Štev. 7
PoStnlna plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 14. februarja 1924.
Leto III.
khaja vsak četrtek popoldne. v slučaju praznika dan poprej. Cena:
** en mesec.................  Din.	4
*■ ietrt leta.....................12
54 Pol lata..................... „24
Posamezna štev. stane 1 Din.
,	Uredništvo:
Mubljana, Kopitarjeva ul. 6/III.
Rokopisi se ne vračajo. *k*rankirana pisma se ne sprejemajo.
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inserati, reklamacije In naročnina na upravo Jugoslovanska tiskarna1*, Kolportažnl oddelek, vhod s .Poljanskega nasipa 2.
Inserati se računajo ::	po dogovoru. ::
Politični položaj.
■ Že pred nekaj tedni se nam je zdelo, da sedi sa-^OTadikalna vlada trdno v svojem velikosrbskem sedlu. v svojimi ponižnimi kulufkarji Nemci in Turki so z naj-kvet;w brezobraznostjo izvajali svoj velikosrbski program, J Se glasi : Srbom vse, Hrvatom in Slovencem ničesar, . rb vladaj in napreduj, Hrvat in Slovenec pa plačujta n molčita ! Za nameček so pa vpeljali še korupcijo, ki _nirdj. *]0 neba. Ni se jim bilo treba bati ničesar, kajti Parlamentu so razpolagali s sigurnimi 120 glasovi, doni je štela vsa opozicija le okroglo 100 glasov, a še teh je sedelo kakih 20 demokratov in nekaj drugih udobnih »opozicijonalcev« doma za pečjo, tako da je mio pri različnih glasovanjih v parlamentu razmerje gla-I v navadno 100 : 65. To brezupno situacijo za opozioi-so zakrivili v prvi vrsti Radičevi Hrvatje, ki so strajali pri svoji nesrečni abstinenčni politiki in niso QteL v Belgrad.
Rreteklo jesen je pa odšel Radič nenadoma v ino-fmstvo. da bi dobil za svoje namere v prvi vrsti an-^*“sko pomoč. V svoji kratkovidnosti je najbrže priča-^val, da bo poslala Anglija svoje ogromno vojno brodit pred našo obalo, ki bi prisililo g. Pašiča, da do-°n Hrvatom oživotvoriti njihovo »mirotvorno. in čovje-,ansko« republiko. Ne moremo tajiti, da je dosegel Ra-
dič
y Londonu velik uspeh in to predvsem zase, kajti
aje aze' ^a so mu trezni Angleži izbili iz glave mnogo brezmiselnih fantazij ter ga prepričali, da je j,Kl,ka, ki jo je uporabljal doslej, popolnoma napačna. vetqvali so mu. naj gre v Belgrad ter skuša tam red-‘j11 Potoni izbojevati svoje zahteve, kajti na krožniku -a iih ne bo nihče prinesel v Zagreb, najmanj pa kaka aJa država, Očividno so imeli ti angleški nasveti uspeh, :	g. Radič jo je že okrog Božiča primahal na Dunaj
njL.P0 opetovanih razgovorih z odličnejšimi svojimi so-sklenil opustiti svojo nesrečno abstinenčno po-rko?’ ^ toliko škodovala Hrvatom in Slovencem, koma pa g. Pašiču.
2n Pojavile so se pa sedaj takoj druge težave. Kakor iihan°’ Se nahaiai° demokratje v opoziciji samo zato. ker k-,?' Pa^ič ne mara sprejeti v vladno večino, ne pa iz dik l- načelnih razlogov in nasprotij do radikalov. Rada V	110 danes ne delajo prav nič drugega kot to,
ie v e.dno izvajajo nesrečno vidovdansko ustavo, ki tia»b(U-rVi- vrsti demokratsko dete, kajti od nekdaj so bili biče H divi! centraHsti ravno demokratje s svojim Pri-Po]im!Ceiri 'n Žerjavom na čelu. Nekoliko uvidevnejši ^a t V- c*emo^ra^s*t> stranki je sicer Ljuba Davidovič, ti0 u,	do zadnjega časa igral v stranki zgolj žalost-
v0dil°80 s*amnateK3 moža, dočim je Pribičevič dejansko ves demokratski klub. če bi torej sedaj kar na-
fikrat
koj'‘- PrilirumeH v Belgrad radičevci, bi pač padla ta-SvPio v^a(^a’ a gi Pa^ič bi hitro poklical nazaj v za v*adno večino demokrate in centralizem bi sedel drža3r *et zopet trdno v svojem sedlu. Tako bi žrla na Vpern. deblu mesto enega parasita dva. da b' I0,^centraHstični del opozicije pa ni tako neumen, do n!- • a* R- Pribičeviču kuluk ter mu pomagal zopet v jev!Tllstrskega stolčka in s tem do moči, da bi vtikal e vse, kar ne trobi slepo v njegov bankokratski
1 in centralistični rog. Treba je bilo torej predvsem, da se razčistijo razmere v demokratskem klubu in se ta jasno izjavi, ali hoče še vedno slepo drveti za Pašiče-vim bratcem Pribičevičem, ali se pa g. Davidovič po tako dolgem omahovanju vendarle postavi na lastne noge ter s svojimi uvidevnejšimi tovariši prelomi s Pri-bičevičevo politiko. Na demokratih samih, posebno pa še na g. Davidoviču je toreii ležeče- ali pride do padca sedanje Pašičeve vlade ali ne. Federalistični blok, to je SLS, bosenski muslimani in Radičevci so trdno odločeni, da strmoglavijo sedanju koruptno velesrbsko radikalno vlado, a s tem namenom in ciljem, da se režim ozdravi in izpremeni pri korenini, da se izvede revizija ustave v smislu bratskega sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi, ne pa zato, da bi pripomogli v sedlo še enemu centralistu.
Kakor vse kaže, tudi boljši del demokratov polagoma uvideva, da vodi sedanji Pašič-Pribičevičev centralizem državo v popoten propad, če ne celo v razpad, zato je mnogo upanja, da pride med federalističnim blokom in pa Davidovičevimi pristaši, to je srbijanskimi ' demokrati, do sporazuma in ustvaritve enotnega opozi-cijonalnega bloka, s čemur bi bila usoda Pašičeve vlade zapečatena. Kaj bo storil v tem slučaju Pribičevič s svojimi 17. pristaši, se še ne ve. Pravijo, da bo skušal stopiti v radikalno stranko. V tragikomičnem položaju bodo potem tudi Žerjavovci »jutrovci«, kajti oditi bodo morali tudi oni med radikale, ki jih danes tako preklinjajo ali bodo morali pa- postati — avtonomisti.
Politični pregled.
V Inozemstvu.
Z Reko, ki sta jo gospoda Pašič in Nrnčič prodala g. Mussoliniju za par dobrih večerij in pa še kak drug nameček, najbrže ne bo šlo tako gladko, kot so si ti gospodje predstavljali. Kakor bi si n. pr. Italija in Madžarska ne mogli dogovoriti, da si razdelita Jugoslavijo, tako je po mednarodnem pravu, katerega ima čuvati Zveza narodov, nedopusten tudi sedanji Pašič-Mussoli-nijev dogovor, ker uničuje pravno obstoječo samostojno državo Reko. Predsednik nekdanje reške vlade g. Zanella je vložil glede pogodbe že ugovor pri belgraj-skem parlamentu in pritoži se tudi na Zvezo narodov, pri kateri bo že Macdonald skrbel, da bo ta odslej nekoliko vestneje skrbela za avtoriteto mednarodnemu pravu.
Tudi na Francoskem se bližajo volitve, in zdi se, da postaja g. Poicare, ki že toliko let vodi Francijo v znamenju skrajnega militarizma in imperializma, precej nervozen. Opozicija, ki je za pomirjenje z Nemčijo in tesno sodelovanje z Anglijo, ima mnogo upanja na uspeh. Oddahnila se bo vsa Evropa, če pade na Francoskem sedanji Poincarejev režim, ki tvori prav tako nevarnost za splošni mir in leži pravtako kot stalna mora na vsej Evropi, kakor nekdanji Viljemov v Berlinu.
Italija pripravlja obvezno brezposelno zavarovanje. In pri nas ? S polno paro odpravljajo še dosedanje socialno politične institucije.
