+ 'jidJL
LI. leto.
	
J	
	
	
tv.v	
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega ufiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne če se tiska enkrat . . 14 „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ trikrat . . 10 za nadaljna uvrščenja od petit-vrste Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefoni
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto,
Priloge poleg poštnine 15 K.
ino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
vništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Na ovitku ima vsak izkazano, do kdaj je plačana naročnina.
> Z bojem do zmage!
V enainpetdeseto leto.
-j- Prvo polstoletje našega lista je za nami; z veselim upanjem, utrjeni v boju, stopamo korak dalje. Ne brez upa zmage, ampak ? zavesti, da rodi pošteno delo pošten uspeh, gledamo v bodočnost. Uskoki, hinavci, denun-cianti, tatovi časti in imetja gledajo v tla, mi pa se ne bojimo nikomur upreti pogleda v •braz 1 Naša vest je mirna, naše delo pošteno — koga bi se bali ? !
Tudi letos hočemo delati z vsemi silami za staro pravdo slovenskega učiteljstva: za kruh, ugled, čast in pravico!
Ne poznamo nobene hinavščine. Vsakomur povemo v lice, kar mu gre. Ne slu-iimo nobeni osebi in interesom nobenega posameznika, ampak moralna in materialna povzdiga naše celokup-n o s t i je smoter našemu delu. Glasnik, neizprosen in nepodkupen, hočemo biti vsem preganjanim in zaničevanim, vsem trpečim in značajnim somišljenikom in somiš-ljenicam! Naše vrste so se izčistile. Kar je nerabnega, gnilega, samopašnega in umazanega, je odpadlo. Hinavci, svetohlinci in za-hrbtaiki so se poskrili v neučiteljsko organizacijo in tavajo v odvisnosti kot izgubljene ovce. Pri nas so Jostali vsi, ki drže kaj na svojo čast, na čisto in neoskrunjeno svoje ime 1 Eadost ti igra v srcu, ako govoriš s komerkoli izmed naših: odkrita beseda, oko v oko, ponosna zavest neomadeževanega značaja! To je karakteristika našega človeka! Kdor ni tak, ne sodi v našo družbo! Eno imamo, karnamjenad vse sveto: čast!
Ubijali so nas, a nas niso ubili. Napovedali so nam bojkot, a mi ostanemo! čim hujši je pritisk, tem večja je odporna jsila. Sami bodo počepali od strahu in zavisti, mi pa ostanemo! Do zadnjega diha se bomo bo-
rili brez ozira na levo in desno pod praporom narodnosti, naprednosti in d e-mokratizma za uveljavljene zahtev in idej naprednega slovenskega učiteljstva! To hoče biti v svojem delokrogu svoj gospod! Vsi šušmarji, zajedalci in pustolovci — stran od tega kar je naše ! Za pravico svojo in za prosveto slovenskega ljudstva, za njega materialno ojačenje in duševno osvobo-jenje hočemo delovati neumorno in smotreno! V napredni svoji organizaciji združeno slovensko učitelj stvo mora stopiti na čelo svojemu narodu! Nobene ponižnosti, nobenega drsanja kolen! Lastna in narodova pravica nam je najvišji ukaz!
Kakor strela z jasnega neba so ošvignili naše nasprotnike sklepi upravnega odbora naše ponosne Zaveze, ki smo jih objavili v zadnji številki lanskega leta. V svoji brezmiselnosti in otrpelosti so kričali, da se trgajo naše vrste, a upravni odbor jih je udaril s svojo moško, kot iz kamena izklesano besedo po glavah, da sta jih obšla strah in sramota! Izpolnili, pre-osnovali bomo svojo organizacijo, ki je ne premaga nobena sila!
V drugorodnih narodih je lahak boj s sovražnikom, ker je vsaj pošten v sredstvih. Naš sovražnik ne pozna poštenosti, Zato se pa slejaliprej ubije sam kot škorpion, ki zbada okrog sebe, naposled pa se uje samega sebe. Da čimprej izgine s površja ta zalega, da čimprej odpravimo ta madež z naše lepe zemlje, hočemo poskrbeti tudi mi!
Nič strahu, nič obupa! Po-kon«u glave, kvišku srca ! Slabše in hujše kakcr doslej ne more biti nikdar in nikjer. Kot bratje in sestre se bomo podpirali med seboj, odgovorni za vsa dejanja svoji vesti. Naš klie ni klic miru in vdanosti. Mi h o -čemoboja, kijačiinutrjaznačaj in ki dovede do zmage! Kar imamo, smo si dali sami. Nočemo nobene milosti, ne poznamo nobenega hlapčevanja Ako hočejo od nas poštenega dela, hočemo mi za pošteno
delo poštenega plačila! Hlapci in sužnji naj gredo, kamor jim drago, mi hočemo svobode! Svobode hočemo, da se v nji razvijejo naše moči! Mi ne priznavamo samo tistih zakonitih določil, ki vsebujejo naše dolžnosti, mi hočemo, da se uveljavijo tudi tiste določbe, ki govore o naših pravicah: svoboden državljan v svobodni državi!
Zato pa se glasi naš novoletni klic: Z bojem do zmage!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga i omejenim lamstvom.
Promet do konca grudna K 367 62997.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znanikah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne nre: Vsak četrtek od 7,2.—'/,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
XLII. občni zbor Deželnega učiteljskega društva v Ljubljani.
Takoj po občnem zboru Društva za zgradbo Učit. konvikta se je vršil na istem prostoru XLII. občni zbor Deželnega slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. Navzočih je bilo 110 članov in članic, kar je spričo dejstva, da ni bilo za udeležbo nobene agitacije, in spričo današnjih razmer veselo znamenje.
Predsednikov nagovor.
Predsednik tovariš Juraj Eežek:
Slavni zbor!
V imenu društvenega odbora prav srčno pozdravljam Vas vse cenjene tovarišice in tovariše, ki ste se tudi letos zopet v tako obilnem številu odzvali našemu vabilu in prihiteli k
današnjemu našemu zborovanju. Hvala Vam za toliko požrtvovalnost!
Kar najiskreneje pa še pozdravljam ljube nam današnje goste naše, cenjene tovarišice in tovariše iz Primorske in Štajerske, ki s svojo udeležbo zopet kažejo ono lepo, staro svojo kolegialnost in solidarnost z nam učiteljstvom kranjskim. (Živio!)
Kaj veselega Vam, dragi stanovski bratje in sestre, s tega mesta tudi letos ne morem ničesar povedati. Saj Vam je znano, kako so naši deželni očetje zopet rešili naše prošnje. Malo trohico so pač privoščili starejšim tovarišem, ki stopajo v pokoj — kar jim iz srca privoščimo — a ostalemu učiteljstvu pa prav ničesar; da, niti tiste vnebovpijoče krivice našim neoženjencem niso še poravnali.
Hudomušni ljudje celo trdijo, da hočejo z našimi žulji in krvavo zasluženimi kronicami poplačevati svoje deželne dolgove; vsako leto prihranijo na ta način in na naše stroške pol milijona — in v 20. letih imajo že poplačano vse novo 10 milijonsko posojilo. (Smeh.) No, temu se končno ne bi čudili, saj so ob zadnjem zasedanju javno proglasili, da so do šole in učiteljstva brez srca; ali čudom se moramo čuditi naši slavni vladi, ki tako hladnokrvno gleda in trdovratno molči k takemu početju. To pač le kaže ono silno skrb, ki jo ima slavna vlada za izobrazbo našega ljudstva in do njegovega kulturnega napredka. (Bes je!)
Ne preostaja nam torej nič drugega nego trpeti in iznova trkati na dt-želna vrata, ker „vsaka sila do vremena." To je sicer žalostna tolažba, a za sedaj druge ni. Najbolje bi pač bilo, kar naravnost stopiti pred dobrega našega vladarja ter ondi pred Najvišjim prestolom obrazložiti in pojasniti, kako se postopa na Kranjskem z najboljšimi ljudskimi delavci — učiteljstvom, ker dosedaj vse kaže, da je „Bog visoko, a car daleko".
S tem otvarjam 42. občni zbor ter kon-štatujem glasom §11. društvenih pravil sklepčnost današnjega našega zborovanja.
Tajnikovo porodilo.
Tajnik tovariš Fran Škulj:
Odbor je imel v upravnem letu 3 seje. B^šile so se tekoče zadeve. Socialna stran uči-
LISTEK.
Moja miljena Ma-a.
(Alegorična fazza.) Piše Sadinomis.
Ljubim te in te sovražim, ti moja mil-jenka, ti moje življenje, ti smoter mojega delovanja, skrivnostna zagonetka, ti spas moje sreče, ti morska zvezda mojega čolnička, ti vita vitae meae! Ljubim te! Kako bi te ne ljubil? Saj si ti namen mojemu življenju, mojemu delovanju, ti odločuješ mojo usodo in mi delaš veselje. Ti me vzdržuješ, v tebi tiči upanje moje srečne bodočnosti! Bodriš me k delu! Opozarjaš me na napake in slabosti, utrjuješ me v čednostih in krepostih! Ti si demonična prikazen, ki se me oklepaš z ljubeznijo kakor klešč. Zakaj bi te ne ljubili, ti ljuba moja, srčkana Ma-a!? Pa sovražim te in kolnem, kolnem te, ker si mi tako pogosto
zločesta. Koliko duhomornih ur sem prebil zaradi tebe, koliko noči nisem Zatisnil trudnih oči; koliko skrbi mi nalagaš na izmučena ramena, koliko bridkosti mi provzročaš iz same svojeglavnosti, objestnosti in domišljavosti! O, ti nesrečna, a vendar ljubljena, moja mila Ma-a! Kaj sem ti naredil, da mi greniš življenje?! Zakaj si me začarala, da te moiam ljubiti, da te moram negovati, a te obenem
tako silno sovražim!---Usoda je hotela
tako. Tvoj sem in ti si moja; ni ga paragrafa, da bi se te rešil in ni ga, po katerem bi se mogla ločiti od mize in postelje. Do smrti mi je usojeno ljubiti te, do smrti me boš mučila, ljubim te, ker te moram in kolnem te, ker te moram, ker ti sama tako hočeš, ti ljuba, ti miljena moja, ti moje življenje, ti moje vse! Vita vitae meae!
