Ameriška Domovina


AM€R1CAN IN SPIRIT JOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY
NO. 5
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, iNfew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€W$PAP€R
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 8, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Novi grobovi
Joseph R. Graben	v cerkev sv. Frančiška ob 9.30,
V Richmond Heights bolniš-i nato na pokopališče Kalvarija, niči je umrl 66 let stari Joseph |	Anton Skocaj
E. Graben z 20301 Lindbergh | Pretekli četrtek zvečer je Avenue, mož Alice, roj. Skebe, i umrl 89 let stari Anton Skocaj oče Patricie, brat pokojnih Joh- z 12829 Oak Park Blvd., Maple na in Blanche Graben, stric ! Heights, doma iz vasi Orehek v Jamesa Slazas. Pokojnik je bil j fari Slivje na Primorskem, od rojen v Clevelandu in je bil za-! koder je prišel v ZDA pred 75
poslen skozi 49 let do svoje upokojitve pri Atlas Boldt and Screw Co. Pogreb je danes ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na Kalvarijo.
Elizabeth Malek Na svojem domu na 14204 Sylvia Avenue je umrla 80 let
leti, vdovec po 1. 1946 umrli ženi Jennie, roj. Mezgec, oče Jennie Janos, Mary Butler, Rose Kic in Rudolfa, 8-krat stari oče, IC-krat prastari oče, brat Marije in Ivanke (v Slov.). Pokojnik je bil član SNPJ št. 139. Pogreb je danes ob 9. dopoldne iz L. Ferfolia pogrebnega zavoda na Maple Heights, v cerkev sv.
Nšeosi hoče doseči "primeren" dogovor
Predsednik ZDA je dejal vodnikom Kongresa, da hoče doseči v razgovorih Sj Hanoiem “primeren” spo razum.
stara Elizabeth Malek, roj. Mol- Monike na Rockside Rd., nato nar na Ogrskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1910, vdova po 1- 1952 umrlem možu Louisu, mati Franka, Louisa, Johna, Josepha in Steva, 11-krat stara mati, 3-krat prastara mati. Pogreb je danes ob 8.45 iz z,eleto-vega pogrebnega zavoda na E.
152 St, v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Ernestine Germ
Umrla je Ernestine Germ,
na Kalvarijo.
Nellie Kotlar
V soboto je umrla v St. Vincent Charity bolnišnici 81 let stara Nellie C. Kollar s 1157 Norwood Rd., rojena Ferguson v Washingtonu, Iowa, od koder je prišla v Clevelanda 1. 1926, žena pok. Walter j a, mati Waiter j a, Mrs. Anthony Kasinac, Roberta, Freda, Mrs. Thai Sto-
WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je v petek zjutraj povabil na zajtrk in razgovor vodnike Kongresa. Razgovor je bil prvenstveno namenjen vprašanjem domače politike, zato načelnika zunanjepolitičnih 'odborov Senata in Doma na zajtrk nista bila povabljena.
Predsednik Nixon je cb koncu v kratkem govoru orisal položaj vojskovanja in pogajanj za njegovo končanje, ni pa dovolil nobenih vprašanj o “delikatnih” pogajanjih. Obljubil je več razpravljanja o tem kasneje. Novinarji pri zajtrku niso bili navzoči, poročilo o njem je podal tiskovni tajnik R. Ziegler, dopolnili pa so ga nekateri udeleženci, med katerimi je bilo 13 demokratov in 18 republikancev.
Nixon je pokazal, da ve za o-
NOVI POSLANIK PRI ZN — Predsednik Nixon je imenoval za novega poslanika ZDA pri Združenih narodih časnikarja Johna Scalija, svojega pomočnika v Beli hiši, ki je znan po svoji vlogi v kubanski krizi l. 1962, ko je služil ZSSR za vzpostavo stikov s predsednikom J. F. Ken-nedyjem. Nekateri kritiki so o-značili njegovo imenovanje za škodljivo ugledu ZN, ker so ZDA imele doslej za poslanike može, kot so bili A. Stevenson, H. C. Lodge, A. Goldberg itd.
ver (Kalif.), 15-krat stara mati,
roj. Munn v Nemčiji, od koder 12-krat prastara mati,,sestra Faye stro kritiko "in odpor proti nje-je prišla v ZDA 1. 1908, preje ' Muekel (Minn.). Pogreb bo ju-|govi vietnataski politiki v Kon-Poshe-Planinsek, vdova po pok. tri. v torek ob 10. iz Zakrajške-1 gresU) priznal jej da so 0 tern
ar^nu> mati Antoinette An- vega pogrebnega zavoda na MK Vprašanju različna stališča, pa dros in Louisa Planinšek (oba Pleasant pokopališče v Genevi,' p0,udaril) da -e Iiodlo5en iti poi
T	'*j0U^se Kozely in ^ Ohio.	[poti, ki bo privedla do prave |
.^C 'a osJie> 10-krat stara mati,	Agnes Obolnar	| vrste sporazuma”. Predsednik v	.	.	..	. .	.
.^tprastara mati. Pokojna | Umrla je Agnes Obolnar, roj.; na splojno giede obnove poga- c£rska deiavska um^a Pns ani'
KT -+aipomK SISPJ Št ^V^-VKos, prvič poročena z Johnom.) jtU1j ni	Jld optimizma ne
K J st. 169. Pogreb bo iz Želeto- Novakom, ki je umrl 1. 1928,!
¥ tofrafij! špar zaradi beketa IsdSJ lil
SYDNEY, Avstral.
Levi-
DVA STRELCA Sl Si ¥1010 UŽITA III STREHI V NEW ORLEANSU 1 STRELJATA
Trije močno oboroženi moški so včeraj zanetili ogenj na raznih krajih v hotelu Howard Johnson si'sdi mesta New Orleans, nato pa začeli streljati na gasilce, ki so prišli požar gasit. Od včeraj opoldne pa do danes zjutraj jih policija oblega na vrhu hotela. Eden od njih je mrtev, dva pa še vedno streljata.
NEW ORLEANS, La. — Vče-p raj predpoldne so trije neznanci na večih krajih hotela Howard Johnson sredi mesta zanetili ogenj. Ko so prihiteli gasilci, da bi požar pogasili, so začeli neznanci na nje streljati. Na pomoč je prišla policija in začel se je boj med trojico, ki se je spravila na streho hotela in policijo, ki je obkolila in skušala priti napadalcem do živega tudi iz sosednjih hiš. Zvečer je priletel policiji na pomoč marinski helikopter, kot jih rabijo v Vietnamu. Trikrat je letel preko strehe hotela in streljal na skrite strelce. Ko je eden od njih skočil iz zaklonišča v betonski
neke borbene skupine in je bil dobro pripravljen.
reiposelMsi na 5.2%
V	decembru se je brezposelnost držala na 5.2%, povprečje v letu 1972 pa j'e bilo 5.5%.
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da je ostala brezposelnost v decembru na isti ravni — 5.2(7 , kot je bila v novembru. Letno povprečje je bilo vendar 5.5%, med tem ko je bilo v letu 1971 6%.
V	preteklem letu se je število zaposlenih povečalo za 2.3 milijone, največ po drugi svetovni
I
IefqtPOfrebnegaIaVOda na K nat0 z Evzebijem Obolnar jem, | {Ja “resne lazgovore”. ^ UPan]e
152 bt. danes ob 10.30, v cerkev ■ ki je umrl 1. 1954. Družina je j	______^______
sv. Kristine ob 11. nato na poko-; živela na E. 144 St., umrla pa : «5.	-	.,
pališče v Latrobe, Pa.	j zadnje čase pri hčerki Olgi vj^0^1 nadzor potnikov
Harold J. Thomas	! Rocky River. Rojena je bila v j	na letališčih
V starosti 68 let je umrl v Eu- Mirni peči v Sloveniji, od koder NEW YORK N Y Prptpkli chd General bolnici Harold J. je prišla v ZDA 1. 1911. Bila je teden so uvedli ni’vTeh letat Thomas s 16800 Lakeshore Blvd. mati Johna Novaka, Mrs. John ščih strog p led kov in
Zlil	*1"™*	(Agnes) _0ster’ Fr?nka Novaka !njihove prtljage> da bi onemo_
' je v res huda
nadloga letalskega prometa tako v samih ZDA kot v mednarodnem prometu.
Drifel B1A"Ch( P,°11' wk“r ^ in “rS' Ge°rge ^	ki
pnsel v Cleveland .z Warrena, mačeha Mrs. William Ferlm. | kIem ]etu o 1
-ra., kjer je bil rojen. Zapušča Johna Občinarja in Mrs. John' sestre Blanche Pobi, Margaret Lyons, 11-krat stara mati, 10-Houssman in Hazel Holmberger, krat prastara mati, sestra pok. nečake in nečakinje. Pogreb bo Josepha Koss, pok. Angele Pu-jutri ob 1.30 popoldne. Rev. gei in pok. Appolanie Cerena.
Wilbur C. Rooke od Euclid Not-, Bila je članica KSKJ št. 169 in tingham Baptist cerkve bo epra- SŽZ št. 10. Pogreb bo v sredo vil obrede.	iz Grdinovega pogrebnega za-
Michael Benich	! voda na Lake Shore Blvd. ob
V starosti 55 let je umrl na 8.15) v cerkev Marije Vnebov-svojem domu na 1636 Cliffview zete ob 9., nato na Kalvarijo.