M.
bostojevskij :
Na Grškem ne pride do miru. Ko se je vrnil stari grški državnik Venizelos in prevzel krmilo razbite grške ladje, se je zdelo, da pride do pomirjenja, toda že prihajajo glasovi o novi monarhistični zaroti med visokimi častniki. Največja nesreča za vsako državo so podtikajoči častniki.
Masaryk, modri predsednik češke republike je pred kratkim zapisal, da 'vodita monarhija in plemstvo vsako državo neizbežno v propad.
Pri nas.
V Belgradu se prijemlje sedanje vlade vedno večja nervoznost, kajti vse kaže, da so njeni dnevi šteti. Da je v taki nerodni situaciji g. Pašič »bolan«, je satnoob-sebi umevno, toda ni ga menda poštenega človeka, ki bi se »tresel« za njegovo življenje.
Parlamentarno delo v Belgradu skoro docela počiva, Sicer se vrše seje parlamenta in raznih odborov, toda zanje se skoro nihče ne zmeni, ker so oči vseh obrnjene zgolj na gibanje opozicije in namere Radičev-cev. Ustanovitev opozicijonalnega bloka se bliža svojemu uspešnemu koncu in s tem bo s Pašičevo politično umetnostjo pri kraju,
Slovenskh demokratov se loteva obup in v tem obupu pravcata blaznost. Večina demokratskega kluba i prehaja pod Davidovičevim vodstvom z razvitimi jadri med protidržavne avtonomiste ter pušča g. Pribičeviča in Žerjava na cedilu. Nekoliko sitno bo pa za Žerjava vendarle preiti k radikalom, o katerih je vedel povedati y svojem »Jutru« zadnje mesece toliko slabega.
V Sloveniji se pripravljajo veliki politični dogodki, kajti pripravlja se združenje najmanj treh ducatov socialističnih »strank«, to je Fabjančičevcev, Peričev-cev, Korunovcev, Kristanovcev, Svetkovcev itd. itd. Da bo imelo to »ujedinjenje« vsaj tolik upliv na razvoj evropske politike,, kot Macdonaldova zmaga na Angleškem, je jasno. Ce vsak pripelje s seboj svojih 5—10 pristašev, utegnejo napolniti »ujedinjeni« celo oštarijsko sobo. Blagoslov jim podeli g. Žerjav, saj bo imel mož potem v vojem boju za centralizem vsaj še enega pajdaša in če nastopijo pri volitvah z Žerjavovci skupno, utegnejo zopet priboriti zmago vsaj g. Reisnerju.
Žumer Srečko :
Naše delo v organizacijah.
Bliža se nam čas občnih zborov. Večje število se jih je že vršilo, na vrsto jih pa pride še mnogo, zlasti občni zbori posameznih strokovnih zvez in občni zbor centrale JSZ. Dosedaj je bilo opažati, da se posveča veliko premalo pažnje občnim zborom. In ravno vsled premajhnega zanimanja navadno trpi celo bodoče poslovanje skupine ali zveze. Vsled tega se mi zdi nujno potrebno spregovoriti o tem par besedi.
V preteklem letu smo delo v naši strokovni organizaciji popolnoma spremenili. V naši matici »Jugoslo-
! vanski strokovni zvezi« smo osnovali samostojne stro-j kovne zveze, ki poslujejo popolnoma avtonomno. Cen-j trafa JSZ je ostala le središče vseh teh strokovnih zvez. l Posamezne skupine pa imajo od tedaj dalje vse poslo-
Mlada žena.
te, ja^e ~~ dovolite mi : nikar ne nasprotujte ! Glej-sem nairaje vsakomur priznam, kar mu gre. In jaz ni v «ni0;?en na to> vsai *a čut (to je čut pravičnosti) leni popolnoma zaspal.«
mu SpLr°.San vas, potem ste vi krivični napram samc-m jaz v resnici nisem vedel...«
foslav’ nasprotn°) popolnoma pravičjan«, se upre Ja-riieri ■>	2	^navadnim	ognjem. — »Kaj sem jaz v pri-
nv3ni‘? Ali ne ?« y Bo«...«
e ilo je kratkp! mojčanje.
opustji ” *t° Seni se za^: cLržati vaših nasvetov, sem ntes, I10go slabih odnošajev in s tem. tudi, se razu-ni,*ek znn t navad«, nadaljuje Jaroslav Iljič za tre-službi se i V istem *onu* ^ sv°iem Prostem času po 't°r*stno k*1" Vepinoma doma, zvečer čitam to ali ono j^ilovič njlg0 in-- - inz pravzaprav gojim, Vasilij Mi-°''koramo eno’ željo* to je, služiti; svoji domovini, Tj, v m«iih močeh ...«.
^očeh«.0 ne malo pri vsem tem, kar je v vaših
r'a rano^m!^ \®og ve’ vi vedno človeku dajete lek Ja i m^j piemeniti prijatelj!«
11111 io hvaW„ ponU(ji Ordinovu roko prisrčno in ovalezno in nežno stisne.
(Dalje.) |	»Vi ne pijete ?« vpraša on	nato, ko se je njegovo
| razburjenje že nekoliko poleglo.
1	»Ne morem, sem bolan«.
»Bolan ? Kaj pravite ? Ne — ni mogoče — ali je res ? Že dolgo ? — in kako> to — kje ste si bolezen nakopali ? Ali hočete — jaz bom takoj — kateri zdravnik vas zdravi ? Jaz bom takoj obvestil svojega zdravnika, sam poletim k njemu. Je izredno spreten, verjemite mi!«
In Jaroslav Iljič je hotel takoj vzeti klobuk.
»Ne ! Hvala lepa, ni niti potrebno ! Nočem sploh, da bi. me kdo zdravil, in zdravnikov ne maram !«
»Kaj pravite ? Toda to ne gre tako ! Zares je on zelo spreten !« je trdil Jaroslav Iljič s prepričanjem; Pred kratkim sem bil pri njem, prišel je k njemu ubog ključavničar. »Poškodoval sem si roko, poglejte, s svojfrn orodjem. Ozdravite mi, prosim gospod doktor, roko...« In sedaj je Semjan Ivanič videl, da bolniku grozi rak, in on se takoj pripravi na operacijo. Rezal je v moji navzočnosti. Toda, to je delal, vam pravim, s tako plemenitostjo, to je, na tako izreden način, da bi, moram priznati — do tega ni branilo usmiljenje z bolnikom — lahko bil užitek gledati to. Toda, kakor sem rekel, kdaj ste zboleli ?«
»Pri preselitvi v novo stanovanje... Šele zdaj sem spet na nogah.«
»Da, vidi se vam še, da ste bolni. Ne bi bili smeli še iti ven. Ali niste hoteli ostati na starem stanovanju ? Zakaj ste šli proč ?«,
»Moja gospodinja je odšla iz Petrograda.«
»Domna Savišna ?« Ali je mogoče ? ta dobra stara gospa ! Veste kaj ? Jaz sem se vedno čutil kakor sina napram njej. Bilo je nekaj — nekaj takega, kakor iz patriarhalnih časov v njenem že napol pokopanem življenju. In ako ste jo tako gledali, se vam je gotovo zdelo, kakor da imate stare dobre čase pred seboj. Mislim namreč na neko — na neko poezijo — saj razumete, kaj hočem reči!« konča Jaroslav Iljič nekoliko razvnet in zardi od razburjenja preko ušes.
»Da, to je bila dobra stara gospa.«
»Toda dovolite mi, da vas vprašam; kje ste našli sobo ?«
* »Nedaleč od tod, v hiši nekega Kašmorova.«
»O, njega poznam ! Sijajen starec ! Poznava se zares dobro, in lahko rečem, zares diven starec!«
Jaroslavu Iljiču je bilo menda zelo prijetno govoriti o tem dobrem starcu in praviti, da se pozna z njim. Popije še eno čašo žganja in začne kaditi.
