskega delavstva na vodstvo arzenala naj doti čni ke zopet vzame na delo. Pozabljamo radi, da so dotičniki ljuti nasprotniki naše krvi, ker v takih položajih se morajo vsa druga čutstva umikati pred čutom humanitete!! Vendar pa obsojamo ta štrajk najodločneje iz dveh razlogov. Obsojamo ga radi načina kakor je bil insceniran, in obsojamo ga, ker je velika nevarnost, da se onih 27 delavcev ne reši, pač pa da štrajk pahne v nesrečo še na stotine drugih družin. Ali, ko se tu toliko riskira radi tega, da je bilo 24 delavcev odpuščen h iz Llo}'dovega arzenala, nam uhaja spomin v nedavno mino-lost. Pred kakimi dve mi leti ie bilo, ko je bilo v malo sobotah iz L!oydovega arzenala odpuščenih sukcesivno kakih 500 delavcev. In tedaj se ni ganil niti en socijalistični prst v prilog nesrečnikom, ki so se kar naenkrat našli na cesti in so morali v svet s trebuhom za kruhom ! ! In na podlagi tega izkustva je opravičen strah naših delavcev, da bi jih zadela jednaka usoda, ako bi se dali zavesti v ta štrajk. Kajti dogodki zadnjih časov ne kažejo, da bi se bilo razpoloženje italijanske socijalne demokracije do naših delavcev in njihove narodnosti kaj spremenilo, da bi bilo postalo bolj — recimo — socijalistično in internacionalno. Kadar trpi kdo njihovih, tedaj apelujejo na čut solidarnosti in zahtevajo od naših delavcev, naj se ravnajo po načelu : vsi za enega! Ali če gre za našega delavca, tedaj se rado pozablja na lepe principe in smo uverjeni, da marsikak socijalistični general, ko je bil odpuščen naš človek, misli: gut weg — hvala Bogu, zopet je eden manje ! ! Kakor rečeno : mi sočustvujemo z odpuščenimi delavci, gojimo iskreno željo, da ne pridejo ob kruh ; ali tega naj se ne zahteva od nas, da bi na stotine naših delavskih družin stavile svojo ekzistenco v nevarnost! In celo, ko jo — kolikor se čuje od vseh strani — le malo nade, da bi se s tem rešilo ono 27torico. Vse to bi bili morali socijalistični generali dobro premisliti. In ako so se že odločili za štrajk, bi bili morali vsaj koretno postopati in.si zagotoviti soglasje vseh delavcev! Oni pa hočejo od ene strani prezirati našega delavca, smatrajoči ga. ne kakor svojega enakovrednega tovariša, ampak za nekaj nižega inferijornega; na drugi strani pa zahtevajo vendar, naj bo žnjimi solidaren in naj radi njih nosi svojo kožo na trg ! ! To pa ne gre in ne pojde nikdar več, ker naše dalavstvo je začelo misliti. O tem je poučil generale že štrajk težakov. Tem neodpustljiveje je, da so takoj potem štrajk v Arzenalu inscenirali z jednako lahkomišlje-nostjo. Iz Rocola. Prijatelj našega lista nam piše : Dan 25. decembra nam ostane gotovo še dolgo v spominu. Bil je to mrzel in deževen dan, ali vesel bož čni dan v dvorani g. Škilana. Ta dan nam je vprizorila vrla naša vrinarica, g.a Čarga res krasno zabavo in veselje, da enakega oe pamtimo še nikoli v našem Rocolu. Bilo je več Božičnic in družili otroških zabav, ali letošnja Božičnica je nadkrllila vse prejšnje take zabave, ki so se vršile doslej. Ni moj namen, da bi opisoval vse, kar se je ta večer proizvajalo s temi „mladimi junaki ali da bi kritikoval ali pa hvalil. Le povedati moram, da kaj takega gotovo nismo pričakovali, Brez vsake agitacije zbralo se nas je lepo število domačinov in bližnjih prijateljev naše zavedne okolice prvi božični pra?nik v res krasni dvorani g. Ski'ana v Rocolu, da tam prebijemo par uric veselja in zabave med našimi malimi otročiči in bodočimi predstražarji naše mile Adrije. V dvorani na desni strani odra stalo je krasno božično drevo, kaj okusno razsvetljeno. — Točno ob 4. in pol vzdignil se je zastor in na odru smo zazrli nad 50 malih še ne 6-lttnih „prilika vcev", ki so jim kar žarela ličica veselja. Jako lepo so nam zapeli prvo pesm'co v pozdrav, na veliko veselje V3ega občinstva. Morali so ponoviti. In tako se je ponavljalo pesmico za pesmico, prizorček za prizorčkom na splošno zadovoljnost vseh navzočih. Na zadnje nas je kar iznenadila dvedejanska igra „Indijska sirota", tako, da se nobeno oko ni moglo vzdrževati solz. — Krona vsega večera pa je bila živa slika prestavljajoča Jezusovo rojstvo v betlehemski štalici. Bila je tako srečno prirejena, da so jo morali ponoviti večkrat. V slavo voščil nam je še „mladi j\.naku vsem navzočim vesele božične prnznike in srečno novo leto. Zapeli so nam še našo narodno himno „Hej Slovani* in s tem je bil izcrpljen njih „veliki program". Potem je začela svobodna zabava, na kateri je kranno udarjal rocolski na novo ustanovljeni tamburaški zbor, ki pa je udarjal tudi med programom. Ne smem pozabiti da nas jo ta večer posetil tudi znani ..klub propadle cikorije" z Vrha. Prepevali so v sprednjih prostorih gostilne tako, da je kar ušesa trgalo. Ali, kakor hitro sta jim zado-nela na uho naš veličastni