Glasilo jugoslovanske sopialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsako sredo in sobote.
Naročnina za amr j-t^rske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5'20 K, za fci-trt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo začelo leto 12 K, za pol leta 6 K, za čelrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Posamezna Številka 10 v
Reklamacije so poštnine protte Nefirankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi ta ne vračajo. InseratL Enostopna petil-vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovoru.
94. štev.
V Ljubljani, v sredo, dne 27. novembra 1907
Leto X.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlitvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3/1.
Sodrugl in somišljeniki!
„Rdeči Prapor" je začel izhajati od 15. oktobra 1.1. naprej dvakrat na teden.
Izhaja redno vsako sredo in SObOtO in velja za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K 20 vin., za četrt leta 2 K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Upravništvo »Rdečega Prapora".
Delavski žepni koledar za leto 1908 Izide zadetkom decembra.
Cena 80 vin., po pošti 10 vin. več.
Pri manjših naročilih se pošilja denar naprej, drugače se izvrši naročilo po povzetju.
Naroča se pri upravnišivu »Rdečega Prapora*, kamor se pošilja tudi denar.
Upravništvo. Draginja.
Končno se je spričo dvigajoče se ljudske ne-volje, ki jo provzročuje neznosna draginja, zdramila tudi avstrijska vlada. Poljedelski minister dr. Ebenhoch naznanja, da skliče enketo, ki naj se posvetuje o vzrokih draginje in o sredstvih, s katerimi bi se jo preprečilo. Obenem naznanja, da bodo na to enketo povabljeni tudi člani korporacij, ki se jih lahko smatra za zastopnike konsu-mentov. Menda misli vlada s tem na konzumna društva.
PODLISTEK.
Nevarni aociaUiem.
Ne bi bilo vredno prepirati se z ljudmi, ki jih veže stališče v kapitalistični družbi, da morajo zamotavati socializem, ali pa z onimi, ki sploh niso zmožni, misliti v prostoru dalje kakor od Ljubljane do Zaloga, v času pa od danes do jutri. Ampak tuintam so še ljudje, ki le žive v krivih predsodkih in imajo o socializmu povsem napačne pojme, ljudje torej, ki bi jih dokazi morda vendar prepričali in ki so dostopni pojasnilom. In zato se izplača, razpršiti nekatere krive misli o socializmu in o socialni demokraciji, tembolj, ker smo trdno prepričani, da je za mah slovenski narod naravnost pogoj, da dobi socializem kri in meso.
Nikakor se seveda ne da tajiti nevarnosti socializma. Kdaj se je pojavila nova ideja, ki ne bi bila nevarna? Mozesov nauk, da je le en bog, jo bil skrajno nevaren vsem mnogoštevilnim bogovom, katerim je praznoverno ljudstvo porazdelilo vse mogoče lepe in nelepe, koristne in škodljive naloge. Jezusovo početje je bilo zelo nevarno trgovcem v tempeljnu, pismarjem in farizejem. Galilejeva te-
Reči se mora, da je trajalo dolgo, predno se je dunajska vlada zganila. To je pa tudi naravno, kajti ona se ne smatra za organ prebivalstva, ki bi se moral brigati za blagor vseh državljanov, temveč za eksekutivo, za izvrševalni odbor onih, ki imajo dejansko moč v rokah. V kapitalistični državi vladajo posedujoči sloji, vlada se mora torej v prvi vrsti ozirati na njih interese. Zato imamo visoke carine, vsled katerih ne moremo dobiti cenenega kruha in cenenega mesa v deželo. Zato ima davčni zistem, ki dovoli, da zvale bogatini vsa bremena za državo siromašnim slojem na pleča. Zato sliši vlada veleposestnike, ki zahtevajo sredstva, da bi dosegli višje, vedno višje cene. Zato je gluha, kadar zakliče siromašno ljudstvo, da strada in prezeba. Zato je bila prva naloga ministra Ebenhocha, zagovarjati agrarce; zato odklanja vlada vse predloge, ki so jih vložili socialni de-mokratje za pomoč delavskemu in kmetskemu ljudstvu.
Kako pa, da je Ebenhoch vendar sklenil, sklicati enketo? Gotovo je, da mu to ne bi bilo nikoli prišlo na misel, če se ne bi bilo začelo ljudstvo na Češkem že skoraj puntati. Ampak od dne do dne so se tam množile demonstracije, žandarski bajoneti so imeli opravka in menda je v Avstriji že taka kletev, da se ne zgodi nič resnega za blagor ljudstva, dokler ne teče kri
Toda s tem še nismo rekli, da smatramo akcijo gospoda Ebenhocha za zelo resno stvar. Dra ginja se ni začela šele pred tremi dnevi. Ze davno so »poklicani faktorji* lahko opazovali, da lezejo vse cene navkreber, vedno navkreber. Ze takrat, ko se je v parlamentu razpravljalo o novih carin-skih tariflh, so opozarjali socialni demokratje, da bo draginja in lakota neizogibna, če se povišajo carine tako, kakor so zahtevali agrarci. Toda v državnem zboru je sedelo samo enajst socialistov. Cernu naj bi se bili oderuhi ozirali nanje?
Proročanstvo socialnih demokratov se je izpolnilo. Ze kar znana prikazen je, da se vsako leto, ko pride zima, ljudstvo ustraši. Vsaka jesen, vsaka zima prinaša novo podraževanje. Vse to bi bili že davno lahko opazili »očetje domovine*. In njih naloga bi bila v pravem času poskrbeti za jez
orija o zemlji, ki se suče okoli solnca, je bila nevarna antropocentričnemu svetovnemu nazoru. Tako je tudi socializem nevaren. Ampak njegova nevarnost je korist in sreča za človeštvo, ki trpi pod vsem, čemur je ravno socializem nevaren. Saj je tudi koristno, če se pokonča miši in podgane, bolhe in kobilice ter če se z ognjem v peči uniči mraz v sobi.
Nevaren socializem ni ljudem. Ni ga človeka na svetu, ki bi mu bil socializem resnično nevaren. Kajti nikomur noče vzeti življenja, nikomur svobode, nikomur pogojev za življenje. Socializem odstranjuje samo razmere, škodljive razmere, pa jih nadomešča z boljšimi.
Socializem ne obljubile, da ustvari nebesa na zemlji ali pa, da odpravi Bmrt. Sploh ne deluje s čudeži. Pač pa hoče urediti razmere človeškega življepja tako, kakor je na zemlji, med ljudmi v določenem času najbolje mogoče.
