Kostninn plačana » Brtnvfn!. (efD V Ljubljani, v sredo 12. septembra 1934 Štev. 205 a Cena l.*5() Din Naročnina nmetM 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79? Uredništvo je v tfMfl^ ^^iP^ ■■■■■P^ ^B^n^^ Kopitarjevi aL 6/111 jeva 6, telefon 2993 Telefoni aredniitvat daevaa atoiba M — nočna 2996, 2994 in 2*90 ■ lahaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po praznikn mm Kriza demokracije -kriza človeka i Praga, 10. septembra. Ženevski razgovori so že zadeli na težave Da, prav filozofi so poklicani, da izrečejo svojo besedo o krizi demokracije; saj eo vsa zadevna predavanja in ostre razprave na kongresu neprestano obračale puščico v isto smer — proti človeku. Četudi je govornik začel na povsem drugem koncu, recimo pri napredku tehnike, pri izumih, pri industrij alizaci j i in pri vzrokih sploh, ki jih je ta napredek imel na človeka kot socialno bitje, na njegov odnos do človeške skupnosti, vselej je končal pri človeku samem, pri krizi človeka. Prav filozofu gre najprej be: seda o tej krizi človeka, torej ne toliko krizi družabnega sestava in političnega sistema samega, v katerem živi. Beneš je sploh govoril samo o »namišljeni« krizi demokracije. Po njegovem mnenju ne gre za krizo demokracije, ne gre za krizo demokratičnih ustanov, temveč za krizo demokratov! Treba si je postaviti vprašanje, ali so bili v praktičnem živ: Ijenju demokrati res demokrati, ali so bili politično sposobni, ali so imele demokracije prave voditelje, ki so bili politično in moralno na višini in ali so bili vredni odgovornosti, ki so jim bile zaupane. Kriza voditeljev, kriza ljudi, kriza človeka torej! Da, tudi kriza volilcev! Pravilno je prof. Epstein iz Prage med razpravo ugotovil tudi to krizo volilcev. Tehnične reforme ne zadostujejo, treba je reformirati volilca; treba je dvigniti njegovo izobrazbo in ga poučiti, kako težka je kroglica, ki jo vrže v volilno skrinjico. Vedno okoli človeka se je sukala razprava. Fašisti so prikazovali državljana kot človeka, ki sicer zna pisati in čitati, ki posluša telefon in radio, ki krmari parnik in letalo, a je v svojem bistvu ostal »divjak«. Divjaka lahko krotiš s krepko roko, z diktaturo elite, z diktaturo »koncentrirane demokracije«; to označbo za fašizem smo prvič 6lišali na kongresu. Prof. Bodrero meni, da že od prosvitljene dobe preoptimistično gledamo na človeka. Resničnost je ta optimizem zanikala; ta optimizem je dovedel do istovetenja med tem, kar je dobro, in med tem, kar je samo v resnici, ter do agnosti-cizma od strani države in do osamljenja posameznega človeka, do političnega atomizma, do razpršitve. »Za preteklost sem jaz optimist, za bodočnost pa pesimist,« je med splošnim začudenjem izjavil prof. Bodrero. Prof. Basch iz Pariza je pobil to malo-vernost z ognjem francoskega revslucijo-narja. Mi smo optimisti, mi verujemo v po-boljšanje človeka in mi bomo polni optimizma delali, da se poboljša. Mi zaupamo v bodočnost. V ostalem je bolje, da se ljudstvo samo vlada, četudi bi pri tem kaj pogrešilo — volenti non fit iniuria — kakor da vladajo ljudje, ki so se sami proglasili za narodne junake. Nikakor ni res, da bi demokratična država ne imela socialne funkcije, kakor trde fašisti, ki oporekajo celo francoski revoluciji socialno ozadje. _ Značilna je malovernost, s katero fašistični filozofi branijo potrebo krepke roke nad človekom. Na eni strani očitajo demokratom otrpelost, kristalizaeijo, statičnost, češ, da so oni sami nositelji dinamike, vere V življenje in bodočnost, na drugi strani ne Baunajo človeku, so pesimisti za bodočnost, medtem ko prav demokrati proglašajo vero T človeka. Fašisti so tisti, ki odklanjajo racionalizem in z njim razumsko državo, oni