Zajčev „V boj" in „Slava delu !" ki ju je pel naš pevski zbor „Zvonimir", vtihnili so in kmalu na to odkurili iz krčme. Uveriti so se mogli, da tu v Rocolu ni več mesta za italijansko čivkanje. Mi pa smo ostali še dolgo v prijateljskih pogovorih med veselim petjem in ob udarjanju naših milih tamburic, dokler ni prišla ura tudi za nas in razšli smo se veselih in zadovoljnih src vsak na svoj dom. Vsa čast gre seveda v prvi vrsti naši vrli gospej vrtnarici, ki nam je pokazala, kaj vse se da doseči z veliko potrpežljivostjo in z ljubeznijo pri malih otročičih. Le tako naprej, draga gospa, in narod v Rocolu vam bo hvaležen. Moram omeniti tudi, da je bila ta večer jako dobra in točna postrežba. Samo moram opozoriti g. Skiana, da si mora preskrbeti „narodnih vžigalic* po mizah, da ne potem občinstvo bo zabavljalo, da v gostilni, ki je zares pravo zavetišče vseh zavednih Rocol-čanov, ni dobili naših vžigalic. Iz-za kulis sem izvedel da namerava prirediti „Tamburaški zbor" velik koncert na novo leto s sodelovanjem pev. društva „Zvonimir". Ako se to zgodi potem lahko vskli-kamo z našim dičnim Volaričem : „Slovan vstaja na dan". Rocolski vohun. Pred porotnim sodiščem se je imela včeraj vršiti razprava proti Gvidonu Perinu, Josipu Ghetz, Rudolfu Ballarin, Josipu Schu-manu in Henriku Calligaris, in sicer radi tatvine v uradih plavžev pod Skednjem. Ker je pa odv. dr. Pincherle kakor branitelj enega tožencev predlagal, naj se izvedejo še neke poizvedbe, je bila razprava odgodjena do ponedeljka, __ Konec štrajka v Lloydovem arsenalu. ~ Katastrofalen poraz socijalist o v. V petkovi številki miuolega tedna smo zabeležili ob koncu štrajka težakov poraz socijalistov; dane3 po osmih dnevih zabele-žujemo analogno novico. To gre s tako tragično hitrostjo proti katastrofi, da se zdi, kakor da bi se sama socijalno demokratična stranka v Trstu zavzela z vso vnemo za to, da dovede svoj dosedanji sistem ad absurdum. Niso se še bili poleg'i valovi razburjenja radi neuspeha socijalistične stranke ob štrajku težakov, pa se je že dva dni potem vrgla ista stranka v štrajk, ki ozirom na nepremišljenost, nevpravičenost in neugodnost je še veliko nadkriljeval štrajk težakov. Zato tudi njegov konec je še bolj katastrofalen, nego prvi, ker socialistična stranka je popolnoma kapitulirala in s tem priznala absurdnost tega šlrajka. Konec štrajka daje stališču N. D. O., ki je i mi zastopamo, popolnoma prav in dokazuje še enkrat, da v gospodarskem boju ima vladati trezni razum, ne pa instinkt; da štrajk je boj, za katerega je treba resne -priprave, ne pa igrača, s katero naj se igra ob vsaki priiiki, kadar se ravno to zljubi kakemu gorkokrvnem voditelju. Štrajk je izbruhnil radi odslovljenja 27 delavcev iz arsenala. Ker so bili isti delavci posebno dragi socijalistični stranki, zato je sklical socijalist Chiuasi kar na licu mesta shod, kjer se je v navzočnosti par mladičev meni tiČ tebi nič sklenilo, da se v protest proglasi štrajk. Terorizem je drugo storil in socijalistični voditelji, mesto da bi bili oni pametni za druge, so štrajkovce še ščuvali. A takoj par dni potem so uvideli svojo nerazsodnost. Začel je oni žalosten prizor, čigar priče smo bili ob minolem štrajku težakov: pro-sjačenje okolo delodajalcev za formulo, ki naj zakrije popolni poraz. Toda v tem slučaju niti tega niso dosegli in neprikrinkano morajo sami priznati svoj sramotni poraz. Pri tem, ko obsojamo grdo izdajalstvo nad interesi delavstva, ki so ga zagrešili socijalistični voditelji, obrača se naše sočutje do onih zapeljanih dtlavcev, ki misle da se borijo za dobro stvar se morajo danes radi izdajstva svojih voditeljev vrniti k delu, moralno potrti in gmotno oškodovani, ne da bi ničesar dosegli. In gmotna škoda je ogromna, kajti ta štrajk je odtegnil delavstvu nič manj nego , imovino 80.000 K. A kaj je proti temu J obljuba Llorda. da onim 27 odslovljeniui delavcem plača tritedensko mezdo ? Edini vgpeh štrajka pa bi bila le ona platonična izjava Lloydove uprave, da odslovljene delavce vzame v službo, kadar — se ji bode zljubilo. A pri tem se še ne ve, koliko štrajkujočih delavcem ostane brez službe. Ta poraz je pregrozen, škoda, ki jo j trpi ubogo delavstvo, je preogromna, da bi :S9 mogli v tem trenotku veseliti nad katastrofo svojih političndi nasprotnikov m nad moralnim vspehom N. D. O. Shod N. D. O. Včerajšnjega shoda v prostoriih N. D. O. se je zopet vdeležilo ogromno število delavcev v Lloydovem arsenalu. Predsed nik dr. Mandić je referiral o situaciji, slikal obupno stališče socijalne demokracije, ki se pripravlja na retirado, iu poročal o korakih, ki jih je storila N. D. O. v prid slovenskega delavstva v L'oj'dovem arsenalu. Ozirom na spremenjeno situacijo v taboru socijalistov je opozoril na predvčerajšnji