Seveda je umevno, da mora odstraniti, kar je taki ureditvi na poti. To pa ne more zadeti ljudi, ampak zadene samo razmere in zisteme. Tam je socializem nevaren. A ker so sedanje razmere nevarne človeštvu, je nevarnost socializma ne le koristna, temveč naravnost potrebna.
zoper stradanje in pomanjkanje. Pribije se pa lahko, da niso storili poklicani mogotci, ničesar in šele sedaj, ko so socialisti prisilili državni zbor, da razpravlja o njih nujnih predlogih zaradi draginje in ko se razlega po ulicah čeških mest obupni klic kruha!*, sklicuje gospod Ebenhoch — enketo!
Koliko časa bo treba, da bo ta enketa sestav-jena? Kako bo sestavljena? Kaj se more pričakovati od nje? In kdaj se sme kaj pričakovati? , Preživahno se je zavzel gospod Ebenhoch v svojem prvem ■ ministrskem govoru za kneževske n grofovske agrarce, da bi mu mogli mnogo zaupati oni, ki najbolj trpe vsled profitarstva teh veleagrarcev. In bati se je, da bodo imeli tudi v enketi oni prvo besedo.
Ali tudi na naše dične slovenske poslance ne moremo pozabiti, ko se govori o draginji. Ali morda na Slovenskem ni te more? Menda bo tudi pri nas treba sklicati ljudske množice, pa jih vprašati ali se valjajo v obilju, ali imajo za zimo polne kleti in drvarnice, ali jim ostane mnogo denarja za kulturne potrebščine, za knjige, gledališče in koncerte. Bojimo se, da bi tedaj zagrmelo naši mogočni gospodi v ušesa, da ljudstvo še vsakdanjega kruha nima. Ali slovenski poslanci rešujejo »visoke* probleme, ukvarjajo se z državnopravnimi vprašanji, mečejo fraze na vse strani, gmotno trpljenje in propadanje ljudstva jim je pa zadnja, odnosno nobena skrb.
Je vendar vprašanje: Ali se zdrami ta ubogi slovenski narod, preden ga umori lakota, ali pa rajši počaka, da ga klerikalci in liberalci s tablicami in z brezijskimi čudeži rešijo v grob?
Boj zoper draginjo.
Na Češkem narašča od dne do dne gibanje zoper neznosno draginjo. Poročali smo že o demonstracijah, ki so bile v Nahodu in v okolici in o spopadih, pri katerih je tekla kri. Sedaj pa prinese vsak dan kako novo poročilo o tem gibanju. Najbolj očitno je seveda tam, kjer žive velike delavske množice,
Kladno je veliko rudarsko mesto. Tam se je zbralo v pondeljek in v torek zvečer na uli-
«Socialisti hočejo, da bi bili vsi ljudje enaki, To je pa nemogoče in če bi bilo mogoče, bi bilo nenaravno. Kajti narava je ustvarila neenake ljudi in ta neenakost je celo potrebna za vsako dru* žabno življenje.*
To je ugovor ki se mora pogostoma slišati celo od resnih nasprotnikov. In vendar je nad vse površen in prazen.
Pribiti se mora enkrat, da ni socializem nikdar učil enakosti vseh ljudi. Kdo pa naj taji dejstva, ki jih neprenehoma gledamo z lastnimi oči? ljudje so neenaki, seveda, po telesnih in duševnih lastnostih. Lepi in grdi, visoki in nizki, pametni in neumni, živi in leni, veseljaki in cmere —• raznovrstni.
Vprašamo: Ali je neenakost, ki jo prineso ljudje seboj na svet, razlog za neenako življenje, kadar odrastejo? . . . Ogromna večina današnjih ljudi gotovo pritrdi. Kako bodo sodili po tisoč letih, tega sedaj ne moremo ugibati.
Če je pa res, da ima vsakdo pravico, porabiti vse moči, ki mu jih je dala priroda, kakor pač najbolje zna v svojo korist, tedaj pa zopet vprašamo: Kje je pa ostala tista neenakost, ki jo je ustvarila priroda, v sedanji kapitalistični družbi?
cah na tisoče ljudi, ki so demonstrirali zaradi draginje. V torek je prišlo sto orožnikov v mesto; zasedli so glavni trg. V kraljevski ulici je bil prirejen velikanski shod, na katerem je govoril so-drug Zapotocky. Opozarjal je na akcijo, ki so jo začeli socialno-demokratični poslanci v parlamentu. Žandarji so večkrat nastopili z bajonetom proti množici. V mestu je velikansko razburjenje.
Pfibram je rudarski kraj. Tukaj se koplje srebro. Mesto je precej veliko. Nenadoma se je zbralo nad 4000 ljudi pred okrajnim glavarstvom in pred rudniškim ravnateljstvom. Izvolili so de-putacijo, ki je šla k obem oblastim. Mestni svetovalec Wirt je obljubil, da bo na Dunaj poročal o razburjenosti ljudstva.
V Novem Byašo vu so delavci dne 19. t. m. kar ob 10. dopoldne zapustili delavnice in so se zbrali pred okrajnim glavarstvom, kjer so uprizorili shod. Govoril je sodrug Kohoutek o vzrokih draginje. Potem je ljudstvo poslalo deputacijo k okrajnemu glavarju, ki je povedal, da bo poročal o položaju. Tudi zvečer so se zbirale množice po ulicah. Nekaterim pekom se je pobilo okna.
V Rakovniku je na tisoče ljudi demonstriralo na glavnem trgu. — VSemilu se je v torek zbralo nad 6000 ljudi pred rotovžem. Na balkonu sta govorila sodruga Kulička in Simon. V sredo delavci niso šli na delo. Priredili so shod, na katerem je poročal sodrug Jaroš. — VPardubicah je bila dvorana v delavskem domu premajhna za množico, ki se je zbrala na protesten shod, katerega se je udeležilo tudi mnogo uradnikov. Podobna poročila prihajajo iz Slan, Louna, Koufina, Trnova i. t. d.
Klerikalizem in šola.
Še eno željo ima Lueger na tem svetu: Enkrat bi rad videl slušatelje medicine, filozofe in prava v dolgih vrstah, s pobešenimi glavami in z molki v rokah, pod vodstvom asketičnih popov korakati na šolsko mašo. Tedaj bo profesor antropologije analiziral Adamovo rebro, na zoološki katedri se bo dokazalo, da som lahko pogoltne celega človeka in astronomi bodo razlagali, kako je bila pred solncem ustvarjena svetloba. Kdor bo verjel, da se suče zemlja okrog solnca, propade na izpitu za vse večne čase in nikoli se ne sme postati kaj drugega, kakor konjski hlapec.
»Se vseučilišče moramo osvojiti It jo zapel krščansko-socialni generalissimus na katoliškem shodu. Ošaben je ta klic, tako ošaben, da so se ga druzega dne, ko je minil maček, klerikalci sami ustrašili in sedaj bi prav radi dali za nekoliko maš in darilo za vatikanske «jetnike>, če bi mogli utajiti in izbrisati te besede.