so tisti, ki hočejo uveljaviti duhovne .vrednote tudi v javnem življenju, a so prav tisti, ki oklepajo duha v prisiljeno pasivnost, odmerjeno posameznemu drzavljenu, plebejcu, nad katerim naj vlada elita. Fašistične države so tiste, katerim velja zaključna resolucija filozofskega kongresa: Filozofi, zbrani na VIII. kongresu iz vsega sveta, poudarjajo na svečan način vero svojih prednikov v svobodo duha in vesti ter pravice ljudi, da svobodno in brez nasilnega omejevanja izjavijo mnenje, ki ga smatrajo ia pravega. . Samo fašisti dvigajo duha, samo oni so mu zopet našli mesto v tovarnah, kjer je bilo doslej prostora samo za boj materialističnih teženj delodajalcev in delavcev, samo oni so pokazali delavca in gospodarja, da prhuta nad tem materialističnim trenjem se drug ideal, duh sam. In fašist Bedano je proglasil za vodilo fašistične politike: »vo-lonte universelle et liberte individuel e« (vesoljna volja in individualna svoboda)! Po pravici je neugnani Barthelemy med splošnim pritrjevanjem vzkliknil nasproti govorniku sarkastično: Mais a Rome cest alors comme a Pariš! (V Rimu je torej tako kakor v Parizu!) Volonte universelle et liberte individuelle! Ko bi to bil fašizem! % Vesoljna, splošna ljudska volja. Barthe-lemy je postavil geslo: »pour le peuple par le peuple« (za ljudstvo po ljudstvu), loda kako naj prava ljudska volja pride do^ izraza? Ali je ljudska volja, ki jo jx>kazejo volitve na podlagi splošne volivne pravice, tudi mnenje, ki je res v interesu vse skupnosti in države same T Stojimo pred nekakšnim tehničnim vprašanjem. Ali je poleg Eoboljšanja človeka, voditelja in volilea, po: sg notranje reforme človeka, potrebna tudi te forma političnega sistema, narodnega predstavništva, volivna reforma, da se ogrožena demokracija reši. Vprašanje, kako naj pride ljudska volja do izraza, je za Italijo odveč, ker je po mnenju prof. Orestana g. Mussolini sinteza volje italijanskega naroda. Bartlielemy in z njim večina Francozov so ostali neizprosni zagovorniki splošne volivne pravice, la je dala vsakemu državljanu pravo zavest, da jei človek, enakovreden drugemu drzavljenu (Bar-thelemv), kakor imata oba enako dušo *** M Mioen je predlog prof. B. Laver- Sporazum med Francijo, Italijo in Malo zvezo je težak problem Ne volja nekaterih držav zaradi pritiska g. Barthoma Ženeva, 11. sept. TG. Diplomatska pogajanja | in razgovori v Ženevi so v sedanjem trenutku ozna- : Ceni predvsem po prizadevanju g. Barthouja, da bi pridobil vseh 57 držav članic Zveze za to, da bi se Rusija sprejela v Zvezo soglasno. V tem oziru i moramo danes zaznamovati poslabšanje v toliko, da se nekatere države, posebno male, zelo pritožujejo, da Francija izvaja v tem oziru nanje pritisk, ki žali njihovo suvereniteto. Sicer resnih težav v tem pogledu ne bo več, četudi bodo Švica, Argentina in Portugal v polnozbrani skupščini, kakor se sedaj izve, s sigurnostjo glasovale proti sprejemu Rusije, ker v skupščini ni potrebno soglasje v tem oziru. Vendar pa bo ostalo neko nerazpoloženie, saj ie znano, da je g. Barthou prisilil Becka, da je odstopil od svojega načeloma negativnega stališča glede sprejema Rusije v Zvezo samo, ker je Barthou izjavil, da se mora Poljska odločiti ali za Francijo ali za Nemčijo To se pravi z drugimi besedami, da bo Francija smatrala Poljsko za svojo nasprotnico, ako bi glasovala proti vstopu Rusije v Zvezo. Predstavniki .. . - • . ' -----Zveze nih pogojev, ki se zahtevajo od članov Zveze narodov. Rusija ni izpolnila mednarodnih obveznosti. Tudi Rusija ni podala jamstev, da bo spoštovala narodne pravice Ukrajine, Oeorgije in Mongolije, kakor to načela Zveze narodov brezpogojno zahtevajo. Ta vprašanja bi se morala na