Vstal je v deželi moder in učen mož. Eni so govorili, da je modrijan, drugi, da je neke vrste apostelj, a jaz sem takoj uganil, da je šolnik. Jsjegov nauk je bil: Bed in na-
tančnost v vsem in povsod. Lep in vzvišen nauk je bil to. Nikomur ga ni priporočal, a vsiljeval vsakomur, kdor ga je hotel poslušati. Nazorno je kazal ta mož svoj red in natančnost v svojem poslovanju in uevoščljivci so celo govorili, da mož zaradi reda in natančnosti niti spati nima časa. Njegov red in natančnost sta obsegala cele knjige, in če rečem, da je vozil ta svoj red in natančnost v samokolnici z doma v svojo delavnico, mi boste gotovo verovali, da je imel res red in natančnost. Da je imel s čim demonstrirati tako-le ad oculos ni dvoma. In ker sta bila njegov red in natančnost v taki obilici, ni čuda, da so opazili to njegovi znanci in prijatelji. Oblastneži so se trgali za Djegov red in natančnost. Kdo bi zameril meni, če sem se poprijel tudi jaz lepega nauka o redu in natančnosti, meni, ki sem bil tega nauka tako potreben? Mlad sem bil še in neizkušen, moja duša pa sanjava in utopljena in zamaknjena v idealne sfere, kakor mušica, v pipo vinskega soda. Pa sem zasanjal in zasnival
o božanstveni devojki „Natančnosti", ki naj bi jo jaz, utelešeni „Bed" povedel na svoj dom. Sanjal sem in snival o natančnosti, in vsa znamenja okolo mene, v meni in nad menoj so kazale, da se to dete porodi, če ni že bilo rojeno.
Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi, da je bila „Natančnost" spočeta. Bodila se je na Poljanah. Materialisti so govorili, da je njen oče knjigovezec. Jaz - pa tega nisem veroval. Seveda, na svet je morala priti bodisi v tem ali onem domu; ali spočeta je bila po mojem skromnem muenju od filozofa natančnosti. Kaj morebiti to ni mogoče ? Jaz sem teh misli in meni to zadostuje. Pa dokaži to drugi, da ne govorim prav! — Bodila se je tedaj na Poljanah. O prvi njeni mladosti ne vem veliko, le to, da so vsi govorili o lepi Ma-i, ki prinese ko stopi v življenje, srečo človeštvu. Starši so imeli veliko dopadajenja nad svojo nadebudno hčerko. Oče materialist, je že računal, koliko dobička mu napravi, ko pride v svet. Skrbno so jo odgojevali. V prvi mladostni
3.	Učiteljsko društvo za novomeški okraj je imelo v tekočem letu eno predavanje. Predaval je dr. Fr. Čadež o astronomiji s posebnim ozirom na Halleyev komet.
Društvo šteje 44 pravih članov.
4.	Kočevsko učiteljsko društvo slovenskih šol je imelo eno predavanje, in sicer o temi „Kulturna naloga ljudske šole z ozirom na socialni razvoj naše dobe". Predaval je tovariš Viktor G r č a r.
Društvo šteje 24 pravih članov.
5.	Učiteljsko društvo za ljubljansko okolico je imelo eno predavanje, in sicer o društvenih zadevah.
Društvo šteje 38 pravih članov.
6.	Litijsko učit. društvo je imelo dve predavanji. O varstvu otrok je poročal gospod Miličinski, o zastopstvu učiteljstva v okr. šol. svetu pa sta poročala ondotna zastopnika.
Društvo šteje 33 pravih članov in enega častnega člana.
7.	Ljubljansko učiteljsko društvo je imelo dvojno zborovanje. Reševale so se tekoče zadeve.
Društvo šteje 53 rednih članov.
8.	Učiteljsko društvo za postojnski šolski okraj je imelo dve predavanji. O varstvu historičnih umetnin in naravnih spomenikov je poročal g. svet. Franke, o abstinenci pa tovariš R. Horvat.
Društvo šteje 50 pravih, 15 podpornih in tri častne člane.
9.	Logaško učiteljsko društvo je imelo dve predavanji. Dr Fr. Ilešič je predaval o gibanju kot elementu življenja s posebnim ozirom napouk, tov. Iv. Bezeljak pa o protialkoholnem gibanju z ozirom na šolo.
Društvo ima 48 pravih, 7 podpornih in dva častna člana.
Kadovljiško učiteljsko društvo je imelo v tekočem letu dve predavanji. Skioptikon v šolo! Predaval tov. Ivan Šega. Kmetijsko vprašanje, predaval isti predavatelj.
Eednih udov šteje 45 in dva častna.
O drugih okrajnih učit. društvih ne morem poročati, ker nisem prejel izkazov.
Iz podanega pa je razvidno, da se društva zavedajo svoje življenske sile in da izku-šajo vkljub vsej socialni mizeriji učiteljstva izpolnjevati svojo nalogo. Če kdaj, tako veljajo danes besede: „Kjer je sila velika, tam mora nastati odpor tem jačji, da se ohrani življenje." V učitelj ^tvu samem tiči rešilaa akcija v prid stanu. Vse, kar se čuti učitelja, naj stopi tesno v naš krog ter naj deluje s podvojeno energijo za blagor učiteljstva. Ne v častihlepnosti, ne v koristolovstvu, ne v licemerstvu in v pohlepu po nadvladi, temveč v skromnosti, v edinosti, v bratski ljubezni celokupnega stanu je rešitev naša. Zato kličem vsem, ki so malodušni: Sursum corda! Vrzite plašč strahu s sebe in s čvrstim korakom stopajte v naših vrstah naprej do zmage. Telo nam tarejo in ga lahko uničijo, a našega duha streti ne morejo. Naprej po poti poštenosti in pravičnosti v ljubezni in slogi! (Odobravanje.)
Blagajnikovo poročilo:
Blagajnik tovariš Jakob Dimnik:
Deželno slovensko učiteljsko društvo za-vršuje danes svoje dvainštirideseto leto. Ustanovili so to društvo naši stari tovariši, ki jim
je načeloval zaslužni Andrej Praprotnik. Delovanje tega društva je segalo takrat čez meje Kranjske dežele. Z ustanovitvijo naše „Zveze" se je pa delovanje društva omejilo edinole na Kranjsko deželo in čisto naravno, da delovanje v tem okviru ni bilo tako živahno kakor poprej. Naše starejše tovariše je pa vezalo srce vedno še na staro Slovensko učiteljsko društvo. To je pokazal tudi naš dobrotnik tovariš Josip Traven, ki je zapustil društvu 5000 K ter mu postavil s tem darom trdncf podlago za obstanek. Z obrestmi vred znaša ta zapuščina koncem tekočega leta 5106-24 K, ki so naložene v Mestni hranilnici ljubljanski. V Učiteljski hranilnici imamo 55-63 K; Učiteljski sklad, ki je tudi naložen v naši hranilnici, znaša 52-36 K, in sklad za Josip Caperlatov spomenik pa 71-40 K. Prebitka smo imeli v tekočem letu 98"78 K. Skupno imetje znaša ob zaključku tekočega leta 5384*42 K.
Poleg tega je pa dobilo društvo od mestne občine ljubljanske 200 K podpore za učite-Ijiščnike, ki se uče pri Glasbeni Matici harmonije in zborovodstva.
Sklepom lanskega občnega zbora znaša letnina za posamezna okrajna učiteljskega društva po tri krone. Za tekoče dručtveno leto so plačala letnino ta-le okrajna učiteljska društva: 1. Ljubljansko učit. društvo, 2. Litijsko učiteljsko društvo, 3. Postojnsko učiteljsko društvo, 4. Učiteljsko društvo ljubljanske okolice, 5. Pedagoško društvo v Krškem, 6. Slovensko kočevsko učiteljsko društvo, 7. Kamniško učiteljsko društvo, 8. Novomeško učiteljsko društvo, 9. Logaško učiteljsko društvo, 10. Radovljiško učiteljsko društvo, 11. Kranjsko učiteljsko društvo in Belokranjsko, je pa še na dolgu za letos.
Vseh dohodkov je bilo letos 435 48 K, izdatkov pa 336 69 K, — prebitka imamo torej 98-79 K. (Z odobravanjem sprejeto.)
Tovariš Alo zij K e c e 1 j poroča v imenu pregledovalcev računov, da so računi in knjige v najlepšem redu in predlaga blagajniku in odboru absolutorij. (Sprejeto.)
Volitve.
Na predlog tov. Žirovnika se izvoli z vzklikom dosedanji odbor, na predlog istega tovariša ostanejo tudi še isti pregledovalci računov.
Predlogi.
Tov. Ivan Šega predlaga:
Deželno učit. društvo ukreni vse potrebno, da se naj učiteljske plače izplačujejo potom poštne hranilnice.
Predlog se odkaže v rešitev odboru.