Toda, kar je rečeno, je rečeno in Lueger ni več nepremišljen fant, ki mu uide beseda zoper njegovo lastno misel. Le to, kar klerikalci od prvega do zadnjega žele, za čemur streme, je Lueger povedal. Koristno je, če ostane pribito in če se ne pozabi.
Ampak — »osvojiti hočemo vseučiliščem — to je bil le zaključni stavek prve misli: »Druge šole
Neumnež, ki ima dovolj denarja, ne trpi prav nič vsled intelektualnega pomanjkanja. Ktgti bogatstvo mu nadomesti vse. Revež pa ne more razviti svojih darov, morda jih še ne izpozna. Brez bogastva ostanejo neplodni in morda le izginejo.
—a———	Dalj«.
Stara bajka.
In vsi so glasno zastokali.
Smreka, bor, bukve in uboga breza so se za* tekle k hrastu, ki so ga priznavale za kralja, ne le zaradi njegove starosti, ampak tudi zaradi mogoč* nosti.
»Obvaruj nasi> so klicale; »žuga nam pogin. Videle smo, ko se je v gozd pripeljal voz, poln novo nabrulenih sekir. Z njih gladkega jekla se nam je zabliščal gotov pogin.*
»A naših ni med pjimiP* vpraša hrast.
»Katerih naših F*
»Ali ni bilo tam topora z naših dreves F*
»Nismo jih videle.*
»Torej,* je dejal hrast, »spite mirno; brez Ujih pomoči nam ne škodi najmočnejše jeklo.*
Ampak smreka, bor, bukve in breza so se bile motile. Ko so prišli vozovi v gozd in so drvarji Zložili sekire po tleh, se je pokazalo, da so imele sekire hrastove in bukove topore . , »
imamo že v rokah.* Klerikalizem se je vgnezdil v ljudski šoli, na gimnaziji, na realki, v učiteljiščih, v naučnem ministrstvu, v šolskih svetih. To kon-statiranje se nam zdi bolj važno, nego klerikalni klic po vseučilišču. Tam je treba klerikalizem prijeti, kjer že sedil
Gotovo, tudi na vseučilišču se lahko napravi mnogo škode, če se pokliče za profesorje in docente zagrizene klerikalce namesto znanstvenikov. Ampak veliko več škode, kakor zgoraj, se napravi spodaj!
Le malo je število onih, ki jim razmere iz-gladijo pot do visokih šol; ogromna množica ljudstva pa ne pride nikdar v drugo, kakor v ljudsko šolo. Kaj pomaga, če pride par sto znanstveno izobraženih ljudi med milione, katerim se je v ljudski šoli zastrupilo možgane s fanatičnim klerikalizmom. Saj še visoka šola ne popravi vse škode, ki je nastala na nižjih šolah. Kako bi bilo drugače mogoče, da prihajajo z naših vseučilišč, iz teh hramov objektivne znanosti, leto za letom srednjeveški klerikalci v življenje ? Fantje se niso nasrkali nazadnjaškega duba in tercialstva na univerzi, ampak na gimnaziji se jih je tako popačilo, da jim ostane duševno reakcionarstvo kljub univerzi v glavah.
Najhujše je pa to, da je dosegel klerikalizem na ljudskih šolah zopet nezaslišan upliv. V mnogih krajih nismo več daleč od konkordatne šole. Naj-žalostnejše razmere vladajo v tem oziru pri nas na Koroškem, v Istri, marsikje na Kranjskem, pa na Gališkem in drugod. Ljudsko učiteljstvo je danes resnično podrejeno župnim uradom; katehet ima več veljave nego učitelj, često več nego ravnatelj. Učni načrt odgovarja željam klerikalcev. Ce učitelj že podari učencem kaj znanja, ga katehet lahko , z eno roko iztrebi. In dijaki sami morajo smatrati kateheta in župnika za merodajnejši osebi od učitelja. Saj jih mora ta kot nekak podkomandant voditi v cerkev k maši in mora poslušati duhovnika. Pa še zlasti, če duhovnik mašuje pred oltarjem, v tem ko učitelj na koru pritiska na orgije 1
Iz takih šol se mora razvijati klerikalno ljudstvo, nad takim ljudstvom mora imeti klerikalizem popolno oblast.
V ljudski šoli tiči problem bodočnosti. Lepo jc, varovati svobodno znanost pred klerikalnimi napadi, ampak nad vse potrebno je, iztrgati klerikalizmu vse šolstvo iz krempljev. V tem pa ne pomagajo nobena malenkostna sredstva. Saj še veljavni zakon o ljudskih šolah, ki je bil liberalno delo, ni mogel obvarovati ljudske šole pred klerikalno višjo oblastjo. Zato je treba temeljitega zareza. Klerikalizmu se mora popolnoma zapreti šolska vrata, napovedati se mu mora boj za svobodno Šolo, za šolo, v kateri učitelj poučuje, v kateri dobe otroci znanja. Ampak ne samo napovedati, temveč izvesti boj do zadnjega konca.
Sladkorni davek.
Socialno-demokratična zveza v parlamentu je naznanila, da bo zahtevala, naj sc zniža sladkorni davek, ki v nobeni državi ni tako visok, kakor v Avstriji. Ta davek obremenjuje ljudstvo zelo, kajti sladkor je živilo, brez katerega se dandanes sploh ne more izhajati. Zlasti v času velike draginje, kakršna je sedaj, ko ogromno število delavcev še sanjati ne more o mesu in ko nadomestuje kava neštetim ljudem drugo brano, je visok sladkorni davek naravnost protiljudska pristojbina.
Namen socialnih demokratov je zdramil nekatere druge stranke, zlasti agrarne, za katere je z ozirom na porabo pese važno, če se poveča kon-zum sladkorja. Finančni minister dr. pl. Kory-tovvski, ki je izpoznal to gibanje, je povabil za« raditega poslance raznih strank v sredo na posvetovanje, ki se je vršilo pod predsedstvom mini, strskega predsednika.
Finančni minister Kory to wski je najprej razlagal finančni položaj in je dejal, da proračunske težave ne dovoljujejo, da bi se znižalo davek na sladkor.
Poslanec Seitz je takoj napovedal, da bodo socialni demokratje zahtevali, naj se odpravi ali pa vsaj močno zniža ta davek. Po članu XIII. na-godbe dobi Avstrija v tem oziru proste roke. Proračun je ugoden, zato je ta reforma mogoča. Položaj prebivalstva je pa silno slab, zato je reforma potrebna. Izkušnje dokazujejo, da se ni bati izgube, če se zniža davek, ker poraba tedaj narašča. Temu je pritrdil tudi poslanec dr. Lee h er,
Razvila se je debata, v kateri je finančni minister zopet zagovarjal syoje stališče, tudi sekcijski načelnik Bernatzik mu je pomagal. V razpravo so potem posegli poslanci dr. Ellenbogen, Ma-stalka, Nčmec in dr. Adler. Vsi govorniki so naglašali, da se nikakor ne sme izpustiti ugodne priložnosti za oblaženje tako morečega indireknega davka. Opozarjali so, da so znamenja, kakšno razpoloženje je med ljudstvom, že dovolj jasna.