zasedanju Zveze narodov diskutirati, Francija, Anglija in Italija pa, I.:__1-:: „ . Im-anranm Hlflorlovo n,m^HP V poskus ureditve podonavskega vprašanja. To vprašanje nikakor ni brez težkoč. Madjarska je namreč naravnost prestrašena zaradi francoskega načrta prijateljstva z Italijo, ker bi po tem načrtu Mala zveza postala prevažen činitelj, oziroma naravnost odločilen činitelj v podonavskem vprašanju. Sporazum med Francijo, Italijo in Malo zvezo ni mogoč, kakor da se Madžarska odpove zahtevi po reviziji tria-nonske pogodbe, ki io smatra Madjarska za temelj svoje politike. Madjarska tudi ne želi vstopiti v kombinacijo, ki bi bila po njenem mnenju naper- jena proti Nemčiji. Madjarski diplomati izjavljajo, da bi bila za Madjarsko naravnost katastrofa, ako bi v italijanski načrt ureditve Evrope namesto Nemčije stopila Mala zveza. Druga velika težkoča za uresničenje francoskega načrta pa je ta. da bi morala Italija temeljito revidirati svojo politiko napram Jugoslaviji, ako naj Jugoslavija pristane na tako kombinacijo. Moremo danes zagotoviti vsakega, da se brez Jugoslavije ali celo proti njej ne bo absolutno ničesar ukrenilo in da je Mala zveza v tem oziru popolnoma solidarna. Tudi Anglija in Avstralija proti brezpogojnemu sprejetju Rusije Evropi, hočejo tako diskusijo na vsžik način preprečiti in so to tudi dosegle, kakor rečeno, z velikim pritiskom na razne države. Sovjetska Rusija bo sicer sprejeta, toda soglasnost, katero bo mogel konstatirati g. Barthou. bo jako dvomljivega značaj in ne bo imela tiste vredaosti, ki se je od nje pričakovala. Drugo važno vprašanje, katero je predmet razgovorov v Ženevi, je vprašanje francosko-italijanskih odnošajev. V tem oziru je važna Seja sveta Mate zveze HBHaMSHaaBBBMBMaMD Ta seja se je vršila danes. Zbral se je namreč stalni svet Male zveze pod predsedstvom Titulesca. Formalni predmet razprave je bilo vprašanj« obiska dr. Beneša v Rimu, ki naj bi se vršil po Barthoujevem obisku, kateri je določen za prvi teden meseca oktobra. Debata o tem se je razvila v razpravo, do kakšne meje more Mala zveza sodelovati pri rimskih protokolih, kateri so bili letos sklenjeni med Italijo, Avstrijo in Ogrsko kot nekak 11. septembra, b. Vprašanje vstopa sovjetske Rusije v Zvezo narodov je zadelo danes na nove težkoče. Svet Zveze narodov je sicer z vsemi rezervami sklenil, da dobi sovjetska Rusija mesto v Svetu Zveze narodov, ni pa še sklenjeno, kako naj sovjetska Rusija vstopi v to ženevsko ustanovo. Francija je predlagala, naj bi ji države poslale direkten poziv, na katerega bi Rusija odgovorila, ta odgovor pa bi se smatral kot prošnja za vstop v Zvezo narodov. O tem bi razpravljala šele skupščina. Temu pa nasprotuje avstralski delegat ,kar pomeni, da Velika Britanija ne bo priznala Rusiji vseh pogojev, ki jih predstavlja pakt za članstvo v Zvezi narodov. Pogajanja med drža- vami se še vodijo in procedura je silno počasna, ker imata Anglija in Avstralija v tem vprašanju svoje posebno stališče, radi česar je gosp. Barthou presenečen in nekoliko razočaran. Tudi Avstrija proti Dunaj, 11. septembra. V »Reichsposti« je izšel očividno inspiriran članek, v katerem se ostro protestira proti nameri, da se sprejme Rusija v Zvezo narodov. Članek je vzbudil veliko pozornost v mednarodnih diplomatičnih krogih, ker ni nobena tajnost, da izraža mnenje avstrijske vlade, ki je v zadnjem času središče pozornosti vseh velesil. I talija zelo želi sporazuma s Francijo in Malo zvezo Rim, 11. sept. b. Kot dokaz za to, da so se ita-lijansko-lrancoski odnosi znatno zboljšali, navajajo fašistični listi sklep francoskega mornariškega ministrstva, da del sredozemskega brodovja premesti v francoske luke na Atlantskem