Tov. Fr. S t e f a n č i č predlaga:
1.	Ker je ovira društvenim zborovanjem po deželi ponavljalna šola, oziroma že na mnogih šolah uvedeni nerazdeljeni dopoldanski pouk, zaradi česar nima učiteljstvo nobenega pouka prostega delavnika in zaradi česar morajo pred-seduištva, za vsakokratno zborovanje prositi okr. šol. svete za oproščenje poučevanja, naj dež. učit. društvo vloži na dež. šol. svet prošnjo za izdajo razpisa, glasom katerega imej vsak učitel) eoipso prosto, ako se udeleži zborovanja svojega učit. društva, ki se bo na njem razmo-trivalo vsaj o enem pedagogičnem vprašanju. (Sprejeto.)
2.	Dež. slov. učit. društvo naj do prihodnjega obč. zbora premišlja ter poroča o ukrepih, ki jih je storiti, ako se nam vsaj za leto 1912 ne zagotovi izboljšanje gmotnega stanja. (Sprejeto.)
teljstva ni prišla v odborovih sejah na razgovor, ker se je to že v letu 1909 in preje rešilo. V tekočem letu smo čakali rešitev naših prošenj. Kako se je kardinalno vprašanje kranjskega učiteljstva rešilo, vam je vsem znano.
Tudi v tekočem letu je gojilo društvo stik z učiteljiščniki. V ta namen je priredilo tri večere s predavanji. Na prvem bi imel predavati g. dr. G. Žerjav o narodnem gospodarstvu. Predavatelj pa je bil zadržan, in namesto njega je predaval o isti temi tovariš Gangl, ki je s svojim spretnim govorniškim darom rešil svojo nalogo nad vse častno. — Na drugem sestanku je govoril tovariš Crnagoj o idealih. Tudi ta večer je dobro uspel. — Na tretjem sestanku je predaval g. dr. Fr. Cadež o astronomiji. Bepatica, ki je to leto strašila našo zemljo, je bila povod temu predavanju. Tudi ta večer je bil lep in udeležba obilna. — Bodi ob tej priliki izrečena vsem predavateljem topla zahvala.
Dne 13. novembra 1909. 1. se je osnoval v okrilju Dež. slov. učit. društva glasbeni odsek tega društva, ki si je stavil nalogo, skrbeti za glasbeno vzgojo učiteljskega naraščaja.
V	svoji prvi seji se je ta odsek konstituiral sledeče: tov. Fr. Marolt, učitelj v Ljubljani — predsednik, tovariš Ivan Dimnik — tajnik, tov, S. Cepuder — gospodar, tovariš Slavo Waschte — strokovni referent in tovariši J. Žirovnik, J. Pavčič, I. Potočnik, ß. Trost mlajši in F. Starman — člani odbora.
Na prošnjo Slov. dež. uč. društva je podelil bivši občinski svet podporo v znesku 200 K, ki se je plodonosno uporabila.
V	šolskem letu 1909/10 se je v glasbenem tečaju za učiteljiščnike, ki se je priredil v „Glasbeni Matici" v Ljubljani, poučevalo sledeče predmete: 1. Glavni pripomočki izobrazbe glasu; vokalizacija; deklamacija; vodstvo praktičnega pouka v zborovodstvu — predaval g koncertni vodja M. Hubad. 2. Glasbena teorija; osnovni pojmi in „pevska šola" predaval tov. Waschte. 3. Praktične vaje v zborovodstvu in vodstvo pevskega zbora uči-teljiščnikov — vodil tov. Slavko Cepuder. — Udeležencev je bilo do 25.
V	šolskem letu 1910/11 se je pa podelila podpora 14. učiteljišČnikom, ki redno in z vnemo obiskujejo „Glasbeno Matico" in se tako glasbeno višje izobražujejo.
Odsek je vršil svojo nalogo in je imel v to svrho več sej. Natančnejša poročila o delovanju — so bila pa itak objavljena v glasbenem vestniku „Učiteljskega Tovariša".
Toliko o notranjem gibanju društva.
Poročati mi ie še o gibanju in delovanju okr. učit. društev. To poročilo ni nikol< tako popolno, kakor bi si ga človek želel. Izkazi so došli od sledečih društev:
1.	Učiteljsko društvo za kamniški okraj je imelo eno zborovanje. Predaval je okr. šol. nadzornik Fi. Gabršek: kako se naj pišejo uradni spisi.
Društvo šteje 20 rednih članov in enega častnega člana.
2.	Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj je imelo tri predavanja, in sicer: „Umetnost v ljudski šoli", predaval profesor M. Pirnat. „Pomanjšano merilo kot podlaga umevanja zemljevidov" in „P r o s t o s p i s j e ", oboje predaval tovariš Josip L a p a j n e iz Cerkelj
Društvo šteje 54 pravih članov in tri častne člane.
dobi so se z njo igrali mladi učenci knjigoveznice njenega očeta. Kako smo zavidali tem paglavcem to srečo! Na cesti smo jih ustavljali ter jih popraševali po božanstveni mali Ma-i. Nikdar ne bi bil prej in slej kaj takega storil; pa kaj sem hotel, ko sem pa čutil toliko nagnjeuje do nje. Nekega dne sem se celo spozabil, da sem šel v knjigoveznico iskat lepenke samo zato, da bi jo videl. Malo vroče mi je bilo za ušesi, pokašljal sem, da bi odgnal videu sram z obličja, potem pa sem vstopil. Toda pot je bila bogato poplačana. Videl sem jo, svojo najmilejšo, videl sem jo v oči, igrala se je i učenci lepo igrico „Bed in natančnost". V zamaknjenosti sem pozabil, po kaj sem prišel. Namesto lepenke sem zahteval, kaj zahteval, zajecljal sem ponižno : „Prosim škroba'" Oj, kako se je zagrohotala, zasukala pisano krilce, skočila z mize na mizo ter mi pokazala bele zobke. Zagledal in zaljubil sem se vanjo tja prav do palca na desni nogi; v njo, svojo miljeno, dražestuo Ma-o.	(Dalje.)
Na Posavju.
Bilo je na Posavju, tam doli, kjer se razprostirajo silni gozdi tja proti Hrvaški. Omamljajo te, ko nebrojni solnčni prameni lijo v svečanostni gozdni mir, da drevje za-lesti v tisoč barvnih niansah; diviš se jim, ko njih orjaške prsi ječe v borbi z divjimi viharji, da ti duša zadrhti v bojazni. A čemu bojazen? Saj tisočletja traja že ta borba, tisočletja je zmagalec gozd!
Na nasprotni strani valovi zemlja polna nevzkipele mlade moči. Razcvete ta moč, opojen duh za veje tja do vinskih orjakov, ki osamljeni spe v lesenih hramih. Zbude se jim spomini na jeseni radostnega petja, ki je zaplavalo preko njih v dalje, ko se je upogibala trta ter stokala stiskalnica. Eazposajen je bil sladki sok v mladi svoji moči, a v njih objemu se je vendar naposled ugnal v rujno vino. Po moči cvetnega vonja sklepajo ti hrastovi orjaki na bližno jesen.
Doma je v teh krajih vino in z njim pesem. Ni delo rodu, ki prebiva tod, začrtalo tistih resnih potez v obraze, ki jih opazujemo drugod. Z vinom in z pesmijo se začne delo, s tem se nadaljuje in z obojim se konča. Zato je neizpeta pesem tega ljudstva.
Prišla je v te kraje k sestri na počitnice mlada, pol razvela roža. Kmalu sva se spoznala. Ni bil njen korak iz življenja, ampak iz cvetnih poljan mladosti, zakaj vse mračne, svinčeno težke misli, ki so včasih legle na njeno dušo, niso mogle zresniti njenih čudovito jasnih očij.
Hodili smo često skupno s sestro po skrivnostnih gozdih v solčni dan. V lunojasnih nočeh pa smo zablodili tja gor med mlado vino, kjer je ležala pred nami v srebrnem svitu Savska ravan s temnimi konturami Gorjancev v ozadju. Prevzel nas je čar bajnokrasne poletne noči, da so onemela usta in je duša, pijana lepote, zasanjala v eterske višine. Pozno
3. Dež. slov. učit. društvo naj se obrne na Slovensko Šolsko Matico, je li in on pod kakimi pogoji hoče preskrbeti predavatelje za zborovanja okrajnih učiteljskih društev. (Sprejeto.)
Tov. Schmeidek predlaga, naj se izreče tov. poslancu Ganglu zahvala in priznanje za njegovo prizadevanje, da se uredi gmotno vprašauje učiteljstva. (Sprejeto.)
Z bodrilnimi besedami k skupnemu, složnemu delovanju zaključi potem podpredsednik tov. L. Jelene občni zbor.
Visoke in srednje šole v Rusiji.
Lansko leto je bilo v celi Rusiji vsega skupaj 82 visokih šol, in sicer 27 moških in 5 ženskih v 14 mestih: v Petrogradu 7, v Moskvi 7, v Harkovu 3, v Kazani 2, v Jur-jevu 2, v Kijevu, v Odesi, v Nježinu, v Jaro-slavi, v Rigi, v N. Aleksandriji in v Vladivo-stoku po 1 visoka šola. Slušateljev na uuiver-zah je bilo 40.965, na tehnikah 9500, na višjih veterinarskih šolah 1358, na dveh histo-rično-filologičnih inštitutih 205, na arheolo-gičnem ustavu 640, na šoli orientalskih jezikov 150, na drugih šolah 1187; na štirih ženskih visokih šolah je bilo 10.068 slušate-Ijic. Vsega skupaj so imtle ruske visoke šole 64.073 slušateljev. Iz teh jih 56 odstotkov študira v Petrogradu in v Moskvi. Srednjih šol je bilo lansko leto v Rusiji: 338 moških gimnazij, 65 moških progimnazij, 259 realk, 677 ženskih gimnazij (torej skoraj 1000 ženskih šol). Največ ženskih srednjih šol je v srednji in vzhodni Rusiji, moških pa na za-padu in na jugu. Leta 1900 je bilo otvorjenih
12	novih gimnazij in 11 realk, leta 1910 pa
13	gimnazij, 1 progimnazija in 15 realk.
Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika?
Moravsko.
Moravsko šteje po zadnjem uradnem ljudskem štetju 71-36% Čehov in 27 90% Nemcev, češkemu življu so nevarni mnogi nemški otoki, ki bi se naj polagoma zvezali ter sezidali nemški most iz Šlezije naravnost do Nižjega Avstrijskega Najnevarnejši otoki so: Lanškroun, Svitava, Jiblava, Brno (Čehov 35.72, Nemcev 63.97 odstotkov) in Olomuc. češka Šolska Matica je vzdrževala na Morav-skem 12 ljudskih šol in 17 otroških vrtcev, učencev je bilo na vseh teh zavodih 2438. Razentfga deluje na Moravskem „Narodna Jed nota za vzhodno in severno Moravo" s sedežem v Olomucu, ustanovljena leta 1885., in „Narodna Jeduota za južnozapadno Moravo", ustanovljena leta 18fc6, ki slavi 20. listopada svojo petindvajsetletnico.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
DruStvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj Ljubljanske okolice je
imelo 28. pret. m. popoldne ob 3. uri zborovanje v „Narodnem domu" v Ljubljani. Na tem shodu je predaval dr. Pr. Cadež o uspehih mod-rne tehnike. Gosp. predavatelj je govoril celo uro tako lepo in poučno, da so bili številni poslušalci naravnost navdušeni in so
smo se vračali domov, in drugi dan so nam bile trepalnice iz svinca.
Mnogo smo si pripovedovali na teh pohodih resnega in veselega; a mladostnega veselja, zvonkega smeha ni bilo pri njej. Vsa mladost je bila v njenih jasnih očeh, mladost cvetja, ki ga še ni opalila slaua življena.
Nekoč pa so se zmračile te tako jasne oči. Prišel je namreč k nam fant iz življenja ter vrgel odurno besedo med nas. Začutila je njena duša umazan prst, ki se je dotakuil: zdrhtela je kakor cvetka pred ledenim pišem, in solze so zrosile oči.
Oj, življenje, zakaj si orosilo te oči ? . . . In ali si jih zadnjikrat ? . .
_ ___ _	I. C.
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
ga ob koncu govora viharno aklamirali ter
presrčno zahvaljevali za nenavaden užitek.
Ta sestanek je pokazal, kako je učitelj-stvo še idealno in kako ai želi informativnih predavanj o kulturnem napredku sveta. Ob svojih sramotnih plačicah si itak ne more nabavljati drugih znanstvenih knjig in revij. Zato so mu pa taka poučna predavanja jako dobro došla.
Priporočamo torej učiteljskim društvom, da si za svoja zborovanja oskrbe tudi vselej kakega predavatelja o aktualnih znanstvenih pojavih.
Za predavatelje naj se pa obrnejo na „Slovensko Šolsko Matico".
Štajersko.
Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer ima svoj redni občni zbor v četrtek 12. januarja t. 1. ob 10. uri predpoldne v Ljutomeru po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3 Poročila (tajnikovo, blagajuikovo, knjižaičarjevo in pevovodjevo.) 4. Volitve. 5. Naš položaj. (Razgovor.) 6. Slučajnosti.
Neobhodno potrebno je, da t tako resnih časih za naš stan nihče ne manjka. Drage tovarišice, odložite za takrat gospodinjske opravke, a tovariši lovci, za ta dan puško na klin, ter vsi na snidenje v Ljutomeru.
Učiteljsko društvo za brežiški ln semlškl okraj ima dne 6. januarja 1911 ob pol 11. uri dopoldne na Vidmu svoj občni zbor po sledečem vzporedu: 1. Citanje zapisnika, 2. Društvene zadeve. 3. Poročilo predsednika o društvenem delovanju lanskega leta. 4. Poročilo blagajničarke o stanju društvene blagajne in volitev treh pregledovalcev računa za leto 1910. 5. Predavanje. 6. Želje in nasveti.
Ormoško učiteljsko društvo je zborovalo 1. decembra t. 1. v ormoški slovenski šoli ob jako dobri udeležbi, zakaj navzočih je bilo 74% društvenikov.
V odsotnosti predsednikovi, ki je bil radi seje okrajnega šolskega sveta v začetku zboro-rovanja zadržan, je podpredsednik tovariš Porekar otvoril zborovanje, pozdravil navzoče ude in goste, čestital tovarišem in tovarišicam, ki so ali prebili sposobnostni izpit ali bili v času od zadnjega zborovanja stalno nastavljeni, ter naznanil pristop tovarišice Alojzije Kocmutove iz Središča.
Predavanje tovariša Bob. Košarja „Na lastnih nogah naprej" je bilo dobro in temeljito proučeno, ter so se tovariši, ki so se k temu predmetu oglašali, večinoma s predava-teljevim izvajanjem strinjali. Tovariš Kosi, ki je tudi govoril k predavanju, je še sam pridjal svoje misli: Kako na lastnih nogah naprej. O „Zavezini" veliki skupščini v Budolfovem je poročal tovariš Jerše, o odborovi seji „Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem" predsednik tovariš Bajšp, o učiteljskem počitniškem tečaju v Mariboru pa tovarišica Olga Serajnikova.
Bazpravljali smo še nadalje o važnih društvenih zadevah, ki se imajo deloma sporočiti naši „Zvezi", deloma pa so se odložile za poznejša zborovanja.
Goriško.
Učiteljsko društvo za sežanski okraj
je prosilo za dragiujsko doklado. Okr. šolski svet je sklenil priporočiti prošnjo deželnemu šolskemu svetu. Omenjeno bodi, da so okraji goriški, tolminski in gradiški zadolženi, sežanski pa je brez dolga.
Književnost in umetnost,
Über drei neue Centaurea-Hybriden".
Von Oberlehrer Bajko Justin (Dorn bei St. Peter in Krain). — Kot ponatisk iz strokovnega lista „Österreichische botanische Zeitschrift" je izšlo imenovano delo našega tovariša, odličnega strokovnjaka na polju rastlinstva. Tov. Justin vživa v učenem svetu sloveče ime, ki si ga je s pričujočim spisom še bolj utrdil.
Dve častni nagradi, razpisani po pevskem zboru „Glasbene Matice", vsako po 100 je priznala „Glasbena Matica" tovarišu Emilu Adamiču za „Tri večerne pesmi" in skladatelju J. Novaku za Balado s sopranskim samospevom, mešanim zborom in orkestrom. Na razpis je došlo 11 skladb. Pošiljatelji ne-nagradenih skladb jih dobe z neodprtimi kuverti nazaj, ako pošljejo „Glas. Mat." geslo in naslov, pod katerim naj se jim vrnejo.
Kongres glasbenikov t Bimu. Povodom svetovne razstave v Bimu leta 1911 se vrši tamkaj tudi svetovni kongres glasbenikov. Italijansko ministrstvo se je v tem pogledu obrnilo na vse države, da pošljejo na ta kongres svoje zastopnike.
Jugoslovanski slikarski kongres. Bel-grajsko „Novo Vreme" poroča iz Sofije, da je tamošnje slikarsko društvo sklenilo sklicati prihodnji mesec jugoslovanski kongres v Belgrad. Na ta kongres bodo povabljeni bolgarski, srbski, hrvatski in slovenski slikarji.
Srednješolski vestnik.
Slovensko profesorsko društvo.
Dne 28. decembra pret. leta je v „Narodnem Domu" v Ljubljani zborovalo Slovensko profesorsko društvo.
Zborovanj», ki ga je vodil društveni pred -sednik prof dr. Ž m a v c , so se v nenavadno obilnem številu udeležili zastopniki vseh srednješolskih zavodov ua slovenski zemlji, kot gostje pa zastopnika hrvaškega profesorskega društva v Zagrebu prof. dr. Stjepan Srkulj in Mijo Krkljuš in pa dr. Mihajlo Pi-č e t a iz Sarajeva, hospitant na ljubljanski c. kr. II državni gimnazi|i.
Iz predsednikovega poročila povzemamo, da šteje društvo 240 rednih članov. Društvo se z uspehom bori tako za varstvo stanovskih interesov kakor zlasti za poslovenjenje naših srednjih šol. Največ truda provzročajo nove slovenske učne knjige, zlasti ker se je boriti z velikimi denarnimi težavami. Izdajanje slovenskih učnih knjig bi bilo nemogoče. ako v društveni zaklad za prirejanje in izdajanje slovenskih učnih knjig ne bi pritekali blagovoljni darovi.
Iz tajnikovega poročila (prof. dr. II e š i č) posnemamo, da so poleg društvenega odbora kaj marljivo poslovali različni strokovni odseki (matematiški, fiiološki, pri-rodoslovski, zemljepisni itd.), da so se vršili še precej dobro obiskovani društveni večeri, na katerih so referirali in razpravljali o tem in onem, da je društvo v čim najprijaznejših odnošajih s sličnimi slovanskimi, zlasti pa jugoslovanskimi organizacijami, kar je rodilo že marsikak lep uspeh.
Hrvaško profesorsko društvo oskrbi šolske izdaje z n a-menitejših slovenskih pesnikov in pisateljev.
Nedelavnosti ne smemo očitati tistemu slovenskemu profesorstvu, ki vestno vrši svoje stanovske dolžnosti, v svojem prostem Času spisuje slovenske učne knjige, sodeluje v odborih skoro vseh prosvetnih društev in je v velikem številu zastopano v vsakem prosvetnem ali leposlovnem listu. Naše šolske razmere se vobče niso znatno izboljšale. Celo na Kranjskem še vedno nimamo niti ene popolnoma slovenske državne srednje šole. Slovenščina se še vedno zapostavlja na korist nemščine.