shod v delavskem domu. kjer se je posl. Pittoni — ponesrečeni vprizoritelj štrajka Pagnini je zginil s pozo-rišča — uprl proti temu, da podlaga pogajanjem z L!oydom bi moral tvoriti sprej em onih 27 delavcev. S tem je isti dezavuiral razlog štrajka. Ozirom na korake N. D. O. je to7. predsednik poročal o raznih konferencijah z direktorjem arsenala g. Mackay, z generalnim direktorjem L!oyda, g. Frankturterjem, in tajnikom zveze delodajalcev, g. < imadorij em. Zagotovila, ki jih je dobila N. D. O. glede sprejemanja slovenskih delavcev, so bila popolnoma povoljna, in je uprava L!oyda izjavila, da le vsled pomote ni bilo sprejetih v službo onih 200 delavcev, ki so se bili včeraj zopet priglasili k delu. Pozval je vse, naj se danes povrnejo k delu. Ko so govorili še drugi tovariši, med-temi dr. Gregorin in Jaklič, so zaupniki peri nesli vest, da je bil na burnem socij alističnem shodu proglašen konec štra;ka. Predsednik je komentiral ta ponovni poraz socija listov in pozval navzoče, naj stavijo i nadalje svoje zaupanje na N. D. O., ki bo znala, kakor doslej, zastopati prave interese delavstva. 'Proglašenje konca štrajka v Delavskem domu. Štrajkujoči delavci arsenala so imeli včeraj v Delavskem domu v ulici del Boschetto dva shoda. Prvi teh shodov je bil ob 10 uri predpoludne. In na tem shodu se je mlatilo le prazno slamo, ker se ni sklenilo popolnoma .ničesar. Strajkovci so ravno toliko vedeli, ko j so odhajali se shoda, kakor prej, ko so so shajali na shod. Edino, kar jim je bilo kon-ikretcega rečeno na tem shodu, je to, da so bili povabljeni na drugi shod ob 7. uri zvečer. In na tem drugem večernem shodu je , državni poslanec g. Valentin Pittoni potrtim srcem javil vsem štrajkovccm — seveda cum grano salis — pretužno vest, da je te-'rorizem njegove stranke detiaitivno umrl in :ga je štrajk delavcev arsenala pokopal. ; Opisal jim je po svoje tek pogajanj (ki pa j so bila v resnici le prošnje), katera je on so ; svojimi sodrugi vodil pri ravnateljstvu Lloy-dovegu arsenala, in jim povedal, da se je sklenilo, da se jutri (to je danes) povrnejo na 'delo V3i štrajkovci, izven onih 27, radi odpu-jščenja katerih je bil štrajk vprizorjen in ki so definitivno odpuščeni. Llovd pa da izplača j tem 27 odpuščenim 3 tedne plače in da jim ■obljubi, da bodo njim vrata arsenala vedno 'odprta, to je, da bodo v slučaju potrebe većega števila delavcev zopet sprejeti na delo. Ko so čuli, da so doživeli zopet tiasko, 'je mej štrajkovci grozno zagrmelo. Bati se je bilo jako nevarne eksplozije. „Kaj smo mi morda vaše ovc.-?" „Kaj tako se vi igrate z nami V" „In v dosego takih v3pehov je bilo treba na Dunaju štirih r.ocijalno-demokratičnih !poslancev?" „En sam Rybar bi nas bolje zastopal !u — take in enake vsklike je bilo čuti. A poleg tega so nekateri ogorčeneji Pittoniju in Pagnlniju naravnost očitali izdajstvo. Grozili so celo s pestmi. Sploh je moral Pittoni vporabiti ves svoj vpliv, da ie pomiiil grozno, •skrajno razburjeue duhove in tako preprečil, da ni prišlo do še hujših prizorov. Slednjič so štrajkovci sklenili, da gredo danes delat iu se potem z ogorčenjem v srcu razšli. Mej potjo so pa vgibali, zakaj da prav za prav sta bila vprizorjena ta dva štrajka, namreč štrajk težakov in pa štrajk delavcev arsenala. In tedai so pamjtneji in informirani mej njimi razlagali ostalim, da sta bila oba ta dva štrajka le plod zavisti združene z osebno ambicijo : g. državni poslanec Pagnini da zavida Pittoniju popularnost in bi ga rad izpodrinil ter to njegovo popularnost prevz.l oa sam. Evo torej pravega povoda štrajku težakov, katerega je celo Pittoni na Dunaju v konferenci delegatov federacije transportnih delavcev ostro obs jal, ko so tam njega inter-pelirali : zakaj da je bil štrajk težakov v Trstu vprizorjen in mu predbacivali, da je ta štrajk le v škodo vs^j federaciji. A štrajk delavcev arsenala ? No, tega je uprav otročjo nepremišljenostjo vprizoril g. Ezio Chiusai, ki zavida vsem štirim državuim poslancem njihove mandate ter bi rad izpodrinil katerega njih. Upal, da je celo da izpodrine Scabarja, ker da je ta na glasu, da prerad pogleda kozarcu do dna, in bi ga bilo vsled tega naj-lalgje izpodriniti. Tako so nekateri pametneji in bolje informirani socijalisti svojim sodrugom razlagali povode obema štrajkoma. V Trstu, dne 2S. decembra 1907 * EDINOST« Stv. 356 Stran HI Tržaška mala kronika. X O pomanjkljivosti redarstvene službe v Rojanu. V „Edinosti" od minolega torka smo objavili notico pod naslovom : Kokoši. tatovi in policijska služba". V tej notici je bilo povedano, da je bilo neki večer gospodu Zucculinu vkradeno 40 kokoši, in to iz njegovega dvorca, ki da je komaj kakih 200 korakov daleč od rojanske cerkve, pred katero stoji redar stalno na straži. Dalje smo v isti notici