•. »Ali imate svoje lastno stanovanje ?«
»Ne, tudi jaz živim pri najemniku, ki mi je dal sobo.«
»Pri Murinu. Star človek je to, visoke rasti...«
»Murin, Murin ... čakajte malo : na zadnjem koncu dvorišča, nad mojstrom, ki dela mrliške krste,«
»Da.«
»Hm ... ali, je Murin tu ?«
»Doselil sem šele pred kartkim.«
»Hm,, mislil sem samo, hm... drugače, ali se vam ni dogodilo nič posebnega ?«
»V kakšnem smislu ? Kako mislite vi to?«
(Dalje prihodnjič.)
vanje le pri strokovnih zvezah. S preuredbo v naši strokovni organizaciji smo napravili korak naprej in delo v naši organizaciji poenostavili. Centrala JSZ je v tem zelo razbremenjena, ker se ne bavi z podrobnostmi, temveč le s posameznimi skupinami. Istočasno pa, to se je razbremenila JSZ, so prevzele večjo odgovonrost in pezo dela posamezne strokovne zveze. Delo teh zvez je pa odvisno od skupin, katere spadajo k njim. Kakor delujejo skupine, tako delajo zveze in istotako kot delajo zveze mora delati naša matica JSZ. Drevo more uspevati le. če so zdrave vse, tudi najmanjše koreninice. In tako smo ugotovili važnost odgovornosti in dela vsakega našega funkcijonarja in vsakega posameznega člana naše organizacije.
Na delavcih v odborih naših skupin in na delavcih v odborih visi moč, živahnost, delavnost in v mnogih ozirih tudi disciplina v naših organizacijah. Ako bomo imeli dobre, delovne odbore, se nam ni treba bati ogromnega dela in naših važnih nalog v bodočem poslovnem letu.
V prvi vrsti je potrebno točno in brezhibno poslovanje. To opravljata posebno tajnik in blagajnik. Tajnikova naloga je, da točno vrši delo v zapisniku o vseh podrobnostih in potrebah v svoji skupini. Velika in važna je tudi naloga blagajnika. Vestnost in poštenost blagajnika je nad vse važna. Služba blagajnikova je težka, neprijetna in ;polna odgovornosti. S članarino se člani vzgajajo. S članarino se budi strokovna, stanovska in organizacijska zavest. Strokovna zveza ve, da je le delovanje tiste skupine brezhibno in le tista skupina obeta dobro bodočnost, kjer točno vršita tajnik in blagajnik svoji funkciji. S tem pa seveda še nisem prezrl važnosti funkcije predsednika. Predsedniško mesto naj ima član, ki je vsestransko priljubljen, delaven, odločen in pa prav posebno trden pristaš krščanskih načel. Predsednik skupine mora biti vedno o celotnem poslovanju natančno poučen. On mora vedeti vsak čas za stanje skupine. Skrbeti mora, da hitro odstrani napake, ki se pojavijo v skupini in hitro uredi organizacijo, če začne zaostajati. Če sam ni kos težkočam, si takoj poskrbi pomoči pri zvezi ali centrali. V pomoč mu mora biti podpredsednik, ki ima predvsem skrbeti za pogoste sestanke članov.
Ne pozabimo nikdar določiti tudi dopisnika za »Pravico«. V ta namen izberimo brihtnega tovariša, ki bo v »Pravico« stalno poročal o -novicah naših krajev, o položaju skupine in delavstva pri nas. Dopisnik mora skrbeti, da dopisi pomagajo širiti glasilo v dotičnem kraju. Zato mora biti tudi agitator in nabiratelj novih naročnikov. Njegova naloga je težka, zato mu pomagajmo vsi člani.
Vsekakor morajo biti v posameznih odborih naših skupin in_zvez le ugledni in spoštovani možje. Na njih morajo videti ne le samo člani naše organizacije, ampak tudi drugi, da smo krščanski socialci res možje nesebičnega in požrtvovalnega dela.
Tovariši! Pridno se udeležujmo občnimi zborov. Naša dolžnost je, da odkritosrčno povemo vsako hibo v organizaciji in da jo skušamo odpraviti. Zanimati se moramo, kdo bo imel nadalje vodstvo v skupinah, zvezah ali pri centrali. Na Vas, tovariši je, kako bo delo v bodočnosti.
Zavest skupnosti in odgovornosti poglobimo v nas, pa bodo občni zbori manifestacije naših idej, novi odbori pa taki, kakršnih potrebuje organizacija krščanskih socialistov.
Strokovna zveza.
Ruše.
Strokovni sestanek krščansko socialno mislečega delavstva, ki se je vršil pri nas 2. t. m., je končal s sijajnim uspehom. Delavstvo se je zbralo v lepem številu iz treh tukajšnjih tovarn, med njimi tudi precej iz socialističnega tabora. Strokovni tajnik tov. Semenič iz Maribora je poročal o strokovnem gibanju in povdarjal važnost strokovnih organizacij. Posebno je povdarjal bistveno točko programa strokovne zveze, ki je vzgoja in izobrazba članstva. V debato so posegli tudi nasprotniki, ki so pa bili precej objektivni. Videlo se je napo-
Pregled svetovnega gospodarstva.
Po preteku enega meseca od konca 1. 1923 sem je na razpolago že toliko statističnih podatkov o gospodarskem razvoju in tendenci preteklega leta, da je omogočena jasna slika karakterističnih potez o sedanjem stanju svetovnega gospodarstva. Zlasti pa omogočajo statistični podatki primero s ostalimi predidočimi leti. Na podlag statistike je lahko utemeljiti teoretične ugotovitve.
V naslednjem bom skušal ugotoviti, ali se je situacija svetovnega gospodarstva v preteklem letu zboljšala ali ne in to v koliki meri. Pri tem se bom opiral predvsem na objavljene statistične, uradne podatke s posebnim ozirom na valutne prilike na internacionalnem tržišču. Valuta kake države je namreč najboljše vrednostno merilo za presojanje gospodarske moči do-tične države.
Kar se tiče produkcije najvažnejših svetovnih dobrin, je lahko ugotoviti na podlagi dosedaj objavljenih statistik o produkciji poedinih industrijskih predmetov kakor tudi agrarstva, izboljšanje napram predidočim letom, zlasti napram letu 1921 in 1922. V dokaz naj navedem samo par eklatantnih številk.
Svetovna produkcija železa v letu 1923 je znašala 64.6 miljona ton, v 1. 1922 51.9, v 1. 1921 34.7 in pred vojno t. j. leta 1913 77.2 mil j ono v ton. Za jeklo so sle-
sled, da so nekateri socialisti samo zato, ker ne poznajo socialističnega programa. Dosti delavcev je pristopilo v našo organizacijo. Lepo uspelo zborovanje je zaključil predsednik ob 11. uri.
Celje.
Na izobraževalnem večeru JSZ 6. t. m. je predaval tajnik Gajšek o ustroju naše organizacije od plačilnic do mednarodne zveze, ter o dolžnostih in nalogah funk-cijonarjev ter posameznih institucij. H koncu se je razvila zanimiva diskusija, ki nam je marsikaj razjasnila. Večer je bil dobro obiskan. Prihodnji sestanek bo 17. t. m. Pridite v obilnem številu.
Lesni delavci.
Prevalje.
Dne 2. t. m. smo si lesni delavci ustanovili svojo skupino. Na ustanovnem občnem zboru je govoril strok, tajnik Gajšek o strokovni delavski organizaciji, kot bojni organizaciji za boljšo socialno človeško družbo, v kateri bo vsak pošten delavec dosegel svoje pravice. V skupino se je včlanilo lepo število lesnega delavstva in upamo, da bo le ta podlaga organizaciji les. delavstva Mežiške doline. Vsi člani naše skupine so postali naročniki »Pravice«. Na zborovanju je vladalo najlepše razpoloženje. Zborovalci so navdušeno odobravali poročilo govornika, ki je obljubil, da večkrat pride med nas ter nam nudi vso pomoč tudi pri strokovnem delu.
Cestarji.
G. Mihael Šadl okrajni cestar, član društva državnih cestarjev SHS v Celju, Gornji Črnec Prekmurje je izstopil iz društva.
Tobačni delavci.
Finančni minister zavlačuje ! Iz Belgrada izvemo, da finančni minister še sedaj ni podpisal naredbe, s katero se povišujejo dnevne mezde ljubljanskemu tobačnemu delavstvu za 6 Din. Pravi, da mora predlog »preštudirati«. To »študiranje« bi se utegnilo morda le preveč zavleči, na kar pa delavstvo ne sme molčati.
Bolniški strežniki.
Maribor. Skupina bolniških strežnikov v Mariboru ima svoj redni občni zbor dne 16. febr. 1924 ob osmih zvečer v bolniških prostorih s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Udeležba je za vse člane obvezna. —	Odbor.
Upokojenci
Poslanec Jos. Gostinčar je 7. II. 1924 stavil na fin. ministra sledeče vprašanje v zadevi izplačevanja penzij v dinarjih.