oceanu. Vsa tozadevna vprašanja, o katerih se vodijo razgovori med Parizom in Rimom, bodo — tako pravi rimski tisk — v kratkem rešena. Vsi listi ponatiskujejo neki dopis iz Prage, ki ga je objavil pariški »Temps« in v katerem se proučujejo posledice, ki bi nastale vsled italijansko-franooskega zbližanja v odnosih med Rimom in državami Male zveze. V dopisu se pravi, da se ozko sodelovanje med Italijo in državami Male zveze v Pragi ne bo slabo sprejelo, ker je tako sodelovanje v sedanjem trenutku neobhodno potrebno. Ne taji se pri tem dejstvo, da obstojajo med Rimom in Belgradom težkoče, ki jih bo pač treba prebroditi. Če pride med temi državami do zbližanja, se Ni Vel. kralj govori ob odkritju spomenika žrtvam topliške vstaje v Prokuplju dne 9. septembra 1934 _ guea (Lille) glede reforme volivne pravice. »Če bi splošne volivne pravice ne bilo, bi jo bilo treba izumiti.« Ta mora ostati, do nje ima vsak državljan pravico kot enakovreden »konsument javnih uslug«, ki jih lahko zahteva od države kot upnik za svoje dajatve. Toda državljnn se mora uveljaviti ] »kod sodelavec države«. Prej ali slej bo treba I spričo kompliciranosti modernih socialnih i organizmov (države) priznati zaslužen jio-men znanju posameznega državljana; pravica, ki jo daje človeku znanje, se mora uveljaviti tudi v javnem življenju. Razumnik k temeljito izobrazbo ne bo samo lažje uvidel, kaj je v resnici v javni blagor, am- pak on bo tudi lažje izbral j>ravo rešitev v interesu splošnosti, ker bo sam nej>osred-no prizadet v svojem zasebnem imetju. Zato naj se j>oleg sedanjega glasovanja nu podlagi splošne volivne pravice uvede še drujfo, tudi splošno glasovanje, toda ne več na podlagi enake pravice, ampak j>o stopnji izobrazbe posameznega volivca, lo drugo glasovanje imenuje prof. Lavergue socialno. Dvakrat bi glasovali za vsako zbornico, to I je za poslansko zbornico samo in za senat. ! Edino na ta način ho po predavateljeveni mnenju mogoče najti ravnovesje med maso I in elito ter rešiti moderno demokracijo, i Dr. L. Be. bo morala predvsem vsaka odreči teritorialnim aspi-racijam. V Pragi ne želi nihče, da bi se zastrupili vsled zbližanja Italije in državami Male zveze dobri odnosi Rima in Budimpešte ter se poudarja, da bi cventuelno izgubo madjarskega prijateljstva Italija lahko nadomestila s prijateljstvom držav Male zveze, katere odločno politično stališče v srednji Evropi in gosjiodarsko bogastvo bo Avstriji lahko služilo v borbi za ohranitev njene samostojnosti mnogo bolj ko ]x>moč Madjarske, ki ni velike vrednosti. Tudi Avstrija za sporazum Dunaj, 11. sept. b. Današja »Reichspost« v zelo zmerni obliki polemizira s stališčem, ki ga je v »Pester Naplo« podal bivši madjarski ministrski predsednik grof Betlilen. Kakor znano, je grol Bethlen poudaril, da bo italijansko-madjarsko pri. jateljstvo dobilo težko rano, če pride med Italijo in Francijo do sporazuma v Podonavju in če se istočasno ne bo rešilo vprašanje madjarskih narodnih manjšin, torej vprašanje revizije. »Reichspost« omenja, da ta slučaj dokazuje, da včasih lahko zelo ugledni državniki prihajajo do čudnih sklepov, Predsednik Masaryk bolan Predsednik mora pustiti vsako delo - Vprašanje namestnika Praga, 11. sept. p. Danes je bilo izdano poročilo specialistov o zdravstvenem stanju predsednika republike Masaryka. Iz poročila je posneti, da je nastoi>ila v drugi j>o-lovici meseca maja, kot znano, motitev vida v levem očesu. V teku devet tednov po ugotovitvi bolezni se je stanje bolnika zelo izboljšalo. Tedaj pa so zdravniki tudi ugotovili, da jc bila ta motitev vida v zvezi, z funkcionelnimi izpremembami, ki izvirajo iz starosti. Pešati so začele nekatere arterije v možganih. Do