Poslanec dr. Adler je v imenu socialno-de-mokratične zveze napovedal, da mora vlada vsekakor biti pripravljena na to, da bodo socialni demokratje zahtevali znižanje tega davka in odstranitev onih naredeb po § 14, s katerimi se je zvišalo davek na sladkor. Socialni demokratje so prepričani, da bodo imeli v tem vprašanju tudi sicer nasprotne stranke na svoji strani.
•
Da so pomisleki finančnega ministra, ki se boji pomanjkanja v državni blagajni, če bi se znižalo sladkorni davek, neutemeljeni, pokazuje primer iz Nemčije. Tam je prinesel davek na sladkor, ki je za skoraj	22 kron nižji nego v Avstriji
leta	1901/2 ..................  1036
«	1902/3 .................. 117-6
«	1905/6 .................. 141-6
milionov mark; to je na prebivalca prvo leto 1*80, drugo 2-01, tretje 2*32 mark. Pred letom 1905 je iznašal sladkorni davek v Nemčiji 20, potem pa le 14 mark; poraba je pa tako poskočila, da je znižani davek več prinesel, kakor prej višji.
Znižanje sladkornega davka ima pa tudi ta pomen, da bi se povzdignile vse tiste obrte in industrije, ki rabijo sladkor, n. pr. slaščičarne, vku-havanje sadja i. t. d. Zahteva socialnih demokratov pomeni torej časovno potrebo.
Politični odsevi.
Držami zbor je v petek nadaljeval razpravo o socialno-demokratičnih nujnih predlogih zaradi draginje. Bila je zanimiva seja. Govorili so sami agrarci in lahko si je misliti, kakšno dragoceno modrost je bilo slišati. Draginje sploh ni. Največji reveži so ubogi agrarci; čim večji posestniki so, tem večji revčki. Človek bi dal takemu sestradanemu »poljedelcu* krajcar vbogaime!
Prvi govornik je bil krščanski socialec Stčckler. Njemu se je zdela sramota, da trati parlament svoj čas s takimi nujnimi predlogi 1 Zato, ker so v začetku zasedanja vsenemški in češki radikalci vložili nekoliko demagogičnih nujnih predlogov, misli krščanski' modrijan, da je vsak nujni predlog demagogičen. On ima svoje pod palcem, pa mu draginja ni nujna 1 Ampak najlepše je to, da socialističnih predlogov, o katerih je govoril, še razumel nil Samo semtertja mu je menda nehote — ušlo kakšuo priznanje, ki je res kuj vredno. Dejal je, da so se veleposestniki, ki so imeli moč v rokah, hudiča brigali za kmeta 1 — Tisti, ki imajo danes moč, se brigajo tudi za koga druzega, ne pa za kmeta 1
Češki agrarec Kotlat je govoril kot ži-vinozdravnik in je trdil, da v Ameriki sploh ni zdravega mesa. Tam je samo slabo in nezdravo meso. (Ubogi amerikanski miljarderji! Od česa neki žive F)
Krščanski socialec dr. Schfipfer je hotel zopet vedeti, ali ostane zemlja privatna last, ali skupna. Dr. Renner mu je dejal: Dal Vam bom Vogelsangov govor I (Vogelsang je bil resen krščanski socialec in je zahteval reformo zemljiško lastnine.) Poveličaval je tudi katoliško cerkev, češ, da zahteva cerkveni zakon, da se mora tisto, kar se ima preveč, dati za dobrodelne namene. (Zakon je že, ampak samo na papirju. V praksi pa nabira cerkev vedno še več in več, ne da pa od sebe nobenega «ofra».)
Debato se je na to zaključilo. Baron Batta-glia (poljski žlahčič) je kot generalni govornik dejal, da popolnoma priznava nujnost nastopa zoper draginjo, ampak da njegov klub ne bo glasoval za nujnost 1,,, Zakaj ne, če j e nujno. No,, zato ne, ker sta predloga — socialno-demokratična 1 To je prav žlahčiška logika. Sami gospodje baroni ne store ničesar zoper draginjo, če pa hočejo socialisti kaj storiti, pa pravi plemeniti baron, da socialisti -- ne smejo.
Poslanec profesor Masary k je podal sledeči nujni predlog: »Vlado se poziva, naj da. zbornici garancije zoper osvojitev vseučilišč, s katero žugajo krščanski socialci, da bo varova*.o v temeljnih zakonih zujamčeno Svobodo pou'*a in učenja, svobodo znanosti in svobodo vesti.*
Naučai minister je odgovoril v zbornici na interpelacijo drja. Ofnerja zaradi Luegerje-vega govora na katoliškem shodu. Dejal je, da odločno odbija njegove obdolžitve. Svoboda pouka in znanstvenega raziskavanja je bila vedno sveta in to se tudi v bodoče ne izpremenl.
K« poljskega ministra je imenovan dosedanji predsednik poljskega kola Abrehamo vvicz, tisti.
ki je bil pod Badenijem predsednik zbornice, ko je prišla policija v parlament. Njegovo imenovanje je v petek gospod Beck zbornici pismeno naznanil. Poslanec dr. Diamand je predlagal, naj se otvori debato o tem imenovanju in predlog je bil s 119 proti 117 glasom sprejet. Vladne stranke so se čudno spogledovale!
V Pragi in v Brnu so bile v nedeljo velikanske demonstracije zaradi draginje. Nekatere češke občine so brzojavno pozvale mladočeške poslance, naj glasujejo za socialno-demokratične predloge.
Legitimacijski odsek državnega zbora se je v četrtek pečal z izvolitvijo poljskega ministra grofa Dzieduscyckega za poslanca v okraju Sambor, Grodek, Jagiellonski. Živa duša ne dvomi, da je prišlo mnogo poslancev v državni zbor samo s pomočjo nepravilnih volitev. Že davno je pa znano, da se gode največja volilna sleparstva na Gali-škem. O volitvi je poročal poslanec Vitijk med drugim sledeče: V Grodeku je glasovalo med 1000 volilci 161 neopravičenih, 41 mrtvih. Skru-tinij je izvršil neki Dzvviok sam. V Samboru se je za drja. Potockega oddane glasove izbrisalo, pa se jih je pripisalo Dzieduszyckemu. Volilci so dobili od glavarstva tiskane glasovnice z imenom Džleduszyckega, in sicer tako, da ni bilo mogoče, izbrisati tega imena, pa zapisati onega kandidata, ki ga je volilec hotel voliti. Poslanec Vitijk je torej predlagal, naj se razveljavi to voiitev. V obrambo te čedne volitve je pa vstal — ne kak poljski stančik, ampak — krščanski socialec Bielohlawek. Čuditi se pa pravzaprav ni; zakaj pa bi bil krščanski socialec? Vrli možakar je predlagal, naj se še enkrat preišče zadevo. Menda misli, da se bo z daljnim »preisko-vanjem» stvar očedila. Bolj žalostno je pa to, da je ta predlog v odseku dobil večino. Proti temu nezmiselnemu predlogu so glasovali samo socialisti, Rusini, opozicionalni Poljaki in trije Nemci, zanj pa vse združene stranke! Nekateri teh poslancev že vedo, da umiva roka roko.
V nagodbenem odseka je vložil poslanec so-drug N črnec sledeča predloga:
«Z avstrijskimi državljani, ki so na Ogrskem v delu, se ne sme glede koalicijske svobode, delavskega varstva in osebne svobode slabejše ravnati, kakor v domači deželi. *
«Obe vladi bosta poskrbeli, da pride zakono-dajstvo glede delavskega varstva na Ogrskem vsaj na tisto stopnjo, kakor je v Avstriji in da ne pade z njn»»
Poslanci Nčmec, Hanusch in dr. Renner so izvrstno utemeljevali la predloga. Toda združena vladna večina je oba odklonila. Kaj pa se je tem gospodom treba brigati za delavsko varstvo!
Ogrska vlada si pomaga iz zadrege, v katero jo je spravila hrvatska obstrukcija, kakor pač zna. Košutovski junaki, ki so nekdaj tulili, če je tedanja večina le pomislila na kakšno izjemno sredstvo, se zdaj ne plašijo tistih korakov in neustavnih pripomočkov, ki so jih nekdaj sami preklinjali. Ker gospod Košut vidi, da nagodba ne bo v parlamentu pravočasno gotova, si je izmislil poseben »pooblastilni zakon*, ki obsega en sam paragraf. Ta pa pravi, da je vlada pooblaščena, uve-ljati celo nagodbo, s katero — parlament ni gotov. Kmalu bodo Košutovci dospeli do nezakrin-kanega absolutizma.
Na Portugalskem vre že dolgo časa, ker je vlada razpustila parlament in gospodari sedaj absolutistično brez njega. Širi se republikansko gibanje. Zadnje dni se je poročalo, da se je kralj sprl s prestolonaslednikom in da ga je pregnal z dvora. Oficiozna poročila sicer taje, ampak z drugih strani se poroča, da lahko vsak hip izbruhne revolucija.
Dopisi.
Postojna. (Klerikalne laži.) Dne 28. oktobra je bil pri Gorenjem Burgarju železničarski shod, na katerem je sodrug Kopač iz Trsta poročal o boju železničarjev in njih pridobitvah. Shod je bil dobro obiskan, čeravno je bilo slabo vreme. To pa očitno ni dalo miru »Slovenčevemu* poročevalcu, ki je v 263. številki nakopičil nekoliko prav debelih laži. Prva je ta, da se je govorilo proti farjem. Klerikalci pač mislijo, da ne more biti shoda, na katerem se ne bi prijemalo popov. Zaslužili bi že, ampak železničarji imajo Se drugih opravkov. Tudi vratarja Kurnika ne pusti v miril in ga obdelpje, da je liberalec in socialni demokrat. Klerikalnemu dopisunu se pač zelo meSajo pojmi v glavi. Res pa je, da se imajo ravno klerikalci za marsikaj zahvaliti njegovi dobroti. Naj* nesramnejia laž je pa ta, da bi se bilo na shodu pobiralo »ofer* za sodruga Kopača. Klerikalci merijo menda s svojim vatlom in si ne morejo ničesar misliti brez ofra. Pobiralo se je že, ampak za nekega sodruga iz zagrebške organizacije, ki je na potovanju. Sodrugi svojim tovarišem v takem slučaju že rajši sami pomagajo, kakor da bi jih
Eošiljali v farovže. Dobro pa bi bilo, če bi kleri-alci kaj nabrali za suspendiranega blagajničarja J. Jernejčiča, da bi povrnil sodrugom, kar je zapravil po klerikalnih gostilnah, kajti organizacija zahteva povračilo »pufa*. Saj če ne bi bil imel tega denarja, morda še ne bi bil mogel na novo pMo »vojega sorodnika. »Slovencu* priporočamo,
naj na lepem prekliče svoje laži, kajti drugače se ga bo drugje prijelo, da se spokori za nje.
Borovlje na Koroškem. Med največjimi sovražniki delavstva je bil pri družbi za železo in jeklo uradnik D u s s. Sovražil je socialiste tako, da je vzrojil, če je le slišal ime »socialist*. Sovražil je pa delavce sploh in ni jih malo, ki jih je spravil brez vsakega pravega vzroka iz dela. Bil je živ vzor priganjaškega uradnika, ki navzdol neusmiljeno tepta, navzgor pa klečeplazi. Njegove zmožnosti so bile zelo skromne; vodstvo podjetja bi ga bilo gotovo davno odpustilo, če si ne bi bil pridobil zaslug s priganjanjem in ovadbami. Tako pa ga je ravnatelj Rieger celo protežiral. A nenadoma ga je dohitela usoda — izpodili so ga iz službe. Toda ne zaradi njegovih napak, temveč za čudo, ker je enkrat — povedal resnico I Podjetniški uradniki so namreč dobili od davčne oblasti vprašanje, kako da so nastavljeni. Vsi drugi uradniki so odgovorili, da na podlagi ustmenega ugovora, Duss je pa po pravici poročal, da ima pismen ugovor. Davkariji se je zdelo to nasprotje čudno, preiskovala je stvar in tako je izvedel ravnatelj, Rieger za izjemno resnicoljubnost Dus-so v o. In to je zadostovalo, da mu je odpovedal službo. Nismo škodoželjni, ampak sočutja tudi ne moremo imeti za človeka, ki nas je trpinčil, kjerkoli je le mogel. Enkrat se je pač uresničilo: Kdor drugim koplje jamo, sam pade vanjo.