povedali, da je še prej neko noč gospod Teodor Marko, ko mu je bilo vkradeno tudi nekaj več perutnine, prišel pred rojansko cerkev iskat redarja, ki bi bil moral biti tam na straž:, a ker ga ni bil našel, da je na cesti izstrelil 5 ali 6 strelov iz revolverja, ia še le potem da je redar prišel iz kavarne „Ai Volti di Bojano". Informirali smo pe natančneje o vsej stvari iz zvedeli smo, da dotični redar, ki je postavljen na stražo pred rojansko cerkev, mora paziti na ves trikot: od rojanske cerkve do rojanske vojašnice in do ro-janskih obokov. In v tem trikotu se nahaja nič manje nego 5 krčem in rečena kavarna. Kakor smo že povedali v rečeni notici od ini-nolega torka, je gospod Marco streljal ob 2. uri in 40 minut po polunoči. Ob istej uri morajo biti kavarne vse zaprte. Redar pa, ki je bil prišel najbrže mimo vojašnice proti kavarni, se je na ta način zgrešil z g. Marcom. PiišeJši do kavarne, je redar morda slišal v istej govorjenje. Da izvrši svojo dolžnost je torej moral iti v kavarno, opozoriti kavar-narja. da ob istej uri ne sme biti v kavarni nihče. In v tem je g. Marco začel streljati. Izstrelil je 5 strelov mej potjo od cerkve pa do blizu kavarne: torej niti minuto časa. a na to je prišel redar in kavarne. Predminolo noč je bil pred rojansko cerkvijo na straži zopet oni redar — ime mu je Miklavec in je doma iz Barkovelj, — iu -:icer ou 8. ure zvečer pa do polunoči. Okolu 10. ure zvečer je pa videl iti tam mimo človeka, ki je nosil neko vrečo. To se mu je zdelo sumljivo. Pristopil je k temu človeku in ga vprašal, kaj da ima v vreči, a oni mu je „odvrni), da ima ponošeno obleko. Ktr je pa redar vzlic temu odgovoru hotel pogledati v vrečo, mu je oni vrečo izpustil in jo pobrisal. Redar je — z vrečo v. roki — skušal, da bi ga dohitel, a to se mu ni posrečilo. No, ko je videl, da bežečega ne more dohiteti, je pogledal, kaj di je v vreči: bilo je 15 kokoši. — Kakor smo čuli sinoči, je bil tat ene kokoši vkradfl v veliki vojašnici! 5«: Sicer je pa za redarstveno siuž;»o v Ro-ianu grozuo slabo poskrbljeno. Okrožji redarstvene stražnice je od kolodvora južne železnice po ulici Pauliana do ulice Commer-ciale ; po tej ulici dalje — po starej openski cesti — do pod Konkonela, dalje ob progi državne železnice do nad Ježev na vrhu Trste-nika. Od tod mimo forta Krešič do pokopališča v Barkovljab, a od tega pokopališča po miramarski cesti nazaj do kolodvora južne železnice. Ogromen prostor — poverjen skrbi ene redarstvene stražnice. Dovoli rečeno, da ima rojanska župnija preko 16.000 prebival-i ev. Redarstvena stražnica v ulici del Belve-dere ima pa le 6 redarjev in enega nadzornika. (V resnici jih je 12 redarjev z dvema nadzornikoma, ali di-.nes so v službi eni, jutri drugi). A od teh 6 redarjev so zunaj na ulici le trije. Vrstijo se namreč tako, da so 4 ure v službi zunaj a štiri na stražnici. In kaj morejo sami trije redarji v tako velikem prostoru V Seveda ni potem nič čuda, če imajo tatovi čimdalje svobodneje roke. Okradenčeva jeza. 49-letni težak Alojzij Rus, prenočujoči na prenočišču Lucije Klisura v III. nadstropju hiše št. 4 v ulici del Paie. je bil prišel predvčerajšnjim popoludne na policijo in tam prijavil, da mu je pred par dnevi neznan tat iz kovčka, ki ga ima v svoji spalnici na prenočišču, vkradel suknjo, 7 srajc in par čevljev v skup:.i vrednosti 50 kron. Na policiji so vzeli njegovo prijavo na zapisnik in mu obljubili, da bodo že skušali priti dotičnemu neznanemu tatu na sled. Ta obljuba y pa ubozega Rusa presneto malo potolažila. Šel je nazaj na prenočišče in tam začel zmerjati gospodinjo Luci o KliSura in jej je celo grozil. Lucija Ivlisur:i je pa pozvala redarja in ga prosila, da spravi ogorčenega Rusa od tam. In redar je hotel to tudi izvršiti: velel je Rusu naj^gre ž njim od tam. Rus mu je res hledii, a ko sta š!a z redarjem pa stopnicah, se je Rusu — pravijo, da je to storil nav-lašč — spodrsnilo, da je padel. Pomagali so mu na noge, a on je izjavil, da se je težko pobil in da ne more dalje. Vsled tega so pozvali k njemu zdravnika se zdravniške lioit ije, ki je pa — ko ga je natančno pregledal in pretipal — izjavi', da mu ni popolnoma nič. Na to je redar zopet silil Rusa, naj gre od tam; a ker je Rus vstrajal pri svoji trditvi, d ne more nikamor, češ da se je res pobil, je redar pozval g. Trevesa in tega naprosil, da je Rusa odvede! v bolnišnico. Smešnioa Sodnik: Vi se pa res potepate v čeUai družbi '. — Obtoženec: Že dvanajst let imam opraviti z gospodi sodniki I Koledar in vreme. — Danes: Nedolžni otroci. — Jutri : Nedelja po Božiću. Tomaž kant. ikof. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -J- 11° Cels. — Vreme včeraj : deževno. Vremenska napoved za PHmorako: — Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Južni veter. — Temperatura mila.