Rd. Michael Benich, preje živeč	David Carl Becker
na v. 67. cesti. Bil je samski, v soboto je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 73 let
rojen v Clevelandu, sin pokojnih Josepha in Rose Benich, roj. Svilicich, brat Josepha in The-rese Gvozdanovic, strici in pra-stric. Bil je tehnični risar, zaposlen pri Parker Hannifin Co. Obiski v Želetovem pogrebnem zavodu na 6502 St. Ciair Ave. danes od 2.-5. popoldne in od 7.-9. zvečer. Pogreb bo zaseben.
Michael A. Strametz
V Banningu v Kaliforniji, kjer je živel 40 let, je v starosti 83 fet umrl Michael A. Strametz, preje živeč v Clevelandu. Bil je mož Helen, roj. Jaklitch, svak Pauline Jaklitch, Anne Smith in pok. Josephine Blatnik, Mary Holzheimer, Franka, Johna in Adolpha. Pogreb bo v torek ob 8.45 iz Zelotovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Ciair Ave.,
stari David Carl Becker s 4413 Payne Avenue, mož Therese, roj. Ivančič. Pogreb bo jutri, v torek ob enih popoldne iz Golu-bovega pogrebnega zavoda na 4703 Superior Avenue na Highland Park pokopališče pod vodstvom Zakrajškovega pogrebnega zavoda.
zgradbi na vrhu strehe in streljal na helikopter, so ga ustre-1 vojni.
lili. Trdijo, da je mlad črnec. O-' V decembru je bilo zaposle-stala dva sta še vedno na strehi nih skupno brez sezonskih po-in streljata na policijo, ki ju viškov 82.8 milijonov oseb, brez oblega.	j posla pa jih je bilo 4.5 milijo-
Streljanje se je vleklo vse po- nov. poldne in vso noč. Skupno so Povprečni tedenski zaslužek škega delavstva je pretekli me- napadalci ustrelili vsaj 6 oseb, delavstva je porastel za $1.12 v see proglasila bojkot ameriških če ne celo 7 ali celo 10. kot so decembru in dosegel $139.50. V ladij v avstralskih pristaniščih nekaj časa trdili Med mrtvimi celem letu se je zaslužek dvig-v znak protesta proti letalskim so trije policaji. Okoli ducat nil za $8.20 ali 6.2% , med tem napadom na Severni Vietnam, ljudi je bilo doslej ranjenih. ko so cene porastle povprečno ZDA so na to odgovorile z boj- Kdo so naoadalci na vrhu ho- za 3.5% .
kotom avstralskih ladij v prista- tela in kaj jih je pripravilo do četudi se je število brezpo-niščih ZDA.	požiganja in streljanja, ni zna- se mi h med črnci nekaj zmanj-
V prvih dneh so nacionalisti no. Včeraj so neke vesti trdile, šale, je ostala v decembru še v Avstraliji ploskali odločitvi da so to trije črnci, ki streljajo vedno na 9.6%, več kot še en-unije pristaniškega delavstva, samo na belce. Bila naj bi to- krat večje od onega med beli-nato pa so začeli ta korak teh- rej nekaka črnska borbena sku-; mi. Med poročenimi moškimi je tati tudi od druge strani. Pri pina, ki sovraži belce. Kakšen j biio brezposehrih povprečno le
tem je skupina časopisov, last smoter naj bi s svojimi napa-Ruperta Murdocha, ki je vneto dom imela, če je na vsem Kaj podpirala delavsko stranko pri resnice, je težko reči. preteklih volitvah proti konser-j Policija je začela ugibati, če vativcem in ji pripomogla do niso strelci na vrhu hotela Ho-zmage, prišla do zaključka, da ward Johnson v zvezi tudi z dru-je bojkot napaka in. v škodo av- gimi napadi, požigi in streljanji stralskih narodnih koristi.	j v New Orleansu v zadnjih dveh
Proti bojkotu ameriških ladij letih. Policijski nadzornik C. so se odločno postavili vodniki Giarrusso, katerega namestnik poslovnega sveta, pa tudi poli- je bil včeraj ustreljen, je dejal, tične stranke in skupine, ki so da je bil umor policijskega ka-v opoziciji proti delavski vladi deta A. Harrella na zadnji dan Whitlama.	leta 1972 po vsem sodeč delo
2.4% v primeru s 3.2% pred e-nim letom.
KomunisIKna parlija uveljavlja v Jugoslaviji svojo oislast in enotno linijo
Vremenski prerok pravi;
Pretežno oblačno z verjetnostjo naletvanja snega. Najvišja temperatura okoli 25.
Dogajanja in vrenja v Jugoslaviji vzbujajo splošno pozornost tako v komunističnem kot v svobodnem svetu. Opisov tamkajšnjih razmer in tolmačenj tamkajšnjega razvoja se ne manjka, žal pa se zdi, da ti niso vedno dovolj stvarni in nepristanski. Časnikarji, ki pišejo iz Jugoslavije, se ne marajo zameriti tamkajšnjim oblastem, ker bi morda prihodnjič ne mogli več tja, in se zato omejujejo pri. svojih poročilih in analizah največkrat samo na uradne vire. S primemo skušnjo se da tudi iz takih poročil spoznati resnica.
Tako se na primer zdi sodelavcu New York Timesa R. H. Andersonu sedanje dogajanje v Jugoslaviji nekaka u-ganka, ki jo dva opazovalca ne rešujeta in tolmačita enako. Sam ugotavlja, da je po dveh desetletjih liberalne ideologije Zveza komunistov Ju-
goslavije, kot se tam Komunistična partija uradno imenuje, začela trdo uveljavljati svojo oblast na vseh področjih družbenega življenja in zahtevati edinost in enotnost linije.
Vplivi od Zahoda so pod temnim oblakom, celo televizijska zgodba, kot je ‘Peyton Place”, mora z rednega sporeda jugoslovanske televizije. Uradniki so nenadno prišli do spoznanja, da je študij v ZDA za človeka madež in ovira pri iskanju službe in napredovanju v njej.
V istem času cveto odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, kot niso nikdar v preteklosti od leta 1948, ko ’ je Stalin pognal Jugoslavijo iz Kominforme.
Jugoslovansko časopisje, ki je bilo dolgo najsvobodnejše in najbolj zgovorno v vsem komunističnem svetu, prijemajo in napadajo, ker se rav-
Moskva odložila Kubi plačevanje dolgov
MI4.MI, Ela. — Kubanski predsednik Fidel Castro je dejal v televizijskem govoru, da je ZSSR “resničen prijatelj” Kube, ki ji je odložila odplačilo dolgov za naslednjih 13 let, pa ji dala na razpolago še za 390 milijonov novih kreditov.
Zahodni strokovnjaki sodijo, da je Kuba dolžna Sovjetski zvezi najmanj 3 bilijone dolar-! jev nevštevši stroške za dobav-! ijeno orožje.
j Iz Clevelanda in okolice
UPRAVA AD IŠČE RAZNAŠALCA—
Ameriška Domovina išče raz-našalca lista za okolico od E. 72 St. do E. 77 Sl. južno od St. Clair Avenue. Za pojasnile kličite 431-0628.
Žalostno sporočilo—
G. Janez Povirk z 20351 Lindbergh Ave., Euclid, Ohio, je dobil 4. januarja brzojavko, da rnu je na Golniku v Sloveniji umrla 68 let stara mati Marija Povirk. Janez Povirk in žena Marija sta odletela na pogreb ki je bil k Sv. Križu pri Moravčah. Pokojna je poleg omenjenega zapustila še več drugih otrok in drugih sorodnikov.
Cena mleku višja—
Cene mleka se bodo tekom enega meseca povišale vsaj za en peni pri kvartu zaradi povi-i šanja cen mleka na debelo od |$7.21 na $7.59 pri 100 funtih, po-I ročaj o iz večine mlekarn.
Omejitve pri NASA—
Lewis Research Center NASA v Plum Brook Station pri Sandusky, O., bodo tekom pri-1 hodnjih 18 mesecev zaprli, s čimer bo 600 tam zaposlenih ljudi moralo iskati delo drugod. Zaprtje je v okviru omejevanja izdatkov zvezne vlade v času, ko je ta odločena zadržati inflacijo, ki jo grozi gospodarski zagon znova poživiti !	—------O---	-	4
Sadat zaprl mmrze
KAIRO, Egipt. — Egiptska vlada je zaprla vse visoke šole do 29. januarja, ko prenehajo med-semestrske počitnice, študentje so demonstrirali izven .univerzitetnih tal, kar je vlada prepovedala. Ko je bilo nekaj študentov zaradi tega v Kairu prijetih, so njihovi tovariši vprizorili štrajk. Tekom tega je prišlo do novih demonstracij in spopadov med ^ policijo in študenti. Vladi je bilo tega dovolj in je včeraj vse ! visoke šole zaprla. s Spopadi študentov s policijo pomenijo, da je sporazum med študenti in vlado, ki je dovoljeval študentom prosto politično dejavnost na univerzitetnih tleh, ne pa izven njih, propadel. Policija je namreč zadržala s silo j okoli 2,000 študentov, ki so ho-j teli s kairske univerze korakati 1 v sredino mesta.
na po “zahodnih” vzorih”. Visoke šole, posebno filozofske fakultete na njih, so pod pritiskom od strani Zveze komunistov, da bi priznale njeno vodstvo in odstranile s svojih kateder “anarho-libe-ralne” profesorje.