Upokojenci v Sloveniji dobivajo pokojnino v kronski vrednosti. To je vsekako krivica, ker je država sama dinarju enakovredno krono reducirala na H nje faktične vrednosti. Ako bi ne bilo nobenih drugih razlogov, je že ta dovolj, da se vsem upokojencev prizna dinarska pokojnina, to je : da dobi vsak upokojenec toliko dinarjev, kolikor dobiva sedaj kron.
Vsled teh razmer trpe upokojenci veliko materi-jalno pomanjkanje ter je skrajni čas, da se jim da pristojna dinarska penzija.
Z ozirom na to, si Vas gospod minister dovoljujem vprašati:
Ali ste voljni odrediti, da bodo dobili prečanski upokojenci svojo pokojnino v dinarski vrednosti to je : da dobijo kot pokojnino isto število dinarjev kakor sedaj kron ?
Rudarji.
Skupina Zagorje ob Savi.
V nedeljo 20. m. m. je imela naša skupina redni občni zbor, na katerem smo se prepričali, da se je rudarsko delavstvo zadnji čas začelo bolj zanimati za strokovno organizacijo. Predsednik Flisek je pozdravil delavstvo in obrazložil vzroke neuspeha zadnje rudarske
deči podatki 1923 72.6 miljona ton, 1922 63.1, 1921 42.5 in 1. 1913 75.0 mlijona ton (angleške tone po 1016 kg). Podatki so vzeti iz revije »Economist« 5. januarja 1924. Navzlic ogromnemu izpadu produkcije v Porurju zaradi vpada Francozov in Belgijcev je vendar svetovna produkcija bila lani znatno večja.
Za druge industrijske produkte se more ugotoviti, da je produkcija njih v letu 1923 narasla v svetovni izmeri, vendar pa ta nivo produkcije v preteklem letu znatne zaostaja za predvojno višino, ki ima približno normalni značaj.
Svetovna žetev v letu 1923 je dosegla po podatkih poljedelskega instituta v Rimu dober rezultat, a nikakor ne prekaša predvojne višine. Samo pri bombažu je opaziti padanje produkcije, kar je pripeljalo v nasprotju z žitnim trgom, kjer so cene bile koncem leta v primeri z začetkom nižje, do razmeroma močnega porasta cen v zadnjem tromesečju lanskega leta.
Splošno torej je ugotoviti na polju produkcije izboljšanje v letu 1923 z ozirom na povojna leta, vendar pa je ta nivo sedanje produkcije še vedno pod predvojno višino.
Kako je izgledala internacionalna zamenjava dobrin, kažejo podatki o zunanji trgovini najvažnejših svetovnih držav. V sledečem podajam na podlagi uradne statistike dotičnih držav podatke o vrednosti zunanje trgovine Anglije, severoaineriških Združenih držav in Francije.
Anglija: uvoz 1913 659, 1922 1004, 1923 1098 miljo-nov funtov šterlingov ; izvoz 1. 1913 624, 1922 824, 1923
stavke, povdarjal, da je to 6. redni občni zbor po vojni in da sc zadnji čas opaža večje zanimanje za Strokov- I. no zvezo. Spominjal se je tudi pokojnega dr. Kreka 'n njegovega delovanja za krščanski socializem. Vsa po ročila tajniška in blagajniška kakor tudi drugih odbornikov je članstvo odobrilo. Pri volitvi odbornikov in zaupnikov kakor tudi drugih funkcijonarjev je bila P<>' novno izvoljena večina dosedanjih odbornikov in zaupnikov.
Posetil nas je tudi poslanec Kremžar, ki je y enournem jedrnatem govoru obrazložil lepe uspehe atv gleškega delavstva, razmotrival vzroke brezposelnosti in bede delavstva v Nemčiji, povdarjal potrebo strokovne organizacije in zanimanja za krščanski socializem pri nas in poživljal delavstvo na agitacijo za »Pravico«-na kar mu je delavstvo burno pritrjevalo. Navzoči so ga nato pozvali, naj v parlamentu ponovno interpelira radi odpuščenih rudarjev in da vlada jasno odgovori kal namerava ukreniti. Predsednik skupine je vabil delavstvo na socialna predavanja, ki se bodo vršila vsako nedeljo popoldan ob 3. uri v Zadružnem domu in nato zaključil lepo uspeli občni zbor z željo, da odbor in člani vzajemno delajo za prospeh celokupnega delavstva, da bo prihodnji občni zbor še lepši.
Iz centrale Jug. strok, zveze rudarjev.
Ponovno opozarjamo skupine in tiste, ki se v kakj zadevi obrnejo na našo zvezo, da naj navedejo natančn' naslov, da ne bo pomote na poštnem uradu. Naslov se glasi : Jug. strok, zveza rudarjev Trbovlje 1. Loke 253-
Trbovlje.
Okrajno glavarstvo v Celju je na prošnjo II. rud-skupine dovolilo, da sme ista pobirati davek na pla' čilnem dnevu dne 23. II. 1924 v Trbovljah za brezposelne rudarje, kar mi vsem našim članom toplo priporočamo.
Vsem skupinam !
Skupine, ki še niso sklicale letnega občnega zbobnaj ga tekom meseca februarja in marca izvrše. Ob«' nem pozivamo tiste skupine, ki še niso obračunale s centralo, da to nemudoma store. Načelstvo O. S. Z. R-
Hrastnik.
Pri nas so prišli v odbor druge skupine kakor tud' bratovske skladnice sami rdeči zastopniki. Vodilno besedo imajo soc demokrati. Ko so dne 25. t. m. delili pod' poro med bolne delavce, so dali rudarju G. 200 rudarju N. J. pa 120 Din. K temu pripomnimo, da rudar G. kmet, ki redi po 6 glav živine, rudar N. pa oi' ma drugega, kakor ženo in dva otroka. Pač pa je ruda'
G. organiziran pri gnili Uniji, rudar N. je pa pri strok zvezi rudarjev. Tu so pokazali vso svojo rdečo pravi®' nost. Mi se temu ne čudimo, ker jih poznamo, Cudin*® se pa, zakaj se ne držijo Bernotove knjige soc.Jn verf kjer njihov učenik predvideva potrebo po trikratni kofl' troli.	rudar.
Prava strokovna zavest.
O tem piše glasilo švicarskih krščanskih stroko^' nih organizacij »Gewerkschafter« štv. 4. od 24./I. 19' sledeče :
Težava za naše strokovno gibanje obstoji še ved' no v tem, da žalibog mnogi člani naših strokovnih °r' ganizacij spe spanje pravičnega in se absolutno nič 1,6 brigajo za koristi svojega lastnega delavskega stat"1' Ljudje so pač še člani krščanske strokovne organih' cije, ker jo smatrajo za dobro stvar ali pa ker pričaj jejo od nje svojo korist. Manjkajo pa jim popolnoma oziri in idejni poleti.
Res pa je, da še davno ni dovolj, če strokovno °r' ganiziran delavec redno plačuje svojo boro članarin0. Ne ! Če hočemo z našim gibanjem napredovati in k°,jj čno zmagati, mora biti vsak posamezni član strokov^ organizacij prepojen od te ideje in verovati v njeno go. Vsak mora neprestano misliti na to, kako bo čim b? sam mogel pospeševati razvoj svoje organizacije. marnost v plačevanju članarine mora enkrat za vse' ^ ^ 885 milijonov funtov šterlingov.
Unija : uvoz 1. 1913 1749. 1922 3116, 1923 3795 $ lijonov dolarjev ; izvoz 1. 1913 2446, 1922 3832, ^ 4145 milijonov dolarjev.	.i
Francija : uvoz 1. 1913 8421, 1922 23.930, 1923 32-°; milijonov frankov ; izvoz 1. 1913 6880, 1922 21378, ^ 30.430 milijonov frankov.