srede julija se je stanje izboljšalo. Tedaj pa so so pojavili drugi bolezenski znaki in so specialisti ugotovili opešanje nekaterih drugih arterij v možganih. Posledice tega so .se pokazale v otrplje-nju prstov desne roke. Prsti so sicer še delovali, vendar z veliko težavo, dočim musku-latura ostale roke ni bila prizadeta. Prizadet pa je samo majhen del možganov in cel čas ni bilo življenjske ncviirnosti za bolnika. Telo kako tudi izgled bolnika sta dobra. Spi dobro in ima tudi ai>etit. Vsak dan se jielje za 1—2 uri v bližnji gozd in dobi dovolj zraka. V Laneh, 11. sejit. Podpisana dr. Adoll Maixner in prof. dr. Pel nar. Praga, 11. sept. b Vlada sc bavl r. mislijo, da postavi predsedniku češkoslovaške rupub-like Masaryku. ki je izpolnil 84. leto in ki je v zadnjem času pričel bolehati, namestnika. Zdravniki zahtevajo, da se Masaryk popolnoma umakne vsemu delu. Po čl. 61 ustave zamenjuje predsednika republike ministrski predsednik. Če pn bolezen predsedniku republike traja več kot šest. mesecev, se moru izvoliti namestnik. Za namestnika prihaja sedaj v i>oštev sauio ministrski predsednik M al y peter. Življenjsko vprašane naše severne meje Obmejno prebivalstvo m sodelovanje pri novi obmejni pogodbi Mariborska občinska šefa Maribor, 11. septembra. Po trgovski pogodbi priloge E iz leta 1925 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo so deležni prebivaJci obmejnega deaetkiloineterskega pasu na oaemlju naše države in na avstrijski strani ugodnosti po 61. 1-21. Te ugodnosti eo mnogovrstne ter vsebujejo tudi pravico nakupa in neocari-njenega prenosa raznih življenjskih potreben čez mejo na obe strani tega desetkilometenskega obmejnega pasu. Ker je cena življenjskih potrebščin pri nas zlasti v zadnjih dveh letih padla in ker prihaja še v poštev ogromna valutna razlika, sc je promet od leta 1932 naprej dvignil v takšni meri, da se ceni letni promet vseh prodanih živil (moka, kruh, maslo, mast, jajca, meso, sir, olje, sadje itd.) kakor tudi vina samo v obmejnem 9t. ilju v Slovenskih goricah na več milijonov dinarjev. V celem severnem obmejnem pasu pa se proda letno za vrednost do 50 milijonov dinarjev živilskih potrebščin v Avstrijo. Ta Številka pomeni tudi v naši trgovski bilanci važno postavko, da je pa za obstoj in življenje prebivalstva obmejnega pasu življenjske važnosti, je sanioobseitn umevno. Razumljivo je. da vpliva naraščanje obmejnega blagovnega prometa na trgovce, obrtnike in kmetovalce onstran meje, ki močno čutijo konkurenco z naše obmejne cone. Prizadeti Obmejni avstrijski krogi radi tega neprestano dregajo pri avstrijskih oblasteh, da se obmejni promet omeji. Kot razloge navajajo naslednja dejstva: Po členu 3 omenjene pogodbe so jugoslovanski prebivalci v obmejnem pasu upravičeni voziti svoje žito v svrho mletja na avstrijsko stran v taniosnje mline, oljna semena v oljarne in okrogli les radi žaganja na avstrijske žage. Vse te ugodnosti so pa naše oblasti že pred leti prebivalstvu na.se obmejne cone odvzele. Motivirale so svoje ukrepe s tem, da se mora preprečili tihotapstvo. To postopanje od naše strani »otovo ni bilo upravičeno, zlasti pa je moti vi ran je s tihotapstvom naivno, ker je obmejna kontrola itak silno slroga in imajo oni, ki hočejo tihotapiti, druge in sigurnejše možnosti na razpolago. Te omejitve pa so dale avstrijskim trgovcem m obrtnikom dobrodošlo orožje v roke, na katerega se s?,daj v glavnem opirajo. In tako smo sedaj tako daleč da bodo Avsirijci že itak lansko leto skrčeno količino posameznih živil še nadalje reducirali, kljub temu, da člen 2 citirane pogodbe dovoljuje mnogo večje količine nakupa navedenih živil v obojestranskem obmejnem pasu. Ker so obmejni prebivalci