Kar po vrsti prepovedujejo časopise in knjige preko sodišč z obtožbami, da bi “mogle povzročiti razburjenje med državljani”. Govori vodnikov so polni ostrih besedi, ki jih ni bilo slišati že skozi leta, ko svarijo, da “sovražniki samoupravljalnega socia-lizma“ preže na vseh straneh.
“Sovražniki” predstavljajo navidez nezdružljivo hordo o-pisano kot a n a r h o-liberale, psevdo-liberale, tehnokratske managerje, staliniste, malomeščanske demokrate, birokratske centraliste, kominfor-miste, etnične šoviniste v različnih republikah in emigrantske spletkarje v tujini.
Celo sami Jugoslovani so zmešani, pravi R. H. Anderson. Preje so mislili na avtomobile, na hišice za počitek na deželi in na potovanja v tujino, pa puščali komunistično ideologijo v nemar. Sedaj je drugače. Disciplina in linija sta spet v ospredju. Nekateri proučevalci razmer vidijo v tem povratek v stalinizem in napovedujejo, da bo Jugoslavija stopila v Varšavsko vojaško zvezo. Jugoslovanski uradni predstavniki to odločno zanikavajo in zatrjujejo, da imajo vsi ukrepi prav namen preprečiti nastanek razmer za “neostalini-zem”. To je posebno odločno izjavil sam Tito 12. decembra 1972 v Ljubljani.
“Nekateri ljudje pravijo, da se Jugoslavija vrača pod o-krilje Sovjetske zveze, v sovjetski tabor. Jugoslavija ne gre nikamor, Jugoslavija o-staja, kjer je,” je izjavil Tito.
(Konec jutri)
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Dr. H. Kissinger se je včeraj vrnil sem za obnovo razgovorov s Hanoiem. Dejal je, da kar zadeva ZDA “se bomo posvetili temu naporu s potrpežljivostjo, dobro voljo in upanjem”. Danes dopoldne sta se dr. Kissinger in Le Due Tho sestala, kot je bilo določeno.
JERUZALEM, Izr. — Tukajšnje poročilo pravi, da so izraelske letalske sile sestrelile danes 5 sirijskih MIG-21 letal, ki so skušala preprečiti polet izraelske eskadre. Včeraj so se Si-rijci in Izraelci obstreljevali na Golanskem višavju.
NEW YORK, N.Y. — Predsednika vlade Irske republike J. Lyncha, ki je bil včeraj tu govoril na TV sporedu “Issues and Answers”, so demonstranti napadli z jajci, paradižniki in drugim. Zadet je bil le njegov avto, on sam pa se je varno odpeljal.
Influenca se nevarno širi
ATLANTA, Ga. — Središče za nadziranje bolezni je objavilo pretekli petek, da se je influenca pojavila v 17 državah Unije in ponekod že povzročila nekaj smrti. Med temi državami sta Georgia in Sev. Karolina, pesebno pa Kalifornija, kjer je influenca na področju San Jose dosegla v božičnem tednu obseg epidemije.
Influenca naj bi bila “londonske” vrste. Zdravstvene oblasti upajo, da ne bo segla na široko po vsej deželi, niso pa o tem prepričane. V državi Ohio doslej še ni bilo javljenih takih obolenj.
Hvaležni Van Thieju?
WASHINGTON, D.C. — Neki višji častnik ZDA naj bi bil rekel, kot poroča U.S. News & World Report, da sicer ne ve, koliko vpliva je imelo stališče ! predsednika Van Thieuja na . preprečitev podpisa o premirju j v Indokini v preteklem oktobru, ; toda ZDA so mu lahko hvalež-j ne, ker je bil dogovor za nje | slab.
1117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 4410S
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
E« Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec«
Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec«
Petkova izdaja $6.00 na leto
'	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
I $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
»33	No. 5 Monday, January 8, 1973
“The Washington Post” razpravlja*
“O jugoslovanskih zaskrbljenostih”
“The Washington Post” je poleg The New York Timesa” najpomembnejši in najbolj poučen dnevnik v naši deželi. Kot tak spada med liberalne dnevnike, ki pišejo o Jugoslaviji običajno naklonjeno Titovemu režimu. Pretekli ponedeljek, 1. januarja 1973, je “The Washington Post” prinesla uvodnik “O jugoslovanskih zaskrbljenostih”, ki je verjetno zanimiv tudi za naše čitatelje, ker kaže, kako gleda na vprašanja, ki zanimajo nas, liberalno usmerjen vodilni ameriški list. Takole razpravlja:
*
Na prvi pogled je spor samo smešen: Jugoslavija in Avstrija sta se zapletli v jezen prepir o dvojezičnih cestnih napisih. Ob skrbnejšem drugem pogledu je vznemirjujoča očitnost strupenosti nacionalističnih strasti, ki so bolezen vzdolž te meje. Četudi utegnejo izgledati ti narodnostni spopadi od daleč malenkostni, jih vlade jemljejo zelo resno in ti tudi so dejansko zelo važen in visoko čustven element v evropski politiki.
Avstrija ima od časa do časa težave pri nadziranju nagnjenj steklega nacionalizma, ki se v melanholični priredi teh stvari pojavlja na mejnem področju, kjer zadeva nemško govoreča večina na druga izročila. V tem slučaju je avstrijska vlada pristala na postavitev dvojezičnih cestnih napisov na Koroškem, kjer živi majhna slovenska manjšina. Nemško-govoreči nacionalisti podirajo te napise. Pretekli mesec je jugoslovanska vlada začela napadati Avstrijce v nepričakovano ostri obliki. Jugoslovanski o-brambni minister je namignil, da bi mogla protislovenska gonja predstavljati grožnjo narodni varnosti "njegove države. Zunanji minister v Beogradu je nato podal izjavo, v kateri dolži, da “ta dejanja narodnega sovraštva in neonacističnih skupin spominjajo na iste težke okoliščine, ki so prevladovale v Avstriji pred drugo svetovno vojno in med nio '. Izrazil je začudenje nad “strpnim odnosom avstrijskih oblasti napram udeležencem te gonje in napram kršiteljem zakonov”. Avstrijci so odgovorili podobno s trditvijo, da hočejo Jugoslovani samo odvrniti pozornost od svojih domačih težav.
Jugoslovanske notranje težave so resne in to samo po sebi je dober razlog za njihove sosede, da v sedanjem položaju nastopajo mehko. Nov gospodarski napor zaostruje stare narodnostne spore v državi. Doslej je bilo mogoče različne separatistične sunke obvladovati samo z osebno intervencijo maršala Tita, ki je zdaj star 80 let. Največja nevarnost močnega separatističnega gibanja je na severozahodu, v delu Jugoslavije, ki je bil nekdaj del Avstro-ogrskega imperija in kateri gospodarsko sedaj najbolj u-speva, je najbolj industrializirano in najbolj izobraženo področje zelo pisane federacije. Morda je v zelo glasnih javnih protestih vlade v Beogradu proti postopanju s Slovenci v Avstriji tudi svarilo njenim lastnim separatistom, da ne čaka zelo srečna bodočnost Slovane, ki bi postali odvisni od Zahoda.
Jugoslovanske zahodne meje se sedaj odprte skoro tako. kot so naše s Kanado. Pol milijona Jugoslovanov od skupnega prebivalstva samo 21 milijonov,' dela v Zahodni Evropi. Jugoslovansko vodstvo tišči vedno znova mora, v kateri izseljeniške teroristične skupine, ki stalno iščejo za svoje vrste jugoslovanske delavce v tujini, dejansko pripravljajo oboroženo gverilsko gibanje preko preslabo varovanih meja. Preteklo poletje je bilo nekaj dni, ko je izgle-dalo, da se je mora uresničila. Tolpa dveh ducatov Hrvatov je prešla na skrivaj mejo iz Avstrije z namero, kot se zdi, da bi začela državljansko vojno. Bili so pobiti do zadnjega moža v vrsti krvavih spopadov v gorah, v katerih je padlo tudi preko en ducat vojakov. Ta zlovešči napad m pritegnil nobene podpore prebivalstva, kar je velikega pomena za tiste, ki so v skrbeh zaradi notranje trdnosti države. Privedel je vendar vlado do razmišljanja o ranljivosti dežele za bodoče grožnje od Zahoda na splošno in preko Avstrije posebej.
Kot, kjer se stikajo Italija, Avstrija in Jugoslavija, ima posebno divjo preteklost v pogledu narodnostnih nasilij. Jugoslovanska in italijanska stran meje se od časa do časa oglasita s pritožbami o postopanju z njima. Italijanska pokrajina Bolzano govori pretežno nemško in v letih 1960-1970 so nemško govoreči teroristi ponovno prešli mejo v gorah in izvrševali tam razna nasilja. Dosegla so višek leta 1967. ko ie Italija preprečila Avstriji trgovinska pogajanja s Skunmm trgom, da bi jo prisilila k sodelovanju pri izvedbi nadzora nad teroristi. Potem je Italija priznala nemško-govorečim državljanom vrsto pravic in od tedaj prevladuje mir.
Vsaka dežela skriva določeno prvino, katere zamisel domoljubi ja je v nastopu proti nekomu drugemu. Nasilni
nacionalizem je mogoče obvladovati, toda to je naloga vlad. Če so Jugoslovani odgovorili v vprašanju napisnih krajevnih tabel premočno, je tudi res, da so zdaj v zelo težavni dobi. Med tem ko je neposredno vprašanje neznatno, budi v tem kotu Evrope narodne zaskrbljenosti in narodne koristi, ki so bistvene in nujne.