Ker je pa jasno, da se radi izprememb na val11 nem trgu ne more in ne sme primerjati vrednosti ^ ženega in izvoženega blaga v letu 1923 z ono v letu še manj pa rezultate iz let 1923 in 1922 s predvojf1^, je potrebno vzeti v pretres množine (tonažo) uvoŽ^jj ga in izvoženega blaga. To velja za Anglijo, v še VL| meri pa za Francijo, kajti francoski frank je predstav V povprečno v letu 1923 samo še 31.5 % predvojne •; nosti dočim je angleški funt stal nekoliko bolje (9* ^ predvojne vrednosti). Pa tudi pri severoameriških 2°.^ Ženih državah se ne sme enostavno ugotoviti ve! < naraščanje zunanje trgovine, ampak je treba vze !j obzir, da dolar sedaj po vojni nima iste kupne vredfl kakor jo je imel n. pr. leta 1913, kajti sedanji nivo riških veletrgovinskih cen je po indeksni številki &'0 y departementa za 50—60 % višji, nego je bil pred vt’J i Tako kaže statistika posameznih izvoženih pro*. , , iz Anglije v teku leta 1923 znatno zvišanje k I ’ ,j. primeri z 1. 1922, vendar pa to zvišanje ne dosega vojne višine. Francoska statistika (Le Tempc -	»
1924), izkazuje za leto 1923 54,922.000 ton ■
24.789.000 ton izvoza, 1922 odgovarjajoče ^ r;
51.148.000 In 22,643.000 ton.	(Dalje	prihodnji
Popolnoma izginiti. Varčnost je gotovo prav lepa čed-«ost in je ne moremo dovolj toplo priporočiti. Kdor pa Se straši plačevanja rednih prispevkov za strokovno organizacijo, hrani na napačnem koncu. Na koncu koncev dobe vendar delavci za vplačano članarino z višjimi Plačami in z boljšimi delovnimi pogoji povrnjeno ne šaro« članarino, marveč neprimerno več.
Mesto malomarnosti mora nastopiti v našem giba-n.'u Prisrčna podjetnost in resno streljenje po napredovanju. Tako v obratu kakor tudi v družbi mora vsak strokovno organiziran delavec govoriti z ljubeznijo o organizaciji svojega stanu in o njenem velikanskem pomenu v današnjem času. Nezavednosti v strokovni organizaciji morajo boljši člani nastaviti nož na prsa in vsakega delavca navdušiti za njegovo organizacijo in njena glasila.
Vsak član strokovne organizacije mora biti in mora postati agitator od hiše do hiše. Predvsem pa mora imeti vsaka skupina na razpolago potrebne zaupnike in dobre krajevne voditelje. Kako težko dobiš take ljudi in s kakimi nestvarnimi izgovori se ti izmuznejo s postopke. na kateri bi morali nuestrašeno stati in vzdržati v najhujšem boju. To, tovariši ni pravi strokovni duh.
Vsak delavec si mora šteti v svojo največjo čast, biti aktiven bojevnik v službi pravične delavske stvari, •isti pa, ki v strokovni organizaciji ne morejo zavzemati vodilnih ali prvih mest, naj bodo še vsaj tako pameti- da ne bodo delali zaupnikom in voditeljem neprestanih težav, marveč naj iste na celi črti dobrohotno *n z dobrimi nasveti podpirajo. In dejansko močno zaslombo vseh prepričanih strokovno organiziranih delav-Cev morajo in morejo voditelji s polno pravico zahtevati tedaj, kadar gre zato, da branimo načela krščanskih strokovnih organizacij in naše gibanje nasproti fra-2erjem in besednim junakom iz nasprotnega tabora.
V tej zvezi naj naglasimo, koliko je odvisen pro-sPeh in uspeh strokovnih organizacij od tega, ako ima na pravem mestu prave ljudi. Pri volitvah načelstev in zaupnikov naj bo delavstvo vsled tega trajno previdno m dalekovidno. Vsake malenkosti naj pri takih važnih °Pravilih odpadejo.
. Za sedaj in za najbližjo bodočnost je in ostane na-p Klavna naloga, gojiti med članstvom krščanskih de-*avskih organizacij pravega strokovnega duha, duha samostojnosti, duha stanovske zavesti, duha vzajemnosti stanov in duha požrtvovalnosti, če bo tak duh prodrl v yrste naše organizacije, smemo pričakovati, da bo v ^ikrajšem času nepredvideno dobro napredovala in da o° narastlo število njenih članov do lepe višine.
Prosveta.
Naša napaka.
^ Slovenci smo zelo deloven narod, zato tudi neka-Ti hočejo samo' to, da nas imajo za svoje hlapce, kot Sp nas v zgodovini mučili drugi narodi. Mi nismo izkopali nikdar drugih narodov, temveč smo živeli od de-a svojih rok. Smo pa tudi naobražen narod, to mora Vsakdo priznati. Kljub zatiranju smo ohranili svojo najino samobitnost in s knjigami ter časopisi lahko tekmujemo z vsemi narodi. Na to bodimo ponosni!
.. Eno napako pa imamo zlasti mi. Pri vseh stroš-lllr Za ^aso'Pisje> ki ga vzdržujemo delavci, pa gotovo veko premalo prebiramo naše časopise. Na rečem, da se o Sodi povsod, po nekod zelo. So naročniki, ki lista sploh e Pogledajo ali samo kake novice. Treba pa je list ak° brati, da se iz vsake številke kaj naučimo. Berite 1 anke in kar ne razumete, se pomenite pri sestankih in tavanjih.
j.. Pripovedoval mi je o tem delavec in je dejal: »To-*. o časa ne bo med nami in v nas prave krščansko-so-aiistične zavednosti, dokler ne bomo po naših časopi-,1 Postali enotnega mišljenja«. Zato na delo tudi za 51-naše »Pravice«.	Prijatelj.
Krekova mladina.
Tak	sPimo	še	po nekaterih krajih naše Slovenije. '
Tr i° ”a Pr'mer na® jako delaven okraj Kočevje, kakor ebnje. Sv. Miklavž pri Ormožu in tudi naš delavski ‘aribor.
Kje ste naši pokretaši, zganite se, kajti čas hiti. 2av\Se na^ j^i*^ 30-letmce in takrat moramo poka-^ > koliko nas je. V središču naše Slovenije bo naš ta-<jjn ln Manifestacije za naša katoliška načela. Naša mla-a mora biti vodnica vsega našega dela. kul, orei na delo z ustanovitvijo naših podružnic »Kre-0Ve mladine«.
°^ruzn,ca »Krekove mladine« Sneberje - Zadobrova.
t. ^ dramatični odsek uprizori v nedeljo dne 17. Šaljiv \^vorani Ljudskega doma v Dev. Mar. v Polju in Jai° burko »Davek na samce«. Igra je polna humorja Variši° 1>r'pravna za predpust. — Vabljeni tovariši in to-Ce ter prijatelji »Krekove mladine.«
»Krekova mladina« v Celju.
8°rj ^ramatični odsek celjske »Krekove mladine« upri-^raino n\i ^ne *7, m' v Narodnem domu ljudsko . "o nanoinf S,	Upamo,	da	se	tudi	topot	ponov-	|
v Celin T veiika dvorana. Torej na svidenje v nedeljo delavJi/ ,vari^ in tovarišice ter vsi, ki ljubite našo o mladino, pohitite med nas. Bog z nami. v nedeIiCn|nZ*H>r "Krekove mladine« v Celju, se jo vršil ^očtln r\ • rlt- m- iako obilni udeležbi. Natančno po-0 Dn°bčimo prihodnjič,
h centrale.
v^s-1^6 na^ se rec’110 odgovarja. Vsa pojasnila o organizaciji se dobijo v centrali.
Jubilej 30-letnice
krščanskega socialnega delavskega gibanja bomo proslavili v Ljubljani dne 1. junija. Osnoval se je v zadnjehi času pripravljalni odbor, ki že pričenja s svojim delom. Natančnejše i>oročilo sledi v prihodnji številki »Pravice«. Tovariši zaupniki in odborniki naših organizacij: Vaša dolžnost je, da ste s pripravljalnim odborom v neprestanem stiku in požrtvovalno sodelujete za proslavo.
Delavski prosvetni večeri-
Trbovlje.
V torek dne 19. t. m. ob 4. uri sc vrši diskusija v tajništvu Strok, zveze rudarjev Loke 253. - preje Martinčič, na katero so vabljeni vsi člani in somišljeniki. Pridite polnoštevilno !
Na III. delavskem večeru, ki se je vršil v torek ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu, je predaval P. dr. Angelik Tominc o vzgoji socialnega čuta. Nato se je razvila izredno živahna debata, v katero so posegli zlasti naši krščanskosocialni omladinci.