^ TrMa s polifštuom umm TfšouiiiB s poiiiStuom ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadite do uajineje vrsča in do jako nizkih cenah Tovarna pohištva j II Mili Društvene vesti. | Plesni odsek ..Tržaškega Sokola" priredi dan?s ob 9. uri zvečer navadne plesne vaje pod vod3tvom brata Umeka. Na z iar! Sivestrov večer priredi Telovadno dru- j ; štvo „Tržaški Sokol" v gledališčni dvorani i „Narodnega doma" v Trstu v torek dne 31. decembra 1907. Začetek ob 9. uri zvečer. Na večeru bosta sodelovala dramatično društvo in orkester „Čitalnice pri sv. Jakobu". Na vsporedu sta dve pevski točki: eno bo pela sama g.ca Janova, drugo pa ista g ca in g. Cotič. Nadalje: Vojak in dojilka. mimični prizor, izvršujeta gg. Verovšek in Lešić ; „Čitalnica pri branjevki", burka v 1 dejanju: Gorenjski Pavliha, prizor, in konežno alegorija: Prehod iz starega v novo leto. Po polunoči se bo vršil društveni telovadni ples pod vodstvom g. prof. Umeka, v dvorani bo pa svobodna zabava. Pevsko društvo „Zvon" na Opčinali naznanja svrjim členom ter jih vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil jutri dne 29. t. m. ob 4. uri popoludnj v društvenih prostorih na Opčinali št. 244 s sledečim dnevnim redom : poročilo odborovo. poročno tajnika, po-, ročila blagajnika, slučajnosti, i --— Naše gledališče. V sredo, na Novega leta d a n se uprizori prvikrat Goernerjeva „Sne-, gulčica", pravljica v 7 slikah. V tej igri nastopijo poleg vsega dramskega osobja tudi _ _ .. « , . y. otroci kakor škratje. Sodeloval bo Šentjakob- TrSI, UllCđ BeiVedere St. 40 „ ski čitalmški orkester. Predstava bo popoldanska in se bo vršila pri navadnih cenah in v abonnementu. Začetek ob 5. uri tt. liti ulica t3e?Ia £esa št. 45 Z A L O G A : Piazza Rosario št. I Katalogi mičrti in proračuni fZ^gr NA ZAHTEVO. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. Čermak in g. Tusckr TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. Skladišče vin»likerjev A. RENNER di LU1GI t-*/ odaja na d&belo in drobno. SPECIJALITETA Vesti iz Goriške. Tragična smrt berača. Na sv. Štefan so našli na polju nedaleč oćT Ž rij (Povir) neznanega mrliča. Ko so ga dvignili in pregledali, so spoznali v njem starega moža, ki .10 bil še v nedeljo v Žirjah in tam beračil. Revež je bii namenjen naj bi ž v Podbreže ali j v Storje. Toda bela žena ga je že spremljala in mu upihnila luč bornega životarjenja. Pri neki ogradi se je zgrudil iu obležal z obra-jzom obrnjen v tla. Županstvo je bilo takoj obveščeno in nesrečneža so prenesli v mrtvašnico na pokopališču. Tu počaka še na komisijo, preden ga pokopljejo. Vsekakor so zdi nekam čudno, ker je to že drugi letošnji i slučaj. Oni nesrečnež, o katerem sem vam pred dvema mesecema poročal, še zdaj spi zadnje spanje neznano kje. Gotovo leži truplo tega samomorilca v kakšni jami, katerih je tod zelo mnogo. Vesti iz Istre. „Zimsko sunce* v Puli. Minule sobote, nedelje in pondeljka so nadaljevale predstave „Hrvatsko-primorskega gledališča" j v puJjskem „Narodnem domu". Predstavljali so se „Sokica", „Zimsko sunce~ in „Kinematograf". Vse te predstave so bile umetniški izvedene, vendar se pa nam je z narodno Emin-Carevo dramo „Zimsko sunce", .vzeto iz istrskega življenja, malo natanjčneje pobaviti. Puljsko občinstvo se je ves teden poprej zanimalo za to krasno narodno dramo, ki je na vseh odrih, posebno pa v Zagrebu, dosogla sijajen vspeh. Že v nedeljo predpoludne so bili za večerno predstavo razprodani vsi sedeži v parterju in na galerijah. Že ob sedmih so se pričele polniti dvorana in galerije, ako tudi je bila predstava napovedana za osmo uro. Ob pol osmih so morali zapreti galerije, ker so bile že prenapolnjene in ljudstvo je moralo odhajati. Točno ob osmih je zasvirala vojaška godba, se dvignila zavesa in sledilo je proizvajanje toli zaželjene drame, kateri je občinstvo z napetostjo sledilo in prirejalo umetnikom burne ovacije. V tej drami so prizori, ki sezajo v dno duše, posebno onemu, ki so mu znane razmere in borba istrskega trpina. V prizoru, ko oderuhi pritirajo ubogega zadolženega starega seljaka na volišče in ga primoraj o, da mora za njih glasovati, a on jokaje svari in poučuje svojega pričujočega mladega sina, kako naj ravna, da ne pride v roke tem oderuhom, kakor v prizora, ko se Jelka boii z obupnim notranjem bojem, hoče-Ii k svojemu s^progurv italijanski tabor, ali pa v tabor svojega brata narodnjaka, in ko v tej najhujši duševni borbi zavihra hrvatska trobojnica irr zadoni - „Lepa naša domovina" in se Jelka, razprostrša roki, spušča v hrvatski tabor — takrat skoraj da ljudstvo ni glasno plakalo. V srce segajoč je tudi prizor, ko se poslavlja od žganja prevzet in naroda proklet renegat Berto. V tej sliki se zrcali oseba piežalostnega