Blagajnik profesor P e r u š e k poroča, da ima društvo koncem letošnjega leta K 1036 16 čistega imetka, dočim je v društveni knjižni zalogi K 986 — čistega.
Na predlog preglednikov se blagajniku prof. Perušku izreče topla zahvala in se mu podeli absolutorij.
Pri volitvah se v priznanje njegovih zaslug za društvenega predsednika, per acclama-tionem vnovič izvoli prof. dr. Ž m a v c , na izpraznjeni odborniški mesti prof. dr. Kušar in K r ž i š n i k , za odborniškega namestnika pa prof. dr. C e r k.
Zanimive so resolucije, ki so na tem zborovanju prišle v razpravo.
I.	Učencem „slovenskih" srednjih šol slovenska izpričevala!
O tej upravičeni zahtevi je poročal prof. Grafenauer. Naše srednje šole se sicer štejejo za slovenske, izpričevala pa so vedno še nemška. To treba odpraviti.
Nemška šolska izpričevala delajo velike neprilike učencem kakor roditeljem. Marsikak učenec, zlasti učenec nižjih razredov, ne ve povedati, kaj o njem govori izpričevalo. Še manj morejo iz izpričevala uspehe in neuspehe svojega sina presojati izvečine nemščine nevešči roditelji delavskega ali kmetiškega stanu, in tako jim ta, v tujem jeziku pisana šolska obvestila provzočajo mnogo nepotrebnih in dostikrat prav mučnih in nepedagoških sitnosti. Nemško šolsko izpričevalo pa utegne za učenca biti usodepolno zlasti t slučaju, če je učenec primoran prestopiti na drug, tuj zavod. Saj bo iz nemškega izpričevala vsakdo sklepal, da prihaja učenec z zavoda z nemškim jezikom in zahtevali bodo od njega takemu zavodu primerno izurjenost v nemščini.
Besnih zaprek proti uvedbi slovenskih šolskih izpričeval ni, zakaj šolska izpričevala niso več kopije nemško pisanega (nemščina je uradni jezik!) glavnega kataloga, in idrijska realka in škofova gimnazija že izdajata slovenska šolska izpričevala.
II.	Na slovenskih srednjih šolah-je sistemizovanih vse premalo definitivnih učnih mest, vobče se slovenske srednje šole hudo zapostavljajo.
O takozvanem suplentskem vprašanju poroča profesor V a g a j a. Suplentske mizerije ni morda krivo to, da se filozofskim študijam posveča preveliko število naših vseučiliščnikov, marveč jo provzroča edinole dejstvo, da država na slovenskih srednjih šolah ne ustanovi toliko definitivnih mest kot bi jih morala, ko bi se za slovenske srednje šol« zanimala s toliko ljubeznijo kot se za druge. Ne da bi namreč z rastočim številom razredov na posameznih zavodih raslo tudi število definitivnih mest, to število nasprotno pada, raste pa število slabo dotiranih suplentskih mest. Na ta način si je država preteklo leto samo na Kranjskem prihranila 2700 K, odnosno je za to vsoto prikrajšala na definitivna mesta čakajoče slovenske suplente. Seveda štedi na ta način edinole na slovenskih zavodih, nemški zavodi pa se vesele najblagohotnejšega pospeševanja od strani prav taiste učne uprave. Jako poučno je v tem pogledu, ako primerjamo odnošaje na naših slovenskih zavodih z onimi drugih zavodov v naši državi. Na avstrijskih nemških srednjih
iolah je razmerje med definitivnimi gimnazijskimi učitelji in suplenti takšno, da pride na sto definitivno nameščenih profesorjev samo 17 suplentov, na laških srednjih šolah jih na sto definitivnih pride 18, na hrvaških 25, na čeških 27, na slovenskih pa kar 32 suplentov, dočim pride na kranjskih nemških zavodih na sto definitivnih profesorjev samo 10 suplentov. če bi vlada hotela slovenske srednje šole dvigniti na stopnjo paralelnih nemških zavodov, bi morala ustanoviti najmanj 13 novih definitivnih mest. Da vlada slovenske srednje šole in slovensko profesorstvo namenoma zapostavlja, je očitno.
III.	Na slovenskih srednjih šolah naj se kot obvezen predmet uvede prostoročno risanje v z m i s 1 u učnih naredb z dne 20. marca 1909. Poročal profesor Wester.
IV.	Matematiko tudi v višjih razredih poučujmo slovensko! Poročal prof. B e i s u e r. S tem, da po ministrski naredbi tudi na zavodih s slovenskim učnim jezikom matematiko poučujemo nemško, je doseženo edinole to, da se dijaki v tem predmetu strokovno slabo izobražujejo, nemščini se pa pri matematiki tudi ne privajajo. Odločati pa more edinole strokovna izobrazba, in ker more temeljito strokovno posredovati edinole materinščina, naj se tudi matematika poučuje slovensko, to pa tem bolj, ker njej sorodno fiziko poučujemo slovensko.
V.	Prav tako naj se tudi zgodovina in zemljepisje poučujeta slovensko!
Poročal prof. dr. C e r k: Kako naj zgodovina blaži čuvstva, če je učitelj primoran, predavati kolikor mogoče suhoparno in enostavno brez vsega poleta, ker bi ga drugače dijaštvo niti ne umelo? Edino v materinščini poučevana zgodovina bi mogla dosezati svoj pedagoški smoter. Vzporedno z zgodovino pa moramo tudi njej sorodno zemljepisno vedo poučevati slovensko.
VI.	V konsekvenci podanih resolucij je prof. C e r k zahteval, da se ustanovita po eno zgodovinsko mesto na ljubljanski prvi in na novomeški gimnaziji, prof. K o b a 1 pa, da se ustanovi več mest risarskih asistentov.
** Statistika usposobljenostnlh izpitov za srednje šole. V zadnjem šolskem letu 1909-10 je na avstrijskih vseučiliščih napravilo 792 kandidatov usposobljenostne izpite za srednje šole; prejšnje leto pa 753. Na posamezna vseučilišča pa se razvrste takole: na Dunaju letos 240 (lani 205), v Inomostu 43 (37), v Gradcu 52 (43), v Pragi na češkem vseučilišču 201 (210), v Pragi na nemškem vseučilišču 68 (88), v Lvovu 86 (86), v Kra-kovem 79 (59) in v Crnovicah 23 (25) kandidatov.
Politiški pregled.
*	Prestolonaslednik in njegovi otroei.
Znani madjarski poslanec, bivši justični minister Polouji, piše v madjarskem listu „Pesti Naplo" o prestolonasledniku Franu Ferdinandu in njegovi rodovini: „Ne moremo verovati, da bi bodoči cesar in kralj, ko pride v položaj, da bo mogel odločati o rodovinskem položaju svoje žene in otrok, mogel delati v njih škodo, ako govorita zakon in morala njegovim otrokom v prilog. Glede njegove prisege — da se odpove za svoje otroke pravici do prestolonasledstva — je zgodovinski dokazano, da obljube, ki so jih člani vladarskih hiš položili vnaprej, niso bile nikdar držane. Že pri razpravi o tozadevnem zakouu sem izjavil in izjavljam še sedaj, da so otroci, ki izvirajo iz zakonito sklenjenega zakona, na podlagi ogrskega državnega prava brezdvomno poklicani k prestolonasledstvn, ker so že z rojstvom samim postali avstrijski nadvojvode."
♦Dveletna vojaška služba. „Fremden-
blatt" je priobčil iz peresa nekega generala članek o dveletni vojaški službi. Clankar pravi, da uvedba dveletne vojaške službe prinese koristi vojski ter bo tudi v prilog gospodarskim interesom prebivalstva. Na to prinaša tudi mnenja raznih parlamentarcev, ki se izrekajo na sploh ugodno za dveletno vojaško službo; med drugim je tudi zahteva, da naj se zniža služba pri mornarici od 4 na 3 leta.
Prihodnji vseslovenski kongres, Bu-ski listi prinašajo poročilo, ki ga je objavil prof. Kulukovskij v Petrogradu o zadnjem slovanskem kongresu v Sofiji. Profesor Kulukovskij apelira na ruske nacionaliste, obrniti pozornost ua slovanske zadeve in vso energijo posvetiti slovanskim interesom, „Vseruski nacionalni klub" naj skrbi, da se prihodnji slovanski kongres vrši leta 1913 v Petrogradu. Kongres bi obenem slavil 300 letni jubilej srečno prebite krize v letih 1610—1613, ko je žugala Slovanom resna katastrofa. Ako bi namreč takrat ostali Poljaki na krmilu, bi morali Slovani podleči zapadno - evropskemu vplivu. V takih auspicijah bo seveda težko, sklicati vseslovanski kongres.
*	Novi novci. Avstro-ogrska kovnica za denar bo 1.1911. izkovala: 1000 kosov zlatih 100 K, 100.000 zlatih 20 K, 200.000 kosov zlatih 10 K, 15,862.000 kosov po 20 vin, 25,000 000 kosov po 10 vinarjev, 10 000.000 kosov po dva vinarja in 41,168.000 kosov po en vinar, V celem torej novcev v vrednosti 5,872.000 kron.
*	P*epored ogrskega nauč. ministra.
Naučni minister grof Zichy je izdal odredbo, s katero se prepoveduje Srbom kot nagrado za dober napredek učencem darovati pesmi umrlega srbskega pesnika Jovana Zmaj-Jovanoviča. Ta odr-dba je izzvala v krogih madjarskih Srbov veliko ogorčenje in srbski listi ostro napadajo ministra. Zadeva bo predmet interpelacije v državnem zboru.
*	Nekoliko statistike o pokojninah. Leta 1869. je bilo v Avstriji 51.567 oseb, ki so dobivale državne pokojnine in provizije, leta 1908. jih je bilo več nego dvakrat toliko, to je 166.264 oseb. Leta 1865. je bila za pokojnine proračunjena vsota 23,171.000 K, leta 1910 pa 99,000.000 K. V enakem razdobju so narasle pokojnine uradnikov in slug od 12,075.992 K na 58,361.890 K pokojnine vdov od 4,940.460 na 24,527.027 K, dočim so provizije vzlic temu, da se je zmanjšalo število opravičencev do provizij od 3,269.280 K narasle na 6,275 717 K.
Modernistorska prisega. Med nemškimi teologi v Berlinu jih je mnogo, ki se upirajo položiti prisego proti modernizmu, večinoma so to profesorji bogoslovja in priznani teologi, n. pr. dekan dr. Kuopfler, dr. Gitl, dr. Walter, dr. GOttberger; dvorni kaplan in profesor na nekem dvornem zavodu dr. Heldwein je prosil za odpust iz dobre službe. Tudi v provinci se nahaja mnogo duhovnikov, ki nočejo položiti prisege.
Volilna reforma r Italiji. Ministrski svet je sklenil predložiti zbornici zakonsko osnovo volilne reforme, po kateri se poviša število upravičenih volilcev za poldrugi milijon in se uvede volilna dolžnost.
*	Agitacija za italijansko fakulteto. V Pulju so zborovali italijanski vseučiliščniki, ki so sklenili, da uvedejo po vsej Istri agitacijo za italijansko pravno fakulteto.
Kranjske vesti.
—r— Umrl je na novega leta dan Josip C e r i n, nadučitelj v pokoju v Zagorju ob Savi, star 73 let. Biag mu spomin!
—r— C. kr. okrajni šolski svet t Kranju je imel dne 29. pret. m. pod predsedstvom c. kr. okrajnega glavarja Franca Schittniga svojo redno sejo. Predsednik poroča o tekočih zadevah: Na petrazredni deški ljudski šoli v Škofji Loki se je otvoril za tretji razred paralelni oddelek, v katerem se je nastavila za učiteljico Marija Sterlekarjeva. — Deželni sadjerejski nadzornik Martin Humek bo nadzoroval tudi šolske vrte. — Stalno sta nameščeni Josipina Majdetova v Križih pri Tržiču in Anica Vavknova v Cerkljah. — Zaradi bolezni imajo dopust Julija Jakličeva v Besnici, Ivanka Paternostrova v Tržiču in Angela Miklavčičeva v Preddvoru, nadomeščalo jih Herman Kmet, in Marija Bartoloti in Davorinka Deželova. — Enorazrednici v Velesovem in Žabnici se razširita v dvorazrednici v šolskem letu 1911/12, enorazrednica v Kovorju pa v šolskem letu 1912/13. — Glede nameščenja definitivne učne osebe v Poljanah nad Škofjo Loko se je stavil tozadevni predlog. — Sfaro-tne doklade so dobili Julij Flis v Škofji Loki, Janko Lebau v Bukovici in Alojzij Sežun v Mavčičah peto, Janez Jezeršek v Dupljah in Friderik Kramar v Škofji Loki četrto, Marija pl. Klein-mayrova pa prvo (provizori&no). — Bešila se je neka disciplinarna zadeva; prošnje za denarne podpore so se odstopile v ugodno rešitev c. kr. dež. šol. svetu. — Bačun za leto 1910 izkazuje 104'20 K prebitka. — Stroški za 1. 1911 so proračunjeni na 1847 23 K.
Štajerske vesti.
—š— Okrajni šolski gvet celjski je
imel dne 27. pret. mes. svojo redno mesečno sejo, v kateri je vzel na znanje več tekočih zadev, kakor: nadučitelj Culk je na lastne stroške prestavljen s Ptujske gore za nadučitelja na Dobrni; odklonien je rekurz načelnika kraj. šo>. sveta v Petrovčah zoper imenovanje g. Turnška za kraj šol. ogledo istotam; celjska okoliška šola ima glavne počitnice istočasno kot celjske mestne šole; nadalje so se obravnavale ovadbe nekega načelnika kraj. šol. sveta; sklepalo se je o ustanovitvi ekskurendne šole pri Sv. Magdaleni (Št Pavel); priporočala se je neka prošnja za starostno doklado; na znanje se je vzelo poročilo o nadzorovanju šol Št. Peter, Liboje in Blagovna in se je nadučitelju Jakobu Stanteju izreklo pohvalno priznanje za uspešno delovanje šoli.
—š— Razpis učiteljskih mest. Bazpi-sana so sledeča učiteljska mesta: na petrazredni ljudski šoli pri Kapeli, okraj Gornja Badgona, 2. plač. razred dve definitivni učiteljski mesti, prošnje do 20 jan.; na šestrazrednici s para-lelko pri Sv. Barbari v Halozah, 3. plač. razred, mesto definitivnega učit., prošnje do 10. januarja; na petrazrednici pri Sv. Križu nad Ljutomerom mesto učitelja, ozir. učiteljice, prošnje do 20. jan., na šestrazredni ljudski šoli s provi-zorično paratolko 6. razreda pri Št. Petru v Gornji Badgoni, 2. plaž. razred, mesto učiteljice; prošnje do 20. januarja na krajni šolski svet.
—š— Deželni šolski svet In ačltelj-■ke plače. Deželni šolski svet je v svoji seji dne 15. tm. soglasno izjavil, da smatra skorajšnjo rešitev vprašama učiteljskih plač na Štajerskem za nujno in sklenil deželnemu odboru predlagati, da ta izdela zakonski načrt regulacije plač, da se o njem more razpravljati pri zopetnem sestanku deželnega zbora Ti sklepi dokazujejo, da smatra najvišja deželna učna oblast zahteve učiteljstva glede plače za popolnoma upravičene in da je pripravljena jim ugoditi. Sklep deželnega odbora, izvesti tozadevno enketo v lastnem delokrogu, je posledica sklepov deželnega šolskega sveta.
—š— Drnžbina šola na Mutl je dobila pravico javnosti. Upamo, da se bo odslej še lepše razvijala, dasi ima že sedaj lepe uspehe, odkar se je izpremenila iz dekliške enorazred-nice v mešano dvorazrednico.
—š— Štajerski deželni šolski svet je imenoval definitivnega učitelja na ljudski šoli v Ormožu Viljema Hribarja definitivnim nadučiteljem na štirirazredni nemški ljudski Šoli v Ormožu.
—š— Iz vseučillške knjižnice. Cesar je imenoval kustosa na vseučiliški kujižnici v Gradcu, privatnega docenta dr. Janeza Pei-skerja, vseučiliškim bibliotekarjem v Gradcu.
—š— Primanjkljaj graškega mesta. Proračun mesta Gradca izkazuje 3,145.153 K primanjkljaja, zaradi česar bo treba novih doklad in novega posojila
—š— Društvo „Selbsthllfeder Lehrer-schaft Steiermarks". Članica gospa Ana Eigenbauerjeva je dne 17. novembra pret. 1. umrla. Znesek 2 K s prispevkom za rezevni zaklad 2 K in poslovni donesek 1 K je plačati začetkom tega meseca. — L. 1910 so umrli: Katarina Jalasova, Ivan Kozdar, Josip Kaibitsch, Franc Eber, Ana Eigenbauerjeva. L. 1910 je bilo torej plačati po 13 K. Za ta znesek da društvo 1500 K, kateri znesek se takoj nakaže.	Odbor.
—š— Hud nravnostnl zločin. Državno pravdništvo v Gradcu je dobilo te dni obvestilo o težkem nravnostnem zločinu, ki ga je izvršil pred dvema letoma neki katehet na 8 letnem dekletu, ki še danes trpi na posledicah. Katehet je zvabil mlado deklico v farovž pri Jožefovi cerkvi v Gradcu. Odposlal je tamkaj čakajočo gospo in dve deklici in ostal sam z izbrano žrtvijo. Deklica je prišla šele ob pol 9. zvečer domov. Šele mnogo pozneje je izpovedala materi, da je katehet izvršil na nji zločin zoper nravnost.
—š— Iz obrtno-nadaljevalne šole v Brežicah. Deželna šolska oblast je odposlala kot zastopnika naučne uprave v šolski odbor obrtno-nadaljevalne šole v Brežicah na-mestniškega koncipista, prideljenega okrajnemu glavarstvu v Brežicah, dr. R barona Steeba.
„Sildmarka" T Brežicah je obhajala te dni 21 letnico svojega obstanka v Brežicah. Kakor poročajo nemški listi, je ta Bedaj prva med krajevnimi skupiuami na Slovenskem. Od 730 Nemcev (?) v Brežicah jih je pri „Sttdmarki" 153.
—Š— Deželni šolski svet je poklical k sebi v službovanje nemškega nadučitel.ja Weinhandla iz Judenburga. Zanimivo je, da ni pri tej oblasti niti enega Slovenca, dasi je dobra tretjina štajerskega učiteljstva slovenska.
vleče obresti po 500 K. Obveznico je izročil zaupno predsedniku Družbe, posl. Vekoslavu Spinčiču, ki se je obvezal, da bo skrbel za to, da se bodo obresti vsekdar trošile v smislu družbenih pravil ter da se ime darovalca za njegovega življenja ne objavi. Plemenitemu darovatelju bodi izrečena v imenu istrskega trpina zahvala iz dna duše z željo, da njegovega imena še dolgo let družba ne bo smela objaviti.	_
Koroške vesti.