Zima • letne sezone in spomini na siare čase
(Za A.D. priredil Regerčan)
* PO KOLEDARJU nas je “uradno” pozdravila in poljubila zima 21. decembra. Nagajati je nam začela okrog Velikih jezer in po severnih krajih pa že v oktobru, kar nam mnogim ni bilo ljubo. To ji ni delalo preglavic. Pokazati je najbrž hotela, da je “skrbna” za nas — zato je s svojim zgodnjim pojavom nas opozarjala: Ljudje — zavedajte se, da čas beži, pripravite se za moj “uradni” prihod: Poiščite po skrinjah tople kape, nogavice, oblačila, suknje in dobre škornje, da vam bodo greli noge, hrbte, ušesa in glave...
Vreme se večkrat v dobah letnih časov čudno obnaša. Letos 1972 se je še posebno čudno obnašalo skoro po vseh - delih sveta. Velike nezgode je imela naša Amerika, imela jih je Azija in Evropa.
Astronomi, ki te pojave proučujejo, omenjajo razne vzroke, namreč pojave, ki vplivajo na o-zračja, ki se spreminjajo v sezonah letnih časov.
V jeseni in spomladi se to najbolj opazi. Sonce, ki tekom poletja ogreva in segreje zemljo, nima radi premika in kroženja okrog sonca več tistega vpliva, kakor je vidno to v sezoni pomladi in poletja. To, ker zemlja odmika svoj obraz v drugo stran od sonca. Vse, kar sonce, ki ob- Za kruhom in zaslu'zk°m.
‘seva zemljo, od pomladi začne'ZUmljiv° je ta Novi časi’ nove obračati svoj obraz nazaj k njemu, poživi in poživlja, zatem, ko začne koncem poletja in še
komunistični “tovariši” v srcih sedanje in prihodnje generacije našega naroda. Upajmo, da se jim to ne posreči in vsi pri tem upanju ob vsaki priliki prilivajmo v svetilke našega slovenskega narodnega življenja in zavednosti novega olja, da ne bodo ugasnile, ampak da bodo žarele in svetile še vedno bolj in bolj. Ob vsaki priliki naj sinovi in hčere naše lepe Slovenije glasno zapoj o in poudarijo zaključek pesmi “Po jezeru” s pesnikom Vilharjem:
Tukaj Slava vence vije, srce bije nam gorko; čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!
Vilhar opozarja: Ne pozabite, da ste sinovi Slave! To velja nam in vsem Slovanom! .
Pesnik Prešeren pa je pred 100 leti ali tako nekako v svoji “Zdravici” zapel slovenskim mladeničem:
Mladeniči! Zdaj se pije zdravica vaša, vi naš up. Ljubezni domačije
noben naj vam ne usmrti strup,
ker zdaj vas kakor nas jo srčno branit kliče čas.
— Zadnje čase velikokrat ču-jemo, kako mladi svet odhaja, s kmetij v mesta in v tuje kraje
okoliščine to povzročajo. Življenje po mestih daje več prilik za učenja raznih rokodelstev, poprej zoreti, ker "drevje" ”in "rast- Sebn° nudi pouk za obrat°vanje linstvo, na katerem je rastlo, u- ,S Str°J1 V VSeh raznih industri' siha, ker ne dobiva radi 0dmi_! in Pokllcih-To daJe zasluzek> ka zemlje več tistih moči od S katenm 31 ]judie lahko naba-sonca, kakor pomladi in poletij vi]0 nove stvari- Ne več le sam0
Vse se umika; posebno v severnih krajih v nekak pokoj. Prisilita ga .zima in njen mraz. Te spremembe je opaziti dvakrat
kakih kravic, volov in konjev, ampak avtomobile (fičke), s katerimi se lepše “fička” in živi po svetu. Čas, čas je tisti gene-
na leto, to v jeseni, ki navadno ral’ ki VSe t0 3Preminla in d™-
nastopi 23. septembra, in pa pomladi 20. marca. V jeseni proč od sonca proti severu, pomladi nazaj proti soncu. Zato tiste čase od jeseni do pomadi imajo svojo poletno sezono na jugu; od pomladi do jeseni pa mi na severu.
Vremenoslovci napovedujejo, da bo prihodnja pomlad prinesla bolj tople dneve kakor lani, ter da se bo prej javila, ker je nastopilo letos čudno mrzlo vreme preje kakor navadno. Dobo, počakajmo, bomo videli, če so to dobro izračunali . ..
* MODROSTI IN GLEDANJA naših prednikov na tedanje njihove čase in sedanjost.
Naši predniki pred 150 in 200 leti niso nosili visokih naslovov in kdor jih je imel, jih ni ošabno pripenjal k svojemu imenu. Bili so pa duhoviti v svojih gledanjih na vse, posebno na svoje rodne kraje, katere je Stvarnik res s posebnimi naravnimi krasotami okrašene podaril njim, na katerih so živeli tam ob Dravi, Savi, Kolpi in Krki in ob bajno lepih jezerih. Njihova izražanja v spisih in pesmih povedo, kako toplo ljubezen so nosili do svojih lepih slovenskih krajev.
Pesmarica, ki jo je pripravil
go s svojimi ukazi. To in drugo so razlogi, zakaj je zdaj vse drugače na svetu. Prav pri vseh teh spremembah je zanimivo, kako so pred 100 leti na kmečki stan gledali pesniki in drugi. Poglejmo na par kitic Vilharjeve pesmi iz leta 1871, v kateri govori v pesmi “Kmet” takole:
Ko pomlad se bliža, svoj vrtec gradim in orjem in sejem in trto sadi™' ■ ■ ■
Poleti koševam planine, doli in srpe bruševam, ko žito zori.
V jeseni gozdarim, otavo kosim, pšenico omlatim, pa grozdje mestim.
Pozimi počivam — kmet truden je vsak — orodje popravljam in puham tobak.
Potem v zadnji, osmi kitici, pa krepko poudari:
Če kdo zaničava težavni moj stan, tak nima al’ srca, al’ nima možgan.
Zanimivo je to za nas starej-za tisk leta 1871 dr. J. Razlag, ’ še, ko smo pred dolgimi leti to ima dolgo zbirko lepih narodnih 1 čuli od naših prednikov na do-pesmi o slovenskih ljudeh in o! mačih tleh naše lepe domovine lepotah slovenskih krajev. Lepe in ko zdaj v visokih letih raz-pesmi opevajo naše lepe sloven- kropljeni po raznih delih sveta ske kraje med vrsticami pa vse slišimo, kako se doma v teh ozi-nas spominjajo in opozarjajo rih vse spreminja. Stari tam toda Slovenci smo Slovani! Ta žijo, kako sami ostajajo — mla-klic in zavest sicer hočejo in di pa odhajajo v mesta. Mehke imajo načrt zatreti in ugasniti domoljube to kar boli ... Čas pa
kakor nepopustljiv “general” vse spreminja naprej in naprej.
Med slovanskimi narodi se je v tem zadnjem stoletju dosti spremenilo. Pred sto leti še smo se Slovani toplo pozdravljali med seboj. Zapeljive socialne ideologije (Marksovega. Leninovega, Stalinovega in Titovega “tovarištva”), so slovanske narode razcepile. Strašno razcepile .. . S tužnim srcem vprašujemo, kakor je pesnik Toman pred 100 leti v pesmi “Na razhodu” v treh prvih vrsticah svoje pesmi tedaj vprašal:
Kje so časi, kje so dnevi, ko smo Slave mi sinovi vedno bili združeni...?
------o-----
Upokojenci na Holmes Avenue imajo sejo
CLEVELAND, O. — Zaposlenost in obhajanje preteklih praznikov sta nas popolnoma spravila s tira in smo čisto pozabili na delo in načrte pri svojem Klubu slovenskih upokojencev za Holmes Avenue o-krpžje.
Vse članstvo kluba je toplo vabljeno na važno klubovo sejo, na kateri bomo uredili vse, kar je v zvezi s pripravami za klubov banket, ki se nam naglo bliža. Vključimo ga v svoj program, da bo ostal del zgodovine Slovencev v Collinwoodu.
Sliši se glas “prišli bomo na sejo in pomagali z vso močjo, ker hočemo biti živi košček našega življenja, ki bo ostalo kot dediščina našim potomcem”.
Vsi, ki želite stopiti v klub, ste prisrčno vabljeni. Pridite na našo sejo v sredo, 10. januarja, ob enih popoldne v Slovenski dom na Holmes Avenue in se prijavite klubovemu tajniku.
Vsem veselo in srečno novo leto!
Na svidenje na.seji!
Tone Škapin
Slovenski fiožic v Okisagu
CHICAGO, 111. — Muzej za znanost in industrijo v Chicagu že preko 30 let prikazuje božične običaje raznih narodov. Pred več kot 10 leti smo tudi Slovenci pri fari Sv. Štefana v Chicagu dobili vabilo, da sodelujemo.
Večina udeležencev razstavi božična drevesa in jih okrasi po svojih običajih. Posebnost slovenskega božičnega drevesa so originalni ornamenti:	umetno
poslikani slovenski srčki, leseni krožniki, poslikani z narodnimi motivi, slikami naših prelepih slovenskih krajev, podobami naših kulturnih velikanov. Zanimivi so naši slamnati cekarčki. Vsako leto smo deležni javnega priznanja. Vsi vodilni čikaški dnevniki prinašajo barvne fotografije našega božičnega drevesa in jaslic.