spomioa — dra. Krstića. V tej drami, ki je v Puli izzvala višek navdušenja in viharnih ovacij od natlačeno polnega gledališča, so bili vsi umetniki na svojem mestu. Posebno sta nam ugajala ita-lijanaS kapitan Mikula (g. ravnatelj Markovie) in njegov sin Kamilo (g. Veselinović). Kaj dober in blagodejen utis je napravil nastop bratov rodoljubov : Mirota, Nandeta in Mar-kota (gg. Protić, Zloković in Griiubut). Berto (g. Hajdušković) je teško ulogo renegata in zapeljivca kaj umetniški izvršil. Posebno sta ugajala Jelka (g.a Hajdušković) kakor soproga Kamilova, ki je res dovršena umetnica in pa krčmar Šani (g. Ambruš) pravi tip krčmarja, ki je skozi leta pozabil svoj nemški Crema in Rozolija, V&raontti tip Torino Neprekosljivi Amaro d' Istria. Istrski in furlanski tropino v ec, ogrski slivo c, RUBI JAMAICA. Direitna uvažanja. — Zastopništvo iu zalop MARASKE CHERRY LIOVOR (Maraska Whisky Distillcry Establislied 1867) Posebni popusti preprodajalcem. LORENIO BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon št. 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE Hidravlični cement, angleške opek katerik ne pokvari ogenj in druge vrste matori -j Ia za zgradbe, kakor tanke opeke, gaSeno apno it!. B « 2 »H „O L L/v priznan kakor najWija in acprekoslji-va vrsta vaeh guuiijevih higijeničaih predmetov ia riltjih me1 urjev —I dveletna garancija — M. Gal — Zrs\, Corso 4. r PoSiljatve po gltl- 2, 3, 4, 5. Oelainioa pasov,' kilnih pasov, elastičnih nogovic, ob^ez. ravnodrzajev, ber-gelj in bidet Irigatorji Od gl. I 20 naprej. -Toplomeri za vročioo K 2, nav. K —"5U. J Umetni JotograJični atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST. IzvrSuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posuetke, notranjost jlokalo v,porcelanaste,plošče za Bpomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsatatere fotografije. Radi udobnost! P. N. naročnikov sprejema naročbe In Jih Izvriujt na donu ali zunaj mesta. I Zaloge !ii- in inazsMltii! snirlte in lilerju in razorodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRSI _ Via d e 11» A c q u e fitv. 6. (nasproti Mf: CSHIISiS). Wi)k izbor francoskega šampanjca, penečih dezertD?b italijanskih in avatro-ogrskih vin Bordeaus, Bui tunder, renekih vin, Mofelia in Ckianti. — Kuni, J trjak, razna žganja ter posebni pristni tropino\ćc, flivovec in brinjevec. — Izdtlki I. \rste, doSli i i dotičnih kjajev. Vsaka naroćba te takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. r^nr—i^^ip—ir—11 ■ ■ Vzajemno podporno društvo za zavar. goveje živine v Trebčah vabi na svoj redni občni zbor: Pekarna Josip Vatovec ulica Sette fontane št. 834, Trst. s prodajo sMčic. — Vsak čas svež M POSTREŽBA NA DOM. Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dozert .i prepcčenci. Prodajalni! jestuin Sveže blago. Ulica Industria 653 (vogal jI. Veepuci) TRST Poštena cona. »Jj Skladišče ki ae bo vršil v dvorani „(iospodrr. društva*' v nedeljo dne 5. januvarja ieta 1908 ob 3. in pol uri popoludne. DNE VNI RE D: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. „ blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Razno. Na obilno udeležbo vabi COEOR. luninih stro] ipl, olja, aparatov, potrebščin itd. TEDENSKA PL.&ČILA. Najnižje cene. — Sprejme se popravljanja. REDIVO & ROMEO Trsf. ulica Belvedere štev. 40. Trst fS? Sladčičarna JOSIP WEBER Trst ulica Carlo Ghega štev. 4 Sprejme naročila za vsakovrstne prilike, žen tovanja, krste itd. itd. ffl&T Velika izbera najfinejega mandorlata. Sprejme ae postne pošiljatve. Trst kakor Pekarna in sladčičarna VINKO SKERK, Trst ulica flcquedotto 15 § Ima 3-krat na -lau svež kruh. Veliko izbero l.iSkotov ia bombonov za čaj. - Moke iz Hajboljiih mlinov. Bombone ir. čokolade iu napolnjene Z najfinejšimi likeri. Sprejema naročila ^ vsakovrntne torte .n krokant^. dorata r^ na -lom in franco. DezJrtna vina v butiljkah in raznovrstne likere. \ etiko izbero predmetov ra božično drevo po n.tki ceai. Podružnica ulica Miramar št. 9 Svoji k »vojim! ARISTiDE GUALCO Trst, ulica S. Servolo 2, | K TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ. >e boji se konkurence. jjy| Stran IV »EDINOST« št v. 356 V Trstu, 2S. decembra 1007 ,i< zik a se i.i priuč i ne italijanskemu in ne k-Tfltskcmu. Gosp. Ambiuš nam je znan že i?. „Graničarjev" kakor izvrsten krčmar v ulogi Grge, sploh je ta gospod v vBakej ulogi kaj priljubljen pojav. Ravnateljstvu bi priporočali, da naj v Trs*n nikar ne izpusti iz Nvojega reportoarja lepe drame ..Zimsko sunce'*. Gotov jej je lep vspeh. GledaliŠčna družba, ki se je v Puli splošno priljubila, priredi tu še štiri pred-fctave in istotnko v Pazinu, oti koder odpotuje v Trst. Želimo jim obilo vspeha I Umrl je dne 24. t. m. v Puli kanonik tamošnjega sostolnega kapitelja