IV. delavski večer je bil dobro obiskan kakor pred-idoči in prav tako živahen. Tov. France Žužek je predaval o Krekovi delavski himni, katero je razložil. Ze med njegovimi izvajanji se je vnela velika debata o pomenu in značaju dela, njega vlogi v kapitalistični družbi in vlogi, ki mu je hoče priboriti v bodoči družbi nravstveni socializem. F. Žužek bo na V. delavskem večeru nadaljeval, na VI. pa bo prišel na vrsto tov. Mate Uje-vič, akademik, ki bo razložil, v čem se pravzaprav krščanski socializem loči od marksističnega.
Mohorjeve knjige za 1.1924.
Pravijo, da je vsak človek pesnik ; samo da eni pesnikuje, drugi pa ne. Gotovo pa je, da je v nas veliko nagnenje do vsega lepega, da mi lepoto radi iščemo in se dobro počutimo ob njej. Težave, britkosti, skrbi nekako pozabimo, ako se vsedemo k lepi knjigi in si pustimo, da nam udarjajo lepe misli pisateljeve ob naše skrite umetniške strune in nam ustvarijo prijetno razpoloženje in dobro voljo. Tak namen imajo tudi naše mo-horske knjige : nuditi nam lepih misli, naukov in veselja za trdo vsakdanje življenje. Zato je prav lepa K. Oz-valdova knjižica »Za vsak dan«, kjer prebereš en spis in ti da misel, da greš zopet zadovoljnega srca na delo. (Potrebna bi bila kratka razlaga k izrekom in k globokim mislim filozofov, da bi jih lahko vsakdo razumel.) Koledar tvori gotovo središče mohorskih knjig. Vse najdeš v njemu : o državi, o proporcionalnih volitvah, o j zdravilstvu ; povesti, pesmi in življenjepise naših naj-| boljših mož. Poučno in zabavno ! J. Vernova povest j »Carski sel« te vodi po Sibiriji in glavni junak Mihael j Strogov ti je vzor moža, ki je zvest svoji službi in ljubi ! svoj rod. Dr. J. Zore nadaljuje svoje »Življenje svetnikov«, delo, ki naj ga prebira sleherni izmed nas, da se ob zgledu svetnikov tudi mi zavzamemo božjega duha in življenja. — Mohorjeva družba vabi tudi nas, da se oklenemo te svoje največje dobrotnice slov. jezika in naroda in postanemo njeni člani. Naročnina za 1. 1925 knjige. Takoj stopimo v župni urad in naročimo jih. Le 3 tedne je še časa.	A. K.
Dopisi.
Zagorje ob SavL
V nedejo dne 3. t. m. je sklicala tukajšnja socialdemokratska frakcija, ki se zateka k »Napreju« v rudniški i restavraciji, strokoven rudarski shod. Prišel je sam so-1 drug Filip Uratnik. Gospodje od pojemajoče »Neodvisne«, so pa preskrbeli Marcela Zorga, da pove kaj o izgubljeni rudarski stavki. Pri udeležbi kakih štirideset borovalcev se je vsa stvar začela. G. Uratnik je govoril še precej stvarno. Od časa do časa je seveda izustil, kako barabo, na račun g. iz Turjaškega trga. Iz-gledalo je, da bo obvladal položaj referent in dal Marcelu lekcij. Po končanem govoru se je pa seveda opogumil Zorga in reagiral, kot je pač mogel in znal. Padali so očitki, da so prejemali eni kot drugi razne podpore od internacionale, kar pač ni nobeden gospodov tajil, j Ves shod je potekel v znamenju popolnega nesoglasja i razredno-zavednih. Karkoli se je vedelo grehov, vse so privlekli na dan. Kesanja pa ni hotel moliti nobeden.
; Kedor je gledal to igro gospodov z delavstvom, ta je pač moral dobiti vtis, da je že čas, da delavstvo opusti Žorgovce, Naprejevce i. dr. Na jeziku revolucija, v dejanju suženjstvo ! V besedi poštenost, v srcu gnusna | laž 1 Delavstvo, okleni se organizacij, ki temelje na po-, štenju in zmagal boš !
Hrastnik.
Pri nas imamo tudi strok, zvezo rudarskih delavcev. Sedaj jo vodi g. Salomon, ki je bil vsled »plavih« I od dela odpuščen. Omenjena zveza je ob priliki stavke pobirala za stavkujoče. Čez nekaj časa so razglasili, da bodo dali podporo samo onim rudarjem, ki so pri om. zvezi organizirani. Konečno Pa ni razen odbora nikdo nič dobil. Saj bi bilo tudi čudno, g. Loger toči dobro vino, gospodje so bili baje pri sejah kar po cele noči, ob času stavke niso zaslužili nič, denarja pa so, kot pripovedujejo, dovolj imeli, pili so na vse pretege, stavko pa »zafurali«. Stavkokazov pri nas ni bilo. Ko pa so ljudje videli, da ni stavke konec, podpore od nikoder, so bili prisiljeni iti na, delo. Zdaj pa g. Šalamon po svoje s kaso gospodari in obhaja popolno zmago. Več prizadetih.
Trbovlje.
Cene pri mesu in slanini so se zopet povišale, pri tem se izgovarjajo mesarji na občino, ki je za 100 % dvignila užitnino. Zato je pa lahko znižala doklade na
direktne davke, in steni prihranila rudnika milijone, udarila pa delavca, ki je že itak povsod prikrajšan. Skrajni čas bi bil, da pride do občinskih volitev in da bodo tudi delavci prišli do besede v občini.
Celje.
Tukaj so še nekateri delavci »rdečega evangelija« tako kratkovidni v politični izobrazbi, »čujte«!, da so- zadnjič nasedli »Jutru«, laži-demokratskemu glasilu in verjeli, da je dr. Korošec odredil »kuluk«, čeprav ve danes vsak najrevnejši politični diletant, z majčkenim razumom, da se je Jugoslov. klub (poslanci SLS) z vso močjo in odločnostjo boril proti staroveškemu »kuluku«, v Beogradu. Kaj hočemo še več ?
Vevče pri Dev. Mar. v Polju.
Naše papirniško delavstvo je po dolgem času vendar dobilo toliko zaželjen kosovni premog. Prejšnji ravnatelj je delavstvo varal, da Trboveljska družba ni vsta-nu premog dobaviti, izkazalo se je pa, da to ne drži. Delavska organizacija je novemu gen. ravnatelju' na podlagi pogodbe priborila ta premog. Upamo, da bo vsak upravičen delavec prišel do svojega premoga. Dalje pri gospode pri tehtanju prav vljudno prosili, da se vedejo napram delavstvu korektno, tei ga ne šikanirajo s tem, da jih puste po več ur v tem mrazu čakati, ter naj pri tehtanju ne bodo kot zakotni »štacunar« pri vaganju žefrana. Dalje čujemo, da mislijo gospodje, ki imajo račune v rokah, tisti ostali drobiž in prah prenesti na delavčevo kožo. To bi pa tudi pri delavstvu vzdignilo prah ogorčenja. Gospodje, točno po pogodbi. Pa brez zamere.
Prevalje.
Pri nas imenujemo letošnjo zimo, ledeno zimo. Na solnčni strani je sneg že skoraj skopnel, na senčni strani je pa zledenel. Hoja je zelo težavna in nevarna, marsikdo se pri padcu pšokoduje. Kmetje tarnajo ker ne morejo voziti domov stelje in drv, ker živini preveč drči. Lesni trgovci želijo snega, da bi mogli spraviti les z gora. Kovači imajo s kovanjem konj dosti dela in zaslužka radi ledu. Dopisnik teh vrstic je tudi žalosten, ker radi bolne noge in ledu ne more nikamor. Dobro, da bo kmalu Matija, ki led prebija.
Trbovlje.
Ker so se v zadnjem času nekateri naročniki lista »Pravica« pritoževali, da ga neredno dobivajo, sta načelstvo Strok, zveze rud. in odbor ODZ. na svojih sejah sklenila, da prevzame skrb za upravo lista tov. Renko Miloš. V vseh zadevah, kakor glede plačevanja lista, naročnine ali reklamacij in pritožb, naj se naročniki obračajo na navedenega. Tov. Renko je dnevno na razpolago v tajništvu strok, zveze rudarjev. Upamo, da odpadejo s tem vse pritožbe.
Dekliški dom v Tržiču.