Poseben poudarek je na predstavi božičnih običajev. Letoš-nja predstava je bila v soboto, 16. decembra, ob 3.30 pop., kar je posebno ugodno za obiskovalce. Doživeli smo prijetno prese-.nečenje, ker je bil ves naš program televiziran (chanel 9). Nismo pa mogli prikazati slik (slides) naših lepih slovenskih pokrajin, ker je bila dvorana močno razsvetljena radi televizijskega snemanja.
Začeli smo z miklavževanjem. Gdč. Lenčka Gregoričeva je v slovenski narodni noši razlagala številnemu občinstvu vzgojni pomen sv. Miklavža. Zlasti sta pri občinstvu vžgala rajanje angelčkov in ples parkeljčkov, ki so jih predvajali po mojih navodilih učenke in učenci slovenske sobotne šole. Scene so vzete iz Geržinčičeve spevoigre ‘Miklavž prihaja’. Posebnost sta bila samospeva Skratulina in Kosmatina, izvajana od bratov Sim-rajh.
Sv. Miklavž (g. Tomaž Šušteršič) je obiskal v slovenski
Spomini ob 80-Ietnici p, Bernarda Ambrožiča
(Nadaljevanje)
Uverjen sem, da je Msgr. Rev. M. Butala poslal na State Department in Rooseveltovi ženi pismi, ki ste brali njun odgovor, gotovo radi šikaniranja, ki so ga bili begunci deležni od UNRRA. Naj v to ilustracijo o-menim, da so pri nji imeli besedo komunisti ali le njih sopotniki, ki so marsikatero težavo zakrivili.
Tako iz Rima sporoča p. Hugo Bren OEM (Ave Maria, 39. letnik, feb. 1946, str. 30)3 ki je v Razgledniku po Domu in svetu natisnjeno:
.. končno je začela tudi izgnane Jugoslovane UNRRA nekaj podpirati, pa zaenkrat samo tiste, ki so bili na tujem že pred prihodom Titovih oblastnikov v Jugoslaviji. Kdor se je umaknil pred komunisti maja meseca, ta ne dobi od UNRRA nič! Tako se
UNRRA je bil nejevoljen in je namignil Fathru, naj se rajši nekoliko zlaže, pa bo dobil. Father Podbregar pa je dejal, da lagal ne b°, Pa je moral oditi praznih rok. V Rimu je neka vi-sokošolka, ki študira medicino z namenom, da pojde v misijone med pogane. Skoraj nobenih sredstev nima, za jesti dobi samo enkrat nekaj malega na dan, pa vendar vztraja. Ta je že vse imela urejeno z UNRRO in je že nekaj dobila. Kar se najde “prijazen” človek, ki jo zatoži UNRRI, da je velika protikomu-nistka. Na podlagi te ovadbe jo je UNRRA izbrisala in ne dobi nič. — Skozi take težave morajo naši ljudje, ker se nočejo sprijazniti s komunistično, partizansko vlado. Ali res niso vredni, da jih vsaj mi podpiramo?”
Zdi se mi, pa kdor se je hotel seznaniti, kaj se je takrat ’ dogajalo, je najbolj videl iz
je zgodilo na primer Rev. Pavel Podbregarju (ta duhovnik je bil
nekaj časa v Ameriki in se ne-j člankov, ki jih je nedavno ob-kateri še spominjamo), da so ga! javljala AD izpod peresa Dr. imeli že skoraj na listi za pod- j Rev. Francis Blatnika SDB. poro, naenkrat so ga vprašali še j “Kako sem pripravljal atentat to:	Kdaj je odšel iz Slovenije. | na Tita”. Omenjam, da so vsa ta
Povedal je po pravici, da se je'razodetja pozneje natisnjena v umaknil pred Titom. Uradnik | celoto, z enakim zaglavjem.
V zelo poznani reviji Reader’s Digest je bil (condensed from The American Mercury) v februarski izdaji 1947 natisnjen ta članek, ki že ne celotnega, pa vsaj v izvlečkih po času 25 let prikličem v spomin, kaj se je ta-
sobi našo zbrano družino: očeta (g. Petra Gaber), mater (ga.
Nežka Gaber) in otroke (Mirico in Stanka Burjek, Kristi Kučič,
Johnny Žerdin, Katico in Fran-cita Gaber). Mirica je zmolila “Sv. angel, varuh moj”, Katica j krat pisalo, je zapela “Lisička je zvita zver”,!
Stanko Burjek in Kristi Kučič j UNRRA Fiasco in Yugoslavia sta zapela “Mi se imamo radi”.| Eric L. Pridonoff, State Dept. Vsi otroci so od sv. Miklavža i Amer. Embassy in Belgrade. — prejeli darila. Posebno prisrčen; ‘ Marshall Tito has built up and je bil prizor, ko se je Franci Ga-^ cquiped an army of 600.000 plus brov skrival mami za krilo, ker a huge and efficient secret pose je bal parkelj nov.	1 lice, with the purpose of main-
_ Sledl1 je prikaz božičnega ve- 'taming in Yugoslavia a govern-čera, ko je oče blagoslovil in ment closely patterned after pokadil med molitvijo sv. rožne- that of Soviet Russia. Where did ga venca sobo in ostale prostore g.e get the necessary material?
v nisk	Surely not in devastated Yugo-
Zanimiva je bila naša origi- davia. Tito got his material
nalna slovenska soba z bogkovim kotom, pečjo, klopmi, mi-
from the only nation that could supply it:	The United States,
zo, originalnimi stoli, poslikano j through UNRRA. The fact is skrinjo, zibelko in kolovratom. I clear enough. Many of them I
Stene so bile okrašene s kipom Križanega in originalnimi slovenskimi krožniki.
Program je bil zaključen s petjem otrok slovenske sobotne šole v narodnih nošah pod vodstvom ge. Fanike Humarjeve, glavne tajnice Slovenske ženske zveze, ki je bila tudi v krasni narodni noši. Petje je spremljal moj mož A. Fischinger na klavirju.
Otroci so zapeli 4 narodne pesmi, eno Marijino in 4 božične ter program zaključili s tradicionalno “Sveta noč”, zapeto v angleščini.
obtained myself.
How much material aid has actually been sent into Yugoslavia by UNRRA? “Of course we have received some help from UNRRA,” Tito declared in a speech to the Communist Youth Congress in Zagreb in June 1946. “But the principal and most substantial aid came from our great ally The Soviet Union.”
Neither I, nor my colleagues in the American embassy could v „	| ^nd any evidence of that “sub-
noč, blažena| stantial aid”. What we did find slovenščini in'
was an army of Rusian spies, PrAri	...	...	. | political commissars and soldiers
, - L .	1 televiziie so bih who were living off the ravaged
navdušeni nad izvedbo in so del iand and shipping to Russia
much of the economic wealth of the country.
The Russians removed supplies and equipment from city,
programa prikazali na chanel 9 v nedeljo, 24. decembra, ob 11. dopoldne. Kot posebnost so podali slovensko miklavževanje
21 dreV0' a	! nube and Black Sea. Those in
ed P.108 . m°m sem v angle-j charge of the Soviet barge con-scim pojasnjevala publiki po-.voys made a regular habit, ir
Zdiknor“jams,oven5koirrtTnifstop •* "na6K
Vsem sodelavcem, posebej vo-|chictas and'pelsomat beZg-
| ings from the inhabitans. Numerous complaints against the spoliation reached us, the embassy, Tito government nevei once to my knowledge registered a protest against the Russians. On the contrary the people were told that they could never do too much for their Soviet ally.
When Belgrade was liberated
a voditeljici slovenske sobotne šole
ge. Ani Gabrovi, ge. Humarjevi, gdč. Lenčki Gregoričevi, g. Adi Kranjcu, otrokom slovenske šole in njihovim staršem, ki so pripravili otrokom narodne noše, se iz srca zahvaljujem za sodelovanje.
Tako razstava na Navy Pieru kot božičnica v Muzeju je pod okroviteljstvom naše fare, to
njga čuppika p. Tomaža, M [from ,he N=Z theGeZZ a,
«0 destroy la.
za potrebe Slovencev v fari. Prisrčen Bog plačaj!
ge stock piles of food, including 50,000 carloads of wheat, anc
-vr	.	. v	v.aiiudus ox wneat,
meZz DorZcttizz zr rz00 carioazv“
„„ ei	.	mensKe gar. The Russians seized thes
ga Slovenca m uredništvoma, vast stocks and left the citizen
zenm srečno novo leto.
Metoda Fischinger
none at all. Later they (Dalje na 3. strani)
‘gener
nri.r'.. r tx
K. MAY:
ZAKLAD V
SREBRNEM JEZERU
KOLEDAR
društvenih prireditev
Nič ni, gospoda, nobene nevarnosti ni!” jih je miril kapitan. “Nekaj vode je vdrlo v pod-■tadje, izčrpati jo bo treba. Pristali bomo. Kogar je strah, lah-k° gre medtem na suho.”
Pa s svojimi pomirljivimi besedami je dosegel vprav nasprotno, kar je nameraval. Potniki so kričali, zahtevali rešilne pasove, silili z ladje, še več se Jih je prebudilo, krov se je napolnil, napol oblečeni so letali ijudje okoli, drugi so hiteli, da Pograbijo najpotrebnejše, ladja da se potaplja, v nekaj minutah se bo potopila, so kričali, eni so že kar silili v vodo. Zaman je vPil kapitan.
V svitu luči se je pojavil viso-i breg, ladja se je zaokrenila, egla k bregu, sidrske verige so ^ropotale, obstali so. Ladijski mostiči so padli, vse je vrelo
črez
nje in prvi so bili seveda
krampi. Nemudoma so izginili v
temi.