Ivan Mlados-sicb v starosti 69 let. Italijanska šola za — štiri otroke. V Pcmeru blizu Pule obstoji že več let pa ralelna italijanska in hrvatska šola. Poldneva poučuje učitelj hrvatsko, poldneva pa italijan sko sekcijo. Puljska kamora bi, ako bi le nngla, na ražnju spekla tamošnjega župnika, ki zna spajati dolžnosti svojega stanu z interesi naroda. Čim bolj se namreč v Pomeru širi narodna zavest, tem bolj se manjša število otrok v italijanski sekciji, ki pa so večinoma le otroci naših ljudij zaslepljenih cd kamere. Letos so se vpisale v italijansko sekciio le štiri deklice iz ene same družine — hčere pomerskega „delegata". In za te štiri deklice obstoji še italijanska sekcija in bo obstojala, dokler bo od teh štirih le ena samo deklica vpisana v to italijansko sekcijo. To govori zakon. Mej tem pa imamo z druge strani neštevilo vzgledov, ko je na stotine in tisoče naših otrok brez ene ljudske šole v svojem jeziku in si moramo mi trgati kruh iz pred ust, da vzdržujemo ciril-metodijske šole, ker nam vlada ne dežela nočeta dati, kar bi nam šlo po vseh človeških in božjih Mkonib. Kar se tiče Pomera obstoji sicer italijanska sekcija le še boij formalno, ker učenje ni več razdeljeno, ampak je učitelj ves dan v hrvatski sekciji in so v istej sobi, tudi one štiri Italijanke, ki jih učitelj ob enem poučuje r italijanskem jeziku, kakor je odredilo šolska oblast. Čudni so zares ti naši zakoni! Dramatično društvo „Istra" se je ustanovilo te dni v Kopru, Namen društva je prirejati dramatične predstave po Istri. Silvestrov večer priredi pevsko „2vezdau iz Kopra, na katerem novoustanovljeno društvo „Istra", jai. 1908. priredi društvo „Istra" v Dekanih dicmatično predstavo, Knjževnost in umetnost.! Naznanili smo že pred par dnevi kiasen program približajoče se kratke hrvatbke gledališč ne sezone, kakor tudi slavna imena sodelujočih umetnikov. Poznljamo občinstvo, naj &i pravočasno preskrbi predbeležbe v Gorenjčevi slovanski knjigarni, ker zanimanje za to sezono je a ko veliko in se je nadejati velike udeležbe. MALI OGLASI. RipCO naznanja V3=mi svojim cenjenim r I d 11 L>J| va. goBton-,, da je odpri GOaTILNO j fx G1RALDI, Piazza deli' Ospidale, vogal Pie^a Štev* 1. 1522 i pno Hvetla. melilovana goba, s brano, se odda LC|J<& v najem Ulica Fabbri 5t. 1, III. nadatr.. ' vrata 10. 1692 ■ |UH JI fl zanesljiv pekovski pomočnik išče dela. Na»lov : e b u 1 c Matija, Konkonelj št 122. 1689 :: ŠIVALNI STROJI :: znamenite tovarne HAID & NEU Giciseppe Ciapavino Trst, ulica del Toro štev. 10 Velika zaloga vina iz posestev gospoda G. PICCOLI v Momnjanu. j Pravo pristno vino brez ponarejanj. Uzorci brezplačno na dom. Poaknsi brezplačni. po najnižjih cenah. Nc-prekosljive mrežice za beložarno luč. Skladišče koles -- Riccardo Sanzin Trst, ulica delle Poste 6 Potrebščine za šivalne stroje in kolesa (bi-ciklji). — POPRAVLJANJA TOVARNA TESTENIN GIUSEPPE TREVISAN Trst, ul. Molin a vento 3 SPECIJALITETA testenin in Colonjiskih tortelin rantraiio iz line mote in jajc. - Sprejema namočila it-r poSilja br>tph&:« v vsaki del tbcbIa. BOGOMIL PINO bivši urar v Sežeri ima svojo novo prodajalnicc ur v TRSTU £ -illca "Viufenzo TJeMIn! štc» nasproti rerk*e Antona novt-i Odgojiteljica slovenščine in nemččine popolnoma zxcžna, s tako naobrazbo, da more pomagati dvema otrokoma pri ponavljanju Ijudskosolskih predmetov, i S če se k slovenski družini v piijetnem nemškem mestecu na kŠtirskem. Obširne ponudbe s prapisi spričeval, ki se ne vračajo ter z natančnimi zahtevami jrlede plače pod „Nastop čim prej" na Inseratni odd. Edinosti. 1675 Patrizio Pittaro &. Giovanni Bianchi Avtorlzovana delalnlca za .lektričnf. napajava TBST, Largo Samtoilo Samtorlo it. 5 v začetku ulice Farneto napeljava elektr. zuoncev, brzojauov, telefonov In strleooodoo. , M Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije in potrebftiine za električno zdravljenje. Del« se Izvršuje hitro in natančno. — CENE /MERNE. — CENIKI ZASTONJ. >n r zapadni društvo sodeluie Dne I. OBRTNO IN KONSUMNO DRUŠTVO SV. IVAN (pri cerkvi) registrovana zadruga z omejenim poroštvom ===== javlja slavnemu občinstvu, da je svoje prostore preustrojilo v najnovejšem sloju. Ima na razpolago veliko dvoi&ao v pritličju, najmodernejši pivski calon ter tri sobe rezeivlraie za krsto poroke ln društvene sestanke. Toči domače Tino. istrsko črno. belo Tipaisio, irafti teran in refoši t bnteljkaii. Za obilni obisk se priporoča NAČEIiBTVO. Razne vesti. Macedonski muzej o Sofiji. Prijatelji in pristaši pokojnega Borise Sarafova in Ivana Garvanova nameravajo urediti v Sara-fovi hiši v Sofiji macedonski muzej. V tem iLUzeju bodo shranjeni vsi zgodovinski predmeti, ki so neprecenljive vrednosti za zgodo-uno macedonskega ustaškega gibanja. Med dtugiin bodo tamkaj