Tu nas sedaj stanuje stoosem deklet, delavk v tukajšnji predilnici in tkalnici. Gotovi ljudje so poskušali sicer zanesti med nas prepir in nezadovoljnost, a nakana se ni posrečila. Sedaj imamo vsako sredo v obedni-ci dekliški večer, ki je posvečen vzgoji in izobrazbi. Zadnje čase nam predava g. dr. Havlina zanimive reči iz zdravilstva.
Hrastnik.
Dne 26. je bil plačilni dan rudarjev. Naše ravnateljstvo skrbi za nas rudarje tako, da je dalo v novi kasarni napraviti skupno kuhinjo za samce, ter nastavilo dve kuharici. Hrana je slaba in se zaračuna po Din. 20 dnevno. Več zunanjih delavcev je prisiljeno omenjeno hrano uživati, zato so pa dobili na plačilni dan plačo od-števši hrana, kar po 30. Din. za 14 dnevno delo. Živijo prem. družba.
Občinske volitve na Jesenicah.
V nedeljo 17. t. m. imamo na Jesenicah občinske volitve. SLS je postavila skupno listo, kjer so zastopani vsi stanovi in vsi deli občine, ki hočejo sodelovati pri občinskem gospodarstvu. Naša lista, ki je prva, je tudi edina, ki ni popravljena. Vse druge imajo večje ali manjše popravke, radikalna pa se je spremenila v celo rdeče morje, toliko je raznih črtanj. Naši delavci vedo dobro, kje je njihovo mesto v nedeljo. Vsak naj stori sam svojo dolžnost, pa vsak naj bo tudi agitator za dobro stvar.
Najslabše so se upeljah socialisti. Na Koroški Beli so izdali delavske koristi s tem, da so se zvezali z Zer-javovci in tako pokazali, da so jim bližji možje od ve-lebančnih strank kot možje sotrpini, žuljavih rok in poštenih src. Tega tudi jeseniški delavci ne bodo pozabili! — V zadnjem »Napreju« pripravlja znani vpijat socialiste na jeseniške občinske volitve s tem, da govori o škofovskih posestvih. Ta človek nalašč pozablja, da so škofje stavili svoja posestva na razpolago, če pride do agrarne reforme, katere torej oni ne zadržujejo. Pozablja. da se iz škofijskih posestev vzdržujejo zavodi in podpira nešteto drugih dobrodelnih ustanov. Noče vede-| ti, da bi morali potem verniki — on se seveda ne šteje vmes — skrbeti za mnogo stvari, ki jih jim danes ni treba oskrbeti. Kdor ne bo rabil nikoli duhovnčka, on bo najmanj prizadet, torej ima tudi najmanj pravice, da vpije. Sicer pa naj bo prepričan, da on ni izbran za to, da ubije klerikalnega zmaja, pa magari, da se gre s svojimi ožjimi pristaši gret v Humrovo naročje naprednega bloka. Jeseniški delavci, ki vidimo, da nekateri ljudje vidijo vso rešitev delavskega vprašanja le v boju proti klerikalizmu, vemo, da »gliha vkup štriha« in bomo junake iz dobe prevrata naj so imeli srečo pri raznih blagajnah ali smolo, da so zašli med propadle stran-
EKSPOZITURA: Bled
ke, 'Pomerili z istim merilom. — Naše polno zaupanje lima le stranka, ki je dosledno delala, imajo le možje, ki so ostali značajni tudi v težkih bojih. Krogljice -poštenjakov bodo v nedeljo v prvi skrinjici. Zavedni delavci, delajte za sijajno zmago!
Tedenske vesti«
Pribičevičeva grupa. Pri sklepanju opozicijonalne-bk5ka se mnogo piše in govori o Pribičevičevi struji v demokratskem klubu, ki bi bila nasprotna opoziciji in hoče v vlado, ker tej struji pripadajo tudi naši slovenski liberalci, nas zanima, kateri možje so pravzaprav Pri-bičevičevi pajdaši. To so: Valerijan Pribičevič, (brat Svetozarja), Budisavljevič, Kaiember, Trifunovič, Sv. Popovič, Grisogono, Lukinič, Wilder, Križman, Vuko-savljevič, Brankovič, Borisavljevič. Ti možje si torej žele zveze Pašič-Pribičevič.
Armada rešitve je ainerikanska organizacija za pomoč zapuščenih in propadih ljudi v velikih industrijskih mestih. Ta organizacja je bila osnovana 1865. Vzdržuje veliko število sirotišč, industrijsko šolo za zapuščeno in propalo deco, vzgajališča in okrevališča za matere in otroke. Ta organizacija nudi pomoč revnim, ki ne morejo plačati svojega advokata, daje o Božiču sirotam darila, brezplačna zdravila bolnikom, njeni zastopniki obiskujejo jetnike in pomagajo onim, ki zapuščajo ječo, da dobe hitro, pošteno delo. Med zaporno kaznijo nudijo člani te organizacije pomoč družinam kaznjencev in celo tistim, ki so obsojeni na dosmrtno ječo, posvečajo posebno skrb. Organizacija ima oddelek za delavce, zatočišča za mlada dekleta in žene, za prvo pomoč v nesreči, urad za preprečevanje samoumorov, poizvedovalni urad za iskanje družin in sorodnikov itd. itd. Člani »Armade« so oblečeni, kadar kot taki nastopajo, v temne uniforme obrobljene s temnordečim robom. To je zares dobrotvorna, socialna ustanova.
V zadnjem »Socialistu« zdihuje mariborski socialist. »Če bi mi socialisti litanije molili, bi dodejali še prošnjo : »Antona Kristana reši nas o Gospod !« Mi pripomnimo : Ker socialisti litanij moliti ne znate in nočete, vas taki možje kot je Anton Kristan uče kozjih molitvic.
Kralj je podaril ljubljanskim liberalnim akademikom 10.000 dinarjev.
Ljubljana nori. Predpust je letos menda po vojni j najrazkošnejši. Čeprav je pomanjkanje huje, denarja manjka, čeprav je toliko brezposelnosti, kljub vsemu svet nori, pije in pleše. Ljubljana v Sloveniji tudi v tem pogledu prednjači.
Poslanec Kremžar izvojeval ohranitev ministrstva za socialno politiko. Dne 6. februarja popoldne ob 4. se je vršila seja zakonodajnega odbora, ki je nadaljeval razpravo o ureditvi centralne uprave. Ker na zadnji seij vlada za svoj predlog ni dobila večine, je opozicija stavila danes svoje predloge. Nato sta predložila posl. Kremžar in demokrat dr. Grisogono svoje predloge, ki sta identična s predlogi SLS in se glasita : »Ministrstev je 12 in sicer : za pravosodje, za prosveto, za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za finance, za vojno, za javna dela, za promet in pošto, za poljedestvo in šume, za trgovino in rude, za socialno politiko in narodno zdravje in ministrstvo za vere. Predlog, za katerega je glasovala celokupna opozicija in Nemci, je prodrl s 6 proti 5 glasovpm.
Naši poslanci za invalide.
Dne 6. februarja dopoldne je posl. Kremžar predstavil ministru za socialno politiko deputacijo invalidov iz Slovenije, ki se je ministru pritožila zaradi šikaniranja njihove organizacije in je prosila, da se ji omogoči spraviti svoje pritožbe pred sodišče. Deputacija je dalje protestirala proti reduciranju invalidov po znani komisiji. V Sloveniji je bilo reduciranih okoli 5000 invalidov. Minister se je začudil nad takimi razmerami in je obljubil svojo pomoč.
Kristan na pozorišču. Tudi Tržič je počastil g. minister na razpoloženju Anton Kristan s svojim posetom. Udeležil se je občnega zbora tukajšnjega socialističnega konsuma. Hudomušneži so pri tem delali dovtipe, da bodo morali socialisti sedaj zopet povišati prispevke za svojo strokovno organizacijo. Kristan in Sajovic igrata oba enako vlogo v socialistični stranki, da jo usužnju-jeta — kapitalističnim demokratom.
Se brije z nogo. James Ebroj, 27 leten mož v vasi londonske okolice, je brez rok, kateri so mu. bili odrezali že v 8. letu. Zato pa ima tako izvržbatii nogi, da vzbuja občudovanje vsega Londona. Z desno in z levo se oblači in se brije, piše in riše z veliko lahkoto.