Na krovu so razen častnikov m moštva ostali samo Old Fire-hand, Črni Tom, Droll in Veliki medved. Old Firehand je stopil 1. P°dladje, da pogleda po vodi.
° se je vračal, je imel v rokah hebel sveder.
Sir,” je vprašal kapitana, ki le nadzorovEd delo pri sesaljkah. Nam spada tale sveder?”
Tjale v omaro za orodje,” je kjal eden uslužbencev. “Kje ste ga našli?”
^a stopnicah.”
Čudno —! še sinoči sem ga Vldel v omari —.”
“Kje bodo že tistikrat!”
“Nič se ne bojte! Bi ne bilo prvikrat, da —
Na bregu je odjeknil krik.
“Čujte —!” je prisluhnil Old Firehand. “Veliki medved —!”
In že je vpil Indijanec črez vodo:
“Veliki medved si je izposodil mali čoln. Zasledoval bo cor-nela, da se maščuje. Pustil bo čoln na drugem brega, našli ga bodete.
Tonkawa ne bodeta izgubila cornela izpred oči! Veliki in Mali medved morata imeti njegovo kri! Howgh!”
“Kaj se je zgodilo?” je popra-ševal kapitan.
“Nič posebnega, čisto smo pozabili na Indijanca v naši zmešnjavi. Vzela sta si mali čoln in odveslala za trampi.
Zanesite se na nju! Stvar je v dobrih rokah!”
Kapitan je zabavljal. Privedli so črnca.
Old Firehand ga je zasliševal in ga s svojimi vprašanji nagnal v tako zagato, da je končno vse priznal in povedal, o čem se je pogovarjal s Cornelom. Vsako besedo je moral ponoviti, ki mu jo je povedal.
In takoj se je vse pojasnilo.
Cornel je poslal črnca na poizvedovanje v jedilnico, črnec je prisluškoval pogovoru Old Fire-handa s Črnim Tomom, inže-n j er jem in Droilom pa šel Cor-nelu poročat. Po njem je vodja trampov zvedel za inženjerjev denar, navrtal ladjo in ukradel
onica je upognjena —! Na bovvieknife pa jo pobrisal, ko je ^em <^1 ug®m bi se bil tale sveder parnik pristal.
'pognil, če ne na pločevini, ki črnca so vrgli v ladijsko je-X'kriva ladijski trup pod vodo! čo, drugi dan bi imel dobiti paca,il bi ne vem kaj, da je nek- hco. Sodniji ga žal niso mogli 1 ° ladj° navrtal—!”	j izročiti.
Njegove besede so delovale' Sesaljkc 30 bile vdiraj°čl V0‘ Porazno. V podladje se ni dalo Pnti, bilo je polno vode, pa Old 'irehandova ugotovitev jim je Ha vkljub temu popolnoma verjetna.
Še bolj pa jih je potrdil in-.
2en.ier. Spravil je predvsem I ke^em- Zanauda prav mc
di popolnoma kos, zamašili so luknji in črez nekaj ur je parnik spet odplul. Gostje so se vrnili na krov in se odškodovali za prestane neprijetnosti na pustem obrežju s čajem in whis-
(Nadaljevanje s 2. strani) ously” returned ten percent of the wheat. This was given tre-
W*#**#*####*##*#****####«#****«#******'****#*****'*********«*******«* rnendous publicity to show the
| Yugoslavs the kindness or the Soviet Army.
Spomini na
p. Bernarda Ambrožiča ob 80-letnici
JANUAR — 1973
13.	— Slovenski Športni Klub
priredi svoj vsakoletni ples in večerjo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igraje “Veseli Slovenci”. Začetek ob 8. zvečer.
14.	— Dramatsko društvo Lilija
poda igro v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
20. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
28. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert, katerega dobiček je namenjen Slovenskemu starostnemu domu na Neff Rd.
28. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi “card party” v farni dvorani, začetek ob 3.30 popoldne.
FEBRUAR
4.	— Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje obhaja 10-letnico obstoja z večerjo in plesom. Začetek ob 5. popoldne.
25. — Perry Home Owners Association priredi večerjo in ples v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. MAREC
3. — Dramatsko društvo “Lilija”
priredi maškerado na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 3.	— Štajerski klub priredi
PREDPUSTNO ZABAVO s kolinami v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igra Sonet.
10. — Klub slovenskih up oko-
mes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30 zvečer.
MAJ
5.	— Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue.
6.	— Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
13. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO.
19.	— “Slovenski fantje” priredijo koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu.
JUNIJ
10. — DSPB Tabor priredi na
Slovenski pristavi SPOMINSKO SVEČANOST za žrtve komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941-1945.
22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu.
AVGUST
5. — Društvo Najsv. Imena pri
■ fari sv. Vida priredi družinski piknik na Saxon Acres farmi na White Road.
SEPTEMBER
16. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi kosilo v novi dvorani pri Sv. Vidu.
OKTOBER
20.	— Klub slovenskih upoko-i
Moreover the Tito regime entered in to secret trade agreements with the USSR whereby for the past two years a large share of Yugoslav sugar, wine, pork, glass, hemp, leather and other products have been sold to Russia at prices which the workers and peasants claimed were below the cost of production. In return, we discovered the Soviet Union supplied Yugoslavia with matches, laundry-soap, chemicals and military e-quipment — some of the land-lase military equipments material sent by the United States to Russia.
This is “substantial aid” given to the Yugoslavs by the Soviet Union, for which the people are told by Tito to be so thankful.
By way in contrast, let us examine UNRRA contributions to which United States gave 73% and to which the Soviet Union has contributed nothing more than administrative personnel. By the end of 1946 shipments of UNRRA supplies in to Yugoslavia totalled 2,000,000 tons with value of nearly $400,000,-000.
In a report published in Po-
jencev za Newburgh okrožje i litika (a leading proCommunist priredi banket s plesom v daily) on April 20, 1946 Colonel
Slov. nar. domu na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. Igra Bueh-ner orkester.
jencev za Waterloo Road 27. — DSPB TABOR priredi
okrožje priredi večerjo s plesom v Slov. delavskem domu na Waterloo Road.
10.	— Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue večerjo s plesom.
11.	— Slomškov krožek bo po-
svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek db 7.30.
ženo in hčerko na suho pa se: ni vznemirjala, mnogim je bil Urnil v kabino, da odnese še pr- došodek še v zabav0;. , tl]ag°- Pa že črez nekaj minut Najmanj Je bl! nel^he^ do; ^ Prihitel nazaj na krov in kri- ! §odka vesel inzen3er. Trampi cal:	so mu ušli z devet tisoč dolarji,
“Okradli so me —' Devet ti- ki niso bili n3eg°va last in ki bi :s°č dolarjev —! Nekdo je pre-13ih moral nadomestiti iz svoje-
rezal gazovino in mi jih odne- ®a'
c'-'1	Old Firehand ga je tolažil.
“Upajmo, da dobite denar na-
, ‘Vem, kdo je tatf Cornel je^! Potujte mirno dal3e s SV0‘
kradel —-J in on je tudi navrtal N0 družmo! Na farmi vašega
ad3° -! Videl sem ga, prijeti^?1! se spet vidimo!”
S®m §a mislil, pa častnik ni pu-' T .............
stil.
sel z mizice Pr Veliki medved je vpil:
prašajte črnega kurjača! Pil' •|e s cornelom, šel v jedilnico in : Umival okna pa se vrnil in spet Pl govoril z njim! Povedat;1 ^nra, kaj se je pogovarjal s cor-
ftelom!”
Vse se je zgrnilo krog inže-Tiorja. Na bregu je nekdo’kriknil;
Mali medved je!” je pravil stari. “Poslal sem ga za corne-om, ki je šel prvi na suho. Po-k edal bo, kam je izginil.
Inženjer se je začudil. “Zapustili nas bodete —?”
“Da. Za Cornelom pojdem.” “Čemu?”
“Da mu odvzamem rop.” “Tiste dolarje?” .
“Seveda! Jih mu mar mislite pustiti?”
“Čujte, sir, tisti dolarji niso vredni vašega življenja! Dovolj imam, da jih nadomestim iz svojega! In rajši bom sam pla čal, ko pa da bi radi mene šli v nevarnost!”
Bolnišnica za knjige
Poznamo bolnišnice za ljudi, stregel s kosilom z govejo ali posebne bolnišnice za tuberku-kokošjo pečenko od 11.30 do lozne in tudi za duševno bolne 2. ure popoldne v Avditoriju °sebe, in morda še druge. Tu-pri Sv. Vidu.	j di bolnišnice za domače živali
18. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi v šolski dvorani kosilo.
imajo ponekod.
Toda o bolnišnicah za knjige pa do sedaj še ni bilo slišati. In 25. — Društvo Najsv. Imena pri ’ vendar so tudi te vrste zavod us-fari sv. Vida priredi svoj vsa-	tanovili v Moskvi. Glavna “zdra-
koletni zajtrk s klobasicami	vnica” v tej bolnišnici je bi-
in omletami v farni dvorani ologinja Roškova, ki zdravi svo-pri Sv. Vidu od 8. zjutraj do je nenavadne paciente, ki jih je 1. popoldne.	j načel molj ali ki jih ogrožajo
APRIL	I termiti in podobni sovražniki.