shranjene slike poginulih macedonskih voditeljev Djelčeva, Grujeva, Sa rj-TJva, Garvanova in mDOgih drugih. Nova geveroameriika država. — Država Oklahoma je stopila v red ostalih Združenih držav ameriških. Na ameriški zastari se je pojavila ena zvezda več. Ko je koncem 18. stoletja glasoviti vodja Geoige \Vashington pričel revolucijo proti angleškemu gospodstvu, ki je v tedanjem času hudo pri tiskalo ameriško prebivalstvo, je s 13 dižu-vicami porazil Angleže in osnoval Združbe države. Tedaj je bilo na ameriški zastavi samo 13 zvezd, a sedaj je ista zastava dobila 46. zvezdo. Narodno vseučilišče v Moskvi. — „Novoje Vremja" javlja, da je rusko naučno ministerstvo predložilo dumi načrt zakona o ustanovitvi narodnega vseučilišča v Moskvi. Še leta 1905 je general A. Sanjavski zapustil milijon rubljev za ustanovitev „Moskovskega mestnega narodnega vseučilišča". Ženske kakor delavke na Francoskem. Na Francoskem pripada od 39 milijonov prebivalcev okolu 19 in pol milijonov na delavstvo. Od teh je 6,800.000 žensk. Poljedelskih delavcev je 8,176.570, od teh 2,658.600 žensk. V trgovini je nameščenih 690.000 žensk. O davku na tobak. V minolem letu so dobile posamične države iz davka na tobak sledeče svote : Angleška s 42 milijoni prebivalcev 265 milijonov mark, Francoska s 40 mil. prebivalcev 360 mil. mark, Avstro-ogrska s 47 mil, prebivalcev 192 mil. mark, Italija h 34 mil. prebivalcev 194 mi!, mark. Španska s 19 mil, prebivalcev 104 mil. mark, Nemčija s 63 mil. prebivalcev 83 mil. mark. Po osebi dobiva Angleška 6.3 marke, Fran coska 9 m srk, Italija 4. Nemčija li6 marke, AvstfC-ngrska pa 4 marke. Prodaja ob priliki novoletnih praznikov ure, vsakovrstne verižice po pravih tovarniških cenah. ft i + fflalio Mimm -a* TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: : Kirurgično orodje, ortopedirni aparati, Moderei, umetno roke in noge, berglj«*, kilni pasi, elastični pas! in nogovice. elektroterapcTtično priprave, aparati z:i inhalacijo. SKLADIŠČE potrebščin za kirurglčna zdrav, ljenja. Potrebščine lz gumija. In noprodlrnegGNCXXX>SOtf XXXX>:' X gg V pekarni s prodajo sladeie in likerjev jg I M. Stoppar, Trst 1 f|j ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici Giuseppe g & Caprin št. 9 (ex ulica Erta) g najde se veliko izbero sladčic in vsak dan svežih . g) i hisueitinih blikotov. PT* prepečene! (biikoti) za Indije, i Vffi kakor tudi sveži kruh 4-krat na dan. % ^ Vehka zaloga tu- inozemskih vin in likerje. — Telefon i464. §2 ŽELEZNATO VINO lekarna rja Gabrijela :: Piccoli v LJUBLJANI c. in k. dvorni zalagateIj in papežev zalagalelj izvrstno učinkujoče, ima v sebi i »lesov preparat, kateri lahno prebavljanje pospešuje, priporočljivo je posebno slabotnim, m pomanjkanju krvi trpečim in tudi nervoznim osebam bledečnlm inVabctnlm otrokom. Prodaja se v Trstu v lekarnah: „CREVATO" ulica Poste 9 in „LE1TENBURG" Trg San Giovanni. Hn IffutifnM zdravstveni svetnik in mestni fizik v Lju-Ufi fioprivu bljani je zapisoval okrevajočim in malo-krvnim vedno z najboljšim vspehom ieleznato vino lekarnarja Plecoll-ja ▼ LJubljani. n« f riAVAflV a kf' °1,irajni zdravnik v Ljubljani, je lil, y v slučajih bledice in pri okrevajočih otrocih z najboljšim vspehom uporabljal ieleznato vino lekarnaija PicooU-Ja v Ljubljani. Ha I EffilihAV štabni zdravnik v Gorici zapisoval je luTOSl osebam, ki so že delj časa bile nervozne ieleznato vino lekarnarja Plecoll-Ja v LjubJJanl in sroer vedno z najboljšim vspehom. ■|M m /*aIAak praktični zdravnik v Ljubljani, dosegel UL. I. UcljEl je z ielesnatlm vinom lekarnarja Ploooli-ja y Ljubljani izvrstne vspehe. f|H nACiuaMMi«lil primarij v bolnišnici usmiljenih Dl. DGiranCESCni bratov v Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z vspehom ieleznatega vina lekarnarja "Piccoli-ja v Ljubljani zelo zadovoljen. linrocnn se točno izvrše proti pouzetlu Svoji k svojim ! Naznanjam P. N. slavnemu občinstvu da sem odprl gostilno u ulici Rossetti 3 ter bom točil izvrstna vipavska in draga vina Priporočam se za obilno udeležbo Leopold Škerbic. Usaka ekonomična družina nakupi fERMOUTH v velikem skladišču v ulici San Nicolo 18 Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva. Gospodarsko droštvo Jrdela" aa Vrieli priporoča slavnemu občinstvo dobro urejeno gsr gostilno ulica dello Scoglio štev. 794. Na razpolago ima tudi veliko dvorano, igrj za krogije itd. Toči se domače iatrako črno in belo vino. Kri»5ki teran pr\e vrate. Domača kuhinja. Za mnogobrojen obiek se priporoča ODBOR Successori Antonio Malusa CENTRALA: Ul. I*azzaretto veoohlo 15 PODRUŽNICA : Ul. Gelsl 1 Velika skladišča vina str ko in dalmatinsko vino, domače olje,žganje :: :: dezertna vina, Šampanjec :: :: Prosto na doni. cc^^s^ Skladišča v oddaji. đOTEL BALKM "a^-nag HOTEL BALKAN