2 Didakta 201 ZA UVOD Šola že dolgo ni več zaprti prostor za posvečene, v katerem se dogajajo skrivnostni pretoki znanja. In učitelji že dolgo nismo več samo frontal- ni posredovalci informacij. Šola je prostor sodelovanja vseh, ki smo strokovnjaki na svojem področju in smo na šoli zaposleni, in vseh tistih, ki pri nas iščejo uporabno znanje. Ne samo to, šola je center, ki se vedno bolj odpira tudi navzven, in učitelj je vedno bolj povezovalni dejavnik v svojem ožjem in širšem okolju. Koliko truda morajo v svoje življenje vložiti v sodobnem potrošniškem svetu vsi ljudje, otroci, mladostniki in njihove družine, da si ustvarijo srečno, zado- voljno, zdravo življenje? Zato mora biti in je šola srce družbe, ki pomaga ustvarjati in ohra- njati spodbudno okolje, v katerem mlad človek sponta- no napreduje. Izobraževanje in vzgoja sta naš pri- vilegij. Sodelovanje, povezovanje, širjenje znanja v ustanovi in izven nje so v sodobnem času hitrega tem- pa postala dejstvo in skorajda nuja. In seveda smisel, saj so informacije dostopne povsod, učitelj pa je postal mentor, usmerjevalec, tisti, ki spod- buja kritično misel, in (ne bodimo pretirano skromni) prave duhovne vrednote, dialog ter tople medčlove- ške odnose. Na dan odprtih vrat smo v okviru projekta Z znanjem do zdravja na šolo povabili vrtčevske otroke v sta- rosti 4–6 let ter osnovnošolce prve triade. Z namenom, da bi jih vzga- jali in učili o zdravem življenju, kako drugače kot skozi igro – dejavnosti smo načrtovali in izvajali skupaj uči- telji in dijaki naše šole. V lanskem šolskem letu smo projekt Z znanjem do zdravja po nekajle- tnem premoru namreč ponovno obudili. Od prve ideje in prvih po- skusov je preteklo nekaj let, saj je projekt organizacijsko in vsebinsko zahteven. A želja in veselje sta tle- la v učiteljih vseskozi. Dokler se ni ustvaril dober organizacijski tim, ki se je trdno odločil, da bomo ponovno začeli in vztrajali. In smo. Manjše šte- vilo delavnic smo nadgradili z novimi idejami, spontano, vsak učitelj je sku- paj zasnoval svojo delavnico tako, kot se je njemu in dijakom zdelo najbolje. In kar je dodana vrednost, poleg strokovno podkrepljenega dela so učitelji skupaj z dijaki poka- zali ustvarjalnost in igrivost. Otroci doživljajo svet okrog sebe z otroškimi očmi, a to ne pomeni, da bodo skozi naše delavnice spregle- dali osnovno sporočilo – Skrbimo za zdravje. Naš projekt Z znanjem do zdravja je zdaj že utečen, a ni nikoli rutina. In zdi se, da so vsi cilji doseže- ni, a še zdaleč ni tako. Danes tako, v naslednjih letih bomo povabili poleg še druge osnovnošolce, saj imamo učitelji naše šole še veliko znanja, no- vih idej, volje, ker imamo svoj poklic radi. Naš poklic je bil vedno pomem- ben in v tem hitrem tempu ter kaosu potrošniške, digitalno podkrepljene družbe je še pomembnejši. Zaveda- mo se, da moramo včasih s svojim delom, kot je zapisal nekoč naš pri- ljubljeni pesnik Tone Pavček, »dajati iz sebe in svojih sanj, sredico sredic …«. Ker dajemo tisto, v kar verjamemo, tistemu, v katerega verjamemo. In ker radi sodelujemo in se spodbuja- mo – med seboj, z dijaki in z vsemi, ki jim je za zdravje in znanje toliko mar, kot je nam in vsem dosedanjim udeležencem naših delavnic. Številni pozitivni odzivi udeležencev naših delavnic nam vedno znova dajejo moč, spodbudo in voljo, da vztrajamo. Največja pohvala na- šemu delu je, da tudi vzgojiteljice sodelujejo med seboj, si o