1. — Društvo Blejsko jezero št. Roškova pa zdravi tudi knjige, slavia by the time, according to 27 ADZ priredi večerjo in	ki jih je očitno načel “zob časa'-’,1	the	some	article,	or	enough	to
ples v SDD na Recher Ave-	ki jim torej grozi konec zaradi	suPPty	each	of	Yugoslavia’s
nue. Igrajo Dave Wretschko starosti, oziroma zaradi rabe. j 15,000,000 with IVz pounds. Nor in the Rivieras. Večerja naj Seveda so “pacienti” gospe must we forget the 28,000,000 razpolago od 4. do 6.	( Roškove knjige, ki so redki in gallons of gasoline, the more
Mihail Sergeichik, the Russian head of UNRRA in Yugoslavia stated that up to April 15 UNRRA had brought into the country 979,339 metric tons of food, consisting chiefly of grain, meat, sugar, milk, pork fats and oil.
In other words UNRRA shipped. in enough food to give every man, woman and child slightly more than 150 pounds of food a year.
To this must be added 58,872 metric tons of cotton, wool fin ished cloth and clothing of approximately nine pounds of textiles per person. For a man this can be computed to mean: two pairs of trousers, two shirts, three union suits, six pairs of socks, one sweater, one overcoat and six handkerchiefs.
Medical supplies totaling 8518 metric tons had reached Yugo-
15. — Materinski klub pri Sv. zato dragoceni primerki. V tej Vidu pripravi običajno letno svojevrstni bolnišnici imajo tu-kosilo v farni dvorani pri Sv. di poseben oddelek za raziskova-Vidu. Kosilo bodo delili od nje, za negovanje in restavri-11.30 do 2. popoldne.	; ranje knjig. Pravijo, da je v to
28._DSPB TABOR priredi svoj bolnišnico že pravcati naval “bol-
spomladanski družabni večer nikov”, vsekakor pa več, kot jih v Slovenskem domu na Hol- morejo sprejeti.
than 12,000 trucks, and 75,000 tons of coal; the tractors and other agricultural implements; the sawmills, mining equipments; railroads and a host of other vital commodities. Tito grudgingly referred to all this as “some help from UNRRA”.
Malomarno je zamahnil orjak
M že je Mali medved prihitel z loko-
“V nevarnost —? Pshaw —’
Takile trampi —! 2e z vse dru-
tTez mostič, kazal na reko in bfavil ves zasopel:
Tamle bežijo —! Cornel je 11 radel veliki čoln in beži s svo-lrn* ljudmi na nasprotni breg!” Na krovu je gorelo vse polno C1 in v njihovem svitu so vi-eH bežeče trampe. Zaniččljivo So tulih in se rogali, srdito so Mn odgovarjali z ladje kapitan ln (njegovi ljudje.
Za njimi v malem čolnu!” je r^e svetoval eden.
Si nič ne pomagalo!” je teht-pravil Old Firehand. “Po-
lio
gačnimi ljudmi sem imel posia! Takih lopovov se ne bojim!” “Pustite jih in pojdite rajši z menoj! K bratu poj deva in tam se domenimo radi Srebrnega jezera!”
Pa Old Firehand je odkimal.
(Dalje prihodnjič)
Veliko preje
HONOLULU, Hav. — Vključitev Havajev v ZDA kot posebne države je predložil že leta ^elili bi vas pa vkljub temu; 1854 tedanji havajski kralj Ka-Ušli- Najbolje je, da počakamo | mehameha III. Njegov predlog1 dan in zarana poiščemo nji-! je bil izveden več kot 100 let; h°Vo sied.”	j kasneje.
During the winter and spring of 1944-45 Yugoslavs were suffering intensely from starvation and cold. At that very time U.S. ships laden with food, clothing and medicine were in Italian ports awaiting permission from Tito to bring in these supplies. Tito refused until he obtained distribution. He demanded that a Soviet representative head the UNRRA mission of Yugoslavia. Thus it was that Russian Colo-! nel Sergeichik and able admini-| strator and loyal Stalinite took: over the reins of UNRRA.
UNRRA was, at the start, largely staffed by American and British personnel, among them a considerable sprinkling of Communists and symphatizers, who viewed the entire operation of UNRRA as a huge com-misary to be dipped into deeply as possible by the proSoviet forces.
Attempts to verify the actual need for supplies were usually met with Sergeichik’s smiling refusal. “After all,” he would say, “the poor Yugoslavs have! suffered so much! No matter | what they ask for, we should give it to them.” It was pointless to remind him that not one ounce of these supplies came from Russia.
Many decent and able UNRRA officials resigned in disgust; but as quickly as they stepped out Colonel Sergeichik replaced them with Russians who held the key positions in the transportation and distribution of UNRRA supplies in Yugoslavia.
During the year that I (Eric L. Pridonoff) was in Yugoslavia, Tito’s government refused to permit UNRRA inspectors to check on textile factories, rebuilt or repaired by UNRRA — donated equipment. Nor were they allowed to-check on disposition of finished products of those mills which were being fabricated from UNRRA cotton, wool and synthetic fibers. Soon after the mills began functioning, Yugoslav army officers began strutting about the streets of Belgrade in new uniforms. Blit the civilian population became shabbier than ever.
Žal, da moram zožiti, da tega dokumenta ne morem vsega predočiti, ki je dejstvo — danes celo naši “napredni” ne zanikajo, dočim v tistih dneh ni bil “verodostojen”. Celoten članek je v omenjeni reviji natisnjen od 39 do 42 strani. Samo konec članka povzamem, ki je tako o-značen:	“When hungry people
protested against the high prices they head to pay for food, clothes and medicine, his government controled newspaper said:	Well, there is capitalism
for you! Isn’t it terrible to think that rich Americans should force us to pay such outrageous prices!”
Through our own blindness we allowed UNRRA to help build Tito’s totalitarian state.
Zdi se mi, da je dovqlj preprosto povedano, da bo vsak lahko iz angleškega teksta, če le količkaj zna angleško, razumel, da ni prevod v slovenščino potreben. Dostavljam k temu še to: Takrat so tudi katoliške dobrodelne ustanove pomagale lajšati razdejanje, v katerem se je naša rodna domovina znašla. Iz clevelandske škofije, da razdeljuje pomoč siromakom, je bil poslal od organizacije “Catholic Relief” Msgr. Rev. Albert Murphy — pred par leti je umrl v župniji sv. Ignacija, West side. Po par tednih se je moral vrniti nazaj, ker “ljudska oblast” ni dovolila, da bi brez nje kontrole razdeljeval pomoč po svoji uvidevnosti. Spominjam se ga, vsaj enkrat sem ga srečal, ko je prišel na prireditve v pomoč Ligi.
(Dalje)
M. T.
MISLI
— Kdor ljubi Boga, ni osamljen v samoti in ni brez sreče v nesreči.
*
— Služimo drug drugemu v ljubezni.
Help Wanted — Female
HELP WANTED Office Cleaning Part Time 398-5310
Female help wanted
General house cleaning lady wanted, willing worker, one day each week, east side. Will provide transportation. Best pay. 371-5548
-(6)
HELP WANTED — FEMALE TYPIST — PART TIME
To work afternoons until 7 p.m. and Saturday mornings. Must speak and understand English. Neighborhood industrial plant office.
361-6264
____________________ (6)
Male Help Wanted
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
(6)
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
4-sobno stanovanje oddajo v senklerski slovenski okolici paru ali posamezniku. Na novo dekorirano. Kličite po 5. popoldne 731-9431.
(8)
V najem
Stanovanje, spodaj. Ima 2 spalnici, dnevno sobo, kopalnico in kuhinjo. Oddamo tudi mali družini. V okolici Marije Vnebov-zete. Kličite 249-5783.
—(8)
V najem
Oddamo 4 sobe, zgoraj, na E. 168 St. poštenim ljudem.
Kličite 531-2486
(7)
Prijafei’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Plair	t %? «8 St. 30-4212
Išče stanovanje
Slovenka v pokoju išče eno ali dve večji sobi s kuhinjo, zgoraj, furnez na plin. Blizu cerkve sv. Kristine ali Marije Pomočnice na Neff Rd. — Kličite 431-6584.
—(8,12. jan.)
FOR SALE
2 homes — E. 185th area $22,900 and $23,900
GEORGE KNAUS REALTY 819 E. 185 St.	481-9300
OBILNI DAROVI — Na pošti v Braunschweiga v Zahodni Nemčiji oh meji z Vzhodno Nemčijo so pred prazniki spravili na vzhod dnevno po 150.000 darilnih paketov.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
V najem
Štiri sobe se odda spodaj 1016 E. 76 St.
Kličite 261-2664
Russell Development novi domovi
Krasna ranch hiša, 3 spalnice, dvojna priključena garaža.
2 domova —• vzorca, na E. 250 St. Znižano $1,000 za hitro prodajo.
Več ranch hiš, na različnih ravnih in Colonial hiše. Odprto v soboto in nedeljo od 2 do 6. Pridite pogledat!
Willowick—Bayridge Blvd.
2 novi ranch hiši, alum. 3 spalnice, klet. $29,100 in $30,600.
Eastlake
Nova ranch hiša, z aluminijem obita, srednja veža, 3 spalnice, 1V2 kopalnica, podstava 28x44, klet. $31,500.
Eno leto stara zidana hiša, dvojna priključena garaža. $34,500.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(9)


Boleslav Pnis:
3 T R A 2 A

Toda odšli so le za par ur, nato pa so se povrnili vozovi težko obloženi in začeli dajati iz sebe svojo vsebino. Eden na kup tramov, drugi na drug kup desak, tretji na kup opeke. In tako so v dveh dneh zvozili les, kamenje, opeko in apno, nalagajo vse to na kupe, na hribu, nedaleč od tabora, nekaj sto korakov od Polževe beračije.
Istočasno so trije Hamerjevi hodili po hribu in odmerili okoli njega četverokoten prostor, obsegajoč okoli dva orala površine.
Po teh pripravah je nastalo nekega dne gibanje v taborišču. Od gozda sem je prišlo nekaj tesarjev v modrih hlačah in suknjičih, z žagami, svedri in sekirami. Istočasno jim je šlo iz tabora nasproti nekaj nasel-nikov z lopaticami in škafi, v gotovi razdalji za temi se je pa vlekla tolpa žensk, otrok in ostali moški naselniki, vsi v prazničnih oblekah. Ti trije oddelki so se zbrali pri hribu, kjer je stal voz s sodčkom piva, in drugi s suhim mesom in pecivom.
Stari Hamer je bil oblečen v baržunast obledel suknjič, njegov sin Fric v črn površnik in drugi, Viljem, v živordeč telovnik z rdečimi rožami. Vsi so imeti dosti posla. Oče je pozdravljal goste, tekaje od tesarjev k zidarjem, od zidarjev pa k ženskam; Fric je spravljal na kup debele, lesene kole, Viljem je pa nastavljal sodček s pivom.
Pri Polževih je opazil te priprave Ovčar in takoj sporočil v bajto. Tako je hitela cela družina na hrib, Polž z ženo, Lenka s Stankom in Andrej čkom spredaj. Ustavili so se na pobočju, na drugi strani reke, nasprou taboru in radovedno gledali, kaj bo iz tega.
“Gotovo postavljajo hišo,” je rekel Polž, “kajti čemu bi prišlo drugače toliko rokodelcev.”
V istem času je stari Hamer, pozdravivši goste, vzel v roko količek in ga z lesenim batom zabil v zemljo.
“Hoch!... Hura!...” so zakričali tesarji in zidarji.
Hamer se je sklonil in vzel v roko drug količek in ga nesel v ravni smeri proti jugu. Za njim je stopal Fric z betom, za njim pa tolpa starših naselnikov, žensk in otrok, ki jih je vodil oni stari učitelj, ki ga je bila
PREMAJHEN VOJAK - Mamica je dvignila sinka v unij or-' mi kraljevih stražarjev pred' Buckinghamsko palačo v Lon- \ donu, da bi mogel videti kralji-\
hčerka s psom pripeljala na vozičku.
Naenkrat je učitelj snel čepico. Moški so se odkrili in cela tolpa je začela peti svečano himno:
Bog je zatočišče nam in moč, Pomočnik, ki v sili je navzoč.
Brez strahu srno, naj se zemlja maje,
Morju v srce se vale gorOj Vod valovi naj buče, kipe,
Gibljejo gore se trepetaje.
Z rami je Gospod, sveta vladar, Jakopov je Bog nam zvest čuvar.
Pri prvem zvoku pesmi se je Polž odkril, Polževka se je prekrižala, ponižni Ovčar je pa pokleknil na pobočju. Stanko se je tresel ves prevzet in široko odprl oči in usta, Andrej ček je pa stekel s hriba, prebrodil reko in v diru hitel k taborišču.
Ko je stopil par korakov proti jugu, je stari Hamer zabil v zemljo drugi količek in krenil proti zahodu. Za njim, v istem redu kakor poprej, se je pomikala množica, pevaje dalje:
Potek milosti krepča ves dan Božje mesto, božji sveti stan.
Bog je v njem, zatorej se ne gane; On hiti mu v bran, ko pokne zor. Narodi hrume, zaman upor.
Bog jim zagrmi, trepet vse zmane.
Z nami je Gospod, sveta vladar, Jakopov je Bog nam zvest čuvar.
Kmetje so začudeni poslušali to petje, neznano jim in tako svečano. V primeri s tesnimi in melanholičnimi spevi v njih cerkvi, se jim je zdela ta pesem zmagoslavna. Niso mislili, da bi mogla kdaj na teh njivah, kjer se je dosedaj razlegal le vzdih: “Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta božja Porodnica...” Medtem je tolpa tujih prišlecev s povzdignjenim glasom pričela klicati:
Z nami je Gospod, sveta vladar,
wm

po Elizabeto II., palače.
ko se pelje iz
Birth
Defects
are
forever
...unless you help
•	. • v •
Cii veto the
March of Dimes
rwu SPACE CONTftiaUTKP BY THE PUBLISHER
Jakopov je Bog nam zvest čuvar.
Iz globoke zamišljenosti je hipoma vzdramil Polža krik Stankov:
“Pojo, mati!... pojo!...” je govoril s hripavim glasom fant, tresoč se in plakajoč.
V tem je pobledel, usta so mu posinela in padel je na zemljo.
Prestrašeni starši so ga dvignili in pazno prenesli v bajto, ga škropili z vodo in mirili s prigovarjanjem. Vedeli so, da je otrok strašno zavzet za goa-bo, da se v cerkvi joka in se smeja pri vsaki procesiji. Toda v takem položaju ga še niso videli.
Šele doma, ko je ponehal spev pod taborom, se je Stanko pomiril in zaspal.
Andrej ček je, brodeč reko, zagazil do pasu in zmočil klobuk in rokave pri srajci; toda četudi mu je bilo mrzlo in mokro, vendar se ni zmenil za
stov kol boljši zoper vraga kakor kreda, pa ni mogoče... Morda pa tako začarajo prostor,” je dodal čez hip, “da jim bajta sama zraste čez noč? ...” Vendar je to misel zavrgel kot neprimerno. Bil je star že petnajst let in vedel, da bajte ni mogoče vsejati, ampak samo sezidati.
Presenetila ga je tudi neka čudna razlika v obnašanju Nemcev. Pevalo in hodilo je po polju, izpotikaje se po neravnem svetu, nekaj starcev, žensk in otrok. Mlajši tesarji in zidarji so stali v dveh gručah na hribu, glasno se smejoč, razkoračeni in kadeč pipe. Enkrat se je celo zaradi teh ustavila procesija. Ko je namreč Viljem Hamer, ki je gospodaril pri sodčku' piva, povzdignil kozarec, so mlajši zakričali hoch! in hura! Stari Hamer se je ozrl, bolehni učitelj i jim je pa zažugal z roko.
slik in zdelo se mu je, da vidi nad kupom mlade trave in suhega plevela lepo drevo — pia-kajočo vrbo.
Pogledal je ostreje v gručo in spoznal, da poje hčerka učiteljeva, ki jo je videl prvič, ko je na vozičku peljala očeta. Tedaj ga je bolj zanimal veliki pes ko ona. Danes je pa njen glas tako obvladal dušo fantovo, da je polagoma pozabil na vse. Izginilo mu je izpred oči polje, Nemci, kupi tramov in kamenja; ostal je samo oni glas, napolnjujoč cel prostor. Nekaj mu ie drgetalo v prsih, hotel je tudi peti in je začel polglasno:
Dan vesel je nam napočil,
Jezus Krist je vstal od mrtvih...
(Dalje prihodnjič.)
R. JERIC FURNACE CO.
OGREVANJE IN HLAJENJE STANOVANJ IN TRGOVSKIH PROSTOROV ŽLEBOVE, KRITJE STREH, STENSKE GRELCE Licensed, bonded & insured 475-9075
mraz, ker ga je zanimala nova prikazen.
“Čemu neki tako hodijo okoli hriba in pojo?” je premišljeval. “Gotovo hočejo odgnati zlo, da jim ne bi lezlo v bajto. Ker pa, kakor sploh Nemci, nimajo zelišč, niti posvečene krede, zato pa na krajih polja zabijajo hrastove kole. No, da bi bil pa hra-
Polagoma se je procesija pri-j bližala Andrejčku toliko, da je | že razločeval cvileče glasove otrok, vrečeče glasove starih žensk in nosljajoči bas starega Hamerja. In tu, med temi ne-! rednimi glasovi je zapazil čaro-; ben ženski glas, čist, zveneč in! neizrekljivo ganljiv. Srce je v njem drgetalo. V njegovi do-^ mišljiji so zvoki dobili podobo
r
NOVICE- i vsega srela NOVICE- ki jih poirebujele N O VICE- ki jih dobite Is sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICEr kolikor mogoie originalne
NOVICE
so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki le ni naroten nanjo
DEWSKA SIM
H nedelid' 2S, januarja 1173
ob 2:00 popoldne se vrši
REOie DELNIŠKA SIJA Slovanskega ttaa m SI8S0 Ssfees Ave,
To obvestilo je smatrati uradno vsem društvom in posameznikom AL MARN, tajnik
STARI RIMLJAN V AVTOMOBILSK$ NESREČI - Avto je treščil v podstavek rimskega spomenika in podrl “starega Rimljana1” na tla na Piazza del Popolo v Rimu.
SREČNE PRAZNIKE! — V komunističnih državah vzhodne Evrope ne praznujejo Božiča. Namesto njega praznujejo “Dedka Mraza”, v Vzhodni Nemčiji postavljajo v tem času “jelko” in prepevajo znano “O Tannenbaum...” Na sliki vidimo Marx-Engelsov trg v Vzhodnem Berlinu, ki so ga za to praznovanje posebno okrasili.
“NA SPREHODU”! — Dve leti stari orangutan “Petronil-la” v živalskem vrtu v Rimu bi moral na sprehod s svojim varuhom, pa ne mara hoditi, se da rajši nositi.
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
8117 St. Clair Avenue