—o— O neznosnih razmerah na šoli CMD. t Št. Rupertu pri Vellkovcu
čujemo od mnogih straui jako značilne pritožbe. „Narodni Dnevnik" piše: Ljube nune, ki se jih redi v tej šoli, nočejo bojda ničesar niti slišati o OMD.; „narodna" vzgoja obstoja v molitvi in trudu, da oddajo vsako leto vsaj po dvoje nesrečnih deklet mariborskemu nunskemu samostanu. Mi seveda ne moremo kontrolirati teh pritožb, a prosimo CMD., da natančno preišče razmere na tej šoli in jih pojasni napram slovenski napredni javnosti, ki ima zaradi svojih žrtev za ta klošter gotovo pravico do pojasnila. Nedoslednost naših na-prednjakov je včasi zares neverjetna!
Goriške vesti.
—g— „NotI Čas" — obsojen. Ker je „Novi Čas" kradel čast tov. Š tre kiju in tov. B a j t u , je bil njega urednik obsojen na 30 K, oziroma na tri dni zapora. Več sporočimo prihodnjič.
—g— Obrtno-nadaljevalne šole so bile do letos v Mirnu, Nabrežini, Solkanu in Benčah; od letos tudi v Kanalu, Sežani, Ga-brovici, Ajdovščini in Tolminu. Pričakujemo otvoritev obrtne šole tudi v Bovcu. Italijani imajo vse polno takih šol, Slovenci vse premalo.
—g— K izidu 'Izpitov učne usposobljenosti pred goriško izpraševalno komisijo, ki smo ga priobčili v predzadnji številki lanskega leta, dostavljamo, da je tov. Bihard T r e b š e , učitelj na Kalu pri Bovcu, napravil ta izpit za ljudske šole s slovenskim i n nemškim učnim jezikom.
—g— Ustanovni občni zbor „Muzejskega društva za Goriško" se je vršil pretekli četrtek zvečer pri „Treh kronah". Novi odbor se je konstituiral tako-le: prof. Gvvaiz, predsednik; dr. Eržen, podpredsednik; dr.Bra-tina, tajnik; c. kr. pošt. kontr. Dietz, blagajnik; B. Drufovka, gospodar. Odborniki so: c. kr. ravnatelj Bežrk, prof. dr. Kos, prof. Koštižl in dr. Levpušček. članarina znaša letno 4 K. člane lahko sprejema vsak odbornik, predmete za muzej tudi, posebno pa g. Drufovka, Gosposka ulica v Gorici. Nadejati se je, da se bo naša inteligenca zanimala za ta novi narodno-kulturni pojav.
Splošni vestnik.
Naše časopisje. Vsakega zavednega učitelja in vsake zavedne učiteljice dolžnost je, dasi takoj naroči in plača „Učit. Tov.". Ta nam bodi orožje v boju za pravico in obstanek. Pa tudi naši prijatelji naj bodo naročniki našemu listu, da spoznajo naše boje in napore pa da nas tudi materialno podpro. Vplivajte pri tvrdkah, ki se ne branijo našega denarja, naj objavljajo v našem listu svoje oglase I Kogar podpiramo mi, naj podpira tudi nas! Ako stori vsak zaveden tovariš in vsaka zavedna tovarišica svojo dolžnost, lahko naraste število naših plačujočih naročnikov na 2000. Potem bomo lahko v obilnejši meri služili svojemu namenu I Vsi do zadnjega nemudoma na skupno delo za skupne interesel
Iz naučnega ministrstva. Okrajni komisar pri kranjski d» želui vladi, dr. Vincencij Schwegel, je imenovan za ministrskega tajnika v naučnem ministrstvu.
Letnino za učiteljski konvikt so plačali: tov. Josip Zajec in tov. Marija Kali nova iz Vel. Gabra; tov. Pran Štefan-čič iz Vel. Lašč; tov. Jakob F url an iz Ljubljane.
Povodom pomaknjenja v višji plačilni razred so darovali učiteljskemu kon-viktu: Karel Wider iz Ljubljane 10 K; tov. Jakob Furlan iz Ljubljane 5 K; tov. Ven-delin Sad ar iz Ljubljane 5 K.
Češki učitelji so priredili veliki shod v Pragi, na katerem so razpravljali o draginji in zahtevali, da se regulirajo učiteljske plače, Povsod ista pesem, ki pa — žal — ne dobi odziva Povsod enaki ljudje, ki nimajo src!
Tudi Izvirno. Pretekli mesec so morali v vasi Morter na Solnograškem zapreti šolo, ker je bil učitelj nenadoma poklican k vojakom. Okrajni šolski svet je sicer takoj vložil pritožbo, toda s kakim uspehom nam ni znano Duhovniške plače bodo od 1. januarja dalje izplačevali potom c. kr. poštne hranilnice Zaradi tega so nehala vsa nakazila in krediti pri c. kr. davčnih uradih z dnem 31. decembra 1910.
Roseggerjev sklad — 2 milijona!
Nemški listi z veseljem poročajo da je s 1. jan. 1911 nabrano polnih 2 milijona kron. (1370x2000) Ta dva milijona nista samo na papirju, temveč faktično vplačana! Nemci z gotovostjo upajo, da dobe kmalu 3. milijoni skupaj, saj manjka samo 130 kamenov (po 2000 K).
Iz slovanskih pokrajin.
O Vsesokolskl zlet v Zagrebu leta 1911 utegne biti nekaj izrednega. Dosedaj se je že prijavilo 800 čeških Sokolov in ravno toliko bolgarskih telovadcev. Poljski Sokoli še niso za gotovo obljubili svoje sodelovanje. Računa se, da se zleta udeleži kakih 4000 Sokolov.
O Stoletnica češke tiskarne. Plienjska tiskarna Teodorja Kopeckega v Pisku je slavila dne 6 decembra stoletnico svojega obstanka. Dne 6. decembra leta 1810. je dobil koncesijo za tiskarno Josip Veterle. Dauašnji lastnik je ces. svetovalec Teodor Kopecky. Ta tiskarna je ena najstarejših čeških tiskareu. Ko je bila ustanovljena, je bilo v Pragi 10 tiska-ren, izven Prage pa 9. — Danes jih je v Pragi (ne vštevši litografij in drugih reprodukcijskih zavodov) 90, izven Prage pa 240.
O Vseslovanska pevska zveza. Odbor sofijskega kongresa je na predlog najuglednejših članov odločil, da se tekom prihodnjega leta vrši v Belgradu velik vseslovanski koncert z udeležbo 50—60.000 članov in članic raznih slovanskih pevskih društev. Ta koncert bi se naj vršil isti čas ko vseslovanski časnikarski kongres, ki se vrši tudi prihodnjega leta v Belgradu.
O Husov spomenik v Pragi. Te dni
je odbor za Husov spomenik v Pragi oddal livarska dela firmi Beldelmayer v Pragi. Spomenik mora biti postavljen do konca februarja leta 1915, ker bo slavnostno odkritje dne 3. julija 1915.
O Socialno demokratska občina na Hrvatskem. Pri zadnjih občinskih volitvah v Adaševcih na Hrvaškem so zmagali socialni demokrati proti srbski samostalni in radikalni stranki. V zadnjem času se vpliv socialnode-mokratske stranke zlasti širi v onem delu Hrvaške, kjer stanujejo Srbi.
O Senzancionalna iznajdba ruskega učenjaka. Iz Peterbuga poročajo, da je profesor na tehnološkem inštitutu, Rozing, po 151etnih poizkusih došel do senzacionalnega odkritja na polju elektro-teleskopije. S posebuo konstruiranim električnim aparatom omogočuje Rozingova iznajba, da more človek doma v hiši videti vse, kar se godi n. pr. na odru v gledališču, kakor tudi vse, kamor je obrnjeno električno okno aparata. Kakor trdi Rozing, more človek gledati, karkoli se godi v kaki ulici, kontrolirati more potnike na kolodvoru, na morju, more gledati morska tla, na bojnem polju vsa gibanja sovražnika, ves tabor in katerokoli trdnjavo. S pomočjo tega aparata more vsak tvorničar opazovati v svoji sobi, kaj se gedi v tvornici in je mogoče najti Vsako potopljeno ladjo. V nekoliko dneh bo Bozing preizkuševal svoj aparat v carskem tehničnem društvu.
Razgled po šolskem svetu.
—	Srbske šole v Stari Srbiji. Kakor poroča „Tribuna" iz Carigrada, je turška vlada zaprla vse srbske šole v Stari Srbiji. Srbi so se zaradi tega pritožili pri grškem patriarhatu v Carigradu.
—	Dijaška beda na Ruskem. Kijevsko vseučilišče je izključilo 700 dijakov, ker niso mogli plačati kolegnine.
—	Šolarskl humor. Gospod nadzornik je izpraševal v šoli računanje na pamet in je vprašal malega dečka: Koliko je 4 in 5 ? — Deček se je v zadregi počesal za ušesom, pogledal vprašaje v strop in molčal. Nadzornik je ponovil vprašanje v tej obliki: Vzemimo, da ti dam jaz pet kuncev, potem še štiri; koliko jih boš imel sedaj ? — Mali j» pogledal in zavestno vzkliknil: Bavno deset! — „Deset, tepec," je dejal nadzornik, „kako prihajaš do te številke?" — „Ker imam doma že enega kunca, gospod nadzornik!"
—	Stari študentje. Na tehniki v Bigi na Ruskem je 48 študentov, ki so tam ostali še iz preteklega stoletja. Najstarejši med njimi „študira" že 21 let. Tudi na Nemškem je povsod mnogo takih starih študentov. Med Slovenci so pa jako velika redkost: nimamo denarja za tak šport.