izvedenih delavnicah izmenjujejo informacije in celo po vzoru iz naših delavnic pripravljajo urice o zdravju v svojih vrtcih. Vse to nas povezuje in omo- goča pretok idej, znanja in skrbi za zdravje znotraj in izven šole. In utr- juje misel tistih, ki verjamemo, da je naše delo tudi poslanstvo. Z ZNANJEM DO ZDRAVJA NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI LJUBLJANA. ZDRAVJE, SODELOVANJE IN IGRA – POUČNO, ZANIMIVO IN ZABAVNO Lidija Butina, prof. slovenščine, Srednja zdravstvena šola Ljubljana »Igra je ne le osnovna dejavnost, ampak tudi potreba vsakega otroka in pogoj, da se normalno psihično in fizično razvija. Po eni strani sta torej izbira in način otrokovega igranja odvisna od njegove trenutne razvojne stopnje (gibalnih in kognitivnih sposobnosti, emocionalne in socialne zrelosti), po drugi strani pa igra vpliva na to, da otrok v razvoju napreduje.« (Marcela Batistič Zorec 2002) Na dan odprtih vrat smo na našo šolo povabili vrtčevske otroke v starosti 4–6 let ter osnovnošolce prve tria- de. Z namenom, da bi jih vzgajali in učili o zdravem življenju, kako drugače kot skozi igro. V okviru našega zdaj že nekajletnega projekta Z znanjem do zdravja smo letos pripravili delavnice z naslovno temo Skrbimo za zdravje – dejavnosti smo načrtovali in izvajali skupaj učitelji in dijaki naše šole. Obiskali so nas otroci iz devetih ljubljanskih vrtcev in dveh ljubljanskih osnovnih šol, tj. okrog 690 otrok. Šola je srce družbe, ki pomaga ustvarjati in ohranjati spodbudno okolje, v katerem mlad človek spontano napreduje. Didakta 201 3 DELAVNICE NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI LJUBLJANA – SKRBIMO ZA ZDRAVJE Naslovna tema delavnic v okviru na- šega krovnega projekta Z znanjem do zdravja na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana, ki jih predstavljam v prispevku, je bila letos Skrbimo za zdravje. Na letošnji dan odprtih vrat smo na našo šolo povabili vrtčevske otroke v starosti 4–6 let ter osnovnošolce prve triade. Obiskali so nas otroci iz devetih ljubljanskih vrtcev in dveh ljubljanskih osnovnih šol, tj. okrog 690 otrok. Kreativne, ustvarjalne in zabavne delavnice so potekale v četrtek, 25. oktobra 2018, od 8.00 do 14.00. Vzgojiteljice so otroke pri- javile na delavnico ali dve po lastni izbiri in na ta dan je bil na šoli pravi živ-žav. Dejavnosti smo dlje časa, a z veseljem in posebno zavzetostjo načrtovali in izvajali skupaj učitelji in dijaki naše šole. To vsekakor ni bilo klasično na- črtovanje, kot smo ga vajeni. Bilo je drugačno in zato bolj vznemirljivo, še posebej, ker je bilo pripravljeno z mislijo na otroke, ki bodo pri nas z namenom, da bi jih vzgajali in učili o zdravem življenju – kako drugače kot skozi igro. Poleg osnovnega cilja – vzgoje za zdravje – so bili konkretni cilji pri- pravljenih delavnic sledeči: • vzgoja za gibanje, • vzgoja za higieno, • vzgoja za zdravo prehranjevanje, • vzgoja za duševno zdravje, dobro počutje skozi umetnost, • vzgoja za izobraževanje. Organizacija in izvedba projekta sta bili sodelovalni na več ravneh: • med učitelji, • med dijaki, • med dijaki in učitelji, • med učitelji, dijaki in otroki iz vrt- cev ter njihovimi vzgojiteljicami in učiteljicami. Dijaki, ki so skupaj z učitelji načrto- vali, pripravljali gradivo in izvajali delavnice, so kot prednosti takega sodelovanja so izpostavili: • drugačno, še boljšo komunikacijo z učitelji v popolnoma drugač- nem