TRST, petek 5. avgusta 1955 Leto XI. . Št. 184 (3113) OiCtfAJ DNEVNIK Cena 20 lir Poštnin« plačana v gotovini Tel. 94.638, 93*808, 37-338 ‘*E37-33fTVO: lL' MONTECCHI it. f, III. nad. — TELEFON 93-M* IN 94-43* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Uw»vni nwT ^LASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viiine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Pošini tekoči račuri Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemekega tiska, 1 uu. osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm »Irine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Penico 1-11., Tel. 33-82 Izvod 10, mesečno 210 din. ______________________________ ^ __ _________________________ __________ _ Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekc*l raiun pri Komunalni banki v LJubljanTio’- KB - 1. * -*375 - izdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ- Trst •T ---------n miiifc.a - v, -.........................i....-Tj-itiaii i i mrrni i itt—i----------i" inh i ■ ■■■ mT $M±BANINOVO POROČILO MA ZASEDANJU VRHOVNEGA SOVJETA ZSSR SESTANEK GLAVNEGA ODBORA „FEPERBRACCIANT1“ Pereča vprašanja in borba Ital* kmečkega proletariata Medparlamentarna komisija za poenotenje plač državnih nameščencev sprejela ukrep n začasni ureditvi tega vprašanja - Zanimanje in opreznost ameriških funkcionarjev za finansiranje izvedbe Vannnijevega desetletnega načrta z ameriškim kapitalom ■ Nadaljevanju polemike n premestitvi ameriških čet iz Avstrije v Italijo: Verono, Vicenzo in Trst Pozitivni rezultati ženevskih razgovorov ggodno vplivajo na vos mednarodni razvoj Nemčije velesile če niso našle skupne govorice, upali pa je, da se bo to °«i*ed/#o konferenci zunanjih ministrov - Edenov načrt zasluži vso pozornost krnitev Eisenhowerjevega predloga - Zasedanju Je prisostvovala Jugoslovanska ntentarna delegacija, ki so Jo poslanci toplo pozdravili - Prve ameriške reakcije 1^KVA' 4- - Danes Uri c 1, ^ours ob d«n0 - * Je začelo napove- 'itt*. »! . n3e Vrhovnega so-priiij v °Cn° tej uri no vj*tiki ''^zano glavni so-Bulgs-i v°elitelji — Hruščev, Mildjj ’ Molotov, Malenkov, W* Kaganovič, Saburov, ko' Su<*]V’ Pervuhin, Kirišen-®iel«v °V' PosPel°v, Aristov, V|' Bo.i0 ®eP"ov — ki so jih 1 P Lv '1 Popravili stoje 'ovjet a,ni,em- Takoj ko je »Ho sam d dnevni red z de 0 o točko (poročilo vla-ko j, e”*vski konferenci) in bo dis, 0 členjeno, da se ®°ldn» *!.)a 7a«la jutri pred-P* g0v ° ' tO. uri, je stopil 71j(j( gr?tsle in Francije banjih Mednarodnih vpra-»Otino ‘n uresničila medna-I'?Pori p°miritev s skupnim1 til. ’ tillrn J.. V,i cn 11 o 4 iz o. nenormalni in nevzdržljivi položaj, ki je nastal leta 1948, ko so bili umetno uničeni bratski odnosi prijateljstva in tesnega sodelovanja med ZSSR in Jugoslavijo. Beograjski sporazum eloni na znanih petih načelih koeksistence. Doslej doseženi rezultati v izboljševanju sovjetsko-jugoslovanskih odnosov dovoljujejo trditi, da sta obe deželi izbrali edino dobro pot. Obe vladi z vso potrebno resnostjo gledata na perspektive nadaljnjega razvoja in krepitve odnovov med ZSSR in jugoslovansko republiko. S te tribune pozdravljamo naše jugoslovanske prijatelje in predsednika Jugoslavije. tovariša Tita. Zdi se nam potrebno izjaviti, da bodo Centralni komite, sovjet- zaupanja med dr-vjftskp*' Dodal je, d a po so-‘lovp. «*le gacijo vodila o-1. 1 to Pab«la leninske poli- ..'»ce »«*,? državami t.®ul*anin bila i Je na'° zatrdil, da uSne^evska konferenca '•'vo j miroljubnih sil. PotsH--’ d« miroljubne koeksi-z raz •damski8,*0 se pryič P° titelj: . konferenci se:4ali velesil. Je zelo • in ie dejal Bulga- že^aljeva^’ da je poli dradni^Vslta konferenca, d« s'stankiheiah neurad' t ab.ia v ozraSiu s°-. ŽU|bev.„- 'n vzajemnega >.k>Vsi udeleženci ?Bi Pozili *•?!«». da bi se do-S*Vslt0 knJ"1 rezultati. «Ze-v din ^!er.enco ~ j« dejal a Vrt'to v . J.e treba prišteti „L8odkov ,n'h zgodovinskih ?nSt v ’ }*T Pomeni pre-F?'V Ve?n°Slh med ZSSR. »dpijo« 0 Britanijo in to in'MrSki narrP?dal H,f_edsednik le -n« 3«, a. 0dn®ga analizo med- ' ',S't° kn P,°*°^a3a pred že-da je j' reneo. Poudaril 'tki v.i;a °d kun*1 let' ki 50 p0‘ dn° p°slahjnCa V03ne. označe-c, aVami |^:an'e odnosov med tov.', bor),;1 *° bile znvezni-j» ^niku Proti skupnemu v' deiL, Iašizmu. »Očitno ir, ?adnjem . Bulganin, da so ta vfe>h SU naPori ZSSR 'ivh0ltre0itev,rOliUbnih df,žel ,?«d“' p“" preneh0 le Bulganin orne- 5aPji 'n v'6, s'"’ra*nosti n: »kiJ1* ve]ik lndokini in po- ^ .>ažum VaŽn°S' ŽeneV' knn °0ijo 1Z leta 1954- dokUlh PUCion8, PriZnanJU za' in u kih 'ni,t pravic in- •vok Popol„narodov- k' ’ežl' V sv, ■' Poodvisnosti in ko r>vn, 1e dežele« bilu)e BmRa'i0v-,et io ploskal, P0..1’ ,ki ga ,nin govoril o va-sk.ia l.-ie Sovjetska vlada nai U t)r,'j0skemu ministr-i'4iNrvtedniku Fauru •ka ‘ Opani Bulganin je ‘n h V*ada • da bo franco-Ca9, b» ohPleiela ‘o vabilo k -,‘bov v l^k francoskih dr-"dtd ^bontu 0skvj prispeval Cii- ®°vjet-v. razv°ju odnosov n. tsk0 lv,zo ln Frgn doj^nnin , v«hori Boloža ! P°udaril res Vs'm ih io "a Dnijoom ckuB, dejt-tvu PnP,sal Pred-kot rajo ki’ da «tuje čete 'tiki *° b'orm0»JS ozemlja Učit’ «a kar kit, ■'? druEi °‘ n® mor ajalco ljudstvo b*;vai i. pris‘a'i». ob. "■•a’ bnj °yietska po- a i.—' skliče medna-"«a », °a za rešitev Sn “ na Uenrf Sani8' še ni NnaJetski m 0 odziv. k' nL ie natn'niStrsk’ Prod-PodvzHa1 UkrePe za r°kr.epi,ev miru baroka ^tedlog ‘a okr, •na: 7.9 rti-. ' ~ * •»“ K' "klenih v°Znži'ov od 10. i) 0. Pogodbe . v''trijske dr-, ddo»ov , ,n hormalizaci dt af^niski S*0slavijo. ^UlEani_ azRovori - “gani„ J Je -- »o končali BULGANIN ska vlada in vse sovjetsko ljudstvo storili vse, kar je njihovi moči, da bi nadaljevali po poti prijateljstva in iskrenega sodelovanja z bratskim jugoslovanskim ljudstvom«. Te Bulganinove besede so poslanci pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Bulihnin je nato omenil Nehrujev obisk v ZSSR in dejal, da je indijj.ko-sovjet.sko sodelovanje važen činitelj v borbi za mir. Ob zaključku prvega dela svojega govora je Bulganin omenil je sovjetsko vabilo bonnski vladi za vzpostavitev diplomatskih odnosov med obema državama. Ko je govoril o evropski varnosti, je Bulganin omenil Edenov načrt in izjavil med drugim; ((Mišljenje britanskega ministrskega predsednika o možnosti sklenitve varnostne pogodbe s sodelovanjem omejene skupine držav zaslu-vso našo pozornost. Sklenitev take pogodbe z začetnim sodelovanjem štirih velesil in nekaterih drugih evropskih držav bi imela pozitiven pomen. Potrebno bi bilo edinole upoštevati realni položaj Nemčije, kjer sta zadnjih desetih letih nastali dve nemški državi. Sodimo, da je povsem mogoče spraviti v sklad interese evropske varnosti z interesi nemške demokracije, tako da bi se zagotovili interesi tako nemškega ljudstva kot splošnega miru. Dopuščena je domneva, da bo med oktobr- sko konferenco zunanjih ministrov mogoče proučevati nove možnosti sporazuma o tem važnem vprašanju«. V Ženevi — je nadaljeval Bulganin — je sovjetska delegacija .zjavila, da želijo nekatere države ohraniti nevtralnost, da pa postavljajo vprašanje jamstev za svojo varnost in ozemeljsko nedotakljivost. ZSSR je pripravljena sodelovati pri takšnih jamstvih, skupno z ostalimi velesilami. To vprašanje, je dejal Bulganin, ostaja tudi po Ženevi na dnevnem redu in zasluži resno pozornost. Nato je Bulganin poudaril, da so se na ženevski konferenci pokazale bistvene razlike glede načina gledanja na nemško vprašanje in da so zahodni predstavniki branili pariške sporazume, «pri čemer niso skrivali svojega mnenja, da bi morala biti združena Nemčija vključena v vojaški blok zahodnih velesil«. ZSSR ni mogla in ne more sprejeti tega stališča, je zatrdil Bulganin, ker ne odgovarja interesom evropske varnosti in interesom ZSSR. Nemškega vprašanja ni mogoče rešiti brez sodelovanja samih Nemcev, pri čemer je treba upoštevati, da sta nastali dve neodvisni nemški državi. Nemčije ni mogoče združiti s preprostim mehaničnim zlitjem obeh republik. V Ženevi, je nadaljeval Bulganin. ni bila najdena skupna govorica o nemškem vprašanju. Upati pa je, da bo izmenjava mnenj pripeljala do pozitivnih rezultatov na konferenci zunanjih ministrov v oktobru, Ministri se bodo takrat znašli pred številnimi težavami, »toda težave, povezane z rešitvijo nemškega vprašanja, ne »mejo ovirati uspeha dela zunanjih ministrov, zlasti ne rešitve osnovnega vprašanja, vzpostavitve evropske varnosti«. Bulganin je nato omenil Eis*nhowerjev predlog o vzajemnem letalskem nadzorstvu in dejal, da je treba izraziti priznanje Želji, da se reši tako zapleteno vprašanje, kot je mednarodno nadzorstvo nad oborožitvijo, da pa je treba tudi priznati, da konkretni učinki teh ukrepov ne bi bili veliki. Z.SSR in ZDA sta zelo razsežni deželi, je nadaljeval Bulganin, in v takem prostranstvu je mogoče skriti, kar se hoče. Toda sovjetski vladi se zdijo bolj realistični in učinkoviti njeni predlogi od 10. maja. Zadnji del Bulganinovega govora je bil poevečen oceni ženevske konference. Bulganin je dejal, da nihče ne more zanikati, da je konferenca dala znatne pozitivne rezultate, katerih pomen se bo še bolj videl v prihodnosti. Poudaril je tudi. da je bila v Ženevi postavljena ob stran politika sile, kar je treba «samo pozdraviti, tem bolj, ker konstruktivni duh ženevskih razgovorov še vedno vpliva na mednarodne odnose«. Po današnji seji Vrhovnega sovjeta je ameriški veleposlanik Charles Bohlen (ki ee je udeležil tudi ženevske konference), izjavil, da Bulganinov govor ne vsebuje nobenega novega elementa, da pa je prežet z ženevskim duhom, kar je najboljši znak za prihodnost. V Washingtonu je načelnik tiskovnega urada Bele hiše James Hagerty izjavil novinarjem, da je sproti pošiljal predsedniku Eisenhowerju poročila z odlomki Bulganinovega govora. Bela hiša doslej govora ni hotela komentirati. (Od našega dopisnika) RIM, 4. — Medparlamentarna komisija za poenotenje plač državnih nameščencev je danes sprejela sklep o delni in začasni ureditvi tega vprašanja. Na zadnji seji so bili navzoči tudi predstavniki sindikatov CGIL in C1SL, ki so predlagali nekatere dodatke glede raznih vprašanj. Predstavnik vlade je predloge sprejel, ker spremembe niso bile bistvenega pomena. Istočasno pa je vztrajal pri svoji prejšnji trditvi, da država trenutno ne more sprejeti takšnega poenotenja, ki bi v večji meri obremenilo državno blagajno. Medtem pa še vedno traja polemika med vladnim in opozicijskim tiskom glede premestitve 5000 ameriških vojakov iz Avstrije v Italijo. Po eni strani vladni časopi- italijansko vlado, da »avto- si poudarjajo, da je vprašanje razčiščeno z včerajšnjo izjavo iz vladnih krogov, v kateri je bilo rečeno, da bodo čete premeščene na podlagi člena 3 severno atlantske pogodbe, ki ima v Italiji zakonsko veljavo. Opozicijski tisk pa trdi, da je včerajšnja vladna izjava nastala iz zadrege radi pomanjkanja prepričljivih argumentov. Milanska »Uniti« piše na pr., da po logiki vladne izjave lahko pričakujemo, da bodo polagoma prišle ameriške čete tudi v Milano, Torino, Genovo, Rim, Palermo itd. pod pretvezo, da so te čete ZDA že od prej v Augusti, Neaplju, Livornu in n« Trentinskem. Glede člena 3. severnoatlantske pogodbe pa pravi omenjeni list, da nikakor ne pooblašča FAURE IN PINAY SPREJELA NABILO NA OBISK W MOSKVI Francoski ministrski predsednik je o sklepu svoje vlade obvestil sovjetskega veleposlanika v Parizu - Francoska državnika bosta obiskala Moskvo verjetno v prvi polovici oktobra - Adenauer proučuje sovjetsko noto PARIZ, 4. — Predsednik francoske vlade Edgar Faure je sprejel danes sovjetskega veleposlanika v Parizu Vino-gradova in ga obvestil o sklepu francoske vlade, da sprejme vabilo, naj Faure in zunanji minister pinay obiščeta Moskvo. Francoska vlada je sprejela ta sklep na svoji današnji seji in obenem odločila, da naj Faure in Pinay obiščeta Moskvo do prve polovice oktobra. Vendar ta sklep ni dokončen. Na ta način bi Faure in Pinay prišla v Moskvo po Adenauerjevem obisku in pred začetkom konference štirih zunanjih ministrov. Pred tem bo obiskala ZSSR francoska parlamentarna delegacija. 66 rudarjev mrtvili v porurskem rudniku Po eksploziji v rudniku Dahlbusch pri Gelsenkirche* nu so potegnili na dan 41 trupel, 25 rudarjev pa je ostalo v rovu, ki ga je ravnateljstvo dalo zazidati, da se ogenj ne bi razširil na sosednje rove DUESSELDORF, 4. — Pri mestu Gelsenkirchen, znanem porurskem rudarskem središču, ki šteje 300.000 prebivalcev', se je zgodila včeraj zvečer huda rudniška nesreča, k; je zahtevala življenje lifi rudarjev. V. rudniku Dahlbusch je nenadoma eksplodiral jamski plin, ki je povzročil hud požar v rovu. Do danes opoldne so iz rudnika potegnili 41 trupel rudarjev, nato pa so rov, kjer je prišlo do eksplozije, zazidali, ker re. sevalci niso mogli biti kos požaru in ker je grozila nevarnost, da plameni zajamejo Še ostali del rudnika. V zazidanem prostoru je ostalo 25 rudarjev, za katere ni več nobenega upanja, da bi jih mogli rešiti. Sindikat rudarjev je protestiral proti prekinitvi reševal.* nih del, ki jo je odredilo ravnateljstvo brez posveto- vanja s sindikati in z organi delavskega soupravljanja. Poleg tega poudarjajo sindikati, da so ze večkrat opozarjali, da je ventilacija v rudniku Dahlbusch nezadostna. Do eksplozije je prišlo, verjetno zaradi kratkega stika, v globini 900 m pod zemljo, med desetim in enajstim nadstropjem jaška št. 8. Zaradi eksplozije je bilo poleg smrtnih žrtev tudi 21 ranjencev, ki so skoraj Vsi dobili opekline tretje stopnje, tako da jih še ni bilo mogoče izprašati. V rudniku Dahlbusch, enem izmed največjih v Porurju, je lela 1950 zaradi eksplozije Jamskega plina izgubilo življenje 7(1 rudarjev, v letošnjem maju pa je zasulo tri rudarje, ki so jih rešili šele čez pet dni. Zdaj je rudnik zaprt in v njem opravljajo samo vzdrževalna dela. Kitajski veleposlanik Vangpingnan (v ozadju na levi) in ameriški veleposlanik Johnson s člani delegacij med konlerenco v Ženevi. Današnji francoski tisk še vedno komentira vest o sovjetskem vabilu francoskim državnikom. Medtem ko tisk izraža mnenje, da je vabilo treba sprejeti, govorijo nekateri listi tudi o vznemirjenju, ki je nastalo v 7.DA zaradi sovjetske poteze. Nekateri listi pravijo, da spada sovjetsko vabilo v okvir manevrov, ki naj razdružijo zahodno fronto. »Franc Tireur« pravi, da bi bilo bolje, ko bi Francija po sovjetskem obisku v Beogradu in pred potovanjem Hru-ščeva in Bulganina v London povabila oba sovjetska državnika, naj obiščeta Pariz. Francoska vlada tega ni storila in zdaj je treba sprejeti sovjetsko vabilo, pravi list, ne toliko, da bi govorili o pogodbi, ki jo je ZSFR enostransko odpovedala, kot da se z osebnimi stiki ohrani spravljivi duh iz Ženeve. Toda to ne bo edina skrb francoskih državnikov med njihovimi razgovori v Moskvi, pravi «Franc Tireur«. Obstaja namreč neko vprašanje, ki zanima tako Francijo kot ZSSR; to je nemško vprašanje. Glede datuma obiska pa pravi «Franc Tireur«, da »ne psihološko ne politično 'he fai bilo preveč elegantno iti v Moskvo, preden bi v Parizu sprejeli moža. zaradi katerega je šla Moskva na pot«, s čimer namiguje na obisk predsednika Tita v Parizu, predviden za začetek oktobra. Prav tako bi bilo potrebno povabiti Adenauerja v Pariz, še preden bi odpotoval v ZSSR. Medtem je kancler Adenauer danes ves predpoldan poučeval sovjetsko noto, ki jo je včeraj izročil sovjetski veleposlanik zahodnonemškemu veleposlaniku v Parizu. Popolno besedilo note je prenesel Adenauerju v švicarski letoviški kraj Muerren podtajnik v zahodnonemškem zunanjem ministrstvu VValter Hallstein. Razgovorom je prisostvoval tudi zahodnonemški veleposlanik v VVashingtonu Heinz Krekeler. Besedilo sovjetske note ni dolgo. V njej sprejema sovjetska vlada nemške predloge, naj bi med Adenauerje-vim obiskom v Moskvi govorili o vprašanjih v zvezi z vzpostavitvijo diplomatskih, kulturnih in trgovinskih odnosov med obema deželama. Sovjetska vlada predlaga o teh vprašanjih izmenjavo dokumentov ali instrumentov sporazumov. Z.SSR pristaja tudi na zahodnonemški predlog, naj bi pred Adenauerje-vim potovanjem imela veleposlanika obeh dež.pl v Parizu pripravljalne razgovore. Nota omenja nadalje, da bi bilo primerno, da nobena izmed obeh držav ne bi postavljala poprejšnjih pogojev za vzpostavitev medsebojnih diplomatskih, kulturnih in trgovinskih odnosov. V izjavi, ki jo je podal v Berlinu v imenu zahodnonem-ške vlade je podkancler Bluecher zatrdil, da je honn-ska vlada odločena storiti vse, kar je v njeni moči, da bi zunanji ministri štirih vele- sil lahko izpolnili nalogo, ki jim je bila poverjena na ženevski konferenci. Podkancler je zatrdil, da razgovori med Nemci nikoli ne bi mogli nadomestiti akcij štirih velesil. Podkancler Bluecher je nadalje dejal, da ni točno, kar trdi Bulganin. da tudi razlika med gospodarskimi in družbenimi režimi med obema Neničijama narekuje, da nemškega vprašanja ni mogoče takoj rešiti. Bluecher je poudaril, da je zvezna vlada pripravljena podvzeti vse potrebne ukrepe, da se olajšajo kulturna in materialna izmenjava med obema nemškima državama. Dejal je tudi. da je osvoboditev ujetnikov, ki so še v ZSSR, eden izmed glavnih namenov njegove vlade. Dejal je tudi, da slonita zahodnoevropska zveza in NATO na popolnoma obrambnih pogodbah in da bo zaradi tega bonnska republika izpolnjevala vse obveznosti, ki izhajajo iz njenega članstva v obeh organizmih. Eisenhowerjeva tiskovna konferenca VVASHINGTON, 4. — Predsednik Eisenhower je na svoji današnji tiskovni konferenci dejal, da je mogoče predvidevati konferenco med Kitajsko in ZDA na ravni zunanjih ministrov, da pa konferenca na najvišji ravni za splošno rešitev azijskih problemov pomeni tako daljno perspektivo, da zdaj ni mogoče koristno govoriti o njej. Predsednik je dodal, da ZDA nikoli ne bodo razpravljale o prihodnosti in problemih »svoje prijateljice in zaveznice« nacionalistične Kitajske brez njenega neposrednega sodelovanja. Eisenhower je tudi izjavil, da dokler bo Kitajska ostala obsojena zaradi korejskega napada, ne ZDA ne Združeni narodi nimajo druge izbire, kot da se upirajo priznanju pekinške vlade. Ko so ga novinarji zaprosili, naj komentira današnje Bulganinove izjave o njegovem predlogu za vzajemno letalsko nadzorstvo, in omenili, da je ta predlog po Bul-ganinovem mnenju nerealističen, je Eisenhovver dejal, da po njegovem mnenju Bulganinove izjave niso nespodbudne. Bulganin, je dejal Eisen-hower, ni izjavil, da so ameriški predlogi nerealistični, temveč samo, da je sovjetski predlog od 10. maja bolj realističen. Po Eisenhovverjevem mnenju Bulganinove izjave ne zapirajo vrat za pogajanja o razorožitvi. Ni pa hotel povedati, ali bodo ZDA na bližnjem zasedanju razorožitvene podkomisije OZN postavile nove predloge. Prav tako Je Eisenhower dejal, da se mu ne zdi, da bi vesti o nedavnih sovjetskih atomskih poskusih dokazovale napadalne namene ZSSR. Znanstveno delo v Z.SSR, je menil Eisenhovver, je pač prišlo v fazo, ko so postali potrebni določeni poskusi. in je torej povsem normalno, da so bili poskusi iz- vedeni. Sicer pa, je dodal Eisenhovver, ne gre za termo-nuklearne poskuse. lobra v Trstu BEOGRAD, 4. — Ansambel beograjskega dramskega gledališča bo v prvih dneh oktobra gostoval v Trstu. Beograjčani bodo v Trstu Izvajali »Legendo« Miroslava Krleže, »Sumljivo osebo« Branislava Nušiča in «Popa Ciro in Popa Spiro« Stevana Sremca Jugoslovanski poslanci obiskali tovarno ZIS MOSKVA, 4. — Po zaključenem zasedanju Vrhovnega sovjeta ,na katerem je bil i jugoslovanska parlamentarna delegacija prijotna, so .bili iu-gošloVautki poslanci z ‘dr. Ba-kgfičem na čelu predstavljeni Bulganinu, Hruščevu in dru-girti članom sovjetske vlade in CK. Danes so poslanci obiskali tovarno avtomobilov ZIS, kjer jih je pozdravil mojster Ma-karov, ki je poslal pozdrave jugoslovanskim narodom. V odgovoru na pozdrav je dr, Bakarič poudaril, da lepi sprejem delegacije v tej tovarni že sam po sebi dokazuje simpatije sovjetskega ljudstva do narodov Jugoslavije. Jugoslovanski parlamentarci bodo ostali v Moskvi do 7. t. m„ nato pa bodo odšli na potovanje po Sovjetski zvezi. matično odpira vrata naše hiše tujim četam«, kajti ta člen govori le o »vzajemni pomoči«, kar je pač nekaj drugega kot pa vmešavanje »z oboroženo silo v notranje zadeve druge države«. Razen tega — pravi list — specificira omenjeni člen. da »morajo o odloku glede prirode ukrepov, ki naj se podvzamejo, dokončno ukrepati posamezne države«, kar vsekakor dokazuje «rktivno voljo vlade, da pokliče v državo neitalijanske oborožene sile«, List zaključuje, da je poleg tega premestitev čet ZDA v Italijo* že samo po sebi »dejanje proti pomiritvi« in nasprotuje duhu ženevske konference. prav je govornik pri tem poudarjal politično plat stavk, borbo proti Scelbovi vladi, j* vendar priznal, da so bili cilji skupni vsemu proletariatu ne glede na politično pripadnost. Dejal je, da demo-kristjanska CISL in socialdemokratska UIL kljub obotavljanju in demagogiji nista mogli ostati ob strani teh borb, temveč sta nastopali s CGIL enotno. Govornik je nato dejal, da je #Federbraccianti« sporazumno s »Federmezzadria predlagala ostalim sindikalnim organizacijam načrt za skupno obrambo kmečkih interesov, da bi na ta način olajšala nalogo Segnijeve vlade: predlagala je agrarno reformo, reformo agrarnih pogodb, zaposlitev, pomoč brezposelnim in enotne mezde. Po- fz VVashlhgtona pa poročajo, r.,darl' nato' da je Segni sicer da so se v Ameriki začeli intenzivneje zanimati za finansiranje izvedbe Vanomje-vega dvajsetletnega načrta. Dva amenžka funkcionarja, Randolph Burgess, podtajnik zakladnega ministratva in Eu-gene Black, predsednik Mednarodne banke, bosta prihodnji mesec prišla v Rim skupaj z drugimi funkcionarji, kjer borta razpravljala z Vanoni-jem in z drugimi italijanskimi funkcionarji o inozemskih investicijah. Ameriški fukcionar-ji opozarjajo, da je Black na svoji tiskovni konferenci najavil posojilo 70 milijonov dolarjev Italiji v primeru, da mu predložijo točne načrte. Burgess in Black se bosta informirala o namenih Segnijeve vlade glede zakonskih načrtov o inozemskih investicijah in o pravici raziskovanja rudnin. Ameriški funkcionarji so mnenja, da bo potrebno mnogo smelosti za dokončno izvedbo Vanonijevega načrta, pri če-lriej pa. poudarjajo, da čakajo na objavo točnih načrtov glede inozemskih investicij in šele potem bodo «s simpatijo proučili možnost« bodisi posojila države in Mednarodne banke, bodisi »Export Impor« banke«. Minister Martino pa je sprejel italijanskega konzula v Tunisu, katerega je pohvalil, ker mu je uspelo doseči, da je prišlo do preklica 2800 dekretov za izgon Italijanov iz Tunisa, s čimer je bila odstranjena precejšnja ovira za nadaljnji razvoj italijansko-fran-sjfih odnosov. V Rimu se je začel včeraj sestanek glavnega odbora « Federbraccianti » — Zveze kmpčkih delavcev s poročHom tajnika Zveze Luciana Roma-gnolija, ki je nanikaf gtavna pereča vprašanja, ki tarejo danes italijanski kmečki proletariat ter hkrati nakazal glavne smer rešitev poudaril, da se je razredna borba znostrila predvsem na vasi. kjer je letos prišlo do številnih množičnih stavk v maju in juliju. Vse. kar je bilo s temi stavkami doseženo je zasluga junaških naoorov težakov, mezdnih delavcev, kolonov in najemnikov, ki « vila ženska, ki je sedela za volanom svojega avta. Ti je morda iz nervoze ali pa iz drugih razlogov (dvomimo, da ne bi poznala cestnih oredp’-sov) pognala svoje vozilo, ko bi ga morala ustaviti in dati prednost nekemu lambretistu. Zenska, 40-letna Maria Anna Incontrera iz Ul. Crispi, je namreč hotela zavoziti.s svojim avtom «Fiat 1100» z Na orezja proti Ul. Mazzini, di cesar ješ tudi .spremenila smer vožnje. V trenutku ko je avto pravokotno obrnila na ( olepaliSča) NA GRADU SV. JUSTA V soboto ob 21. uri zadnja predelava operete «Madame j z Teb*. V nedeljo zadnja predsta-ba «Grofice Marice*. Pri gledališki blagajni so naprodaj vstopne za obe predstavi. Razna obvestila PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN CANKAR* Vsak večer so na razpolago televizija, namizni tenis in ostale družabne igre. Vabljeni člani in prijatelji. RODITELJSKI SESTANEK V sredo. JO. avgusta ob 20, uri > v dvorani prosv. društva »Zvezda* v Podlonjorju roditeljski seSt; bo Na dnevnem redu je vprašanje uzakonitve slovenskih šol ter vpi sa otrok v slovensko šolo. Na sestanku bodo prisotni izvolili tudi roditeljski svet za Podlo-njer - Novo cesto. Prisostvovali bodo tudi vsi v Trstu navzoči učitelji slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu. Poleg staršev šolskih otrok so vabljeni tudi vsi drugi, ki se zanimajo za slovensko šolo. Rossettl. Zaprto zaradi počitnic. Excelsior. iti.00: »Hellzapoppin*, O. Johnson, M. Auer. Fenice. 16.00: «36 ur skrivnosti*, D. Duryea, E. Albin. Nazionale. 16.00: «Otok v asfaltu*, J. Havvkins, E. Allan. Filodrammatico. Zaprto zaradi počitnic. Supercinema, Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.30: »Teror Skalnatih gora*. V Johnson. J. Dru. Astra Rojan. 16.00: »Bil sem ameriški vohun*, A. Dvorak, G. Evans. Capitol. 16.00: »Obupno iskanje*, J. Greer, P. Medina, CrištaUo. 16.00: »Kazen*. Grattacielo. 16.30: «Dve ženski !n čistokrvni konj*, J. Crain, W. Brennan. Alabarda. 16.30: »Svinčena plo- ha», E. G. Robinson. Mladoletnim prepovedano. Ariston. 16.00: »Vedno sem te IJu-bila*. A. Nazzari. Armunia. Zaprto zaradi počKmc. Aurora. 16.00: «OperaciJa dolar-ii». E, Costantine. Garibaldi. 15.30: «An*elitos ne-gros*. E. Guin. Ideale. 16.30: »Rdeči kapitan*. R. Greene. Impero. 16.30: «Zgodba dr. Was-sela*. G. Cooper. Italia. 16.30: »Dekleta iz S. Fre-diana*, A. Cifariello. S Marco. Zaprto zaradi počitnic. Kino ob morju. 16.30: «Norosti pa take*, A. Fabrizi. Moderno. 17.00: «Pred potopom*, M. Vladv. Savona. 16.00: »Tihotapstvo v Tangerju*. J Fontaine. Viale. 16.00: »Mešanka iz faacra-m-enta*. R. Scott. VUtorio Veneto, 16.00: «Lili», L. Caron. Azzurro. 16.00: »Popoln zločin*, R. Mi 11 and. Relvedere. Zaprto. Marconi. 16.30: »Na smrt prestrašeni*. D. Martin Mautmo. 16.30; »Skrivnostni pevec*. M Mariani Novo cine. 16.00: »Tripolis, lepa dežela ljubezni*. A. Sordi. Ddeon. Zaprto zaradi počitnic. Venezia. 16.00: »Prihajajo oklepniki*. S. Cochran. Skedenj. Zaprto zaradi popravila. Kino na Opčinah. 18.00: »Rop ny: 19.00 H a en de!: Conc^E ]/ so v D-duru; 19.15 Poletni « ' tl; 19.30 Pestra glasba: J(, j. Šport; 20.05 Mioueti; 20.3» ^ lioz. Rimski karneval: 2U,T.»d h„. kalni kvintet: 21.00 j' UBI kulturni razgledi; 21.15 na odlomka; 21.35 Glasba mov: 22.00 Iz svetovne KJLf , nosti in umetnosti: 22.15 M -j lovi Koncert za flavto in of* ^ rta 22.40 Fred VVaring In AH«5 n 23.00 Uspavanke; 23.30 P®1"^ glasba. 'I' IC IS T I. nik niv 11.00 Luigi Moti:„«Dfj*jn2 - “T 9 radijska igra; 11.30 ?. ...c glasba; 17.00 Orkester Nelk i( , g urini; 17.45 Koncert soRj J« ke Olivie Boneili: 21.00 ® » J* ; h«l; nični koncert radijskega o** iz Turina, dirigira France«** linari-Pradelli. 1» «» I* K It ( Slovenska poročila: 6.30. 13.30. 14.30. 19.30 in 23.30^« Hrvatslca poročila: vsak 03' 1.15, k»n kret 8o*| m p, *vr( ^Halljanskst poročila: 8.15. ** «t»v 19.00 in 23.00. £ t«z, 6.40 Jutranja glasba: 7.9" ^ jufr: ledar - vremenska napoved'j , poved časa: 7.05 Glasba z'ji( bro jutro; 7.25 Jabolka Ki T |/ - pojeta Vali Hohnjec i" ,j( Jtj., Robič: 7.30 Za naše žene.^ j , Glasba po željah; 14.45 |F 3 fff L ske narodne poje ženski W ob harmoniki: 17.15 GJaSbMLl tog| 7*ik* 1R0O Iz delavskega .5 k-; zaik; 18.00 Iz delavskega »»t hai. 18.15 Znane koračnice! u . Šport: 20.00 Tisoč in ena »ra melodije Sredozemlja: polarne makedonske pesmi1 *h*r e makedonske pesmi' (>1 j, 21.00 lz jugoslovanskih .. repertoarjev. *v M I. o V K N I .1 A f: hli 327.1 m, 202,1 m. 2124 V!?I Poročila ob 5.00, 6 00. ; *arts 12.30. 15.00, 17.00 in 22.00. f 12.00 Jostf Sivk: Serenadi j eodalnj orkester v Es-durih^ ^ Kmetijski nasveti; 13.10 Jejtl skozi operete in filme:# J*pfl ^bj športu in športnikih; 14.40 ^ Ljubljanski komorni zbof; i(V Želeli ste — poslušajte!.,-/ Utrinki iz literature - 'Li* **b| Hem,lngwa.v: Prestolnice ’ p tri« 16.20 Richard Strauss: ' hot, variacije na viteško• t »l op. 35; 18.10 Pojeta tenoristi «Vr( Svanholm in Eugen Coniejjj Zabavna glasba: 20.00 j/ ° opernih uvertur; 20.45 G*''vj mediigra: 21.30 Igra plesni j tios ster radia Ljubljana. ^ ll.l,F. VIZI.»A u (1#| 17,30 FHm «Na obrež_.iu,#l.|( po. sona»; 21.15 Prenos iz Ve^K rao*1 kjer nastopajo razne f®^* Švici ob prazniku vinogr m S skupine. r R S T Ul. sv Fran. člška 20/1IL tel. 37-338 sprejema (n-serate. mal« oglase, osmrtnice m od 8. do 12.30 in od l6, 18. ure. ZOBOZDRAVNIKI AMBULATORIJ . . Dr. A. M. Sanci* zobozdravnik-kiruffv Ustne in zobne bol*™ zobne proteze, jj. Sprejema od 1(1. do in od 15. do 19. uf.< Ulica Torrebianca _&}}) (vogal z UL Carduc1 tel. 37-118 glavni cesti, je opazila, da je J v smeri proti vožil* po cesti njej lambretn, n« khteri ftk sedela 24-letni Giordano Be- lotti iz Šalita Promontono in njegova 22»letna žena Giglio-la. Lambretist je seveda vozit delje ker je imel prednost, takrat pa je Incontre-ra pognala avto naprej ter s tem povzročila nezgodo; lam-bretist se je namreč zaletel v avto in se skuorto z ženo zvrnil na tla. Incontrerova pa se tudi tedaj ni ustavila, temveč je njen avto zavozil na pločnik in trčil ob ograjo, s katero je ograjen hotel, ki ga sedaj preurejujejo. Zakonca Belotti sta ee sama zatekla v bolnišnico, kjer so jima nudili vso potrebno pomoč in ju nato odslovili s priporočilom 6 oziroma7-dnev-nega počitka. Zdelo se je, da e« je Incontrerova rešila brez poškodb, vendar se je morala ž.enska kasneje zateči v bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na ustnici in razne udarce, tako da se bo morala sama zdraviti 2Q ali celo 25 dni. Njen avto je seveda utrpel precejšnjo škodo, lambreta pa le majhno. V roko se je urezal lfj-letni Lucijan Purič iz Velikega Repna Je včeraj prav zgodaj moral prekiniti svoje delo v mesnici Zucchi v Ul. Valdirivo. Mladenič je namreč rezal odjemalcem meso ko se je nehote urezal v roko. tako da se je moral zateči po zdravniško pomoč v bolnišnico. Na sprejemnem oddelku so mu najpiej rano stoletja*, T. Curtis, J. Adams POLETNI KINO Arena del flori. 20.00: »Usmiljenje za tistega, ki pade*. A. Nazzari. Ariston. 20.30: «Vedno sem te ljubila* A. Nazzari. Garibaldi. 20.30: «Angehtos ne- ADRIA EXPR Parco delte rost. 20.15: »Mizar*, D. Adams Ponziana. 20.15: «Qirmanske tigre*, D. Morgan. Rojan. 20.00: ((Dolina Mavrov*, J. Havvkins. Secolo. 20.30: «Norosti sveta*, E. Pavvlik PETEK, 5, avgusta 1955 TltMV POtilAJi A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Iz tehničnega sveta; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Capricci in scherzi; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Šostakovič: Koncert za klavir in orkester; 18.20 Respighi: Adaglo In va- riacije; 18.30 Z začarane police; 18.40 Poje tenorist Pavel Pokor-■ —--------------o--------------- Od VM do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. avgusta so se v Trstu rodili 3 otroci, porok je bilo 17, umrla pa je ena oseba. POROČILI SO SE: delavec Ot-tavio Curian in gospodinja Severina Ostrovska, prodajalec Savino Amasoli in gospodinja Gi-gliola Burigana, železničar Car-melo Čorbo in gospodinja Livia Riosa. delavec Aldo Pontini in delavka Maria Bartolo. geometer Aldo Spitler in bolničarka Llcia Fertz. uradnik Gastone Tosoni-Pittoni in uradnica Egidia Mi-chelis, pomorski kapitan Luclano Pacor in bolničarka Lucrlla Spl-ropulo Fotini, mehanik Edvvard George Richardson in šivilja Irma Maria Amicussi, gradbenik Giovanni Cramer in gospodinja Grazia Gardo, delavec Giuseppe PaJazzo in gospodinja Francesca Losurbo, agent CP Arnaldo Nitti in gospodinja Maria Di Pinto, barist Stalilo Gubertini in šivilja Luciana Rossi, težak Niv.o Mišič In gospodinja Costanza Vi-trani, šofer Antonio Degrassi in gospodinja Pierina Sorgarello, elektromehanik Dario Colombau in likarica Claudia Schillani. električar Sebastiano Marzolo in gospodinja Claudia Stefani, mehanik Lucijan Stepčič in gospo- na levi roki izprali in ga ------------ u,„— nato odslovili, vendar mlide- dinja Medina Sancin, nič vsaj nekaj dni ne oo mo- UMRLA JE 73-letna Marija gel delati. Popoldne so morali pridržati na dermatološkem oddelku 39-letnega mehanika Carla Lupija iz S. Cillina. kateremu so zdravniki ugotovili precejšnje opekline I. in H. stopnje po obeh rokah. Z globo kaznovani kallvcl nočnega miru odpeljati v bolnišnico, kjer Kljub hudim obtožbam je, so mu ugotovili zlom piščali ženska zavračala krivdo in i desne noge Pred dnevi so kaznovali z globo kar štiri osebe, in sicer 23-letnefia Tullia Galanta iz Lonjerske ceste, 41-letnegn Roka Jermana iz Istrske ulice, 45-letnega Viktorja Kocjančiča iz Boršta in 22-letnega Giuseppa Zorzenona iz Lonjerske ceste, ker eo jih policijski agenti zasačili med kričanjem in petjem v nočnih 'urah na Trgu Libertži, Mohor vd. Barbiani. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 27, naj-nižja 19,1, ob 17. uri 25. Zračni tlak 1012,7 stanoviten, veter severovzhodnik 4 km na uro, vlaga 67 odst., nebo pooblačeno, morje rahlo razburkano, temperatura morja 25,2 stopinje. TRST - Ulica Ciceron« tel. 29-243 IZLETI 12. - 17.8.1953.^ v PARIZ tn na DUP POČITNIC^ OB MORJU, V HR OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišči .»jA II,INSKA SLA***. RADENSKA SLA’, in DOBRNA (CelPjf. penzion po 1700 lir ni so všteti zdravb1 ,, pregledi in zdravst« ureditve) "I -m Preskrba trgovskih* vadnih, turističnih p tranzitnih vizumov JUGOSLAVIJO V( (o 1« V| sl I( ih Vj h dt hc Ut Di ii Ut vi •k ž( hi 4( Vi iti d; o< H it ?( si v n 4 9 t) U i| 9 Prodaja voznih za avtobusne prog® TRSTA v VB? VRBA (Velden), NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verd«, Ul Settefontane 39; Gmei. ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6; Signori, Trg Ospe-dale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCiTNIC Benussl, Ul. Cavana 11; Coder-matz. Ul. Tor S. Piero 2; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Manzorvi, Ul. Settefontane 2; Praxtnarer, Trg'Unita 4; Rovis, Trg Goldoni 8; Alla Sa-lute, Ul. Giulia 1; Al Cedro, Trg Oberdan 2; Rossettl, Ul. Schiapparelli 58. SKO JEZERO (WS ther Sce) - CELOvJ GRADEC (Graz) f(- hodi v četrtkih ih botah ob 7.45 ujt' TOLMEZZO -SCLETTO, dnevni hodi ob 6.30 n ♦ JEZERO CAVAZZ0’ nedeljah ob 7.30 . < j CANAZEl - ORtflS&V ®e torkih, četrtkih, Ijdh ob H z zvez«^, PHIMIERO, COHf'1 MOENO, MEHAhhV GHADE7. - dnevni ®u di ob 8.30 ,hod1, MILAN - dnevni ®a‘ ob 21 GENOVA - v kih, sredah in P® ob 21 0d' COMO - CHIASSU; .rt' hodi ob torkih, de kih, sobotah in v ljah ob 21 ed VIDEM (Udine) - %V\ odhodi ob 6.30,7.3/ BELLUNO - dnevu' hodi ob 6.30 . c»' TREVISO - dnevm j hodi ob 8.30 J ZAHVALA j Vsem sorodnikom. 'f t1, ljem in znancem, ki j ti sočustvovali ob brid»l našega dragega očeta JUSIP4 Pl*-,, ter prijateljem, ki s® -oti' ... 1H U r. in spremili na zadnl1 -j«. «1111 11 a ginjeni toplo zahvali0 DRUŽINA Trst, 0.VIII.1955. ropske komunikacije, jih bolje. koordinira in izkoristi. Glavna naloga jugoslovanskega opazovalca pri OECE pa ( ,bp, da, .sledi delu raznih organov OECE in da oceni konkretne možnosti sodelova- V**iko Jugoslavija posveča *oSp Po*ornost tudi drugim iniciativam, ki v ok ■ posamezne drža-^ 0rSaV'ru raznih gospodar-., r°Pi. Glp i ’*acij v Zapadni Ev-ne zvej^ e na tesne bilateralni4 z ' k' jih ima Jugosla*j apadnoevropt'kimi dr-°vaiij Inia gospodarsko so-1,0*t 2 e z njimi veliko važ-Psavah v svetu je 6n Sa Cf!ni.io na Pr^“ padtia P °dst' Poleg tega Za-I*6® glavt,r°pa Predstavlja da-° tr*išče za jugoslo->Slovan o*. Od skupnega i ««D.H .ke*a izv0za Pr'P&-5t-, nierft *'vr°Pi skoro 80 ;.ap,'itif, pem ko je uvoz iz - Zriašal Vrope v Jugoslavi-°t(st. , Zadnia leta okrog v 8a uv Upne8a jugoslovan-„ Zadniih2a' Dojstvo, da je ,iav*zala naših Jugoslavija :l * drž- 8ovinske stike tu-ne h ‘ vhodne Evro->°***dic n° 'melo negativnih in.^ho p njeno trgovino z h °*ne vropo. Nasprotno. 1« ZaPad °2nost' Jugoslavije H,' p°sehnSe *Jodo *e poveča-*trije 0 na področju in-Iz tau. Poljedelstva. b11 ^gOsU^i tesnih stikov, ki h > EvTia vzdržuje z Za-l'il Jul:,0'10' sledi, da im* ^ ">tere.‘ av‘ia sama pajve& 'ležpi ’ a vzpostavi s le- v^*r»kegM‘ r®z"c oblikc fi(>-hr. PosaL sodpl°vanja v o.k-'5ebtlQ 1. eznih organizacij v .okviru Organi- še stike z državami OpCE. .ie Jugosfaviia podvzela v začetku tega leta potrebne kdTake, da pošlje na zasedanja OECE svojeffa stalnega opazovalca, Jugoslavija kaže zelo velik interes' io % .«I Tr# /a <*X V v lrj>ln^',ik' evropskega sode-»» »»♦.«** Ju*Pfl»vija opira oliid®1 zaradt t* ^hruženih narodov, nikolj **a nlso "jene akcije niver2a]n,spr°tne načelom u-n,n«iain0,ti’ pa čeprav se niJfleea na vprašanja regio-Jcega . Značaja. Primer ta-j° hrftS 0Vania predstavlja- ksnikil. ‘*sni ,tiki med bal-kretn drž*vami, kt se kun- snspod; 1Jraž»jo na političnem, nrskem in vojaškem , Otočju, jJ *Vr0pskr° Vazn°!t 1 gledišča * *tavjja s°delovnnja predrt’ riszvoi ®!ccija za gospodarski 1°. t- * 0 razvitih držav >. Jugju01?® (Grb|ip- Turii- t$i le), ,lav'ie in južne ltali- n <1 ' *> Sn ,______. • ‘n|j< SlMstj s“ i° jugoslovanski giovf dela t.n sprožili v okviru -č kopij j. ’r°P*ke gospodarske 'V toslova^ ,Z^- Ta iniciativa ju- lt! haja : sk|b predstavnikov iz- r 'hstiito Prepr*anja, da je od- faC ,lt(m 7 razl'k v gospodar- ,per»; žav -] azvoiu evropskih dr- I avni pogoj, da se vzpo- •tavi »ni vni med , tesnejše evropskimi država- ; šli v-e), )se sodelovanje na ■ ' ZaostalPoj"om !Z Jugoslavije v zgo-Vršen jPiene dežele je že do-I>(J8*iai se te države že čil t9Jo' kako bi se uresni-aa«rt, ki bi vzpostavil tesno sodelovanje tfoenergetskem področ- ju, 'lek‘r Jugoslavija posveča izredno zanimanje za delovanja OECE in to ig sledečih razlogov: v okviru OECE pod-vzemajo države Zapadne Evrope koristne iniciative na področju mednarodne trgovine; v tej organizaciji se pod-vzernajo važni koraki na posameznih gospodarskih področjih (v industriji, poljedelstva, transportih itd.); sodelovanje Jugoslavije v tej organizaciji bi lahko pripomoglo tudi k reševanju, raznih težkoč, ki se pojavljajo v jugoslovanskem notranjem gospodarskem položaju (tako sodelovanje bi na pr. izboljšalo izvozne možnosti Jugoslavije, bi pripomoglo k hitrejšemu industrijskemu razvoju države, bi rešilo rgzna vprašanja v zvezi z mednarodnim finansiranjem itd.). Ko se ,ie Jugoslavija prvič udeležila zasedanja OECE ket opazovalka, je njen predstavnik poudaril, da bi bilo koristno tudi za Jugoslavijo, da bi navezala gospodarske stike z žapadnoevropskimi državami ne samo v okviru današnjih bilateralnih sistemov, ampak tudi v okviru OECE. Zunanjetrgovinski sistem Jugoslavije je namreč rezultat koncepcije notranje decentralizacije gospodarstva in terja danes največjo prostost v stikih z inozemstvom in odstranitev vseh zaprek, seveda v mejah možnosti, ki še obstajajo v mednarodni trgovini. V teh mejah je Jugoslavija pripravljena sodelovati v tem vprašanju z vsemi evropskimi državami, ker je njena težnja liberalizacija trgovine in plačilnega sirtema. Poleg tega sodelujejo države, ki so vključene v OECE, na mnogih drugih področjih. Jugoslavija se zanima predvsem za sodelovanje, ki obstaja na poljedelskem področju v okviru komiteja ministrov za poljedelstvo in to glede na važnost, ki jo ima Zapadna Evropa za izvoz juge slovanskih poljedelskih proizvodov. Poleg tega države OECE sodelujejo v okviru raznih tehničnih komitejev, na pr. za elektroenergijo, za metalurgijo, turizem itd. Da bi ■ navezala čim tesneje evropsk za transport, ki ima za cilj. da bolj racionalno razvije pv- Pa , organov konkretne možnosti nja v okviru posameznih organov in iniciativ, ki jih bo OECE v bodoče podvzela. To bo hkrati pripomoglo k temu, da se bodo države Zapadne Evrope bolje spoznale z jugo-( slovanskim gospodarskim raz-1 vojem, z njegovimi problemi in na splošpo s stališčem Jugoslavije do sodelovanja z evropskimi državami. Vse to bo pa pripomoglo k tesnejšemu sodelovanju evropskih držav na gospodarskem področju in bo predstavljalo znaten prispevek k nadaljnjemu razvoju evropskega sodelovanja tudi na u-stalih področjih. Predsednik Jugoslavije Tito s svojo soprogo Je 2*. julija sprejel na Brionih člane sovjetske umetniške skupine «HerJoska>, ki Je gostovala v Jugoslaviji v nekako zameno za gostovanje jugoslovanskega baletnega ansambla eKolon, ki Je te dni v Sovjetski zvezi INTERPARLAMENTARNA UNIJA SE BO SESTALA KONEC AVGUSTA Vzdušje, ki lio prevladalo v Helsinkih ho vplivalo tudi na mednarodne odnose Številčno najmočnejšo delegacijo bo na konferenco poslala Sovjetska zveza, ki je šele sedaj pristopila k tej mednarodni organizaciji Ze mesec dni pred začetkom 44. zasedanja interparlamen-tarne unije v Helsinkih je prispelo 35 prijav od skupno 48 držav članic te mednarodne organizacije. Kakor predvidevajo pravila, se bodo v veliki dvorani, ki je določena za sertanke, delegacije razvrstile po razporedu, ki jim ga določi — žrebanje- K tem se mora pokazati popolna enakopravnost posameznih delegacij in delegatov. Predsednik (Inskega parlamenta Eu-gerholm je že potegnil listek, na katerem je pisalo »Izrael«, kar pomeni, da bo izraelska delegacija v dvorani zasedla prostore na skrajnem levem krilu, nakar se bodo vse o-stale delegacije razmestile dalje po abecednem redu. Način, s katerim posamezna delegacija dobi v veliki dvorani svoj prostor, kakor tudi način, s katerim se to praktično ureja ter način, kako naj se razvija vse delovanje unije, dokazuje, da na teh konferencah ni niti «malih» niti »velikih«, da tu ni niti »močnih« niti »šibkih«. Vse delegacije so tu praktično e-nakopravne. Delovanje inter-parlamentgrne unije vzbuja TREZEN POGLED ANGLEŠKEGA ZNANSTVENIKA V BLIŽNJO PRIHODNOST 7 udi za vnuke naših naš «zasfare/i» avtom Znanstvenik Thompson se je v svoji analizi omejil le na bodoča prometna sredstva, ostale morebitne spremembe pa je le nakazal - Prvi pogoj je seveda v tem, da ne bo vojne V življenju ene same generacije je tehnična civilizacija napredovala od nerodnih starih avtomobilov do nadzvočnih leakcijrkih letal, od prve Teslove radiooddajne postaje do moderne televizije v barvah, od prvih bencinskih motorjev do motorjev na atomski pogon. Kam nas bo sedanji razvoj znanosti in tehnike dovedel v teku bodoče generacije, to se pravi v dobi živ-Ijčnja tistih otrok, ki se danes komaj spuščajo v življenje? Na to vprašanje je pred kratkim dal trezen odgovor znani britanski znanstvenik, profesor na univerzi v Cambridgeu, sir George Thompson v svoji knjigi z naslovom ((Bodočnost, ki se. lahko predvideva«. Thompsonova velika avtoriteta, kakor tudi .sloves ustanove, v kateri on znanstveno deluje in ki je objavila njegovo delo, je najboljše jam.‘tvo, da v tem primeru ne gre za površno in ne- kontrolirano utopijo, ampak za trezno, povsem znanstveno prognozo tehničnih dosežkov, ki so neposredno pred nami. V uvodu svoje knjige o tehniki in civilizaciji v bodočnosti prof. Thompson izhaja iz predpostavke, da v tem času ne bo izbruhnila nova svetovna vojna in da če bi do te prišlo, da bi ta vojna ne smela povzročiti večje škode kot jo je povzročila druga svetovna vojna. Čeprav se ta predpostavka sme smatrati za r.aivno, pravi pisec, posebno če bi vzeli v poštev rušilno silo atomskih orožij, bi brez te predpostavke niti ne ime- ^cija postala izvoznik žita 'f°dnjSlse doaedanja brzina, Ija za žito, velja še v večji ?*U|a ,°bdrži Uwi'Jske Proiz- meri za vino. Čeprav popije “De« los h i ** rancija iz- Francoz povprečno mnogo več ■‘kiti hi trik-®. veb trak- vina kot katerikoli drugi Ev-. «k0 ,s6reje arat ve* televizij-1 ropejec, bo Francija težko eU k’°- Do i kakor lan- spravila v promet — gre tu 300o>(io ° konca letošnjega J,ib l7 staLv nciji zgradili 82 0oo'sko “ i (lVanj, dočim so v - 0 zgradili komai li aJve{-. h>orsčHbenurn,?ek, f? dospK-pr>bior 'ndustr/l v p‘" s'rii, k‘h o v industriji pt0iL hidrnapaav in V indu-8« v^?dn.ia iiJ?_lb . naprav brodatktr0:ndustr‘^ toni. ’ m«*-.! aJ.a avtomobilov Jvfiija pa dela s c?lho rnetal' ‘astlalektričneVOs,io- P*oizvod-Za >0 ods,ner8ije * "a-ija y ' za lnri„-.rijsko gQ_ v poije-_na.iboljše. pribo poljedel-poveča-v primčr-proižvod-pričakuje, "o v skladu d'1 i. ‘llo, ki - Velia Pred-Mvo a *r«np* .8e Pričaku- k0t°V ž ? lel°s Ton° p.,|^'n še ,več km atomska energija ne bo mogla priti v poštev. Atomskega avtomobila ne bodo imeli niti pravnuki naših pravnujcov. Zaradi tega bo bodoče avto-mibile še nadalje poganjal stari, dobri bencin ali kvečjemu elektrika. V marsičem ro avtomobile zamenjal helikcm-ter, toda avtomobil bo ?e vedno najbolj množično prometno sredstvo. Tu smo navedli samo nekaj sličic bodočega življenja. Kot vidimo je slika, ki smo jo prikazali, mnogo bolj trezna od vsega, kar nam mnogi u-topisti ponujajo in vsiljujejo, vendar moramo pri tem ponovno dodati, da je to mnenje, mnenje znanstvenika. PREJELI SMO tako nagla, da se na kratkih ina uro in ki bodo pri-Jtem po- .azdaljah enostavno ne izplača uporabljati najhitrejših, letal, ker se v trajanju celega poleta s tem ne prihrani popolnoma nič. To na videz protislovno trditev lahko dokažemo. Potnik, ki želi leteti iz enega mesta v drugo, mora i-ti iz mesta do letališča in z letališča ponovno v mesto, kamor potuje. Zaradi tega se na kratkih razdaljah ne izplača uporabiti mnogo hitrejše letalo, ker se med samim poletom prihrani razmeroma mnogo premalo časa. To, kar velja danes za letala ki vežejo promet na kratkih in srednjih razdaljah, bo bodoče veljalo tudi za letala na najdaljših linijah. Nikake-ga dvoma ni — pravi prof Thompson — da bodo v bližnji bodočnosti letalski promet opravljala letala, ki bodo letala s tri do štirikrat večjo brzino od zvočne. Tako bodo bodoči potniki v poldrugi uri preleteli Atlantski ocean, ali pa v štirih urah prispeli iz Londona v Avstralijo. In to bo ljudem popolnoma dovolj. Vsako novo povečanje brzine bi pomenilo vlaganje nesorazmerno večjih sredstev v gradnjo letal in v stroške rubile mnogo manj pogonskega goriva kakor pa površinske ladje z enako nosilnostjo Tem podmornicam ne bodo 'škodovale niti največje nevihte in bodo plule tudi po tistih krajih, koder površinske ladje ne morejo. Tako bodo podmornice plule iz Londona na Daljni vzhod po najkrajši poti pod Severnim tečajem odnosno pod njegovimi ledenimi sloji. S tem, ;ia bodo izbrali to severno polarno pot, bodo skrajšali plovbo med Londonom in Japonsko za nekaj tisoč kilometrov Ali bomo imeli tudi potniške podmornice? Thompson meni, da tega ne bo. Podmornice ne bodo nikoli mogle nuditi potnikom tistega u-dobja kot površinske razkošne ladje, še manj pa brzino, kakršno danes nudijo letala. Zaradi tega bodo potniki, ki so navezani na udobje! tudi v bodoče pluli s površinskimi ladjami. Tisti Ijud-j3 pa, ki se jim vedno mudi, bodo raje uporabljali letala. Podmornice bodo opravljale edino le ekspresni tovorni promet za velike količine blaga ki ga ne bi mogli pošiljati z letali. Za vsakdanji cestni promet LOVEC. Glasilo Republiške lovske zveze Slovenije.XXXVIII. letnik. 4—5. Julij, avgust 1955. Ljubljana. NOVA POT. Glasilo ClrW-Me-todovega društva katoliških duhovnikov LRS. Letnik Vit Sl. 4, 5, 6. Ljubljana, junij 1955. posebno pozornost sedaj zaradi tega, ker splošno izboljšanje mednarodnih razmer, po-mirjenje med blokoma, ki je prišlo do izraza v Ženevi in ker se je odtajal led, kot kaže, tudi med Kitajsko in ZDA, obeta, da bo tudi dejavnost interparlamentarne unije i-mela večjo možnost konstruktivnega dela in da bodo sklepi interparlamentarne unije i-meli širši odmev v svetu kot pa so ga imeli doslej. To dokazuje tudi dejstvo, da so k interparlameutarni uniji v zadnjem času pri,-topili tudi parlamenti držav, ki so ostali doslej izven te organizacije. Med temi tudi Sovjetska zveza. SZ je za 44. zasedanje interparlamentarne unije prijavila največje število delegatov — 29. Po že prispelih prijavah je na drugem mestu po številu delegatov delegacija Velike Britanije, ki bo v Helsinke poslala 21 svojih parlamentarcev. Povprečno število ostalih delegacij pa znaša približno 10 parlamentarcev na posamezpo državo. Računa se. da bo od 25. do 31. t. m., kolikor bo to zasedanje trajalo, .sodelovalo na konferenci skupno okoli 350 delegatov iz 49 držav. Doslej sta namreč edino Burma in Fili pini javila, da njuni delega ciji ne bosta mogli priti na zasedanje. * Važnost te konference interparlamentarne unije je postala večja zaradi tega, ker bodo na tej konferenci sodelovali kot opazovalci tudi predstavniki mnogih drugih mednarodnih organizacij, kot na primer predstavniki UNESCO. predstavniki svetovne zdravstvene organizacije, pred etavniki evropskega sveta in neposredni delegati Združenih narodov. Sklepi, ki se sprejemajo na zasedanjih interparlamentarne unije, sicer ne obvezujejo niti držav, ki so članice unije, toda že dejstvo, da se sestanejo predstavniki tolikega števila držav priča, da dobiva delovanje interparlamentarne unije vedno večji pomen in da razprave v tej mednarodni ustanovi ne predstavljajo le «a-kademsko izmenjavo mišljenj«. V tisku skandinavskih držav in predvsem v časopisju države, kjer bo 44. zasedanje unije, se smatra, da bo glede na značaj vprašanj, ki so na dnevnem redu. unija mogla tudi s svoje strani prispevati k nadaljnjemu izboljšanju mednarodnih razmer in g vzpostavitvi iskrenejšega sodelovanja med viemi drža vami v svetu. To velja posebno sedaj, ko je hladna vojna tako rekoč na koncu. Prva točka dnevnega reda je posvečena razpravi o pogojih tničoljubnč koeksistenc* med narodi. To vprašanje j> razdeljeno na nekaj točk. ki se bodo vsaka zase posebej obravnavale. Tako se bodo na primer pravna in moralna načela miroljubne koeksistence obravnavala tudi tedaj, ko bo govora o mednarodni varnosti in razorožitvi. Dnevni red nadalje vsebuje Nekaj drobnih z dubrovniškega festivala Do z. t. m, je dubrovniški festival tabeležil ie 40 prireditev dramskega, glasbenega in baletnega značaja. Program tegay festivala se v celoti razbija po načrtu, ker sta doslej morali biti odpovedani edinole dve prireditvi zaradi dežja. Kar se tiče obiska, se mora priznati, da so letošnje prireditve v Dubrovniku dobro obiskane, Ze do 36. preteklega meseca je obiskalo vse prireditve 16.6,?!) gledalcev. Te prireditve niso samo poseben dogodek za tujce, ki jih je v Dubrovniku mnogo, ampak se v splošnem opaža, da ima Dubrovnik izredno intenzivno kulturno življenje, kajti poleg domačega občinstva in poleg tujcev, ki zelo radi obiskujejo te prireditve, je v Dubrovniku tudi večje število domačih gledati-Jkih timetnikdv in tudi tu jih gledaliških strokovnjakov in kritikov. Kot smo 4« rekli, je ,v Dubrovniku rnm°go (ujcev*? največ verjetno Nemcev "i Francozov. Precej pa je tudi Angležev. Doslej je letne igre obiskulo 8,735 tujce1*, med katerimi je bilo tudi precej umetniških kritikov in književnikov, ki so se zbrali nu šestem kongresu mednarodnega inštituta za gledališče. Te dni je .v Dubrovniku direktor londonske opere Covent Garden lord Ifaarivood in z njim Ronald Dancam libretist in pisec libretu znane Brittenove opere »Lucre-zia«. Ta dva angleška kulturna delavca bosta ostala v Dubrovniku dalj časa, da bi sledila vsemu programu dubrovniškega festivala. Te dni bo prišlu v Dubrovnik še posebna skupina z Danske, ki jo vodi danski književnik dr. Emil VVoder-To skupino sestavlja 20 danskih kulturnih delavcev, ki prihajajo v Dubrovnik zato, da bi si ogledali predstavo »Hamleta«. Prijavljena pa je tudi večja skupina kulturnih deluvcev iz Kanade, Prej smo rekli, da so imeli doslej že 40 predstav in kljub temu se zatrjuje, da je program sicer obsežen, ne pa preveč pogost. Tako da si posamezni tuji umetniki prirejajo tudi posebne koncerte, kot je to storila Londončanka Diana de Ros-so, ki je imela samostojen solističen koncert v atriju dubrovniškega knežjega dvorca. V programu dubrovniških if/er je nastopil tudi pianist Paul Badura — Skoda, ki je nastopil z zagrebškimi solisti, nadalje je nastopil-v programu dubrovniški h iger »Barillg-kvar-tef« z Dunaja in muenchen-ska čembalistka L ie Stadel-matin. Med jugoslovanskimi u-metniki so doslej nastopili Branko Pajevič, Ljudevit Pap, Melita l.orkovič. Nada Vidmar, Vladimir Rudiak, Antonio Junigro, Krasim ir Baranovič, Zivojin Zdravko-vič, Sergej Ruinis, Ivan Pin-■ k(H>n, in mnog i, mnogi drug'- Veliki orkester londonske filharmonije, ki šteje okv:t 140 članov ‘in ki so ga pričakovali v Dubrovniku, ne bo prispel, ker je bil kljub vsem dogovorom koncert iz tehničnih razlogov odpovedan, zato ker bi tako številen orkester v itak že prenatrpanem Dubrovniku ne našel mesta. Verjetno pa je, da bo isti orkester gostoval prihodnje leto, ra kar bodo ie prej poskrbeli- Ud tujih dramskih ansamblov bo letos nastopil verjetno še italijanski aPirco-lo Teatron iz Milana. Prihodnje leto pa bo prišel i Dubrovnik ansambel pariškega «Teatre Nationale Po-pulairen za kar je njegov Vodja Jeane Villar že posredno vsaj obljubil in za kar se že vodijo konkretni razgovori. To gledališče ,e letos že gostovalo v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu in bi prav gotovo prihodnje leto lahko lepo izpopolnilo že itak obsežen program dubrovniškega festivala. posamezne referate o mno#ih drugih važnih vprašanjih s področja mednarodnih odnosov, kot so vseljevalna in ii-seljevalna politika, o čemer bo dal širše poročilo član belgijske parlamentarne delegacije August Ojo. V času zasedanja interpar-lamentarne unije bodo mnogi parlamentarci imeli možnost, da se med seboj ožje spoznajo. Rosebno je to važno zato, ker pridejo na zasedanje v glavnem vidne osebnosti il parlamentarnega sveta. Skandinavske države na primer bodo poslale v Helsinke ljudi, ki imajo za seboj dolgo obdobje zelo plodnega parlamentarnega ih političnega u-dejstvovanja in ki uživajo velik sloves. Norveški parlament ali Storting. kot mu oni pravijo, bo predstavljal predsednik Stortinga. ki je bil do pred kratkim tudi predsednik, norveške vlade, Oskar Torp. Med drugimi norveškimi delegati je tudi Fin Moe, ki je namestnik predsednika zunanjepolitične komisije norveškega parlamenta. Norvežane bo v Helsinkih zastopal še bivši veleposlanik in predstavnik Norveške v Varnostnem svetu. Med člani švedske delegacije srečamo rektorja vseučilišča v Upi ali. ki je hkrati eden najbolj znanih javnih delavcev Skandinavskega polotoka. Oka Holmbe-ga. Švede bo zastopal tudi bivši predsednik vlade Rikard Sandler. Med danskimi delegati na sedanjem zasedanju interparlamentarne unije v Helsinkih sta tudi minister pravosodja v danski vladi Hans Hekerup in predsednik parlamenta Gustav Pedersen. Finski parlament bo med drugimi predstavljal že v začetku omenjeni predsednik finskega parlamenta Fagerholm, ki je eden od voditeljev finske socialdemokratske stranke. Tudi iz drugih držav bodo na sedanje zasedanje unije prišli znani politični javni delavci. Iz ZDA bo dopotoval v Helsinke med ostalimi tudi bivši predsednik ZDA Albin Bartli in z njim vidni član vodstva demokratske stranke in senator Estes Kefauvver. Zapadnonemško parlamentark no delegacijo bo vodil podpredsednik bonnskega Bun-desrata Karl Schmidt. Ker so na dnevnem redu vprašanja, ki so zelo važna za nadaljnji razvoj miroljubne aktivne koeksistence med narodi, ni pretirano pričakovati, da bo to zasedanje unije zares še en činitelj nadaljnjega, popuščanja napetosti v mednarodnih odnosih. Glede na vzdušje zadnjih tednov, glede na dobro voljo, ki se kaže tako na Vzhodu kot v posameznih krogih Zapada ln to kljub temu. da skušajo posamezni zapadni krogi to u-blažitev mednarodnih odnosov ovirati, lahko trdimo, da bodo na tem zasedanju zares našli več stičnih točk za boljše in iskrenejše mednarodne odnose in za reševanje* spornih vprašanj. Res je. da interpar-lamentarna unija ne more sprejemati odločilnih sklepov in da njeni sklepi nimajo obveznega značaja niti za same države članice, vendar je hkrati tudi res, da so vprav člani parlamentarnih delegacij hkrati med najvidnejšimi 'političnimi predstavniki in javnimi delavci v domačem parlamentu oziroma javnem življenju posameznih (fržav in da kot taki, čeprav vedno ne odločajo, vendar vedno vsaj soodločajo o vseh domačih in tudi mednarodnih dogodkih. Zato je prav gotovo, da bo vzdušje, ki se bo razvilo na konferenci, vsaj močno vplivalo na vzdušje doma in tudi na vzdušje v meddržavnih odnosih. Električarji v sporu z GEC Sindikat, delavcev električne industrije, ki je včlanjen v sindikalni konfederaciji CIO. je zahteval od vodstva podjetja General Electric Company, naj se vključijo v načrt zajamčene letne plače. Sindikat električnih delavcev pa se ne bo omejil samo na to da bo vodstvo sprejelo o-rrenjeni predlog zajamčene najnižje letne plače, ki so jo že dosegli delavci v avtomobilski industriji in ki jamči po odpustitvi z dela skozi 26 tednov 60 do 65 odstotkov prejšnje plače kot podporo za brezposelnost, ampak bo zahteval kot podporo za brezposelnost vso plačo enega leta. Podporo za brezposelnost bi po načrtu, ki ga je predložil sindikat električnih delavcev, morala dajati v normalnem znesku država, ottalo pa bi ss moralo kriti iz posebnega sklada, v katerega bi moralo podjetje plačevati stalno po pet odstotkov v razmerju delavčeve plače. Lansko leto je podjetje podoben načrt odbilo, za sedaj pa se ne ve, kaj bo na predlog odgovorilo. Delavstvo pa. ki je začelo svoje gibanje na temelju o» menjenih zahtevkov, namerava svoje zahteve povečati še na povišanje mezd, na ukinitev pokrajinskih razlik v plači, na zavarovanje proti bolezni in poškodbam itd. Ker šteje sindikat okoli 80.000 delavcev in ker eo delavci pripravljeni za dosego teh zahtev stopiti v stavko, bomo verjetno kmalu imeli v tej industrijski panogi precej napet položaj. PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK SEJA 1ZVKSMEGA 01JH0RA KONZORCIJA V KRMINU1 Za uspešno obrambo proti toči potrebno večje število rahet Vsi člani konzorcija ne plačujejo redno članarine - Zahvala hranilnici za pomoč Pred dnevi se je sestal v Krminu izvršni odbor Konzor. cija za obrambo proti toči, ki je razpravljal o delovanju konzorcija v občinah Krmin, Kapriva in Dolenje. Najprej je predsednik izrazil zadovoljstvo nad uspehi, ki so jih dosegli v letošnjem letu proti toči z izstrelitvijo raket ter je dejal, da bo treba še naprej nadaljevati s tovrstno obrambo kmečkih pridelkov. Izrazil pa je nezadovoljstvo nad finančnim stanjem konzorcija in omenil, da je mnogo več članov, ki še niso izpolnili svoje obveze z vplačilom članarine, kot pa tistih, ki so izvršili svojo dolžnost. Za prve, ki »o iz občine Kapriva, Mirnik in Dolenje bo izvršni odbor zahteval posredovanje županov omenjenih občin. Po odobritvi finančnega stanja konzorcija se je izvršni odbor v imenu vseh članov zahvalil prefektu De Zer-biju za interes, ki ga je pokazal za delovanje njihove ustanove. Odbor se je zahvalil tudi goriški hranilnici za pomoč, ki jo je nudila konzorciju v znesku 200.000 lir. Včeraj seja upravnega občinskega odbora Včeraj zvečer ob 18. uri se je v. občinski dvorani sestal upravni odbor goriške občine. Na dnevnem redu je bilo več upravnih vprašanj, o katerih bomo poročali jutri. Obvestilo Odbor Dijaške Matice obvešča vse, ki želijo biti sprejeti v Dijaški dom v Gorici. Sve-togorska ulica št. 42, kot notranji ali zunanji gojenci v šolskem letu 1955-56, da morajo vložiti prošnjo na posebni tiskovini, ki Jo dobijo na sedežu ZSPD v Gorici, 11». Asco-I: 1-1. najkasneje do 31. avgusta t. 1. Vsa nadaljnja pojasnila prejmejo istotam. Nova stavba agrarnega konzorcija Dela na stavbi novega sedeža pokrajinskega agrarnega konzorcija za Gorico so pri kraju. Enonadstropna stavba z velikimi svetlimi prostori je v okrbs Ul. Oberdan. Zgrajena je na moderen način in na prikladnem mestu. Konzorcij je pri gradnji upošteval svoje interese. Za kmete, k' se dnevno vrte po opravkih prav v Ul. Oberdan, kjer sta oba trga; na debelo in na drobno, bo trgovina :■ kmečkimi potrebščinami zelo blizu. Ni še znano, kdaj bo otvoritev novih prostorov, najbrž v kratkem času, saj je agrarni konzorcij že zaprl svojo dosedanjo trgovino v Ul. Mo-relli, kar da slutiti, da seli opremo v novo stavbo. Stanje ponesrečene deklice se je včeraj izboljšalo V sredo proti večeru se je pripetila na vogalu Ulice IX Agosto in Korza Italia huda prometna nesreča. 8-letna En-richetta Bassanesi je pravkar izstopila iz trgovine in je hotela prekoračiti Korzo. Toda še pred sredino ceste jo je povozil avto «Fiat 1400» z ev. tablico Ud 21291, katerega je vozila 25-letna Lucia France- schetti iz Vidma, Ul. Graz-zano 7. Deklica ni videla, da prihaja od postaje proti mestu videmski avtomobil, ker ji je pogled na Korzo preprečil avtobus podjetja Ribi. Fran-ceschettijeva je deklico takoj odpeljala v bolnico Brigata Pavia. Njeno zdravstveno stanje je bilo zelo hudo, saj ima prebito lobanjo in je bila v močnem omotičnem stanju. Včeraj smo se zanjo pozanimali v bolnišnici in so nam povedali, da se je njeno zdravstveno stanje precej izboljšalo. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Alesani, Ulica Carducci 12 - tel. 22-68. Pogreb Giovanniia Turca Ob prisotnosti . ogromnega števila prebivalcev Ločnika in Gorice so v sredo ob 18. uri pokopali tragično preminulega 16-letnega Giovannija Turca. Trgovine so bile zaprte in ceste polne ljudi, ko je od Ul. Sartorio 1 krenil pogrebni sprevod proti cerkvi in pozneje na domače pokopališče. Oči prisotnih so bile polne solz. saj je bilo nemogoče razumeti, da se je končalo življenje komaj 16-let starega mladeniča, ki se je pred kratkim začel pripravljati za svoj bodoči poklic. Posebno hudo je bilo gledati mater pokojnika in jja sestre nesrečnega Claudia Zeara, ki je na tako neusmiljen način povzročil smrt svojega prijatelja. Zeara je bil še enkrat zaslišan in vnovič je potrdil svoje prvotne izjave, po katerih naj bi udaril prijatelja Turca z lopato po glavi zaradi nepomembnega nesporazuma o žepnih nožičih. Fant je sedaj v zaporih v Ul. Bar-zellini. Različne so domneve o kazni, ki jo bo moral prestati za zločin, ki ga je izvršil nad svojim prijateljem. 5. avgust* lif • i • •• ,:- »mu 1 ,i|'tl^B ' * . \.. 'jj' ■ ZA MORALIZACIJO V ITALIJANSKEM NOGOMETU »Naj le še kar pove kdor ima kaj povedati« Ali mislijo resno ali bG po prvem udarcu zopet vse mirnoP Včeraj na zelenjadnem trgu Dosti blaga na trgu na debelo - Sadja dovolj, prav tako tudi zelenjave, ki je je letos v izobiJju Seja upravnega pokrajinskega odbora Letos je zaradi deževnega vremena vedno dovolj blaga na zelenjadnem trgu v Gorici. Vsako jutro prihaja na trg na debelo veliko število pridelovalcev zelenjave in sadja iz mesta iri okolice. Zdi fe, da jih je vedno več predvsem iz okolice. Po vojni so se namreč tudi kmetje v Brdih in v sovodenjski občini začeli u-kvarjati s pridelovanjem povrtnine, ker jim ta prinaša večji zaslužek kot žito in drugi poljski pridelki. Mnogo tovrstnega blaga pa prihaja tudi iz Padske nižine in drugih krajev Italije, kjer pridelujejo povrtnino na razsežnih njivah in je tudi delovna sila cenejša kot pri nas. Cene povrtnine na trgu na debelo so bile včeraj sledeče: zeleni radič po 50 lir kg. prvi rez zelenega radiča 300 lir kg, fižol v stročju 40 ali 50 lir kg, novi krompir po 18 ali 20 lir kg, paradižniki 40 lir, zelena paprika 60 ali 70 lir, čebula 30 lir kg. Na zelenjadnem trgu na drobno pa so isto blago prodajali za razliko 20, 30 ali tudi 50 lir draže. Tako si lahko kupil krompir na drobno po 50 lir kg, lepe paradižnike po 70 lir, lepe velike paprike po 90 lir, čebulo po 50 lir, zeleni radič po 120 lir kg itd. Sadje na drobno je imelo sledeče cene: grozdje po 100, 120 pa tudi 160 lir za kg, breskve od 60 do 90 lir kg, hruške od 60 do 140 lir, jabolka 70 lir kg: banan pa ni že več dni. Običajni četrtkov semenj je bii včeraj izredno živahen najbrž zaradi prvih dni v mesecu, ko eo ljudje še pri denarju. Morda je imel največ zaslužka zakonski par, ki je prodajal razno kuhinjsko posodo po zelo nizkih cenah. Seveda so morale imeti gospodinje potrpljenje, če so hotele dočakati prodajo tega ali onega zaželenega predmeta. Novost je bila prodajalka z umivalnimi gobami iz posebnega materiala, ki je najbrž prodala vse svoje artikle. Običajnih prodajalcev rož je bilo manj kot po navadi. Našli so nov sistem prodaje: izbrali so si namreč mestne ulice za neposredno prodajo rož po nijžji ceni kot v cvetličarnah. Velik naval je bil pri dveh kramarjih s cenenimi broškami, ki so privabile posebno pozornost srednješolski.i dijakinj. Kot po navadi ni primanjkovalo kramarjev z raznovrstnimi torbicami, čevlji in copatami ter drugim cenenim blagom. Na zadnji seji upravnega pokrajinskega odbora, ki ji je predsedoval odvetnik Cu-l°t,. so razpravljali o raznih upravnih vprašanjih. Med drugim so odobrili nove u-krepe za ureditev plač pokrajinskim uslužbencem. U-pravnii odbor je sprejel tudi vrsto sklepov o novih naročilih pokrajinskim ustanovam. Obvestilo za nakup žitnih semen Pokrajinski agrarni konzorcij za Gorico sporoča, da so rezultati, ki so jih letos dosegli z uporabo izbranih žitnih semen, zelo zadovoljivi in zaradi tega opozarja vse kme. tovalce v goriški pokrajini, naj pravočasno nabavijo izbrana semena tudi za prihodnjo setev. Agrarni konzorcij je Že v dogovoru z raznimi podjetji, ki razpolagajo z izbranim semenom ter naproša jioljedelce, da sporočijo svoje želje podružnicam v Gorici, Krminu, Gradiški, Romansu. Ločniku, Pierisu ali v Tržiču. Pozor na koloradskega hrošča Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo opozarja prebivalstvo, da se v nekaterih krajih pokrajine, na vrtovih, v parkih in na manjših njivah ne vodi dovolj uspešna borba proti koloradskemu hrošču. Zaradi tega opominja inšpektorat vse lastnike krompirjevih nasadov, da je boj proti koloradskemu hrošču obvezen po zakonu in je zato v njihovem interesu, ila proti tem škodljivem mrčesu u-porabijo dovolj strupa. KINO CORSO. 17.00: «Marija Antoi-netta«, N. Shearer in T. Po-wer. VERDI. 17.00: «Sin človeka«. CENTRALE. 17.00: «Kruh, ljubezen in fantazija«, G. Lol-lobrigida. V. De Sica. VITTORIA. 17.00: »Kardinal Lambertini«, G. Cervi in N. Gray MODERNO. 17.00: «Sin Texa-sa». KINO NA ODPRTEM. 21.00: »Parižanka v Rimu«, A. M. Ferrero in A. Sordi. Vihar po udarcu, ki je zadel Udinese, se je nekoliko polegel. Predvsem so postali prav pri Udinese nekoliko manj gostobesedni, ker so vso stvar predali višjemu forumu zaradi priziva. V ostalem na tudi proučujejo, kaj je možno storiti po redni pravni poti V tej zvezi se slišita celo imeni slavnih odvetnikov Calaman-dreia in Carneluttija, katera naj bi Udinese poklical na oo-moč poleg svojega stalnega odvetnika. Mogoče se bo res našel v pravilnikih kak izhod igralce, ki so pri Udinese in bi bili po odločbi sveta državne lige vezani na ta klub. V pravilniku je namreč tudi neka točka, ki zelo jasno govori, da so igralci, ki so registrirani za klub, ki je izločen iz prvenstva zaradi dejanj ali krivd kluba, prosti z dnem, ko ie liga sprejela zadevno odločbo Skoraj gotovo pa se zdi, da bo sedaj težko ostalo vse samo pri Udinese ali kvečjemu pri Cataniji. V zadnjem času so le marsikateri ljudje na odgovornih mestih — med njimi tudi predsednik Udinese Bruseschi — marsikaj rekli in bodo skoraj gotovo morali stvar povedati do konca. Ce ie namreč Brusechi dejal, da bodo poleg Udinese šla v serijo B se štiri moštva, je vendar moral kai vedeti, da je tako govoril. Neki igralec pa je rekel, da bi morali biti številni igralci, ki jih štejejo med najboljše, prav tako diskvalificirani za vse življenje. Res ie da je prva jeza in razburjenje minilo. Toda preiskovalni forumi bodo le morali za- Namesto Bonipertija Portugalec Travassos PARIZ, 4. — V kontinentalnem nogometnem moštvu, ki bo 13. avgusta v Belfastu nastopilo proti moštvu Velike Britanije, bo namesto Bonipertija. ki je bil izbran za desno zvezo, igral Portugalec Travassos. Juliuho že v Fiorentini FIRENZE. 4. — V prvih popoldanskih urah je prispel semkaj brazilski nogometaš Giulio Botelli »Julinho«, ki bo igral v Fiorentini. Okrog petih pa se je odpeljal v Abbadio San Salvatore. kjer se moštvo Fiorentine pripravlja za prihodnje prvenstvo. Julinho bo v moštvu prvič nastopil na Dunaju proti Vienni v tekmi za Grasshoppersov pokal. »POKAL GALEA* - PHVI DAN Francija-Španija 1:1 Italija - Nemčija 1:1 VICHY, 4. — Danes so bile tukaj prve igre finalnega tekmovanja za »Pokal Galea«. Kot je znano, so se iz obeh con plasirale v finale Italija in Španija ter Nemčija in Francija. Italija igra proti Nemčiji in je stanje po prvem dnevu 1:1, Francija pa igra proti Španiji in je med njima prav tako stanje po prvem dnevu neodločeno 1:1. Rezultati: Italija - Nemčija: Reya (N.) - Jacobini (It.) 6:4, 6:4: Bonet-ti (It.) - Krapfhammer (N.) 7:5. 6:3. Francija - Španija: Gemeno (Sp.) - Jauffret (Fr.) 6:2, 6:3; Viron (Fr.) - Moure (Sp.) 6:4, 6:2. htevati, da tisti, !ki še kaj vedo, to tudi povedo. Razen seveda, če ne bi čutili, da bo prizadet tudi kdo, ki ga ne bi hoteli prizadeti. Vedno bolj se govori tudi o Milanu. Znano je, da je proti koncu prvenstva že prišla na dan neka afera. Trdilo se je, da so bili podkupljeni igralci raznih klubov, da bi igrali tako, da bi bilo Milanu prav. Tako je baje neki Panciroli kar na svoj račun podkupoval tuje igralce, da bi pomagali zmagati Milanu. To se sliši vedno manj verjetno. In če so tedaj forumi vso zadevo kar nekam hitro rešili, tako, da se Milanu ni nič zgodilo. pa danes ta zadeva se le ne zdi več tako nedolžna. In marsikdo ze kaže možnost, da bi bil tudi Milan pahnjen s svojega visokega prestola državnega prvaka. Bomo videli, mogoče ni več daleč čas. ko bodo prišle n,a dan še druge stvari. . Toda kako nameravajo italijanski nogomet moralizirati? Mar so zgolj kazni dovoli? Ali ni take vrste moralizacija le opomin k previdnosti: drugič hodite bolj pazljivi, da vas ne zasačijo... Med tem je v znak protesta zaradi odločbe proti Udinese odstonil -furlanski ■ delegat v CONI dr. Felice Bisattinu DRUG ZA DRUGIM PADAJO SVETOVNI REKORDI Avstralka Strichland pretekla 100 m v 11,3 Na veliki prireditvi v Varšavi so tudi ostali rezultati prvovrstni VARŠAVA, 4. — Na lahkoatletskem mitingu v okviru V. mladinskega festivala, ki je te dni v Varšavi, je Rus Krivonosov vrgel kladivo 64,33 m daleč ter tako postavil nov svetovni rekord v tej disciplini. Dosedanji rekord je imel Rus Nenašev, ki je 12. dec. 1934 vrgel kladivo 64.03. Drugi svetovni rekord Je postavila Avstralka Shirley Strickland v teku na 100 m s časom 11,3. Prejšnji rekord Je imela njena rojakinja Mar-jorie Jackson od 4. oktobra 1932 l 11.4. Potem pa je še Rus Mondja-lev dosegel v teku na 3000 m z zaprekami čas 8:49,4. kar je boljše od dosedanjega uradnega najboljšega rezultata. V tej disciplini se namreč ne vidi uradni rekord, vendar je doslej veljal kot uradni najboljši rezultat čas 8:49.6, ki ga je na lanskem evropskem prvenstvu v Bernu postavil Madžar Rosznoy. Vendar pa ima tudi Finec Karvonen tri rezultate. ki so boljši od uradno priznanega najboljšega. Karvonen je pretekli mesec v Oslu dosegel že celo 8:45 4. Na tem mitingu pa so tekmovalci tudi sicer dosegli krasne uspehe, ki so lahko v čast vsaki največji mednarodni prireditvi. Tako je Ruš Sčerbakov postavil nov evropski rekord v troskoku s 16,35 m. (Ta rezultat Sčerba-kova je boljši kot njegov svetovni rekord s 16,23. Sicer je Pred Balkanskimi igrami v Carigradu 13. in 14. t. m. V soboto, 13. avgusta, bodo v Carigradu zopet dvignili zastave treh balkanskih držav: Turčije, Grčije in Jugoslavije pred začetkom letošnjih balkanskih iger v atletiki. To tekmovanje bo torej se vedno nepopolno saj bodo manjkale nekatere balkanske države, katerih atleti bi nedvomno izredno dvignili nivo iger. Pomanjkljivost pa ho tudi v tem, ker se vedno ne bo na teh tekmah najboljših atletinj, ki na današnjih tekmovanjih skoraj nikjer ne manjkajo. V bližnjih dneh torej ne bomo še doživeli leska nekdanjih balkanskih iger, kljub temu pa lahko pričakujemo v mnogih disciplinah pdlične rezultate. Zdi se nam pa vsekakor zelo možno, — in končno bi bilo igram samim v veliko korist, — da bo prihodnje leto vendar že drugače v obeh pogledih. Lani je zmagala v Beogradu z velikim naskokom reprezentanca Jugoslavije, medtem ko so Grki komaj premagali odlične Turke šele v zadnji točki sporeda, štafeti 4x400 m. Visoka zmaga jugoslovanskih atletov je bila v precejšnji meri presenečenje, čeprav je bilo pričakovati tak uspeh. Pri tem ne smemo prezreti, da so imeli jugoslovanski zastopniki precejšnjo prednost v domačem terenu, česar v Carigradu ne bo in zato Jugoslovani s precejšnjo skrbjo pričakujejo letošnje balkanske atletske igre. To tem bolj ker lahko iz dneva v dan čitajo o vse boljših rezultatih grških in turškiti tekmovalcev, ki so imeli zadnjo veliko preizkušnjo na sredozemskih igrah. Posebno nevarni nasprotniki bodo grški in turški tekači, ki so skoraj v vseh disciplinah Jugoslovanom enakovredni ali celo še boljši. Na Sredozemskih igrah se je zlasti odlikoval nevarni srednjeprogaš Kočak, ki bo vsaj na 800 m jugoslovanskim tekmovalcem skoraj nedosegljiv. Edini jugoslovanski favorit v teku je Lorger, toda kot je znano, se je nedavno poškodoval in je sedaj tudi v tej disciplini vprašanje zmagovalca odprto ter Štritof na 5000 metrov. Nekoliko tolažilno je vplivalo zadnje izbirno tekmovanje atletov v Beogradu, na katerem sicer reprezentant niso dosegli kakih blestečih rezultatov, pač pa so razveselili z izredno izenačenostjo, kar bo verjetno odločilnega pomena za končni plasma. Letos torej Jugoslovani ne bodo smeli biti — če so objektivni — preveč razočarani nad porazi svojih atletov v borbi za prva mesta, ki pa zelo verjetno ne bodo samo odločilna ?a končni vrstni red. Zato Jugoslovani pričakujejo predvsem dobro povprečje, ki jim lahko ohrani v atletskem športu primat na Balkanu. PITIJ, 1. — Od 29. do 28. avgusta bo v Pulju mednarodni rokoborski turnir, na katerem bodo sodelovale reprezentance Švedske, Romunije. Avstrije. Poljske, Bavarske in tri reprezentance Jugoslavije. potem Brazilec Da Silva postavil na panameriških igrah še mnogo boljši rezultat 16,56, ki pa doslej še ni bil uradno priznan kot svetovni rekord.) V skoku v daljino med ženskami pa je dosegla nov evropski rekord Gradova s 6,27 metra. Grigalka se je Skobli maščevala za poraz na evropskem prvenstvu. V skoku v daljino je imel smolo Poljak Grabow-ski, ki je v izločilnem tekmovanju dosegel 7.47 m, v finalu pa je bil nervozen, trikrat prestopil, njegovi ostali rezultati pa niso bili nič posebnega. V teku na 10.000 m ni bilo Kutsa ne Kovacsa. zato je imel Zatnpek lažji posel. Toda prvi štirje so se zgnetli zelo blizu skupaj. Avstralka Strickland je najbrž. težko prenašala, da ji je Rusinja nedavno odvzela svetovni rekord na 80 m zapreke z bajnim 10.8. Prišla je v Varšavo, kjer je sicer zmagala, rekord Jermolenkove pa je le ostal. Odločna je tudi Nemka Koehlerjeva. Evropska prvakinja Golubničaia je ostala še precej zndai. Prav tako se te morala med metalkami diska evropska prvakinja Mertova zadovoljiti šele s tretjim mestom. Nekaj rezultatov: Moški: Krogla: 1. Grigalka (SZ) 17.05: 2. Skobi a (CSP) 16.94: 3. Pirts (SZ) 16.58: 4. Mihalvfi (Madž.) 16.34: 5. Heinaste (SZ) 16 28: 6. Plihal (CSR) 16.21. Daljina: 1. Foetdessv (Madž.) 7.42: 2. Kropidlnwski (Polj ) 7 29: 3. Popov (SZ1 7.23: 4. Kishmir (Izrael) 7.16: 5. Gri-goriev (SZ) 7,15. 10.0(10 m: 1. Zatopek (PSP) ?9’34”4: 2. Rasalaiev (SZ) »B* 50”6; 3. Ozog (Polj.) 29’51”R; 4. Anufriev (SZ) 29’52”6; 5 Slautruček (CSR) 30T2”: 6 Porbadnic (Vzh. Nemč.) 30’49”. Zenske: 80 m zanr.: 1. Strickland (Avstral.) 11T: 2. .Termolenko (SZ) 11”2: 3. Koehler (Vzh. «T„mS.) 11"?: 4. Dn1zenknwa (S7.) 11”4: 5. Golubničaja (SZ) 11"’: 6. Goessler (Vzh. Nemč.) 11 "8. Disk: 1. Pnnomarieva (SZ) 49.28: 2. Bezlakmva (SZ) 47.12: 3. Mertova (CSR) 46.74: 4. Tolstdaia (SZ) 44 03: 5. S-re-din (Madž.) 42,80; 6. Poell (Avstr.) 42.64. Lombardo je zrušil rekord Mariani ja na 200 m ATENE, 4. — Na mednarodnem vojaškem prvenstvu v lahki atletiki je Italijan Lom- SREONJEEVROPSKI POKAL DOBIL LASTNIKA Voros Lobogo premagal tudi v Pragi UDA z 2:1 PRAGA, 4. — Druga finalna tekma za Srednjeevropski pokal med UDA iz Prage in Voeroes Lobogom iz Budimpešte se je končala v korist Madžarov 2:1 (0:1). Prvi gol je proti koncu prvega polčasa zabil Ceh Pazdera, levo krilo. V prvih minutah drugega polčasa Je desna zveza Hidegku- ti izenačil, malo pred koncem pa Je srednji napadalec Palo-tas postavil končni rezultat. Voeroes Lobogo Je po obeh tekmah dosegel rezultat 8:1 in si s tem osvojil Srednjeevropski pokal, ki mu ga je dr. Selzer v imenu odbora za to tekmovanje tudi takoj po tekmi izročil. bardo prišel na 200 m na cilj drugi v času novega italijanskega rekorda 21.1. Prejšnji rekord je imel Mariani (S. Ba-ratta Milan) z 21.2 in ga je postavil 1. julija 1939. Pred Lombardom je zmagal Američan Glaze, ki je dosegel 21 sekund. Se nekaj rezultatov prejšnjih dni: 5000 m: 1. Papavassiliou (Grč.) 15’03"6; 2. Labidi (Fr.) 15’08”2; 3. Perrone (It.) 15’08”4. Kopje: 1. Nawaz (Pakistan) 62.53 m; 2. Roubanis (Grč.) 61.97: 3. Adams (ZDA) 61.67; 4. Moustafa (Eg.) 57.18. 110 m zapreke: 1. McNulty (ZDA) 14”?; 2. Cambadellis (Grč.) 15"2; 3. Kamerbeek (Hol.) 15”3. 4x100: 1. ZDA (Aldridge, Glaze, Duckett, Murchisson) 42”2; 2. Grčija 43”5. Daljina: 1. Suh Vug Joo (Juž. Koreja) 6.73 m; 2. Foundou-kidis (Grč.) 6.71 m; 3. Sipiro-poulous (Grč.) 6.64. Kladivo: 1. Moha in Jubal (Pakistan) 53.76; 4. Castagnet-ti (It.) 47.53. 400 m: 1. Degats (Fr.) 48"2; 2. Murray (ZDA) 48”7; 3. Sii-lis (Grč.) 49"2. Višina: 1, Higgins (ZDA) 1.91; 2. Guenhennec (Fr.) 1,84; 3. Sahiner (Turč.) 1.84. Disk: 1. Rentzloff (ZDA) 49.50 : 5. Rado (It.) 43.11. 1500 m: 1. Kočak (Turč.) 3' 56”2; 2. Koc (Turč.) 3’56”4; 3. Konstantinidis (Grč.) 3’59"; 4. Finkenel (Fr.) 4’00”8. 100 m: 1. Murkison (ZDA) 10”7; 2. Aldridge (ZDA) 10”8; 3. Rogre (ZDA) 10"9. LIVORNO. 4. — Slraulino in Rode sta ponovno osvojila evropsko prvenstvo v jadranu v razredu »zvezde«. HAMRURG, 4. — Četrtfinale teniškega turnirja — ženske v dvoje: Dielz in Vollmer (Nemč.) - Lazzarino in Peri-coli (It.) 6:3, 6:1. MAJORIE JACKSON vt* se najbrž ni več tako voljno smehljala, ko je *’ ,, la, da Ji Je rojakinja Strickland odvzela sve*^ rekord na 100 m. Zopet na Siciliji v Trstu pa ne Košarkarji zagrebške motive bodo sodelovali , mednarodnem košarkar* turnirju v Messtni od 1®’.. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska-Tiskarski zavod ZTT . Trat 12. avgusta. Na tem tr Lj nalnem turnirju so Žagi* j, ni sodeloVali že dvakrat d obakrat zmagali. Odbojkarska ekipa ške Lokomotive se bo v žila odbojkarskega iurIX*: ki bo 10. avgusfa v Pakr^ Poleg Zagrebčanov bo pilo tudi moštvo ZeletH'. ^ iz Maribora. Mariborčan1 ji namreč tudi že kar abonl( na ta turnir. V TEH DNEH V BUKAft*^ Evropsko prvenstvo v veslanju za žen^ Že od nedelje so 'reIlltJ jugoslovanske veslačice s*"?! z romunsko, sovjetsko ie ( strijsko ekipo na jezeru ™ gov pri Bukarešti, kjer l!v dni evropsko prvenstvo ? j. slanju. V ponedeljek so **£J pridružile tudi ekipe ^ J ske in CSR. Nato pa spele še ekipe Francije, zemske in Belgije. Jugosl^ zastopa četverec s krm*r) ( kluba «Tamiš» iz Panče?8’^ katerem veslajo Starče^S Stefanova. Bančakova, oe j jeva in krmarka Rističe?8', Romuniji vlada za to tek _ vanje veliko zanimanje. X Ji dišču pozornosti je sreCjir svetovne prvaknje v skifu,|U sinje CumalkoVe in Avstf1^ Eve Sik. ki je nedavno blejski regati dvakrat Pr* gala Sumakovo. predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni fi|n1' op stoletja Kino po želji na odprtem ali v zaprtem prostor«- Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI SO. Drugo poglavje t V CIB11-MET000VI $011 - UČITELJ ADAMIČ - NOVA KATASTROFA 29. Učitelj Adamič, ki ml je bil kljub svojevrstni metodiki pri našem vzgajanju s svojo iznajdljivostjo pri kaznovanju naših prekrškov vendarle zaradi svojega kdaj Jedkega, kdaj pa tudi dobrodušnega humorja simpatičen, se mi je končno-veljavno priljubil, ko sem pri njem opazil ne samo smisel, marveč celo ljubezen do prirode in njenih produktov. Nekoč je prinesel v razired v velikem kozarcu velikanskega živega goža. ga potegnil pred nami iz njegovega steklenega zapora za vrat, da se mu Je dolga in debela kača ovila okrog atletske roke. in hodil z njim od klopi do klopi in nam ga. tem bolj, drugim manj prestrašenim, razkazoval in opisoval. Opozarjal nas je na lepoto barv in mišično silo živali, ki da Je njen stisk tako močan, da bi vsakogar izmed nas prisilil, da bi kačo izpustil iz rok. «Se mene, ki sem star telovadec«, Je dejal, »stiska s tolikšno silo, da moram napeti vse moči, da jo obdržim.« Kača Je odpirala zrelp in migotala z jezičkom in ostalo mi je v spominu, kako so nekateri sošolci s krikom zapustili klopi, ko se Jim je učitelj s svojim nenavadnim plenom, ovitim okrog roke, približal. Adamič, ki je z zanesenostjo in navdušenjem pripovedoval o tej in o kačah nasploh, ni strahu nikomur zameril. Nasprotno; zdelo se mi je celo, da ga groza nekaterih učenčev na tihem veseli in, zabava, Ob tej priložnosti je, ne vem več kako, prišlo na dan, da zbiram metulje Adamič se je začudil, naravnost nekako osupnil, in me začel izpraševati, katere da imam in kako jih zbiram in upravljam. Morda je spočetka mislil, da je to moje zbiranje bolj nekakšno otroško igračkanje, ko pa sem mu povedal, da sem si tega in onega sam vzgojil iz gosenice in bube, in mu naštel vrsto imen, med njimi celo latinske, je njegova hvala takemu početju prekipela, kar je dečku, ki Je prejel prvo priznanje od tako pristojne strani, vsekakor laskalo. Pozval me je, naj prinesem eno ali drugo škatlo v šolo pokazat, kar sem obljubil. Doma mi je bilo sicer tesno, nositi precej velike škatle — takrat birmske verjetno še nisem imel, pa bi je tudi sam ne bil mogel nositi - tako dolgo pot, kakor je bila od doma (lo Akvedota, in skozi tako nevaren tesneč, kakor je bila Ulica San Cilino s svojim Fedrigovcem v neposredni soseščini, kjer je name prežalo krdelo sovražnih in brezobzirnih mulcev, toda ker sem' bil že obljubil, sem moral obljubo tudi izpolniti. Nekaj meni najdražjih metuljev sem sicer pustil doma, ostale pa sem strpa] v dve precej veliki škatli iz lepenke, eno široko in drugo ožjo, ln Ju naslednji dan s strahom v srcu ponesel v šolo. Knjige sem nosil v nahrbtniku, škatle pa, eno vrh druge, v obeh rokah, tako da nisem imel nobene roke proste. Od doma sem šel bolj zgodaj kot po navadi ln sem škatle z metulji srečno prinesel v šolo. Sošolci so takoj navalili okrog mene, toda škatel iz previdnosti nisem odprl dokler ni prišel učitelj v razred. Ne spominjam se, katero uro smo imeli ravno prirodopis, živo pa'mi je v spominu kako sem ponesel svoj zaklad k Adamiču na pult. kako si je najprej sam vsebino škatel ogledal in kako me je potem pozval, naj sošolcem razložim, kar vem o metuljih, njihovem razvoju in njihovem zbiranju. Kakor sem bil sicer boječ, ko sem moral nastopiti pred večjim številom ljudi, ml takrat učiteljev poziv ni delal preglavic. Bil sem v elementu ki sem ga v primeri s sošolci dobro obvladal. Učitelj je postavil odprti škatli na prvo klop, pazil, da se učenci, ki so se zgrnili okrog njih, niso dotikali živali, ki so bile krhke in drobljive, jaz pa sem pripovedoval, razlagal in odgovarjal na vprašanja. Hvale z učiteljeve strani je bilo več ko dovolj. Nasproti učencem je poudarjal resnost, prizadevnost in ljubezen, ki so potrebne, da se taka zbirka ostvari. Ko Je bilo tisti dan pouka konec, so me sošolci, zlasti tisti iz zadnjih klopi, ki so bili ob razkazovanju metuljev predaleč, da bi si mogli dobro ogledati vsebino škatel, spet obstopili. Branil sem se, da bi jim škatle odprl in to is upravičenega strahu, kot se Je kmalu izkazalo. Toda silili so vame tako dolgo, da sem jim na cesti pred šolo pokazal vsebino vrhnje škatle, ker sem se bal. da bi mi sicer škatlo Iztrgali iz rok. Eden izmed sošolcev Je takoj stegnil prst in pokazal na citrončka, češ, takih leta okrog njih vse polno Metulj se je ob dotiku takoj razsul, a preden sem še utegnil zapreti škatlo, se je ob nerahločutnem dotiku nekaterih drugih sošolcev odkrušilo še nekaj kril in tipalk pri drugih metuljih. Solze so mi stopile v oči in to je nagnilo nekega sošolca, da je pozval druge, naj me vendar pustijo pri miru. Izguba ni bila kdo ve kako velika, toda ko sem se vračal s škatlama v rokah proti domu, me Je ves čas obhajala zla slutnja. Slutnja se je uresničila, ko sem zavil mimo Fedrigovca v Ulico Sam Cilino. Nasproti se ml Je pritepla Jata fedri-govskih mulcev, glede katerih sem imel že nekaj slabih izkušenj, ne nazadnje tiste, kako so kamenjan slikarja in "Ti,iazb111, stojalo in raztrgali platno na niem ter 1 *Zemlj£3S?r Je “E * hUronskim Vf?®1, ®em- da se bom izmuznil mimo. . l7srov!iriaiP 'ste sca.tole',,» «16 Je nekdo vpraš^i domov Sem se’ nlc P°sebnega in da se mi fMostra, cos’ che ti ga dentro!« f mi zhii h‘tro .mimo- se je nekdo zakadil v»me i\ ie orinrin^vrhnjo skat o iz rok. škatla je padla na je odprla in iz nje je popadalo nekaj zdrobljenih m*tu «Guarda, guarda. cos’ che l’ga: farfsle« Oblile so me solze. Hotel sem se skloniti, da bi SV Pa se je zakadil še neki drugi mule Ljf meni tn mi z močno brco od spodaj izbil še drugo i; iz rok. Moj zaklad, rezultat mojega zbiranja gojem?,/ prepariranja od petega, šestega leta dalje, je ležal ^ ijen in razmetan v cestnem prahu S huronskim krohotom so se mulci zapodili skozi e J izmed tesnih prehodov v Fedrigovec. Jaz pa sem jokajoč pobiral ostanke svoje zbirke, svojega tako wii' nega zaklada. Ob vsakem metulju — poškodovani in ljeni so bili vsi —, ki sem ga pobral iz cestnega Pw; sem občutil, kot da bi se mi bil trn zaril v srce. ,jj tu zdaj zdrobljen, je nosil v sebi spomin način in veselje, ko sem prišel do njega. Vsak je cU’„ ^ sebi košček mojega srca, ki sem ga bil položil vanj J® z.dai teZalo tu pred menoj poteptano v prahu. N« . OCl K Ofi s,p i o m oonlrrnt trunl n alri immili_: ** - e* t, j — ^ ^ j v pranu. ■* od kod se je naenkrat vzel neki usmiljeni deček, JUr je pomagal spravljati polomijo v škatli. Na glas sem prinesel svojo podrtijo, ki je bila še zjutraj c V5, ocin piuiesei svojo počutijo, ki je bila se zjutraj , tako lepa in na katero sem bil tako ponosen, doino«- t\ mamine sočutne besede me niso mogle utolažiti. 0 Je obljubil, da me bo spremljal v šolo in iz, šole doU*°.'[0 P dolgo, dokler mu ne pokažem mulcev, ki so grdobij grešili, in ne bo obračunal z njimi. INculalivDMi*.