—	Čudna napaka oči. Dr. Young, šolski zdravnik na Augleškem, piše o nekem dečku, ki je videl vse piedmete za 90° zasukane od svoje resnične leže. Pozvan, naj nariše mačko, jo je deček narisal tako, da je stala na repu. Zdravnik je izjavil, da proti tej napaki ni zdravila. Otrok se bo pač moral privaditi, da si bo mislil stvari, ki jih vidi stati navpično, v vodoravni leži.
—	Dr. J. Frltsch, profesor psihiatrije na dunajski univerzi, je decembra ponoči na-gloma umrl. Profesor Fritsch je bil rojen leta 1849. na Češkem. Leta 1880. je postal docent
na dunajski univerzi, leta 1893. pa profesor. Spi d je mnogo knjig svoje stroke
—	Oporoka srbskega pisatelja. Nedavno tega na Dunaju umrli srbski pisatelj dr. Lazar Kostid je zapustil vse svoje imetje v znesku pol milijona kron srbski cerkveni občini v Somboru z določbo, da mora po izplačilu legatov obresti zapuščine porabljati za vzdrževanje srbskih narodnih šol.
—	Promocija Hrvatice. Na dunajskem vseučilišču j« bila promovirana za doktorja modroslovja Hrvatica gospica Danica V lah o v a.
Listnica uredništva.
I. D. C. A. V.: Po naši sodbi sodi zadeva pred vodstvo štajerske Zveze, ker trdite pravo deloma Vi, deloma pa dopisnik v bivšem „Narodnem Dnevniku". Obrnite se tjakaj 1 Dopis pa imamo shranjen.
Uradni razpisi učiteljskih služI).
St. 3872.	Kranjsko.	1-1
V	šolskem okraju Ljubljanske okolice se ' razpisujejo naslednja učna mesta z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje:
1.	nadučiteljsko mesto na trirazredni ljudski šoli v Horjulu:
2.	ueno mesto na petrazredni ljudski ioli y Borovnici;
3.	dve nanovo sistemizirani učni mesti na šest-razredni ljudski šoli na Vrhniki;
4.	učno mesto na šestrazredni ljudski šoli pri D. M. t Polju ;
5.	ueno in voditeljsko mesto na enorazredni ljudski šoli z začasnim 2. razredom v Škocijanu.
Pravilno opremljene prošnje je za vsako službo posebej predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 1. februarja 1911.
V	kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 27. decembra 1910.
St 3015.
1—1
Vsled ukaza c. kr. dež. šol. sveta z dne 20. decembra 1910, št. 8481, se nadučiteljska služba na petrazredni ljudski šoli v Krškem vnovič v stalno na-meščenje razpisuje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 5. februarja 1911.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Opomni se, da se bodo upoštevale že predložene prošnje tudi pri drugem razpisu.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 26 decembra 1910.
Št. 2534.
1-1
V kamniškem šolskem okraju se razpisujejo naslednja učna mesta z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje:
1.	učno mesto na štirirazredni deški ljudski šoli v Kamniku, in sicer s pristavkom, da se bo v prvi vrsti oziralo na take prosilce, ki so usposobljeni za poučevanje v risanju na obrtnih nadaljevalnih šolah;
2.	učno in voditeljsko mesto na enorazredni ljudski šoli v čemšeniku;
3.	učno in voditeljsko mesto na enorazredni ljudski šosi v Pečah.
Pravilno opremljene prošnje za te službe je za vsako posebej prepisanim službenim potom semkaj vlagati
do 20. januarja 1911.
Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 15. decembra 1910.
St. 2352.
1-1
Na enorazredni ljudski šoli v Spitaliču se razpisuje učno in voditeljsko mesto z zakonitimi prejemki v (talno nameščenje
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati
do 20. januarja 1911. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 14. decembra 1910.
Istrske vesti.
Zagrebški

oooooooooooooooooooooo Ao/ tovarniško znamko
—i— Krasen božični dar Istrski
CMD. Hrvaški rodoljub, ki noče biti imenovan, je podaril istrski Družbi vinkulirano obveznico avstrijske državne rente, glasečo se ua 25.000 K, od katerih se vsakih pet let
priporočujemo ffft, kot priznano
S/, tagen Y >655, /■■/£>/	^
te/ Pridafek / "m za kavo!
3E
3E
¿8'
ü I
v 5lovenska Šolska Matica
ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", L, II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v „Pedagoškem Letopisu".
Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k I. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 12 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.
4—1
H □
I
3E
3E
3E
Najbolj varno naložen denar! Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov kron.
s«

mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 41/i °/o brez odbitka. Nevzdig-njene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
kreditno društvo.
Posoja na zemljišča po 5 % in proti poplačevanju dolga po najmanj V4 %• Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
4-1
Jubilejska samopomoč,
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice. Za sprejem se je zglasiti pri načelniku (zdaj naducitelj Fran K s. Trošt na Igu pod Ljubljano).
V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let.
Pristopnina se ravna po starostnih letih in sicer od 20 do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K, poleg tega še 2 Z za prvi smrtni slučaj in 1 K vpisnine. Letno se plača za rezervni fond 2 K, ki je znašal konec X. upravne dobe 6179 K 98 h.
Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonitim dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov. Po smrti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti.
4—1
Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani
ima v zalogi naslednje knjige:
1.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I. Spevoigra za šolsko mladino. Cena 4 K. Prav primerna knjiga za šolarske, lokalne in okrajne učiteljske knjižnice.
2.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 10 v. Priročna knjiga za učence in učenke pri petju.
3.	Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 v.
4.	A. Rape: Mladini. I. zvezek. Cena vezani knjigi 1 K, s pošto 16 v več.
5.	J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I. zvezek. Cena vezani knjižici 1 K, s pošto 16 v več.
6.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I. zvezek. Pripovedni spisi. Cena vezani knjigi 1 K, s pošto 16 v več.
7.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I. zvezek. Druga izdaja. Cena 20 h.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Kupujte te knjige! Priporočajte jih prijateljem učiteljstva!
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
3F=1E
Našim rodbinam
priporočamo 52—31
Kolinsko cikorijo

Modistinja
MInka Horvat
priporoča ravno došlo veliko izbiro športnih kap, klobukov, praznik oblik in v«e potrebščine za modi-44—41 s t i nje po najnižji ceni. Sv. Jakoba trg. BakovČera hiša.
Modni salon
Ozmec & Vičič
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Hotel pri Maliču 12-11 priporoča svojo bogato zalogo damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Marija Tičar
Ijubljana, Sv. Petra cesta št. 26
priporoča slavnemu učiteljstvu in pisarniškim predstojništvom svojo na novo otvorjeno in bogato opremljeno trgovino s popirjem in vsemi šolskimi potrebščinami. 12-10
Fr. Burger
Spodnja Šiška pri Ljubljani parotovarna lesnih izdelkov in vseh v mizarsko stroko spadajoči!) del.
Specialnost:	26—18
Šolske klopi
najnovejših modelov in vse druge šolske oprave.
Izvršitev solidna, Testna in natančna. Cene nitke.
Beležke iz fizike = in kemije. =
Učencem ljudskih šol v ponavljanje učne snovi iz prirodoslovja sestavil
Josip 2v£eslčelk:,
nadučitelj v Sevnici. Cena knjižici	vin.
Naroča se pri „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani
Knjigoveznica
Anton Janežič
E^lorij anska lalica 1A.
se priporoča slav. šolskim	BH vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajočih „, ,
IIIIIIUMIIIIIIIIIIIIIIIII dol« »IIIII1IIHIII»»1»»««IIIH»
24—5
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.
m
O. kr. priv. občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831. = Jamstveni zs> kladi znašajo nad 366 milijonov kron. =
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje
12-7
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . . Izgotovljenih polie je bilo za zavarovano vsoto . . . naznanjene škode znašajo
mpspea novembra 1910.
1921 K 16,210 987 28
1598 K 18,065.957 07 K 657.209-46
od januar'» 1910.
19931 K 161,422.192-69
17 201 K 139,162 007 73 K 9,457.376 72

Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
Al
v Lubljani,
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—42
Nizke cene elegantna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—33
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
Nepriležno blago rad zamenim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-
iiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiii cVrbnoio iiiiiiiiimiiiiiiiimiii»
IIIIIIIIIIII iiiiiiiiiiftiiii oK.I Ullcjc. iiiiiiiininiiiiitiiiiiiii
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
tt O-orlci 26~15
Tržaška ulica štev. 16 = v lastni hiši. =
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti i% avstrijskih in angležkih tovaren
za vsak stan*
$
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
Ljubljana, Dunajska cesta IS
priporoča svojo bogato zalogo 52—48 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in
orgelj-harmonijev. 52—
Najboljše
orgeO-harmonye
obeh sistemov izdeluj» in pošilja najceneje
JM RUDOLF PAJKR & Komp-
Kraljevi gradeč št. 133
^ ^¿m^tm	(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
a
.5 o
bD u»
CS C
"C o
Cu
>c/i
cS C
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—47
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za dainske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitiliearija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
sa
Cfl
-o
n O
5T <
fD
O
cr<
S*
'77 „ xA|cj7A rr% 1 o /litin že prlspele moderneobleke' pomniki, športne suknje in Pe- Angleško skladišče oblek
/7 ,¿1 SOISKO midUinO » de*ke, kako, tudi za dekliee, najnovejša konfekcija.	O. BERNATOVIČ 52-37
Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke. —— T-o-iibijazia,, ^¿Cestni trg: šte-v. 5. ——— iidajaielj in udguvomi urednik K a (11 v o j Jvoreue.	Last in zalozba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev"..	Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.