učnem kontekstu, • individualno delo z učiteljem, • ustvarjalnost, samoiniciativnost, ki so ju lahko pokazali izven obve- znih učnih vsebin, • vključevanje uporabnega znanja iz strokovnih in splošnih predme- tov, • prilagajanje in istovetenje z mlaj- šo populacijo 4–9 let. Za letošnjo temo projekta Z znanjem do zdravja, ki smo ji dali naslov Skr- bimo za zdravje, smo pripravili šest- najst delavnic, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Dijaki so se v delavnice radi vključili, saj v našem izobraževalnem okolju sode- lovalna načela spodbujamo. V središče dogajanja na letošnji dan odprtih vrat na naši šoli so tako po- stavljeni vrtčevski otroci, prva triada osnovne šole, in dijaki Srednje zdra- vstvene šole Ljubljana. Delavnice so potekale hkrati, skupine otrok pa so se prijavile na eno ali dve. Tako so otroci krožili po hodnikih, učil- nicah oz. šoli ves čas, pri osvežilnih kotičkih pa so dijaki poskrbeli zanje s čajem in piškoti. Otroci so bili ra- doživi in radovedni. Nič prestrašeni, čeprav so se znašli v zanje novem okolju in tudi med njim neznanimi ljudmi. NAŠE DELAVNICE: ZDRAVJE, SODELOVANJE IN IGRA – POUČNO, ZANIMIVO IN ZABAVNO • Na fizikalni delavnici O vetru in pihanju so otroci izdelali papirnate zmaje. Lepo je videti nasmejanega univerzitetnega diplomiranega inže- nirja fizike, kako na preprost način razlaga fizikalne zakonitosti. Izkušnje in diploma vsekakor pomagajo pri od- govarjanju na tako zelo konkretna vpra- šanja, kot jih lahko postavi samo otrok. Zanimivi in zabavni trenutki, ulovlje- ni po izvedeni delavnici: Na delavnici so otroci spontano tekmovali v barva- nju. Ko so izdelali zmajčka, so se glasno veselili. Radi so risali po tabli, bili so zelo zgovorni, zmagovalna izjava de- lavnice pa je bila: »Kača je zelo dolga in tudi kratka.« Spodbujal nas je tudi zajec Vseznalček. Obiskali so nas otroci iz devetih ljubljanskih vrtcev in dveh ljubljanskih osnovnih šol, tj. okrog 690 otrok. Za letošnjo temo projekta, ki smo ji dali naslov Skrbimo za zdravje, smo pripravili šestnajst delavnic. 4 Didakta 201 • Človek je telo in duh. Branje vseka- kor pripomore k zdravemu, dobremu počutju. Z branjem do zdravja je na- slov srečanja, na katerem so si otroci ogledali igrico z naslovom Kaja in zajček Vseznalček. Barvali so, izre- zovali in lepili prehranske piramide ter izdelovali merilce otroških goriv. Spoznali so pomen knjig, s pomočjo katerih se lahko veliko naučijo tudi o pravilni prehrani in o pomenu te- lesne vadbe za zdravje. V predstavi je zajček nagovarjal deklico, naj je zele- njavo. Le kdo ne bi prisluhnil pravljici o škratu Brokolinu! Glasba, pravljica, pisane podobe … Zanimivi in zabavni trenutki, ulo- vljeni po izvedeni delavnici: Otroci so vedno za glasbo in gledališče. Radi tudi barvajo, režejo in lepijo (izdelujejo pre- hransko piramido). Smešno se jim zdi, da bakterije živijo na zobeh. Prav goto- vo si bodo zapomnili, da moramo jesti zdravo hrano in si pogosto čistiti zobe. • Vsakdanji in praznični kruh – V učilnici je vroče, shajamo testo za peko prazničnega kruha. Zanimivo je, kako se vonj širi najprej po učil- nici, potem skozi reže in ključavnico v nadstropje in za tem po nadstro- pjih vedno nižje do izhoda. In kako v obratni smeri vabi mimoidoče na pokušino. Otroci z zaščitnimi ka- picami ponosno kažejo hrustljavo zapečene hlebčke. Zanimivi in zabavni trenutki, ulo- vljeni po izvedeni delavnici: Deklica je iz testa oblikovala »klobaso«, iz ka- tere bo naredila ptičke, med delom komentira: »Moj ptiček mora še malo shujšati!« Učiteljica je spraševala: »Za- kaj moramo ptičke – kruhke premazati z jajcem?« Otroci odgovarjajo: »Da se ne prehladijo.« • Razmigajmo brbončice – Kaj zmore jezik? Kaj okušamo? Koliko okusov in vonjev po- znamo? Ali z vonjem tudi okušamo? Kdaj ne okušamo in ne vonjamo? Otroci so na delavnici spoznali po- men jezika in nosu, osnovne okuse, prepoznavali so določeno sestavino in poskušali ubesediti občutke ob okušanju in vonjanju različnih snovi. Po tej delavnici pomen besede razmi- gajmo nikoli več ne bo isti, namreč, lahko »migamo« tudi z brbončicami. Zanimivi in zabavni trenutki, ulo- vljeni po izvedeni delavnici: Otroci so na delavnici uporabili loparček (barvni, z okusom in vonjem vanilije), ki so ga okušali. Gledali so tudi pikice na jeziku … Ugotovili so, da loparček diši … in eden se je spomnil: »Diši kot v maminem avtu!« Poskusili so tudi različno sadje: »Kivi je sladek in tudi malo kisel.« Ugotovili so, da je jezik zelo pomemben: »Brez jezika ne more- mo govoriti!« • Nesreča nikoli ne počiva – Ope- kline, odrgnine, zastrupitve, sami strah vzbujajoči pojavi, a žal precej pogosti. Zato so otroci na delavnici izvedeli, kako preprečiti tovrstne po- škodbe in kako oskrbeti rane. Varno vedenje in prva pomoč – znanje, za katero ni nikoli prekmalu in nikoli prepozno. In ga moramo tu in tam ponoviti, da ne pozabimo. Zanimivi in zabavni trenutki, ulo- vljeni po izvedeni delavnici: Otroci so bili igrici čisto predani. Izražali so iskreno skrb. Ko so zaslišali sireno, so postali zelo pozorni, eden pa si je pokril ušesa. Ko so videli rano, jo je en otrok hitro pokril. • Bakterije na delu – Otroci so spo- znali živa bitja, ki so našim očem nevidna. Nekatera od teh povzročajo bolezni in bi se jih radi znebili. Druga so v našem življenju nujno potrebna. Najdemo jih povsod in vsak jih ima. Mikroorganizme vam bomo približali in predstavili. Otroci so spoznali po- dročje biologije – mikrobiologijo. Pod lupo so opazovali bakterijske kolonije, izolirane z zobne površine in ustne votline, ter poskušali najti čim več razlik med njimi. Bakterijske kolonije so narisali in prešteli ter tako sklepali, koliko bakterij imamo na zobeh. Zanimivi in zabavni trenutki, ulo- vljeni po izvedeni delavnici: Otroci so bili oblečeni v bele halje, tako so po- stali pravi znanstveniki in raziskovalci. Na vprašanje, katere zobe imamo prej, mlečne ali stalne, so v en glas zatr- jevali: »Stalne!!!« Zgrozili so se, ko so ugotovili, da so že jedli bakterije – živa bitja v mleku, jogurtu, kislem zelju … Le kdo ne bi prisluhnil pravljici o škratu Brokolinu! Glasba, pravljica, pisane podobe … Igrajmo se zdravnike! Na vprašanje, katere zobe imamo prej, mlečne ali stalne, so v en glas zatrjevali: »Stalne!!!« Didakta 201 5 • Ne gre mi NA živce, gre mi Z živ- ci – Kaj se je dogajalo pod naslovom Brez živcev ne gre? Otroci so se sko- zi igro srečali z vsebinami delovanja čutil in gibal ter njihovega pomena za naše življenje. Predstavili smo jim tudi življenje oseb, ki imajo motnje v zaznavanju ali gibanju, in načine, kako se soočajo s problemi. Otroci so vsebine spoznali preko raziskovanja čutil, iger s predmeti, delovnih na- log in preko gibalnih vaj. Zanimivi in zabavni trenutki, ulo- vljeni po izvedeni delavnici: Otroci so okušali s kožo, si podajali žogo z zaprtimi očmi, si svetili z baloni. Za- znavanje otrok je lahko zelo zabavno, saj iz rdečega lončka okušajo jagode, iz rumenega pa banane, kljub temu da je notri vse kaj drugega. Gradili so tudi grad, poslušali glasbo in naredili plakat o čutilih, gibalih in delovanju živčevja. • Na delavnici Zgodila se je nesreča so se otroci seznanili z nevarnostmi, nesrečami in varnim načinom življe- nja. Spoznali so, da si moramo ljudje med seboj pomagati. Pridobivali so veščine, povezane z varnostjo – ukre- panje ob nevarnostih, nezgodah in nesrečah. Seznanjali so se z nači- nom komuniciranja po telefonu, s telefonsko številko 112, z namenom in uporabo. Spoznali so, kaj je var- no vedenje. Medved se je igral z vžigalicami in opekline so logična posledica njegovega nespametnega ravnanja. Otroci so oskrbeli rane – vsak na svoji plišasti igrači. Zanimivi in zabavni trenutki, ulo- vljeni po izvedeni delavnici: Na vprašanje: »Zakaj reševalcev nikoli ne kličemo, če nam je dolgčas?«, je deček odgovoril: »Ker so potem hudi.« Na vprašanje, kako bi pogasili ogenj, so odgovarjali: z vodo, ledom, snegom in z gasilno peno. Deček je vedel, da se v ogenj ne sme pihati, saj bi se ta razširil. In še zgodbica. Malček je med povija- njem poškodovanega medvedka zaupal dijakinji, da bi rad imel »rešilca«. Di- jakinja ga pohvali in napoti k igrači – reševalnemu avtomobilu. Takrat so to ugotovili še ostali otroci in gručica se je »zapodila« v – na žalost – samo dva avtomobila. Vsi bi se radi peljali. Dijakinja je obnemela in posredovati je morala vzgojiteljica, da ni prišlo do hujšega incidenta. • Tako so se igrali včasih – Dijaki, ki so pri praktičnem pouku s pomočjo stanovalcev doma starejših občanov spoznali stare igre in njihova pravila, so zdaj na dobro pri- pravljeni delavnici nekaj teh iger naučili osnovnošolce in jih zaigrali z njimi. Cilji, ki so jih dosegli na delavnici, so: medgene- racijsko sodelovanje, spoznavanje starih iger in pravil, spoštovanje starejših, socialna interakcija, sode- lovanje in vodenje manjše skupine. Poleg osnovnošol- cev sta delavnico obiskali tudi upo- kojenki – skoraj devetdesetletna go- spa Ana in gospa Anica, ki bo kmalu praznovala sto let. Obe sta se spontano vključili, razlaga- li stare igre, vsaka svojo tudi vodili in zapeli skupaj z vsemi udeleženci de- lavnice. Nad dijaki in otroki sta bili navdušeni, šolo sta si v spremstvu dijakov po uri še natančno ogledali. Zanimivi in zabavni trenutki, ulo- vljeni po izvedeni delavnici: Strop učilnice je bil okrašen s sončnicami iz krep papirja. Na koncu, pri pospra- vljanju, je Blaž ob snemanju sončnic s stropa snel še luč. Očitno so bile delavni- ce tako zanimive, da kar niso mogle »iz glave«. Rdeče češnje, rihtarja bit, kozo zbijat … kozo zbijat z orehi in ne s ka- menjem. Kdo od vas še pozna te otroške igre? Vsi udeleženci jih od delavnice dalje poznajo. Nagrade so pospravljanje ore- hov ali pa suho sadje. Tu in tam si kdo zaželi čokolado namesto sadja … a kdo bi mu zameril. In učiteljica je pokazala, kako lahko kakšno stvar iz vsakdanje- ga življenja porabimo za sabljanje. En otrok je vzel stvar zelo zares … vsi so se želeli sabljati, a sta bili na voljo samo dve kuhalnici. Zato je učiteljica svetovala otrokom, naj doma poiščejo kuhalnice, mame jih imajo prav gotovo na zalogi. Ni lepšega kot to, da se delavnica konča v en glas s pesmijo Mi se imamo radi. • Zdravilna zelišča – Otroci so spoznavali zdravilne rastline, ki jih najpogosteje opazimo na naših trav- Tudi gibanje pripomore h krepkemu zdravju. Poleg osnovnošolcev sta delavnico obiskali tudi skoraj devetdesetletna gospa Ana in gospa Anica, ki bo kmalu praznovala sto let. Razlagali sta stare igre, vsaka svojo tudi vodili … Rdeče češnje, rihtarja bit, kozo zbijat … kozo zbijat z orehi in ne s kamenjem. 6 Didakta 201 nikih, v gozdovih ali jih vzgajamo na domačih vrtovih. Otroci zdaj pozna- jo in razlikujejo zdravilne rastline. Zavedajo se tudi nevarnosti zastru- pitve. Spoznali so kulturo pitja čaja. Začutili so pomen sobivanja z nara- vo. Naučili so se priprave zdravilnih čajev ob določenih zdravstvenih te- žavah. Zanimivi in zabavni trenutki, ulo- vljeni po izvedeni delavnici: Igrica z zdravilnimi zelišči se je otrokom zdela tako zabavna, da so želeli ponovitev. Zanimivo in lepo se jim je zdelo rajanje in okušanje različnih zelišč. • Veselje do gibanja skozi igro – Otroci so se v šolski telovadnici igrali elementarne igre (lovljenja, tekalne igre). Učiteljica je skupaj z dijaki pri- pravila zanimiv poligon, na katerem so se otroci res zabavali. Otroci so sproščeno in tekoče izva- jali naravne oblike gibanja (hoja, tek, plazenje, lazenje, potiska- nje, vlečenje, nošenje, plezanje, vesa, meti – zadevanje cilja) skozi elementarne igre in s pomočjo spre- tnostnega poligona (premagovanje ovir, izvajanje določenih gibalnih nalog). Utrjevali in izboljševali so motorične sposobnosti (moč, hitrost, koordinacija, ravnotežje, gibljivost, preciznost) ter vzdržljivost. Zanimivi trenutki, ulovljeni po izvedeni delavnici: Marsikatera vzgo- jiteljica je pripomnila, da bi bilo treba v naslednjem letu načrtovati in izvesti še več takšnih »gibalnih« delavnic – gibal- ne igre otroke res sprostijo, navdušijo in veselo povežejo. Tako so menili tudi otroci. To pove vse. • Plešoče rozine – Otroci so pridobivali vedenje o zdravem pre- hranjevanju in utrjevali svoj odnos do hrane: zdrava prehrana je urav- notežena, kakovostna in varna, z njo izboljšujemo zdravje in preprečuje- mo bolezni – v njej so pomembne vse hranilne snovi. V delavnici, ki smo ji nadeli ime Plesoče rozine, smo se posebej osredotočili na vitamine in mineralne snovi, ki so v večji meri prisotni v zelenjavi in sadju. Delavnica je bila plesna, z naravo- slovno vsebino. Otroci so spoznavali pomen vsakodnevnega uživanja ze- lenjave in sadja za krepitev lastnega zdravja, silo vzgona, ki sili drobne koščke hrane (rozine, koruza, grah, jagode goji) h gi- banju v kozarcu mineralne vode. S preprosto koreogra- fijo plesa Plešoče rozine so še izbolj- šali razpoloženje. Posebej zabavno je bilo videti sicer resnega profesorja, ki je s svojo za- bavno koreografijo spodbujal otroke, ki so zvesto sledili njegovim plesnim korakom, pozibavanju in vrtenju. Kot rozine v kozarcu z mineralno vodo. Zanimivi in zabavni trenutki, ulo- vljeni po izvedeni delavnici: Vse je bilo zabavno. Otroci so zelo natančni pri oponašanju tako poskusov in gibov kot mimike človeka. • Na delavnici Čudežne barve so otroci spoznavali nekatere temelj- ne kemijske poskuse. Dodajali so različna barvila snovem iz vsakda- njega življenja in opazovali barvne spremembe. Tako sta jih učiteljici poskušali navdušiti za naravoslov- je. Pisana učilnica, slika s pisanimi epruvetami, plastenke s tekočino in barvice – otroški raj. Zanimivi in zabavni trenutki, ulovlje- ni po izvedeni delavnici: Deček je bil navdušen nad eksperimenti in je rekel, da bo tudi sam, ko bo velik, prišel na našo šolo. Vsi otro- ci so bili navdušeni nad tem, da lahko tudi sami ustvarjajo različne barvne kom- binacije. Všeč jim je bilo, ker so lahko »čarali« z barvami in poprom. Vzgojiteljice so ugotavljale, da je to ena bolj zanimivih delavnic, zelo všeč jim je pristop gospe učiteljice. • Kako je bilo na delavnici z naslovom Ali lahko ujamemo mavrico? Dve deklici – očki (izmi- šljena, pravljična lika, poosebljene oči) sta se želeli igrati z mavrico. Skupaj z otroki sta ugotovili, da tre- nutno za pravo mavrico ni pogojev, zato so jima otroci mavrico z vese- ljem pomagali ustvariti: naredili so lepljenko sonca, oblakov in dežnih kapelj, potem pa so se v prostoru ču- dežno pojavile tudi mavrične barve. Deklici – očki sta poudarili pomen oči, s katerimi vidimo v življenju toli- ko lepih stvari, in otroke nagovorili k skrbi za zdrave oči: skupaj so opravili Na hodnikih naše šole so se dogajale čudežne reči. Posebej zabavno je bilo videti sicer resnega profesorja, ki je s svojo zabavno koreografijo spodbujal otroke, ki so zvesto sledili njegovim plesnim korakom. Didakta 201 7 preproste vaje za razgibavanje oči in zaužili mavrično hrano, ki pomaga ohranjati oči zdrave. Na koncu so otroci iz papirnatih trakov izdelali še vsak svojo mavrico, ki so jo na prsih ponosno odnesli s sabo domov. Zanimivi in zabavni trenutki, ulovlje- ni po izvedeni delavnici: Čudež je, kaj vse otroci vidijo v mavrici, na primer samoroga! Prav gotovo so otroci zato odgovarjali na vprašanje, ali jim je bilo na delavnici všeč, z da, in na vprašanje, koliko jim je bilo všeč od 1 do 10, so od- govarjali s tisoč in milijarda. In kako zabavno je pri sošolcu iskati pikico v očesu, eden jo najde, drugi še išče in išče. Ste vedeli, da se lahko sonce in dež skupaj zmešata in nastane mavrica? Malo pa lahko tudi grmi … Ko meži- kamo z očmi, je to umetnost, kakšen mežika celo z vsakim posebej. Ko očki zavrneta bonbone, ker pač niso zdravi, otrok žalostno zakli- če, da jih ima pa on rad. Ste vedeli, da so barve mavrice prav- zaprav Tinky Binky, Dipsy, Lili in Po? In kaj si je deček zapo- mnil o očkah? Ja, da se cel dan nista igrali z avtomobilčki. Zadnja skupina je zmagovalna skupi- na: otroci so ugotovili, da je krožnik sadja v mavričnih barvah. • Na delavnici Igrajmo se bolnišni- co so se otroci učili, kako si pravilno umivati roke, spoznavali so osebno varovalno opremo, opazovali so bol- nika – lutko v bolniški postelji in ga negovali, merili so mu vitalne znake, npr. telesno temperaturo, dajali infu- zijo, kisik in injekcije. Zanimivi in zabavni trenutki, ulovlje- ni po izvedeni delavnici: Po hodniku so otroci z zaščitnimi kapami, v unifor- mah in z zaščitnimi maskami peljali poškodovanega najstnika s pediatrične klinike v invalidskem vozičku. Vožnja z invalidskim vozičkom po hodniku je vedno zanimiva in skušnjava po hitri vožnji težko zadrževana. Dobra otroška asociacija je, da moramo vedno imeti čelado, da se ne udarimo. Dijakinja, vsa v povojih, potrpežljivo usmerja navihane otroke v pomanjšanih bol- niških oblačilih. Fantek je ob vstopu v šolo rekel, da je glasba za dobrodošlico malo preglasna. Ob vstopu na našo de- lavnico pa so bile njegove prve besede: »Jaz bi šel plesat.« Našo pacientko – di- jakinjo je vprašal, če je zdrava, in ko je rekla, da je, jo je takoj odpustil iz bolnišnice: »No, kar pojdi s postelje.« Dija- kinji, ki sta v postelji igrali pacientko, sta učiteljici omenili, da sta bili dve delavnici za otroke res dovolj, ker nista mogli več jesti tablet – bonbo- nov, s katerimi so ju hranili. Na vprašanje, kdo pride, če pokličemo 112, so otroci odgovarjali: »Gasilci, reševalci, pa še gorska policija …« Ko so skrbeli za otroke – lutke, so bistro ugotovili, da iz noska potegne- mo smrkelj kot prah s sesalcem doma. Največjega dojenčka so poimenovali za očeta vse ostalih do- jenčkov. Čudili so se, kako smo »napihnili roko« pri merjenju krvnega tlaka. Spraševali so, ali lahko dojenčka vzamejo domov. – Tudi na tej delavnici je polno zaživel naš letošnji moto: Zdravje, sodelovanje in igra – poučno, zanimivo in zabavno! • Ali so moji zobje čisti? Otroci so poznavali tehnike pravilnega umi- vanja zob in ustne votline. Skrb za zobe in obisk pri zobozdravniku sta nuja, zato so na delavnici skupaj pre- ganjali strah pred zobozdravnikom. Spoznavali so pripomočke za nego ustne votline. Niso samo poslušali, igrali so se v skupinah in v parih. Zanimivi in zabavni trenutki, ulo- vljeni po izvedeni delavnici: Otroci so se zelo zabavali, ko so opazovali di- jaka Tima, kako si umiva zobe. Radi so poslušali pesmico o umivanju zob. Obiskal jih je zajček, ki jim je razdelil zobne krtačke. Otroci so si pri štirih letih že sami umivali zobe. Najbolj so se razveselili domačih jabolk, ščetk in zobnih past. ZAKLJUČEK To smo uspeli »uloviti« v svoj zapis. Še po izvedenih delavnicah so se otroci sprehajali po hodnikih z zašči- tnimi kapami in zaščitami za usta in nos. Veste, da je zaščitna gaza lahko tudi slinček? Ali pa brada? Če pa za- ščitno prosojno kapico zatakneš za brado in pokriješ obraz, si neviden ali pa duhec. Ste vedeli, da je park pred šolo lahko tudi otroško igrišče? Da lahko okrog dreves naredimo krog z roko v roki? Da je park lahko tudi kle- petalnica za učitelje in vzgojiteljice ali pa pevska dvorana, iz katere se slišijo znane otroške pesmice, ki jih otroci pojejo brez zborovodje? Če se gospa Anica in fantek primeta za roke, je to simbioza. Če učitelji- ca matematike prisluhne učiteljici slovenščine, je to medpredmetno so- delovanje; če se medicinske sestre usedejo za isto mizo in »tuhtajo«, kako vključiti predvsem dijake, je to timsko delo; če vzgojiteljica sprašuje srednješolskega učitelja, je to širje- nje znanja; če vzgojiteljica pokaže, kako spodbujati otroka, je to prenos veščin; če se z vsemi skupaj dneva odprtih vrat iskreno in konkretno ve- seli tudi ravnateljica, je to podpora vodstva … In če med učitelji nekdo dobi dobro idejo, drugi jo podpre in se tretji pridruži, stvar zaživi skozi or- ganizacijski odbor, ideja pa se razširi na celoten kolektiv – temu se reče dobra pedagoška organizacija. In kolektiv je mozaik iskrivih drobcev, ki vodijo v odlično sodelovanje. Su- hoparni vzgojno-izobraževalni izrazi naenkrat zaživijo, z enim samim, a dobro premišljenim projektom. Tudi tokrat nam je uspelo. LITERATURA Batistič Zorec, Marcela (2002) Psiho- loški vidiki otrokove igre. Dostopno na http://www.pef.uni-lj.si/~vilic/ gradiva/1-rp-t4-igra.doc, 4. 10. 2018. Fotografije: Vera Orešnik. Tudi na tej delavnici je polno zaživel naš moto: Zdravje, sodelovanje in igra – poučno, zanimivo in zabavno! Ste vedeli, da je park pred šolo lahko tudi pevska dvorana, iz katere se slišijo znane otroške pesmice, ki jih otroci pojejo brez zborovodje?