Brežice na Štajerskem. (S postaje.) V tukajšnjem skladišču imamo delovodjo po imenu Filipčiča, ki bi rabil še prav mnogo pouka, da bi vedel, kako se občuje z ljudmi, * tudi če so navadni delavci. Najbolj brutalno nastopa ta gospod proti organiziranim železničarjem, posebno če vidi, da govori kak skladiščni delavec ž njim. Njegova olika je tako velika, da kar peha delavca semintja. Skladiščni delavci so pač zelo pohlevni, tudi duševno preveč; njih vodja pa sploh ne spada na to mesto, kajti njegovo znanje in njegova zmožnost je taka, da ga gotovo ne bo mogel rabiti drug postajena-čelnik, kadar pride. Seveda pri sedanjem načelniku je dobro, kakor je, da se le Filipčič klečeplazi Ampak izpregovorili bomo še resno besedo o tukajšnjem Avgijevem hlevu, v katerem je toliko gnoja, da se ga v osmih dneh ne izkida, če se dela dan in noč. Opozorili bi pa trgovce, ki prihajajo v Brežice po vino ali po prešiče, da naj zahtevajo svojo pravico, ne pa da bi Filipčič delal protekcije onim, ki se mu prikupijo v pravem pomenu besede, druge pa pusti čakati pozno v noč. Saj je plačan od železnice za svojo službo. Mislimo pa, če da kak trgovec res iz proste volje kakšno darilo, da bi se moralo to razdeliti med vse delavce. Saj je zapoved gospoda postajenačelnika, mora v takem slučaju vsak dobiti enak delež. Tega gospod Filipčič ne stori, čeprav so rekli gospod; uboga pa vse, kar pravijo gospod proti socialnim demokratom. Seveda, dokler so gospod tukaj, mora biti delavstvo nevedno, saj so stari in se ne morejo privaditi novim časom.
Ribnica na Štajerskem. (Nesreča v kamnolomu). Dne 18. t. m. se je zgodila v enem tukajšnjih kamnolomov nesreča, ki nam je ugrabila zaupnega moža sodruga Petra Gradišnika. Nabadal je luknjo, ki je merila približno tri metre globočine. Ko je užgal zapalnik, ki je v luknji spojen s smodnikom, je ta prenaglo zgorel in se je zgodila eksplozija, preden je nesrečnež mogel priti v varen kraj. Velik kamen mu je popolnoma odtrgal levo roko pri ramenu, truplo mu je pa tako stisnilo med dva velika kamena, da je preteklo četrt ure, preden so ga mogli rešiti. Imel je tudi druge hude telesne poškodbe. Ponesrečenca so odnesli dveinpol uri daleč do Železnice, ki ga je odpeljala v mariborsko bolnišnico, kjer je pa 20. t. m. zjutraj Umrl. Za njim žaluje vdova s peterimi otroci, izmed katerih je najstarejši dvanajst, najmlajši pa komaj pol leta star. Za njim žalujejo pa tudi njegovi tovariši in tukajšnja vplačilnica Zveze delavcev s kamnom, ki smo jo komaj pred šestimi meseci ustanovili in pri kateri je pokojnik kot namestnik voditelja sodeloval z vso vnemo. V kamnolomu je delal nad deset let in nesreča ga je doletela v najboljših letih.
Domače stvari.
V smislu sklepa ssdn)e železničarske konference opozarjamo sodrnge železničarje, ki so odjemalci »Rdečega Prapora*, da dobe začenfei s 4. decembrom vsak meseo k trem številkam prilogo, ki bo namenjena izključno železničarskim potrebam.
med vsemi klerikalci so naši domači še najbolj brezobrazni. Znano je, kako se je njih bog Lueger na katoliškem shodu zaletel v svobodo znanosti in v vseučilišča. Nemški klerikalci so takoj zaslutili, da je njih modrijan naredil velikansko neumnost. Ko se jih je prijelo za ušesa, so se jeli zvijati, tajiti, zagotavljati, da Lueger ni tako mislil. Na Dunaju so celo sklenili resolucijo, češ, da je Lueger samo kritiziral pretepe na vseučiliščih. Vse drugače pa naši Sušteršičijanci. »Slovenec* piska dannadan, kako krepko da je Lueger govoril, kako prav da je imel in kako da to veseli klerikalce. No, no! »Slovenec* naj bi le povedal, kako cvili »Reichspost* pa »Vaterland*, pa bi njegovi obžalovanja vredni čitatelji kmalu izpoznali, da jih
farba z vsemi barvami. Sicer|pa ne verjamemo, da je pri naših klerikalcih korajža tako velika, kakor jezik. Naj vprašajo Moškerca.
Jakob Zalaznik, slaščičar na Starem trgu v Ljubljani, ne trpi delavcev v svojem lokalu. V noči, 17. t. m., je prišlo pet delavcev popolnoma mirno in dostojno v Zalaznikovo kavarno. Komaj so se vsedli za mizo, že jih je pozivala gospa Zalaz-nikova, naj zapuste lokal, rekoč: »Tukaj je za uradnike in boljšo gospodo, ne pa za vas. Pojdite k Leonu.* Na te besede so delavci takoj mirno zapustili lokal. Umevno je, da so se nekateri gostje zgražali nad to surovostjo in tudi zapustili kavarno. Vprašamo pa, s katerim denarjem si polni g. Zalaznik in njegova boljša polovica žepe? Ali ne mar ravno z delavskim? Kaj bi počel g. Zalaznik, ako bi delavstvo ne kupovalo pri njem kruha? Ce pa ravno dotični delavci niso imeli frakov na sebi, za to ne morejo. Vsak človek ne spada med »boljšo gospodo« in gospa Zalaznikova tudi ne. — Delavci, zapomnite si, da pri Zalazniku ni prostora za vas, temveč samo za »boljšo gospodo*.