Mac DonaU! je sam sebi znižal plačo in sicer od
10.000	funtov na 50C0, lordkancler Halidane pa od 10.000 na 6000. Tudi drugi ministri bodo sledili temu zgledu.
Našli so se. V soboto 9. t. in. je bila volitev župana na Koroški Beli, kjer so dobili naši 12 odbornikov, socialisti Bernotovega kova 9 in vsi naprednjaki skupaj 9. Ker samo 4 za napredni blok Žerjavove mere ne zadostujejo, so naprednemu bloku priskočili na pomoč socialisti samo, da ne bi prišla na vrh socialna SLS. Strah pred klerikalnim zmajem združi ljudi, ki v »Slovenskem Narodu« pišejo, da so za kapitalistični družabni red in sodruge, ki smatrajo za svojega dušnega očeta Marxa. Kaj socialistična načela, kaj boj proletariata proti kapitalizmu, samo da ne pride na vrh krščanski človek ! Ko je dr. Žerjav sestavljal napredni blok. ni niti omenjal socialistov, sedaj so mu pa pritekli sami v qaročje. Gotovi ljudje pač vedo, da imajo ljudje okrog velebank denar. Zapeljani socialistični in komunistični volilec na Beli tega ne razume.
Drobiž.
Za pouk in zabavo.
Edini slučaj.
V Parizu so pretirali beračico, ki je sedela na stop' :; nieal) cerkve Notre Dame in je imela okoli vrata navezan lepak z napisom : »Sto let sem stara«. Bila je P<* stara šele petinšestdeset let. Ko so to dognali, se je vse na sodišču smejalo. Še bolj so se pa smejali, ko je sodnik razglasil sodbo : »Vi ste goljufali. Doslej pa še niste bili kaznovani. Vsled tega in pa ker se na svetu menda closedaj še ni pripetilo, da bi se bila kakšna ženska izdajala za starejšo, kakor je pa res, Vas zaenkrat samo pokaramo in Vas ne kaznujemo«.
Skrivalnica.
Kako se smejemo ? Neki modrijan, ki je imel preveč časa, je študiral smejanje ljudi in pravi, da iz smejanja lahko sklepa na značaj dotičnega. Kdor se smeja na a. tisti je dober in odkrit človek, zvest prijatelj, zadovoljen, gibljiv, a tudi muhast in spremenljiv. Onih, ki se smejejo na e se moramo varovati, so hladnokrvni in otožni in nekaj skritega je v njih. Otroci se smejejo večinoma na i; in odrasli, ki se tako smejejo, so si ohranili vse svoje otroške lastnosti ; neodločni so, plašljivi, ljubeznjivi, dostojni, niso egoisti in radi pomagajo, pa tudi niso energični in delavni. Smejalci na o si znajo pomagati, se ne menijo za mnenje drugih, gredo neomajno po svoji poti naprej in postanejo večidel bogatini in ugledni. Samozavestni so in plemeniti, lahko se zaneseš nanje, čeprav iščejo v prvi vrsti svojo korist. Najmanj simpatični so tisti, ki se smejejo na u ; nimajo nobenega smisla za kakšno šolo, so sami zase, zmeraj kaj premišljujejo in ne vemo kam bi jih dejali. Sicer se pa itak malo smejejo.
Sedaj naj pa vsak sam sebe preštudira in premisli ; in če vidi, da se smeje na u, naj gre vase in naj se smeje odslej na o ; pa bo bogat in ljudje ga bodo spoštovali In radi imeli. (Ta modrijan, ki je to pogruntal, se gotovo smeje na u.)
Faraonski telefon. Francoski listi poročajo, da je Faraon Tutankamen postal tako moderen, kakor še. noben njegov prednik. Tutankamnovo grobnico obiskuje nešteto ljudi. Vsak hoče videti mesto, kjer so stari Egipčani pokopali svojega velikega poglavarja. Egiptska vlada je morala napeljati električno železnico od Luksorja do Doline kraljev. Na grobnici Tutankamnovi stoji telefon v posebni celici, odkoder obiskovalci počivališča egipčanskega kralja kličejo na vse strani sveta. Dolino kraljev obiskujejo ljudje iz vseh dežel tako številno, da je Tutankamnova grobnica postala nevaren konkurent mestoma Herkulanum in Pompeji, ki danes niti od daleč ne budita zanimanja tako, kakor počivališče starih faraonov.
Kaj pravi urednik?
G. M. Prestava je prav srečno izbrana in jo bom porabil ob prvi priliki. Črtica kaže, da prav dobro opazujete in imate zmožnost svoja opazovanja spraviti na papir. Treba pa je še tu pa tam kaj popraviti. Sporočite mi ali naj Vam pošljem v popravo, ali naj to sam opravim. Pridno negujte ljubezen do trpljenja in trpečih ljudi. Te ljubezni nam je tako zelo treba.
Borza.
Vrednost denarja na zagrebški borzi dne 7./H.
Za 1 italj. liro Din. 3.70—3.73.
Za 1 funt šterling Din. 364.50—367.50.
Za 1 amerik. dolar v čeku Din. 84—85.
Za 1 amerik. dolar v gotovini Din. 82.75—83.75.
Za 1 čehosl. krono Din. 2.44—2.47.
Za 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.82—12.02.
Za 1 švic. frank Din. 14.70—14.80.
Za 1 franc, frank Din. 3.93—3.98.
Dne 11./II.
Za 10.000 ogr. kron Din. 28.50—31.50.
Za 1 italj. liro Din. Din. 3.67—3.70.
Za 1 funt šterling Din. 362.30—365.30.
Za 1 dolar v čeku Din. 83.62—84.62.
Za 1 dolar v gotovini Din. 82.75—83.75.
Za 1 firanc. frank Din. 3.82—3.87.
Za l češko krono Din. 2.43—2.46.
Za 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.78—11.98.
Za 1 švic. frank Din. 14.63—14.73.
Gospod mandarin so na izprehodu izgubili gospo. Žalostni so. Pomagajmo jim iskati.
Sotijalni razgled po svetu.
Kakšnih ljudi se branilo Združene države. V let« 1923 so Severoameriške združene države izključile največ ljudi vsled bojazni, da ne padejo v breme državi, t. j. če niso imeli dovolj sredstev ali možnosti zaslužka. Zaradi nepismenosti je bilo izključenih 2095 oseb. Prek<^ 1000 je izključenih vsled nevarnih, gnusnih in nalezljivih bolezni, radi slaboumnosti, otopelosti, božjastnosti, radi pijančevanja itd. Izključenih je 262 otrok, ker niso pripotovali v spremstvu svojih roditeljev. 198 so jih izključili-ker so spremljali nedoletnike. Nadalje so izključeni: 364 obsojenih radi zločina, 4 anarhisti, 1 pristaš mnogo* ženstva, 14 takih, ki so se hoteli vtihotapiti preko Mexike.
Reveži priseljeniki v Braziliji. Zadnje čase se mnogo naših ljudi seli v Brazilijo in prav je, da pozna naše delavstvo tamošnje razmere. Naši priseljenci gredo rad1 priporočila navadno na kavine plantaže v provinco Sa11 Paujo. Tam trpe in dplftjo za apieriške veleposestnik^ f zapravljajo denar in zdravje, svojim domačim p« vsfe* j preberaškega zaslužka kljub temu ne morejo pomagat** Priseljenec mora skleniti s svojim gospodom pogodbo-ki vsebuje predvsem tele točke : 1. Priseljenec dobi gotovo število kavinih rastlin v oskrbo, če kaka rastli' na pogine mora priseljenec-kolonist oskrbeti drugo. K°r lonisti spe na goli stlačeni zemlji, v kolibah ni stropov' ne oken, ne stranišč. Živeti je treba skupno z govedom in prašiči. Kruha sploh ni. Pač pa so se splošne zdra'". stvene razmere v Braziliji zboljšale, ker so že mnog1 okuženi kraji čisto ozdravljeni.
KAKOR ROŽA MED TRNJE*!
se lahko smatra MILO »GAZELA"
ki po svoji nedosegljivi kakovosti prekaša vse = druge proizvode. =
BELI, ČISTI IN VARUJE TRPEŽNOST PERlM
PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor* Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. :
TELEFON St. 57 in 470.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA *d.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 10
(v lastni palači vis-i-vis hotela Union),
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.
Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din,
Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad.
*?—— »*»»♦! »jfpps#« mm——?9
Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije-
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej