Posamezna števSkat * — ■ v. •- . 1 krono. ' ' vi jaso®*, .. ___________________ ift pnnra&oT, ob IS. uri z <*>tnno» nnaiedn^ An* U* S3& Wb%r° > kakor je 4anaš-. raSd preteklost in njene navade. °Pe ^ večkrat zahteva zelo težko ko raC'j°» ie mnogo bolestnejši nego 2 j^vativnost, ki se oklepa starega. t0 ima napredek vedno le manjšino a Seboj, a pred sabo novega tekmeca. fežko je zarisati pravilno ono črto, ki *°Či naprednost od konzervativnosti; zdi te, da ta črta večkrat skače sem in tja. ‘Oda v politiki, zlasti še v naši dnevni Politiki, smo mogli jasno opažati, kako te*ek je bil izvestnim strankam prehod Iz starega v novo. Zgodovina nam je tilfazala napraviti velikanski skok v narodnem razvoju; zedinila je ri iugoslovenska plemena in hotela na-Oarod* 'Z m.pčn0 telo, jedinstven Mnogi so se pri nas obotavljali katn3-Pre^ so 0SMH sredi poti; ne-iim6? 1°, Se Cel° vrniIi na2aJ- Ljubša Pa til f žalostna preteklost, kakor Ti sotT Žrtev za vesdo bodočnost, fe imel sjgtpod °nenm kmdU’ ki sprejel v svol S m k° ga je sin tfostojnejše prežive T° palaČ°’ da bi .nazaj v revno hribL l°Ja Ma' J’e Utekd ii‘P pri nas tako^^elimf^ enm ni kriva zgoli [ strankam|> ^več tudi mnogi Wi celo čisto novi- ’ n£' ear Pra«ošt^:~ri: težnja "ki 1 k?feJ ; Prid°biti si oblast, * dal r Ma: “n°8ih latentna> Je Vsled mPH ^^b ^bruhnila na dan; ^vrašt^o Jne °rbe Se ,e razvnelo sPorazZVneZaUpanie’ nastala 80 ne- s° se vr rJf m mno§i razočaranci kalnim J“lSvojim Plemenskim in v«Hkih mož ki h°?m‘ ^anj'kal° nam ie naČin br^riflti *1 ve na primeren h n>u priliti več°hiaUin° po“tično vren)'e dosti realnosti in VOde: pozitiv' »realnosti m samodiscipline. Maribor, nedelja 17. julija 1921. . .T WFm Številka: 159. Spor o poslovanju razmejitvene komisije. Maribor, 16. julija. Kakor do-znavamo, zahteva nemški delegat razmejitvene komisije, naj se od treh tehniških oddelkov, ki opravljajo razmejitvena dela na meji od Kokošnjaka do Radgone, odpošljeta dva oddelka na Koroško. Tej zahtevi pa se je popolnoma upravičeno uprla naša delegacija, ki vztraja na svojem stališču, da je iz gospodarskih, finančnopolitičnih in tudi radi končne ureditve medsebojnih sosednjih odnošajev mnogo važneje, da se naj poprej dovrši v vseh podrobnostih razmejitveno delo na štajerski črti. Cim bi se pričela dela na Karavankah, bi se morala obenem preseliti vsa razmejitvena komisija iz Maribora v Koroško Belo. Premestitev sedanjega sedeža razmejitvene komisije bi imela za posledico, da bi se občevanje tehniškega oddelka, ki bi ostal na sedanji štajerski črti, ž njim izredno otežkočilo in vsled tega tudi delo zavlačevalo ne glede na velike gmotne izdatke, ki bi bili spojeni s poslovanjem z oddaljenim sedežem komisije. Vsi ti vidiki vodijo našo delegacijo, da odklanja vsako premestitev sedanjega sedeža komisije, dokler ne bo dokončano delo na štajerskem delu nove državne meje. Konferenca muslimanske stranke. LDIJ Sarajevo, 15. julija. Ze dva dni se vrši konferenca kluba jugoslo-venske muslimanske organizacije. Kakor stvari dosedaj kažejo, bo ostal klub nerazcepljen in bo nastopal skupno. Obenem se je vršila v Sarajevu konferenca posestnikov, ki so zahtevali od jugoslovenskega muslimanskega kluba, naj določi dva svoja poslanca, ki bosta stalno obveščala posestnike v vprašanju odškodnine posestnikom. Nekateri teh so nezadovoljni z načinom plačevanja in višino odškodnine, vendar pa ta nezadovoljnost ne bo vplivala na odnošaje v muslimanskem klubu jugo-slovens,ke muslimanske organizacije, ker veže klub znani sporazum. Mova razkritja d komunistične akciji. LDU Beograd, 16. julija. V preiskavi radi atentata je bil zaslišan tudi Mihajlo Vič, ki je obrazložil, kako se je komunistična akcija razširila po vsej državi. V svojih izpovedbah je navedel veliko število ljudi, ki so sodelovali pri pripravah za atentat. ImenovaJ je vse glavne vodje. Razvidno je, da dosedanji zaklišanci še niso izpovedali vsega. Zato se bo preiskava še nadaljevala. Misli se, da se bo dosedanji materijal v pogledu atentata še znatno povečal. LDU Beograd, 16. julija. Kakor trdijo nekateri sokrivci, je v Novem Sadu vedelo za atentat nad 1000 oseb. Med temi je največ Madžarov. Ministrstvo za notranje posle je poslalo v Novi Sad sekcijskega načelnika Saviča, ki bo začasno vršil dolžnosti načelnika novosadske policije. Gunaris o volni s TurčiSo. LDU Atene, 15. julija. V narodni skupščini je ministrski predsednik Gu-naris upravičeval odklonitev posredovalnih predlogov zaveznikov in rekel, da so pokazale izkušnje, da je pravičen in trajen mir nemogoč, dokler bodo Turki gospodovali nad drugimi narodi.' To se je pokazalo pred kratkim, ko se je moralo 30.000 ljudi vkrcati na ladje, da so se izognili pokolju. Grški je bilo po zaveznikih naročeno, naj pazi na to, da bodo Turki izpolnjevali sevreško mirovno pogodbo. Grško ljudstvo v Turčiji pa mora biti osvobojeno in čisto izključeno je, s pogajanji doseči mir z Angoro, ker so ljudje v Angori dostopni samo za materijalno silo. Vlak St. llj-Maribor. Maribor, 16. julija. Vlak iz St. lija v Maribor vozi glas. obvestila obrat. ravn. j už. žel. vsled prekinjen ja prometa na progi St. 11 j-R a d g o n a eno uro pozneje kot dosedaj, da se omogoči zveza onim, ki prihajajo peš iz Spilja. Vlak odhaja sedaj iz St. lija ob 14-40 in prihaja v Mariboru ob 15-06 uri. Konferenca beograjskih veroučiteljev. LDU Beograd, 15. lulija. Profesorji verouka na beograjskih šolah so imeli te dni konferenco, na kateri so soglasno obsodili načrt za reformo srednjih šol in načrt za ustvaritev novega tipa gimnazije. Na konferenci je bila sklenjena resolucija, v kateri apelirajo profesorji verouka na vse pristojne činitelje, naj odklonijo ta načrt v interesu vseh srednjih šol in naj nastopijo za to, da se izdela nov načrt v sporazumu s cerkvijo in ministrstvom za vere. Resolucija se bo te dni objavila v »Glasniku*, alužbenem organu srbske patrijarhije. Sarajevski Sokol poslaniku Kalini. LDU Sarajevo, 15. julija. Včeraj je priredil sarajevski Sokol češkoslovaškemu poslaniku Kalini lepo bakljado kot staremu borcu za svobodo Bosne in Hercegovine. Za eplskopat v Kninu. LDU B e p g r a d, 15. julija. Iz Knina je došla brzojavka, ki zahteva, naj se v Kninu ustanovi episkopat. bogoslovje in cerkveno sodišče, Iz češkoslovaške zbornice. LDU Praga, 15. julija. Poslanska zbornica je danes sprejela pogodbo o državljanstvu med Nemčijo in Češkoslovaško. Italija nam vrača vojne ladije. TIP Split, 16. julija. Italija nam je vrnila bivši avstrijski vojni ladiji »Donau* in „Hartenberg“. Ladiji sta došli v Šibenik. Začetek razoroževanja na Madžarskem DKU Budimpešta, 16. julija. (Madžarski dop. urad.) Minister za šolstvo je danes predložil zakonski osnutek, s katerim bodo razpuščene vse vojaške in kadetne šole, vojaške realke in nižje realke, kakor tudi zavodi za častniške hčere bivše honvedne in skupne vojske. V smislu trianonske mirovne pogodbe ostane za vzgojo oficirskega naraščaja samo znana Ludovika-Akademija. Naša trgovska pogajanja z Italijo. .TIP Beograd, 16. julija. Ze par dni s« niso mogle vršiti seje naših in italijanskih delegatov za sklenitev trgovinske pogodbe. Delale so samo sekcije. Luccioli je resno obolel io je odpotoval na zdravljenje v italijansko primorje. Radi tega se bodo pogajanja zavlekla. Novi italijanski konzul v Splitu. LDU Split, 16. julija. V Šibenik je iošel novi italijanski konzul De Angelo Sprožila se je ideja o noVi grupack strank: nekdo jo je izrekel iz svojega zatišja, vsi so jo slišali, a redkokdo sJ je upal pristaviti kaj več. Ta ideja je že po svojem značaju slabo popularna,1 to še ni merilo za njeno resnično kvaliteto. Ni nobenega dvoma, da je v n j? velik del programa za bodočnost NaSe politično življenje ne bo moglo ozdra<( veti, dokler ne bomo tudi tu storili nekoliko večjega koraka, kakor smo gf vajeni. Progres, ki je zakon ne le v prirodi, temveč tudi v socialnem in! ekonomskem življenju, zahteva ta korak in prejalislej se bomo morali uklonit? pred njegovo zahtevo. Nenavadno veliko število strank, ld ga izkazuje naš parlament, je velikanska zapreka našemu notranjemu razvoju in napredku. Je to znamenje;' polnokrvnosti, toda ta kri je razdeljena neenako in njena nepravilna cirkulacija povzroča, da državni in narodni orga-* nizem na drugih delih hira in se suši.i Parlament s tako številnimi strankami,! ki so povrh tega intolerantne med sabo ter polne neke nerazumljive trmogla^ vosti, ni sposoben za velikopotezne in pametne reforme v državnem življenju,1 Kakor smo videli v Narodnem predstavništvu in Ustavotvorni skupščini] potrošijo te stranke in strančice naj-večji del svoje energije za brezplodno borbo druge proti drugi, borbo, ki nima za celoto nikake pozitivne vrednosti ter je tako strankam kakor držav! sami v škodo. V državah, kjer ima po-1 lifično življenje več tradicij in kjer je narodna kultura resničnejša nego pri nas, se politično življenje bolj nivelira kakor diferencira. V Zedinjenih državah severoameriških imamo na pr. dve močni politični skupini: republikance in demokrate; v Angliji se vrši političn* borba v glavnem med liberalci, konzer-vativci ia delavsko stranko (Labour Party) itd. Taki parlamenti so pa bili mogoči le tedaj, če se je časopisje kot glasilo javnega mnenja zavedalo svojtf moči in se vdinjalo pravim kulturnim smotrom in če je splošna kultura prodrla tako daleč med mase, da je bila velika večina volilcev zmožna kontrolirati delo svojih zastopnikov ter imet? za svoje mišljenje tudi izvestno merit avtokritlke. Res je, da je pri nas vse to še pesem bodočnosti, a načelo, ki ga hočemo tukaj postaviti, se glasi: Nobena doba ne more doživeti vse zgodo-1 vine in vsaka ima dolžnost, da misli1 na bodočo. Na enkrat doseženi stopnji se ne smemo ustaviti, temveč se hočemo in moramo razvijati dalje. C« bomo vedeli pravilno interpretirati to načelo, nam postane stopljenje sorodnihi strank z izločitvijo zastarelih in sprejetjem novih nazorov nekaj samo na sebi danega. Jasno je, da bodo v doglednem času izginila znamenja vojn« psihoze in da bo dobilo politično delo pozitivno vsebino. S tem, d^ odpade demagoštvo in na njegovo mesto stopi odgovornost in delo, bo ta nujni pr©-' :es znatno olajšan. i-us. StenTl n -■». ... .. ' • ' r Jz češkega pisma. . ■iV:\' Praga, 12. julija. Senzacija zadnjih dni so bila razkritja tajnika komunistične stranke Kučera, ki jih je. objavil v socijalno-demokratskem glasilu »Pravo lidu“. Kučera je komunistom dokazal; da so dobivali iz Moskve denar in navodila za svojo akcijo, čije namen je bil izbrisati češkoslovaško republiko z - evropskega zemljevida. Najznačilnejše na celi stvari je to, da je dajal te direktive znani Madžar Bela Kun, bivši’predsednik madžarskih sovjetov in, zagrizen . nasprotnik Cehov. Socialni demokrati so vložilo v parlamentu ostro interpelacijo. Sicer pa se opaža, da komunizem na Češkem vedno bolj izgublja tla. Secesija komunističnega tajnika Kučere ni nenavaden pojav; zapeljano delavstvo trumoma zapušča potopljajočo se Ladjo. komunizma. Celo na Slovaškem, kjer podpiraje destruktivno delo komunistov tudi klerikalni reakcijonarci, je opaziti, da se mase obračajo na desno. Še tako vabljiv cilj zgubi svojo privlačno moč, če ne pokaže nobenih dejanskih vspehov.. Ruski vzorec je bil več kakor svarilen, d Sedaj so komunisti pričeli, s pouličnimi demonstracijami. Tako so na današnji dan-, napovedali splošno protestno stavko. Kot vzrok navajajo protest proti vladnemu prehranjevalnemu načrtu in zahtevo, da se izpuste oni komunisti, ki bo bili obsojeni zaradi nemirov decembra 1. 1. Soc.-dem. stranka je izdala poseben 'oklic na delavstvo, ki v njem proglaša, da organizirano socialistično delavstvo nima nobenega vzroka za solidarnost s komunističnimi demonstranti. Zaradi tega stavka ni uspela. O komunističnih zahtevah piše list »Ceškoslov. Republika* med drugimi: »Komunistični »poslanci bi bili morali vedeti, da je vladni načrt o prehrani 'nujna potreba, £e hočemo onemogočiti kaos. A kaos komunisti hočejo. Kaos žene vodo na njihov mlin. . .* Videti je, da so komunistične metode povsod iste. Povzročiti anarhijo, na to pa zavladati z ognjem in mečem. Tu kakor pri nas v domovini se še vedno najdejo ljudje, ki nočejo prelivanja krvi in uničenja komaj pridobljene svobode, ki pa vkljub temu Simpatizirajo — prikrito ali neprikrito — s to nevarno družbe. Tem ljudem ni pomoči. . . — Dolgotrajna je stavka bančnega urad-ništva. Vzroki so podobni onim, ki so svojčas prisilili zagrebško bančno urad-ništvo, da je stopilo v stavko. Ali bodo jmeli češki tovariši več sreče? Razni ;TA"B CTR\ R. L. Podgorski: Iz dnevnika. (Konec.) Iz tega sna me je zbudil nežen glasek: JEst permis, monsieur?!* pogledal sem okrog, se potipal za Čelo. Kaj vraga, moji tovariši so zginili, a mesto njih je sedel zraven mene krasen metuljček. Za hip nisem vedel, kaj bi dejal; potem sem se nasmehnil in rekel „Oh, prosim!“ In nisem bil prav nič jezen, da me je moja družba pustila na cedilu. Predstavil se ji nisem, a vendar sva se dobro zabavala. Govorila sva o mladosti, spomladi in cvetkah in rekel sem ji, da ljubim metuljčke. Ona se je nasmehovala; pri tem so šepetala njena svilena krila in mi pravila različne^krivnosti — in jaz sem bil omamljen od teh skrivnosti in od vonja nje »odeur de mille fleurs* . . . Pozneje sva sedela v majhni sobici nekega hotela; ona je večerjala, jaz sem občudoval nje majhne, krasne zobke za ustnicami in vitke prste njenih rok. In prišlo je hrepenenje, rojeno iz šampanjca, njenih pogledov, iz dima fi- temni elementi se trudijo, da izkoristijo to stavko v svoje namene. Ostale kategorije zasebnega uradništva so izrekle simpatije stavkujočim. Parlament zboruje. Zadnje dni je bilo na dnevnem redu več interpelacij. Mestoma je došlo do burnih scen. V razpravi je zlasti prehranjevalni in finančni načrt. Slepnji ima nastopne točke: Reforma osebnodohodninskega davka, obdavčenje vodnih sil, sanacija avtonomnih občinskih financ; prometni davek, ki bi kril stroške za zakup kruha in moke v smislu vladnega načrta o prehrani; davek na dedščine; ureditev vojnih doklad z 200% doklado na zemljiški davek. Vlada pa bo po možnosti poskrbela, da dobi pod ugodnimi pogoji posojilo v inozemstvu, zato smatra nove davke le kot skrajno sredstvo. iinistsrdr. Kumanudi o našem finančnem položaj^ Finančni minister dr. Kumanudi je na zborovanju v splitskem gledališču govoril o našem finančnem položaju. Predvsem je pojasnil padanje naše valute v inozemstvu. Prvi * vzrok padanju je dejstvo, da stojimo tik pred novo žetvo in ne moremo izvažati večjih količin žita. Drugi vzrok leži v tem, da smo v zadnjem času mnogo uvažali iz inozemstva, vse to smo pa plačevali z inozemsko valuto. Od preobrata sem smo v naši finančni politiki vedno omahovali. Nesigurnost v ekonomskem in finančnem položaju je kriva, da še dosedaj nismo našli pravega cilja v financijelni politiki. To najbolj dokazuje naš budže. Dosedaj so votirali budže ministri sami, od sedaj naprej pa ga bo določala narodna skupščina, ki ima tudi pravico ga nadzorovati. Budže za bodoče leto znaša 4.800,000.000 dinarjev, kar za državo s 12,000.000 prebivalci nikakor ni veliko ter predstavlja obenem tudi našo ekonomsko moč. Glede na število prebivalstva tudi deficit, ki znaša 1.000,000.000 dinarjev, ni velik, a vsled našega notranjega položaja vendar dovolj občutljiv. Toda to nas nikakor ne sme ustrašiti, ker nastopa le prehodno in je posledica okol-nosti, v katerih se naša država danes nahaja; Glavni vzrok je, da državna blagajna ni imela toliko dohodkov, kakor .je bilo pričakovati. Naša uprava je bila v začetku pravi kaos, ki se le polagoma urejuje; imeli smo uradnike tujih narodnosti, ki so se nahajali v pasivni resistenci. Glavni državni dohodki so bili davki, a teh je vplačana nih svalčic in nje pariškega parfema, Iz vonja krasnih rožic, ki. so stale na mizi pred nama: rad bi bil poljubil oni dve črešnjevi ustnici 1 Metuljček pa me je pogledal s svojimi očmi tako — malo jezno, malo ljubko in usta so zašepetala; »Pas ici!“ Uro pozneje sva se dvignila. Prišel je natakar in plačal sem — celo vsoto. Medtem, ko sem se v duhu mučil, da se spomnim, ali sva res vse to dobila, kar sem plačal — je stopila moja lepa neznanka ven na vežo. Človek v črnem fraku me je z globokimi pokloni spremil do vrat kot kako blagorodno, visoko presvitlost — a zuuaj — metuljčka ni bilo več!! Oh, oh, krasen metuljček, kje si? Oh, metuljček — ali te je vzela noč?? Vse zastonj, ni ga bilo več. Vsedel sem se v voz in drdral skozi mesto. Počasi, kakor so hoteli trudni konji in zaspani kočijaž; in po ovinkih, da on več zasluži. Meni je bilo vse prav; malo sem dremal, malo se jezil in malo zmerjal: Oh, ti presneti metuljček! Glej ga no, kako mi je smuknil skozi prste. Skoda, škoda, da mu nisem prej pri-strigel peroti i! Oh, ti presneti sen ori- komaj ena petina. Tudi pri carinah, monopolih itd. ni bilo povoljnega uspeha. Posledica vsega tega je om^j jeni primankljaj. S stabilizacijo notranjega položaja se zboljšuje tudi naš finančni položaj in mirno lahko rečemo, da bomo v dveh, treh letih dosegli popolno finančno ravnotežje. Uspeh domačega posojila ima tudi političen značaj. Medtem ko se 'govori, da naša država nima bodočnosti in mora razpasti, smo brez vsakih težkoč zbrali domače posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev^ Značilno je, da so večji del tega posojila .podpisale ravno pokrajine, ki so na zunaj nasprotne narodnemu in državnemu ujedinjenju. To posojilo se bo celotno porabilo za ureditev prometa. — Govor ministra so poslušalci burno odobravali. Dr. Kumanudi je odpotoval proti Dubrovniku, odkoder se bo vrnil v Beograd. Notranja In zunanja politika. * Osnovanje glavnega odbora demokratske stranke. Te "dni se je konstituiral v Beogradu glavni odbor demokratske stranke. Za predsednika je izvoljen g. Ljuba Davidovič, za podpredsednika g. Ivo Krstelj in za tajnika g. Svetozar Gjorgjevič. * Sestanek v Rimskih Toplicah. »Jutarnji list“ prinaša poročilo "o prihodu g. Stojana Protiča v Zagreb. G. Protič je imel daljše konference s pred-stavitelji raznih opozicionelnih strank. List fantazira o razkolu v demokratski stranki in prerokuje v zvezi z akcijo, g. Protiča temeljit preobrat v dosedanji notranji politiki. G. 'Protič pripravlja sporazum z Jugoslovanskim klubom In Radičevci na podlagi revizije ustave. G, Protič odhaja na letovišče v Rimske Toplice, kjer se po poročilu omenjenega lista sestana z dr. Trumbičem. 4 * Kandidati za jposlaniška me)ta v inozemstvu. »Jutarnji list* po*6ča, da se je na zadnji seji ministrskega sveta razpravljalo o izpolnitvi poslaniških mest v Rimu, Varšavi in Washingtonu. v poštev pridejo dr. Velizar Jankovič, dr. Momčilo Ninčič, dr. Kramer in Boškovič. Definitivna odločitev še ni padla. Razen tega bo treba izpolniti tudi poslaniška mesta v Berlinu, Sofiji, Dunaju in Budimpešti. V poštev prideta dr. Smodlaka in g. Sola. * Reškim legljonarjem, v številu od 42 mož, ki so pod poveljstvom poročnika Tonaccija zasedli Baroš, je visoki civilni komisar Italije, Fosehini podaljšal ultimatum do dne 15. julija. Celih 42 ljudi, pa je konec avtoritete laške vlade! Vse to govori dosti jasno, kako čiste namene ima Italija pri pogajanjih, ki jih vodi ravno sedaj z nami. Zato opetovano kličemo vsem: Bodite Maribor,'? 17*julijVI$2l “■ :—i pozorni in previdni, ker Italica fedes ftnlla fides! , * Francoski list o mali antantn '»ifEurope Nouvelle“ piše: Mala antanta,] ki igra v današnji politiki veliko vlogo, pred letom dni ni obstojala. Jugoslavija in Češkoslovaška sta storili 14. avgusti 1920 prvi korak, ko ste sklenili defini* tivno pogodbo v obrambe dolbčb tria* nonske mirovne pogodbe. 23. aprila 1.1. je bjla med Češkoslovaško in Romunijo sklenjena slična pogodba, kateri je 8. julija sledila jugoslovensko-romunska zveza. S tem je sklenjen politični trikot Praga — Beograd —Bukarešta in mate antanta je dosegla svojo končno-veljavno obliko. Marmaroš in Banat, svojcaS sporna vprašanja med Jugoslavijo Romunsko ter Češkoslovaško in Romun-j sko, so obojestransko povoljno rešena. Od sedaj naprej bo vladala med ten*1 narodi, naslednikih stare avstroogrsK« monarhije, sloga in želja po trajnem miru, ki nikdar ne bo trpela obftov® starega sistema. Tudi Madžarska je u/k dela, da bi jo brezumni poskusi HabSf, burgovcev, polastiti se madžarskeg prestola, spravili v nove spore in v bre upni položaj. Tudi ona mora kako bi zopet dobila gospodarski ;. n, politični stik s sosednimi državami. tega vzroka je obnovila pogajanfej Češkoslovaško, ki jih je svojčas prikin * Tako bo nastal zopet red v. sren f Evropi, ki lakho edini tvori trajnega mira. * Rusija in konferenca v Washiii£-j tonu. Angleško časopisje, ki živan.j zasleduje Hardirigovo akcijo za raZ°uj ževanje, naglasa, da Evrope ne bo ® _ goče razorožiti, dokler ima Rusija m°^ armado in s svojo politiko ogroža m v vzhodni Evropi. Rusija še ni s°a* ,vala pri versaillski mirovni P°|, ^ nje niso povabili k razpravi o Ala**.1: skiji otokih; na njo se niso srp0”?°i niti sedaj, pred konferenco v w:asim gf tonu. Ce pa hočejo evropske dr z. izvesti resolucije te konference, tet“v merajo povabiti tudi Rusijo. ,1 * Lenin in Trockij. »Golos Ro8*1^ poroča: Napetost v komunistični stran** se je polegla. Komunistična levica.W charin, Radek, Trockij) se je zopet 5P°' razumela z Leninom, sprejela n taktiko in njegovo politiko spora^, s svetovnim kapitalom, ker je uvide‘jj da v doglednem času ni pričakov svetovne revolucije. Pravzaprav je r J vzrok tega preobrata na levici spozn3"'^ da ekstremisti nimajo za seboj več, zakaj mase so že dovolj PrefrP fl na ljubo' vladajočemu ortodoksne . komunizmu. Bilo bi'pa napačno, upanje, da bo ta preobrat Prive“, 8e padcu boljševiškega režima. g: ne bo narod sam dvignil proti njei ne moremo resno računati s kako a* < kosežno izpremembo. Dejstvo, da . ftvci in kmetje trumoma prestop3! .. nestrankarske organizacije, je znanih 1 da se obrača na boljše. * Ureditev odnošajev med slovaško In Avstrijo. Na svojem Pjj vratku iz Capri a se bo sestal predsecm jentalske noči... Ja, ja dva franka — — kaj ste rekli ? Deux francs! — — A tako, ja — ja seveda plačam bonne nuit! --------------------- Na cesti pred douano smo prišli skupaj. To se pravi, jaz sem jih zopet na* šel — vso mojo družbo, zelo, zelo veselo. Postajali so tu raztreseni, majali se, prepevali, občudovali zvezde in mogoče študirali, koliko steklenic da so spraznili ta večer — In seveda je čisto naravno, da so sedaj tu stali Sicer pa, kaj me to briga ? Samo tako sredi ceste------------------? Jaz kot olikan Evropejec in pa, ker sem bil že precej slab v nogah — sem stopil k plotu in se tam z obema rokama prijel izsušenih desk. In študiral sem astronomijo in se majal semtertja. Videl sem — ne zvezde — temveč deske pred menoj in široke špranje med njimi, skozi katere sem gledal v črno vesoljnost; videl pa nisem, da je bila za plotom klop, na kateri je prežala ena onih temnih pošasti, ki so me bile zvečer tako prestrašile. In zmotil sem se, ker sem mislil, da so ti-le Egipčani tako neumni; ker sem mislil, da eh —--------------------- Torej on ni verjel v čudeže — da bi namreč lahko z jasnega neba oadal dež in sicer ravno samo njemu za in najbrž še ni pozabil iz ljudske so*, da jutranja rosa ne zgleda tako, da » more biti tudi v najtoplejših krajih tak! gorka---------------------------------------- J In drugič me je prijela pošast za vr a sedaj od zadaj in močneje. In spustila. Moral sem z njo v str kjer je bil k sreči vjdužbi mlad a uradnik. Najprej se je smejal, p( me resno pogledal in dejal: „Ja, ja, so slabe razmere ^ Vam niti Allah ne more pomagati imajo trde buče — in se lahko da sedite par dni. — Vas tudi ne bo izvlekel -“ Ej, ej, ej-------------- Nato je govoril s pošastjo. Pc se je pomirila in ko sem ji naza . ‘' nasvetu gospoda uradnika stisnil še • kin v roko — je bila stvar rešena. Vesel in lahek sem prišel zi'utra.i„v m o v; lahek, ker sem se znebil zlatnikov, vesel, ker se mi je vse posrečilo, k*« sem podvzel. Samo metuljček, zapor in P? orijentalske noči5? — _____________- Kje s ostali? — —- — Maribor, 17. julija 1921. .TABO R\ Stran 3. češkoslovaške - dr. Masaryk s predsednikom avstrijske republike dr. Heinischem koncem julija ali prve dni avgusta na ueiruBehevein posestvu na Semmeringu, “rezidenta se bodeta posvetovala o ureditvi odnošajev med Češkoslovaško in Avstrijo. Zanimivosti. Izakovo pustolovstvo. V Sarajevu Je živel obično življenje vsakdanjega ■neščana Izraelec Izak Danos. Bil je pra-votnočno poročen in vse ostalo, kakor ]e pač navada. Nekega dne pa je Izaku jelo presedati to vedno isto enolično živ-‘letjje, zahotelo se mu je ven v široki syet, da vidi daljne tuje kraje, da doživi *al bolj zanimivega in pustolovskega, "kratka, Izak je hotel postati pustolovec. 0 dcrtgem premišljevanju in iskanju, itako bi.se dalo to vresničiti, je nanesel , 1» da mu je prišla v roke ameriška ?.e‘avska knjižica, glaseča na ime nekega naksa Trebiča. In Izak je bil rešen. Napotil se je s to knjižico poamerikanjen m pokatoličen po svetu, prišel v službo aeke ameriške parobrodne družbe ter bil nodeljen ladji, ki pluje med Ameriko in vropo. Izaku se je to vozarjenje do-pacilo,^ postal je naenkrat kar ves bolj jblad in zahotelo se mu je po medenih . nih srečnega ženina. Iskal je nevesto ■n jo tudi res našel. Dopotoval je z ladjo v «plit, se tam seznanil z nekim mladim dletom, sklenil z njim ljubavno razpel* ler zaprosil končno za njeno roko. °božno kakor vsak kristjan je opravil . Se> kar predpisuje cerkev za ženina, šel n i* sP0ve(I'> prejel sv. obhajilo ter sto-P končno s svojo mlado in presrečno nevesto pred oltar, kjer ji je.obljubil kcno zvestobo. Pričeli so medeni tedni, 8 končali niso medeno. Nekega lepega dne, ko se je Izak najmanj nadejal, io P^lrlri Gorici in stražarja . Ivana Turka iz 3onikve pri Sežani. Ker jih bo še več upokojenih, se bo stalež varnostne straže v Mariboru precej znižal. •— Pozor pred sleparji! V jeseni anskega leta se je pojavila v maribor- • ski okolici neka ženska, ki se je izda-ala za zastopnico dunajskega povečeval-nege zavoda slik Bernhard Chomet. Ponujala je strankam po fotografijah krasno izdelane povečane siike v razmerju 65X40 s širokim zlatim okvirom in šipo za 130 dinarjev. Kot naplačilo je zahtevala od vsakega naročnika po 50 dinarjev, ostali znesek kupne cene pa ob prejemu slike. Pridobila je res okrog 200 naročnikov, med drugimi okrog 60 v Mariboru in okolici, druge pa zopet v Beogradu, Zemunu itd. Naročene slike ja je omenjena dunajska tvrdka potem pošiljala svojemu poverjeniku 21-letnemu židovskemu agentu Moricu Sterzarju v Maribor, odkoder jih je ta razpošiljal na naslove raznih naročnikov po poštnem povzetju ter tako vnovčeval ostanek pogojene vsote. Slike pa so izdelane v mnogo manjši kakor pogojeni obliki, skrajno zamazano, šušmarsko delo ter jih dobivajo naročniki tudi brez okvira in brez šipe, pač pa za okrog 50 kron dražje kakor v naročilnem listu navedeno Ko so se pričele razne stranke pritoževati in ovadile stvar tukajšnji policiji, se je res posrečilo prijeti pretkanega Morita, ki je bil oddan zaradi goljufije tukajšnjemu okrožnemu sodišču v nadaljnje postopanje. V stvar je zapleten tudi neki drugi agent iste tvrdke z imenom Karel Dalesicki, ker se je deloma zahtevalo od strank, da vpo-šiljajo denar na navedeni naslov, postno-ležeče Celje. Kdor je torej doslej nasedel sleparjem s predplačilom, naj pazi, da se vsaj pred nadaljnjo škodo obvaruje. — Prostovoljna požarna bramba in njen rešilni oddelek v Mariboru priredita v nedeljo dne 4. septembra 1921 v proslavo 50letnice obstoja v Ljudskem vrtu veliko poletno veselico, združeno z raznimi v Mariboru še nepoznanimi zabavami. Ze danes se more reči, da bo ta veselica ena najlepših prireditev letošnjega poletja. Dejstvo, da so bile prireditve naše požarne brambe vedno jako priljubljene in na dobrem glasu, je porok, da bo tudi ta prireditev kar najboljše obiskana. Predpriprave za veselico so v polnem teku in bomo o njih' našim ceaj. čitateljem se poročali. — Osrednje društvo pošt. in brzoj. uslužbencev za Slovenijo, podvuž. Maribor. Veselica, katero je priredilo omenjeno društvo 10. t. m. na vntu pri »Gambrinu« je nepričakovano lepo u-spela. Vslcd tega si šteje podpisani odbor v dolžnost, da izreka tem potom najsrenejo zahvalo vsem, ki »o s svojo j) riso toast jo pripomogli, da je veselica tako uspela, asobito pa raznim tvrdkam, trgovcem in obrtnikom za krasne darove za srečolov in ribolov ter vsem, ki so po svojih močeh prispevali k prostovoljnim darovom. Nadalje izreka podpisani odbor zahvalo lokalnemu časopisju za brezplačne objave, oBobifo dnevniku »Tabor«. Srčna hvala vsemu eenj. občiustvif ter sploh vsem, ki so pripomogli k tako lepo uspeli priredit Kadi omejenega, prostora ne moremo objaviti vseh cenj. imen*darovalcev in sodolovalcerv, Kato kličemo še enkrat vsem skupaj srčna hvala! Odbor. — Reineri na Goriškem. Minister za nove pokrajine Raineri je obiskal 11. čilija Gorico, Tržič in druge kraje Goriške. V’ pogovorih, ki jih je .imel z go- VI. r iškim, županom Bombice m in komisarjem Petterinom je obljubil, da bo država s podvojeno silo nadaljevala z delom za vzpostavitev od vojno prizadetih pokrajin. Poivdarjal je končno tudi, da se mora z vsemi enako postopati. Da bi že nehali z besedami Sin pričeli z dejanji! — Popačenje slovenskih imen v Primorju. Pod predsedstvom senatorja Hailata se je .sestavila dne 12. julija v Rimu komisija, ki naj končnoveljavno uredi vprašanje krajevnih imen v novih pokrajinah. Namen 'komisije je seveda. 1 izvesti popolno italijanizacijo imen in ni dvoma, da bo to izvršeno z vso brezobzirnostjo proti, našemu jeziku. Komisija ima svoje delo končati tekom treh mesecev. — Furlanski fašisti imajo v nedelje, dne 17. t. m. svoj shod. Ker furlanskih fašistov ni, pridejo tržaški, kakor pravi »Popolo di Trieste" z godbo. Ampak vsejedno se Furlani ne bodo priučili fašistovski „eja, eja, alala*, ker so preveč še avstrijakanti. — V Idriji se je osnoval »Circolo! di letfura italiana" (krožek laške književnosti), ki ima namen pričeti sistematično vzgojo renegatov. V odboru, kakor ga navaja „Popolo di Trieste" najdemo tudi sledeča imena živino-zdravnik Defranceschi, inž. Jaroslav Sotola in okrajni šolski nadzornik Medricb Uenrich. — Izborna komedija. Fašisti, ki so si s svojimi nasilnostmi priborili krono zločinstva, pisarijo v svojem glasilu „11 Popolo di Trieste" o nasiljih, ki jih vrši Angleška nad Irci. Ne branimo Angležev, ampak presmešno je, če se zgražajo nad nasiljem fašisti, napram katerim so celo Angleži otroci. — Iz Ljudske knjižnice. Darovali so po 100 K: odvetnik dr. Lašič in mesar Rudolf Welle, 40 K nadgeometer Gerini, 30 K gostilničar Zaklan, več knjig: knjigarna Vilko Weixl, magister Benkovič in gdč. Draga Miklavec (francoske knjige). — V četrtek je. obiskal knjižnico odličen gost, g. dr. Zrnavc, bibliotekar češke univerze v Pragi, ter se zelo pohvalno izrazil o njenem poslovanju. — Delavsko kulturno in izobraževalno društvo „Svoboda“ piiredi v nedeljo dne 31. julija veliko vrtno veselico v Ljudskem vrtu. Natančen spored bo pravočasno objavljen. — Izkaz v mesecu juniju 1921 Izdanih obrtnih pravic v Mariboru: Inž. Rudolf Pečlin, Trubarjeva ulica 4, trgovina z industrijskimi stroji itd. Franjo Mohr, Gregorčičeva ulici 27, strešni po-krivač, Hedvika Lorber, Gosposka ulice št. 58, masaža. Meleš, Matkovič in drug, Slovenska ulica 28, trgovina z žitom in moko na debelo. Ana Schvvarz, Wil-denrainerjeva ulica 8, izdel. ženskih oblek. Družba Schenker & Comp., Meljska cesta 16, špedicija. Alojz Spra-ger, Kopitarjeva ulica 12, elektrotehnik. Anton Poš, Aleksandrova cesta 27, trgo vina z manufakturo in papirjem. Ivan Sega, Tomšičeva ulica 32, posredov. za trg. z lesom. Marija Peršuh, Glavni trg, trg. s kruhom, klobasami itd. Franc Lešnik, Cankarjeva ulica 26, trgovina z mešanim blagom na debelo. Ana Jarc, Aleksandrova cesta 18, trgovina z vinom, pivom in likerjem v zaprt, steklenicah. Franc Klun, Slomškov trg 8, mesarija. Peter Trutscbl, Meljska cesta 2, lesna trgovina. Mariborska tiskarna d. d., Jurčičeva ulica 4, zavod za plakatiranje. Mariborska tiskarna d. d., Jurčičeva ulica št. 4, knjigoveštvo. Vilko Weixl, Glavni kolodvbr, prodaja knjig. . Izkaz izbrisanih obrtnih pravic v mesecu juniju 1921 v Mariboru: Franc Dobraiz, Vetrinjska ulica 15, trgovina z klavirji. Gera Schnideritsch, Aleksandrova cesta 3, branjarija. Frančišek Rakovvnig, Vežbališče -lr trgovina s sadjem. Marija Lešnik, Glavni kolodvor, branjarija. Cecilija Smasek, Aleksandrova cesta 34 modistinja. Avgust Blaschitsch, Gregorčičeva ulica 23, strugar. Franc Wel!e, Mlinska ulica 22, prevažanje tovorov. Kaspar Ana Jugg, Gregorčičeva ulica 6, čevljar. Gradischnegg Franc, Langusova ulica 3, trgovina s' pivom, vinom v zaprtih steklenicah in sadjem. Karo! Golob, Koroška cesta 17, godbenik. Jožefa Midlil, Šolska ulica 2, trgovina s cvetlicami, sočivjem itd. Alojz Dolamitsch, Meljska cesta 16, špedicija. Frančiška Ogorevc, Vojašniška ulica 10, branjarija. Alojzij Godec, Aleksandrova cesta 38, sedlar. Karl Svagan, Stritarjeva ulica 16, krojač. Alojzija Stoff, Gajeva ulica 4, sejmarstvo z galanterijskem blagom. Josip Zucker, Jurčičeva ulica 8, komisija in špedicija ter izposojevanje vreč. Henrik Semlitsch, Aleksandrova cesta 31, trgovina z mešanim blagom na drobno. Frančiška Struma, Ob železnici 5, izdelovanje ženskih oblek. Anton Žižek, Jugoslovanski trg, kolar. Anton Pickl, Frankopanska ulica 9, pek. Marija Ilerko, Stritarjeva ulica 23, podružnica trgovine s pivom itd. ter branjarija. Ivana Cerny, Aleksandrova cesta 26, šiviljska obrt. Ivan Vaupotič, Aleksandrova cesta 83, (trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. — Zbirajte znamke za Jugoslo-vensko Matico. Vedno večji so izdatki, ki jih mora nositi Jugoslovenska Matica, zato bi morali postati tudi vedno večji njeni dohodki. Ce ne vzdržimo te pro-gresije, potem propade naše Primorje in naša Koroška, potem smo nafod brez bodočnosti. Za časa preobrata in tudi poznejo je bila izdana kopa znamk, za katere plačujejo ljubitelji že danes visoke cene. V zaprašenih kotih leže Vam te znamke, ki Vam niso v drugo ko v spodtiko. Zberite te in pošljite jih Jugoslovenski Matici 1 Brezrazlično “je, kake so te znamke, samo da so nepoškodovano in služile bodo svojemu namenu. Brez žrtev Vam je dana možnost, da pomagate preganjanim, zato bi se čudili, če bi ostal naš oklic brez odmeva. Samo malo dela pričakujemo od Vas in zato upamo, da boste izvršili svojo dolžnost in priskočili na pomoč neodrešenim. Tudi majhen dar stori svojo dolžnost in zato ne omalovažujte našega klica. Se boljše delo po izvršite, če vplivate na svoje otroke, da oni zbitajo znamke za Jugoslovensko Matico, ker tako ste pomagali dvojno, gmotno in moralno, ko ge pridobili mladino za obrambno d^p. Zbirajte znamke! — Policijske sablje. Mariborska policija je dobila te drii sablje. — Zgubljeno. Mirko Spic, stanujoč v Gregorčičevi , ulici št. 12 je izgubil črno usnjato listnico. — Najdeno. Policija je našla* sodček (25 J) piva. Upamo, da ji ga bo posestnik privoščil. — Tatvine. Ivanu Hojniku je bilo iz dvorišča na Frankopanski cesti št. 15 ukradeno razno perilo 'v vrednosti 700 kron. — Slikarju Franju Horvatu je neznan dolgoprstnež/potegnil iz suknje, ki jo je med slikanjem v hotelu „Pri zamorcu" obesil na obešalo, listnico. V listnici so se nahahajali 3 kuponi od kolekovanja bankovcev in 1.400 K. — Strela je udarila 14. t. m. v hišo Franca Kranjca pri Sv. Jurju ob Ščavnici ter zadela tudi gospodarja, ki je dobil večje opekline, je pa vendar ostal pri življenju. Skoro istočasno je udarila strela tudi v neko hišo na Sovjaku, ki se je vnela ter pogorela do tal. — Požar v Sv. Križu nad Mariborom. Prošli četrtetek ponoči je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnice Marjete Mandl pr. Sv. Križu nad Mariborom ter ga vžgala. Poslopje je pogorelo do tal, poleg tega pa sta zgorela v njem tudi dva "prašiča; rešiti se je zamoglo edinole govedo. -r- Središče. Ob obletnici rojstnega dne Nj. Veličanstva kralja Petra I. je imel občinski zastop slavnostno sejo in je enoglasno sklenil poslati udanostno brzojavko Nj. Vel., v kateri se s hvaležnostjo spominja tudi srečne rešitve Nj. Vel. regenta Aleksandra iz smrtne nevarnosti. Pri tej seji je z večino glasov sklenilo obenem sledečo resolucijo: »Občinski odbor pozdravlja s posebnim zadoščenjem sprejetje ustave, ki jamči epšo bodočnost celemu narodu in državi. Zahtevamo, da se ustanovi posebno okrožje za Štajersko in Prekmurje s sedežem v Mariboru in poživljamo vse občinske odbore, da se tej naši zahtevi pridružijo." Poročilo .Slovenca", da je občinski zastop poslal resolucijo, s katero zahteva avtonomijo Slovenije, je neresnično. — Velik požar. Iz Slokholma poročajo 15. t. m. V gozdovih blizu Oskar- skamm je nastal velikanski gozdni požar. Škodo cenijo na več milijonov kron. — V Gradcu je umrl utemeljitelj znane tovarne za vžigalice v Deptsch-landsbergu, veleindustrijec .Tožef' Pojacci star 88 let. — Rusija gori. Iz Carigrada poročajo, da iz sovjetske Rusije prihajajoči listi redno prinašajo kolono pod naslovom: .Rusija gori". V tej koloni objavljajo poročila o neprestanih požarih. V zadnjih dveh mesecih je pogorelo v Rusiji 2400 hiš. 140 požarov je registriranih, 150,000 ljudi brez strehe. Sovjet za dežHno brambo je odredil posebno „izvanredno fronto" za omejitev nesreč, ki pa do danes še ni pokazala uspeha. — 76 bomb na travniku. V soboto zvečer je zasačil nek stražar v Milanu nekega moža, ki ga je že dalje časa zasledoval, kateri je nosil v vreči na brbtu sedem bomb. Ta je izjavil, da je komunist in je hotel bombe, ki mu jih je dal ne poznan človek na ulici, prodati. Vršile so se razne hišne preiskave in končno so odkrili nn nekem travniku med hišami ulici Poma 76 bomb. Dozdevno te bombe niso vojni fabrikati, temveč novi proizvodi iz neke tajne delavnice v Milanu. Policija išče sedaj ostale lastnike tega uevarnega skladišča. Sokolstvo. o Sokol * v Mariboru vabi svoje članstvo, da se po možnosti udeleži zleta Koroškega okrožja M. S. Z. v nedeljo, 17. julija v Marenberg. Člani se udeležijo v kroju, telovadke vzamejo telovadni kroj seboj. Odhod z glavnega kolodvora ob 5 uri, povratek z večernim vlakom. Koroško sokolsko okrožje ima najtežje delo v mariborski sokolski župi, ker deluje v krajih, ki so bili najbolj izpostavljeni ponemčevalnemu pritisku, zato so sokolska društva v koroškem okrožju predvsem potrebna moralne in gmotne podpore. Z ozirom na to pričakujemo čim večje udeložbe od strani mariborskega Sokola in narodno čutečega mariborskega občinstva. Vožnja polovična. Zdravo ! Odbor M. S. o Dolžnost vsakega Sokola je, da kupi srečko efektne loterjje v prid Sokolskega doma v Novem mestu. Srečke se dobivajo po en dinar pri podružnici Jadranske banke v Mariboru. Gospodarstvo. g Posejana površina v naši državi. Po službenih podatkih je posejano pšenice v Srbiji 467.711’25 ha, na Hrvat-skem 205.985 ha, v Sloveniji, 42,729*05 ha, v' Vojvodini 763.110’85 ha, v Črni gori 4872’07 ha skupno 1,680.395*72 ha. Ječmena je posejano 242.396*63 ha, žita 173.164*82 ha. Vsega je skupno naoejamo v Srbiji 791.137*92 ha na Hrvatskem 378.329 ha, v Sloveniji 79.326*74 ha v Vojvodini 1,004.044 ha v Bosni in Hercegovini 126.672*32 ha, v Dalmaciji 21.176*11 ha v Črni gori 7133 ha. Skupno znaša posejana površina v naši kraljevini 2,308.774*80 ha. Lansko leto je znašala 2,185.025*30 ha; torej je letos 123.749 30 ha več posejanih. g Vsak izvoz iz Grčije zabranjeu. Radii vojnih doigodlkoiv je zabranjen n Grčije vsalc izvoz. Dovoljen je satno tranzit za Srbijo. g Proračun naše države. V, petek bo objavljena naredba, s katero se bud-žetne dvanajstine dovoljujejo do kanca tekočega leta. Z isto navedbo ise podaljša fiinanoijsfci izakon z nekaterimi iz-premembami. Nekateri krediti so zvišani za 150 miljonov dinarjev. Ta vsoto se daje na razpolago posameznim ministrom za Ikritje večjih izdatkov. Novi načrt stalnega budžota je v glavnen1 izgotovljen. Skupni izdatki v sedanjem budžetu so znašali okroglo 4 mil jarde, dočim znašajo po novem načrtu 6 milijard. Za draginjake doklade u rad niš tv u se predvideva, v novem budžetu skoraj 2 milijardi. Načrt bo do 15. avgusta tiskan in so potem predloži iinancijske-rau odboru v odobrenje. g Modni teden na Dunaju. Zbornica, za trgovino, obrt in industrijo na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo Dunaj že v tretjič priredil modni teden. Da ugodi praktičnim potrebam tako prodajalcev, kakor tudi kupcev, bo prireditev razdeljena v dva dela in sicer: modni teden, to jo priredba; ki pride v poštev za kupce na debelo, se bo vršil od 28. julija do 6. avgusta in modni teden zn kupce modelov v pravem pomenu besede, od 4. do 11. septembra, to je v času, ko je jesenska in zimska moda svoje konečno veljavne smeri že določila. g Prodaja lepenke. V Dravskem vojnem skladišču v Ljubljani je na prodaj dva vagona papirja (Papendeckel-lepenka). Interesenti se pozivajo, da stavijo pismene ali ustmene ponudbe. Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, kjer se bo dne 23. julija F J- Predpoludne vršila licitacija in zaključila pogodba z najpovoljnejšim ponudnikom. Blago se odda takoj po potrditvi pogodbe in plačilu. Blago se more vpogledati v. Dravskem vojnem skladišču v Ljubljani, pogoji pa pri navedeni intendanturi. Kavcija znaša 10 odst. Ponudbe je kole kovati s kolom za 2 dinara. Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od l/,,10,— 11. ure in ob četrtkih od Va19.— '/.,20. ure Glavni urednik : Ra tl Iv o) Rehar. Odgovorni urednik : P r a n Voglar. Proda se hiša z slavb. prostorom. Pojasnila daje upravni-tvo! 932 o—‘J Kotlarj i ki so vesel v izdelovanju kotlov t.a kuhanje žganja, samosto/ni delavci, se iSCejo pod zelo dobrimi pogoji za stalno name slitev v poletnem in zimskem Času. Nastop takoj v tovarni lgnač Jelenc, Karlovac. 914 5—5 S Slavnemu občinstvu naznanjava, da odpreva v soboto, dne 16. julija 1921 zopet našo staroznano gostilno „3&dLeči jež“ v Vetrinjski ulici št. 24 ter bodeva nudila najboljša izbrana štajerska vina id vedno sveža lopla in mrzla jedila. Za društva, ozi' roma zasebne družbe |e dvorana na razpolago. Za obilen obisk se priporočata 970 3-3 Jurij in Marija OrovicS* KNJIGOVEZNICA IMARIBCRSKE TISKARNE D. D. 'dl id [U J Al OPEDNHJSE UREJENA, SE i''UFOROčJcFnjenemu OBČIMŠTVU, OBLASTVGM IN URADOM. PREVZEMA VSA v knjigoveško stroko spada- joča DELA. IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNE 1 Gostilna „Pri lipi“, Radvanje V nedeljo, dne 17. julija ortnl honcert priljubljene salonske godbe. Uborna vina. Dobra mrzla in topla jedila. Za obilen obisk prosita A. in H. Anderle. Mala oznanila Konloristinjo, popolnoma veščo slovenskega in nemškega jedka, urno slrojepisarico in sienotipistinjo išče nujno im-portna družba v Zagrebu. Želi se tudi znanje hrvatsbega jezika. Ponudbe na Ziga Beck, Zagreb, Bakačeva ul. 5. 997 Samostojni elektromonter išče stalno nameščenje. Sprejme službo tudi na deželi. Naslov se izve v upravi. 996 Pomožni sluga, mlajši, zdrav, se sprejme takoj pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. I Leseno pobtSfoo 1 Železno peisiSivs | Tapetniško pohiSfoo P dobro in po coni v zalogi pohištva i Karol Preis, ntarlbar to 217 10—3 Slomškov trg 6. j$|| Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Pristavnica (majerica), iz uriena v perolninoreji in mlekarstvu. $c išče. — Vprašati Slovenska ulica 5 99< Soliden gospod išče mebli-rano sobo v bližini Grajskega ali Glavnega trga. Cena ; postranska stvar. Ponudbe na upravo ,Tabora". 987 Vino po 20 K zamore vsakdo piti, ako sc potrudi k gostilničarki »Balkana" v Linhartovi ulici 13. Pečeni piščanci in krofi so vodno na razpolago. 989 Mladi lovski psi se prodajo v ^jadlovi ulici 15 poti Kalvarijo. '-188 2- 1 Trda spalna soba se ceno, proda. Glavni trg St. 18, Ogorevc. ' 933 jos. Martinc Maribor 625 Galanterijska veletrgovina Tn vremenu vrtni koncerti Kompletna soba za gospode iz hrastovega lesa, temne barve, pripravna za odvetnika, in klub-parnitura se. radi pomanjkanja prostora proda. , Naslov v upravi. 991 3—1 v čistilni „Pri Urbanu“ , anovi ulici št. 28 ali podaljšani Slovenski ulici. Igra tamburaški odsek „Svobcde“. ■sk ob 16. uri. Naravna vina, sveže pivo ter mrzla •n topla jedila na razpolago. obilen obisk se priporoča V V. Šober. isišm tMšia Primorci! a Naznanjam, da sem odprl novo higijenično brivnico. Za prvovrstno in Čisto postrežbo jamčim. 268 Vjekoslav Gjurin primorski begunec. Maribor, Jurčičeva ulica št. 9. Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št, 22 se priporoča. 22. Mlin na roko se proda. Melje se lahko vsakovrstno moko. Julij Bobič, gostilna v Limbušu. 980 3—2 Opoiarjam slavno občinstvo na veliki koncert, ki sc vrši v soboto dne 16. julija 1921 v Narodnem domu. Svira »Narodna godba". Slavno občin-sLvo se vabi za obilen obisk, da podpira s tem domačo narodno godbo. 979 3—3 H. Kosič. Izletnikom se priporoča A. Mesaričeva go stilna v Selnici ob Dravi, železniška postaja Ruše. 59( Kadi pomanjkanja prostora se takoj proda po nizki coni 3000 praznih vinskih steklenic, prazne sode od olja in masti itd., prazne zaboje in vreče pri Vinku HmelaR, Maribor. Slomškov trg št. 6 983 3—2 Proda se več lesenih zabojev. Marib. tiskarna d d. * OTTO TOOT Pristopajte Dijak višjega razreda s posebno lepo pisavo se sprejme takoj' za dobo 7— M dni. Pla-. Oa dobra. Ponudbe na upravo „Tabora“. Ju gostov. Matici! ddCY5 d Dobroidoča zlata damska ura se ceno proda. Nas ov v upravi lista. Teiei°"Carinsko posredništvo Telefon 344, trakov? Ih vrvice 'za žaluzije, usnjate žoge in pnevmatike za nogomet pri 845 fv. Kravos, Maribor Aleksandrova c. 13. Bl n -r.-rjjt.m-.r~rr- -A-r-.m,.— N°ve cene za ža Sanje drv! 1 me*er drv, 2 zarez. K 15*— 1 ” ” ? „ K 20 - ” 4 „ K 25 — , * j. ' °^Fčriim Rpoštovanjem 995 3—' ,—KresnikL Državna cesta 22 Novo dešlo! Posteljno perje Fino perje (Daunen) Preproge Posteljni predložki Gradi za matrace Platno za slamnjake Nanking Inlet Brlsalke Kuhinjske brisače Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki po najnižji ceni pri B % ff E a a • s_ p Radioaktivno termalno kopališče I ToplisepriNovem Mestu M zdravi reumatizem, protin, neunalgijo, po-^ sledico zlomljenih kosti, ran in eksudate. g Sezona od 1» maja do 30. septembra. ^ Železniška postaja Straža-Topflice. EfflF Pojasnila daje ravnateljstvo, '3&S1 761 tx* e Restavracija na južnem kolodvoru v M a ni boru se priporoča potu« fočemu občinstvu^ Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr. ;$t««k8 se priporoča za izvrševanje vseh carinskih poslov. { Cene zmerne, točna in kulantna postrežba. 907 4.2 I Aklamacije -n^ w‘m . ‘^6ska Centura In carinske Mednarodni’vsakovrstnega blaga. :o: Venimi vozovi V°H‘ :°: ^ez patentiranimi poh«t- jj - - vse strani. ,:o: Spedicijsko .dostavno ji podjetjejužnežeiejnice. “ „091II ar Brzojov. naslov: Spedbalkan. Predprodaja vozovnic tur. z* vse proge jnžne in'državne železnice. :o* [Skladišče spojno s tirom južne železnice, Aleksandrova delniška družba za mednarodne transporte'-* Ljubljani. Podružnica: MARIBOR, ASeksandrova cesta it 35. .Podružnice: MARIBOR, ZAGREB, BEOGRAD, TRST,-WIEN. Radi opustitve galanterije igrač, porcelana itd. 938 3-3 R. Lorber-ja nasled. X Glavni trg štev. 16. Preprodajalci popust!?! se prodaja M 20 do 40°|. pod lastno ceno, ParomUn u Kanili Ure^w' ■ D . . nesljivo | pri Pesnici popravijajo v novi 1 pri Pesnici prevzame na mletje in izmenjavo vsakovrstna zrnja. Zrnje se kupuje po dnevni ceni. 974 2—l se najboljše in zanesljivo popravljajo v novi trgo- vini- R. Bizjak ‘J52 7-7 . Gosposka ulica | A. & E. SKABERNE l Ljubljana, Mestni trg 10 fžk« munuuuuKMm^ mm® H U n M m it n n n n n m M V M * u n n n # n Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča cvetličarna IM Silič, Šolska aiica Z. '77r'^> Ima na razpolago vsakovrstne sveže cvetlice, izdeluje po naročilu različne šopke in vence za vsako priliko in, razpolaga tudi z naj-krasnejšimi umetnimi nagrobnimi venci. Prevzema raznovrstna okrašenja ob vseh prilikah javnih prireditev, veselic, plesa itd., kakor tudi umetne dekoracije kavarn in drugih lokalov. Zagotavlja slavnemu občinstvu solidno in točno postrežbo. 928 4—4 n N m n n * m MM manufakturna in pleteninska trgovina na debelo^ priporoča svoje bogato skladišče damskih in otroških, kakor tudi moških nogavic. Za tekočo sezono ima v zalogi vsakovrstne patentirane otroške nogavice {me, rjave in bele barve. Pismena naročila se izvršujejo poštno-obratno in najsolidneje. Konc. zastavljalnica v Mariboru, Dne II. avgusta I92I, predpoldne ob 9. uri prične zastavna licitacija efektov zastavnih listin.št. 30635 do 32540 dragoconostnih zastavnih listin . . št. 60075 do o* , ki niso do 8. avgusta 1921 prepisane ali rešeni Dne 9. in 10. avgusta je zavod za vsaK strankin promet zaprt. m .©SMOVA za utemeljenje Industrije drva i papira d. d. u Zagrebu. Potpisani utemeljujemo dioničko društvo pod nazivom Industrija drva i papira d. d. ^ Sjedište društva je Zagreb. Društvo se osniva na neodredjeno vrijeme, a baviti če se šumskim poslovima, proizvodnjorn, kupovanjem i prodavanjern drva i drvenih proizvoda, te papira i produkata potrebitih za proizvodnju papira. Temeljna glavnica društva ustanovljuje se sa K 100.000.000 — (sto milijuna kruna) a dijeli se na 250.000’— komada dionica po K 400’— nominale, koje glase na donosioca. Predhodno se izdaje, 162.500 komada dionica po K 400-— nominale tako, te če uplačena glavnica društva iznosih K 65.000.000— (šestdeset i pet milijuna kruna). Dionice izlažu se javnoj subskripciji uz tečaj od K 400-— (četristo kruna) po komadu, te uz naplatu od K 20'— (dva-deset kruna) po komadu u ime troškova utemeljenja. Subskripcija počinje danom 5. srpnja 1921, a svršava danom 25. srpnja 1921. "S* Uplate imadu se vršiti na sljedeči način: prigodora podpisa . . . .... ... . . . . . . . .40°/o do konca avgusta 1921..................................... 30% do konca septembra 1921 . . . ........................... 30% sve u gotovom. Uplate subskribenata, koji ne održe gornje rokove, propadaju u korist pričuvne zaklade društva. Subskripcija i uplala imade se obaviti kod Centralne Banke d. d. u Zagrebu, te kod njenih podružnica i ispostava. Subskribentima pripada pravo na 5% kamata računajudi od posljednjeg roka pojedine uplate pa do 31. decembra 1921, dok im pravo na dividende pripada počam od 1. januara 1922 kao dana, kojim počinje prva poslovna godina društva. Utemeljitelji pridržaju si pravo reparticije subskribiranih dionica koja če se baviti najkasnije mjesec dana nakon dovršene subskripcije, te subskribenti nemaju u slučaju neudovoljenja dionica pravo na nikakovu drugu naknadu, ogim uplačenog iznosa. Taj če im biti povračen 14 dana nakon obavljenc reparticije na mjestu preduzete subskripcije. Konstituirajuča glavna skupština biti če po utemeljiteljima sazvana i odfžati če se prema ustanovama 154 i 155 trg. zakona. Utemeljitelji nose odgovornost po § 152 trg. zakona. 924 3—3 U Zagrebu, 1. srpnja 1921, Bogdan Barbot glavni ravnatelj Centralna banke d. d., Zagreb. Centralna banka d. d., Zagreb. Lazar Dundjerski arhitekt, Zagreb. St. Kugli knjižara, tiskara i papirnica, Zagreb. Ljevaonica žel jeza i tvornica željeza Bautzen u Saskoj. Našičko dioničko društvo za industriju i trgovinu drva, NaSice. Franjo barun Ottenfels, vlastelin, Božanec. Amon barun Rukavina, vlastc:lin, Zagreb. Rudolf Weigang, . industrij alac, Beutzen u Sas* ]• Ferdo Lamer, industrijalac, Krapina. H