Na ljubljanskem južnem kolodvora se je izvršila v nedeljo važna izprememba. Dosedanji postajni načelnik, višji nadzornik Guttmann, ki je že nekaj časa le še po imenu načeloval, je odšel na dopust. To je pa samo uvod k njegovi definitivni vpokojitvi. S tem dopustom jemlje že slovo od ljubljanske postaje, na kateri ne bo nikdar več vladal. Načelništvo postaje je prevzel gospod Sajovic. Izvzemši malo številce denunciantov, ki so uživali vse protekcije dosedanjega zistema, ga pač ni na postaji človeka, ki bi imel le eno solzico v uri Guttmannovega slovesa. Mož stare šole, absolutističnega duha, ob zelo skromnih zmožnostih vendar sila zaljubljen vase, je tiraniziral uslužbence in delavce kakor despot iz starega veka in je zlasti zagrizeno sovražil organizacijo železničarjev. Guttmann je bil neodkritosrčen človek in maščevanja željen do skrajnosti. Kdor se mu je zameril, ga je neusmiljeno preganjal Pognati delavca na cesto mu ni bilo nič. Veliko je število onih, ki so zabredli v nesrečo, ker so prišli ob milost pri Guttmannu. Organizacije nikdar ni umeval, a črtil jo je naravnost fatalistično, kakor iz strahu, da je nevarna njegovi osebi. Dostikrat je obljubil njenim funkcionarjem, da jim ne bo teptal državljanskih združevalnih pravnic, ampak nikoli se ni mogel premagati. Zato pa je uživalo par denunciantov pri njem zlate čase. V zadnjih letih je opešala njegova strahovalna moč, kajti tudi v Ljubljani je narastla in se je okrepčala organizacija. In v tistem času, ko so železničarji izpoznali, da je organizacija njih najkrepkejši branik, je izpoznal Guttmann, da ne opravi s svojo metodo nič več. Tako je odšel, želeti se mu pa ne more nič boljšega, nego da bi kmalu izginil spomin na njegovo dobo. Njegovemu nasledniku, ki ga sprejemajo uslužbenci brez predsodkov, pa želimo, da bi se varoval Guttmannovih napak in smatral uslužbence za svoje sotrudnike, brez katerih .tudi uajzmožnejši predstojnik ne opravi ničesar, da bi spoštoval tudi. njih državljanske pravice in politično svobodo. Tedaj bo njegov položaj gotovo ugoden, služba dobra in, če poskrbi, kolikor pač dovoljuje njegov delokrog, bolje za blagor železničarjev, nego je skrbel Guttmann, tedaj se mu morda tudi prej posreči, napraviti iz ljubljanske postaje tisto »Musterstation«, katere Guttmann vendar nikoli ni napravil.
Zahtevajte MT
Ed vseh goatuuab, avarnah In .*. brivnicah MT J)
ssaRas&ssasassassassasBa
Društvene vesti.
Podrninioa železničarjev na Pragerskem poživlja vse svoje člane, da naj izročijo svoje članske knjižice najkasneje do 30. novembra t. 1. blagajniku. Zaupniki na progi naj knjižice takoj, ko jih dobe oddajo podružničnemu blagajniku. Vsi člani, ki so z mesečnimi prispevki zaostali, naj iste takoj poravnajo.
Iz stranke.
Lokalna konferenca na Jesenicah. V nedeljo,
1.	decembra t l. ob 2. popoldne je v hotelu pri »Pošti* lokalna konferenca s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Organizacija. 3. Časopisje. Vsi zaupniki so vabljeni, naj se polnoštevilno udeleže te važne konference.
Slovenski soolalno - demokratični akademl-čarji na Dunaju so ustanovili svoj klub. Ta ustanovitev je postala naravnost potrebna, ker so prišla skoraj vsa dijaška društva, ki so bila izpočetka namenjena reševanju gmotnih dijaških vprašanj in izobrazbi, v politične struje; strankarski fanatizem se je v nekaterih prelevil že v neznosno tiranijo. Ce so hoteli akademičarji socialističnega mišljenja dobiti prilike za mirno in resno socialno izobrazbo, jim torej ni kazalo nič druzega, nego ustanoviti svoj klub. Odkritosrčno pozdravljamo novo orga-nizacijo in upamot da dobi zatirano slovensko
č&tUni/t£ i>- \J‘krru?r'iAto Materi želijo dobro, po coni in. *xonesljiiH.ypotovali najso cbmejo\
cSirnon^t/Cmeteten
i- Ji^uNjtini jfoicdvorske utice2G. 'iSaAoorsina (ftjasnila (itjO selmpla&U)’,
Cenjenim sodrugom najuljudneje naznanjam, da sem prevzela
v staroznano gostilno
»s Badeckjjevi culi i. 11.21.
Potrudila se bodem svojim gostom ustreči s pristno pijačo in primerno oeno kuhinjo. Sprejemam tudi naročila v abonement.	6-4
Za par večerov v tednu je na razpolago tudi bresplačno soba za manjše organizacije.
Nemški in slovenski delavski listi na razpolago.
Proseč obilnega obiska beležim
z odličnim spoštovanjem
26-24
Tiaka Iv, Pr. Umpret v Kraoju. /
ljudstvo iz nje mnogo krepkih, s temeljitim znanjem oboroženih sobojevnikov.
Socialni demokratje na Praškem imajo pravkar svoj deželni strankarski zbor. Glavna točka dnevnega reda je boj za splošno in enako volilno pravico v deželni zbor. O delovanju deželnega zbora je poročal sodrug Adler iz Kiela, ki je zaključil svoj referat s sledečimi besedami: ‘Žalostna slika od začetka do konca. Poslanska zbornica je parlament, nad katerim si ni mogoče misliti sebičnej-šega in interesom ljudstva sovražnejšega. Stojimo pred bariero trirazrednega volilnega zistema, ki jo moramo razbiti. In razbijemo jo.»
Strokovni pregled.
Železničarska konierenoa je bila v nedeljo, dne 24. t. m., dopoldne in popoldne v salonu restavracije pri «Levu». Udeležba je bila zelo velika. Zastopane so bile vse podružnice južne in državne železnice od Pragerskega do Trsta. Centralo železničarske organizacije je zastopal sodrug M u 11 e r, tržaško tajništvo sodrug Kopač, izvrševalni odbor stranke sodruga Kristan in Bar tl, strokovno zvezo pa sodrug Mlinar. V predsedništvo sta bila izvoljena sodruga Kump in Černigoj. Glavna točka dnevnega reda je bila ustanovitev železničarskega strokovnega glasila. Poročal je sodrug Kopač, ki je utemeljeval potrebo takega lista za naraščajočo organizacijo. O tem predmetu se je razvila obširna debata in je bilo podanih več predlogov. Potrebo strokovnega glasila se je povdarjalo z vseh strani, razhajala so se mnenja glede reali-ziranja in glede posameznosti. Končno je bil sprejet predlog, da se ustanovi z dnem 1. marca strokovno glasilo za slovenske železničarje, do tistega časa bo pa prinašal «Rdeči Prapor* po trikrat na mesec prilogo, ki bo namenjena izključno železničarjem. — Konferenca je sprejela potem na znanje poročilo sodruga Kopača o pridobitvah železničarjev v zadnjem boju in je rešila še nekatera druga vprašanja, na kar jo je predsednik zaključil ob 7,6. zvečer.
Zadruga poljedelikih in gospodarskih delavcev je najnovejša strokovna organizacija v Avstriji. Ustanovljeni shod je bil dne 27. oktobra v Mor-chensternu na Severnem Češkem. Koliko zaprek so imeli poljedelski in gospodarski delavci, preden so dosegli svojo organizacijo, kaže že to, da so morali trikrat predložiti pravila, preden jih je vlada vzela na znanje. Zveza ima že danes pet podružnic. Cas bi bil, da bi se zdramili tudi slovenski delavci, ki obdelujejo zemljo in gozdove. Mnogo jih je in veliki trpini so. A brez organizacije tudi pri nas ne pridejo do boljšega položaja.
Podporno delovanje strokovnih organizacij. Izmed 66 avstrijskih centralnih organizacij, ki so leta 1906. štele 448.270 udov, imajo vpeljane podpore za sledeče slučaje:
Za potovanje ........ 50
za brezposelnost..................57
za bolezen......................  42
za onemoglost ....... 8
posmrtno podporo..................36
za slučajne potrebe , . . . . 39 organizacij. Vidi se torej, da smatrajo organiziram delavci za najbolj potrebne podpore na potovanju in v slučaju brezposelnosti. Potovalne podpore nimajo vpeljane gledališki delavci, železničarji, delavci v lukah, trgovski pomočniki, domači delavci, natakarji, Uslužbenci v bolniških blagajnah, privatni uradniki in tobačni delavci. V teh strokah je potovanje zaradi dela le izreden slučaj. Brezposelne podpore pa ne dajejo organizacije sezonskih delavcev, ki so redno vsako leto več mesecev brez dela. Splošno gredo organizacije za tem, da zagotove najviije podpore za slučaj brezposelnosti« ki delavca res bajbujše zadene. Poprečno so iznašale podpore za posameznega člana leta 1906:
Potovalna ....... 028 K
brezposelna ...... 198 <
bolniška ........ 1*26 «
za onemoglost ..... 0 39 «
posmrtna ....... 0*26 «
za slučajno potrebo . . . 0 69 «
Raznoterosti.
Gene livil in dnetnih potrebščin SO 86 V
Avstriji tekom zadnjega leta poprečno podražile pri mesu za 30 odstotkov; kruh se je danskega
novembra štirikrat podražil, in sicer tako, da se je vaga kruha znižala za 20 odstotkov; les je poskočil za 1 krono pri centu, premog za 30 vinarjev; razven tega se je podražilo:	Maslo,	mast,
slanina, jajca, klobase, milo, špirit, sočivje, riž, sladkor, južno sadje, sveče, konzerve. Obleka in perilo se je podražilo za 25 odstotkov. Draginja se opaža tudi v gostilnah. Tudi meščanski krogi že močno čutijo draginjo. Neka gospodinja iz srednjih slojev je izračunala v «Neue Freie Presse», da ima samo za kuhinjske potrebe za 482 kron več izdatkov; le na maslo, sočivje, moko, sladkor, jajca, čebulo, premog, les, špirit in milo odpade 182 K podraženja na leto. Kako obremenjuje taka draginja šele delavce.
Slaba hrana In alkohol. Učenjak dr. Baer pravi v svoji knjigi o nezadostni hrani ljudstva: Cim slabše se hrani delavec, tem večji je napor, ki ga rabi, da izvrši določeno delo. Cim manj zadostile hrana glede na količino in kakovost, tem večje je pomanjkanje delavne moči. V takih razmerah igra alkohol ulogo dobrotnika, čegar pogoste dobrote pa prisilijo telo, da mora popolnoma ustaviti delo. Žganje ne more nadomestiti izgubljenih moči kakor primerna hrana in zlasti ne more ostati brez škode in slabih posledic. Ker delavec nima zadostne hrane, poseže po zapeljivem alkoholu, ki mu za trenotke pomaga naprej. Ali čem pogosteje posega po njem, tem manj ga more opustili; prejalislej zapade pijanstvu. Skrb za dobro hrano je najbolje sredstvo, da se obvaruje delavca pred nevarnostmi alkoholizma.
dpionaža. Sedaj je Rusija na vrsti. Doslej se je navadno največ slišalo o špionih, ki so delali za rusko vlado. Te dni so pa na Ruskem zaprli celo množico ljudi, ki je prodajala ruske tajnosti. O tej aferi se poroča: V Aleksandrovem so prijeli dva moža in ženo, pri katerih se je našlo tajne spise. Te so hoteli spraviti v Thorn, da bi jih tam iz-izročili častniku generalnega štaba neke tuje velesile. Jetnika sta uradnika mobilizacijskega oddelka vrselske železnice Miškevič in Hegelski ter zadnjega žena. V zvezi s tem so odkrili v Varšavi celo špi-onsko organizacijo, ki je prodajala mobilizacijske in trdnjavske načrte. Prijeli so tri uradnike mobilizacijskega oddelka, nekega uradnika pri generalnem štabu, nekoliko stavcev iz državne tiskarne in še več drugih oseb. Vsi bodo izročeni vojnemu sodišču. Tisti, ki so izdali špionsko organizacijo, so dobili 10.000 rubljev nagrade.
Izšla je draga knjiga znamenitega romana
Stane
Dobi se v upravništvu ‘Rdečega Prapora* v Ljubljani, v založbi časopisa ‘Naprej !> v Idriji, v knjigarnah L. Schvventner v Ljubljani, A. Gabršček v Gorici, K. Fiorian v Kranju kakor tudi Y vseh drugih knjigotržmeah.
Kdor še nima prve knjige romana	21	10—7
Pod spovednim pečatom
nabavi naj si tudi to. Stane 2 K 60 vin. Roman ‘POD SPOVEDNIM PEČATOM* je napisal bivši katoliški kapelau HansKirchsteiger, poslovenil ga pa je pisatelj Etbin Kristan.
11 življenju nikdar več 600 komadov samo flld. 1-65
1 krasno pozlačena preciz. ura z verižico s 3 letnim jamstvom, 1 moderna svilena kravata za gospode, 2 fma žepna roboa, 1 prstan za gospode z iimt. biserom, 1 elegantna broša (novost), 1 par gumbov z imit. briljanti, 1 žepno zrcalo, 1 denarnica, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse duble zlato • patentirano zapono, 1 album 10 najlepših slik sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 nikel-nasti tintnik, 20 važnih dopisovalnih predmetov in še 600 raznih predmetov za dom neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja samo gldU «*9®* Pošilja proti povzetju, ali če se denar naprej pošlje	8—2
Dub. ud. razpoiiljalnica, F. Liist, Krakor 463.
Kar ne ugaja se zamenja.
HaVartte in brivnice, Hi« je na razpolago Vaše Jovsod za====	?rapor“!
88 Občno Konsumno društvo V jdriji BS Vpisana zadrnga z omejenim poroštvom.
Vabilo
ki se bo vršil
dne^L decembra 1907 j
ilnM 'njfiiiarne pri Jfom orlll" 1 liliji.
Začetek ob I. url popoldne-
Dnevni redi
1. Volitev preglednika.
2. Določitev nagrade blagajniku in pregledniku.
3. Slučajnosti.
Opomba: Vstop je dovoljen s člansko knjižico.
Nadzornlštvo.
Izdajatelj in odgovorni uradnih Fran Bartl.