iz sigurnega vira Izvedeli, da se bo v kratkem vršila obnovitev pogodbe za obmejni promet ter so tudi opazili, da skušajo Avstrijci sistematično omejit: n« minimum dosedanje itak skrčene ugodmosti, so pokrenili tudi oni akcijo, da rešijo, kar se še rešiti da. Pretekle dni se je zglaeila posebna doputacija obmejnega prebivalstva v Gradcu na ta mošnji trgovski zbornici ter dobila sledeče informacije: Avstrijci bodo vztrajali še nadalje na tem, da se omogoči znižanje dosedanjih ugodnosti ter se bodo v glavnem opirali na že omenjene ukrepe z naše strani. Dokazovali bodo, da nimajo od teh pogodi) nobenih koristi, temveč občutno škodo. Edina možnost, da se ohranijo sedanje ugodnosti v obmejnem prometu, bi bila le takrat, če bi naša država zopot dovolila vožnjo žita v avstrijske mline, oljnatih semen v oljarne ter lesa na avstrijske žage, tako, da bi Avstrijci tudi iz naše obmejne cone imeli neke koristi. Možno pa je celo, da bo Avstrija zahtevala ugodnosti tudi za druge svoje produkte, kovinske izdolke, poljedelske in kmetijske stroje, ki naj bi se prosto uvažali v našo obmejno cono kot nekaka kompenzacija za uvoz živil iz naše strani v avstrijski obmejni pas. Na podlagi teh ugotovitev je akcijski odbor obmejnega prebivalstva sestavil posebno spomenico ter jo" od poslal na merodajna mesta. V spomenici navaja vso zgoraj omenjene prednosti, ki jih ima naše obmejno prebivalstvo od sedanjega obmejnega prometa. Odbor ugotavlja, da bodo poslale avstrijske korporacije in prebivalci njihove obmejne cone k pogajanjem pri sklepanju nove pogodbe svoje zastopnike, isto zahtevajo tudi naši obmejni prebivalci. Pri pogodbi morajo imeti svojo besedo tudi predstavniki našega obmejnega prebivalstva, ki sami najbolje poznajo potrebe in težnje obmejnega jiaeu. Gotovo ni namen prebivalstva iz obmejnega pasu, da bi ščitilo avstrijsko trgovino ali obrt. Korake, ki so jih ljudje s severne meje p od vzeli, imajo namen ščititi njihove vitalne interese. Gotovo je tudi v nacionalnem oziru silne važnoisti, da se to ljudstvo, ki bi živelo drugače v silni revščini, po možnosti gospodarsko podpre in okrepi. Radi tega je pač nesmiselno, če se nekatero naše slovensko časopisje v svoji kratkovidnosti veseli, če Avstrijci zapirajo mejo, češ: bomo vsaj s tem narodnostno zaščiteni. Uspešno narodno delo na meji je mogoče le takrat, kadar imamo tam naše trdne gospodarje in nezadolžene, krepko stoječe kmetije. Mariljor, 11. septembra, j Bencinske črpalke Po trimesečnem premoru ae je zopet enkrat vr- j šila redna seja mariborskega občinskega sveta. Kljub tako dolgemu premoru je bil dnevni red seje precej kratek, ker so prihajale na vrsto večinoma naknadne odobritve za že izvršena dejstva. Edino zanimivost so tvorile voliive v upravni odbor Mestne hranilnice. zantološki kongres v Sol Bi Sofija, 9. septembra. Ni čudno, da »o sc daslej vsi mednarodni bi-zantološki kongresi vršili na Balkanu aH v njegovi neposredni bližini. Zakaj usoda Grkov, Bolgarov, Srbov, pa tudi Romunov je bila v srednjem veku tako tesno zvezana s Carigradom in s srednje-vekovno rfrško bizantinsko državo, da more razumeti zgodovino in tok kulturnega razvoja samo tisti, ki dobro po-zna preteklost nekdaj tako mogočne Bizantije. A tudi na zapadno Evropo je vplivala Bizantija ne samo z vojnami in s tem, da )c odcepila od prei enotne cerkve Grke, Romune »n 'ogromno večino Slovanov, marveč je posredovala, ustvarjala in dajala zapadu tudi take vrednote ki so še sedaj najsestavnejši del njegove kulture, tako so bizantološki kongresi pregled armade tistih zgodovinarjev, starinoslovoev, literarnih in umetnostnih zgodovinarjev, jezikoslovcev in pravnih zgodovinarjev, ki delajo na enem izmed na|važ-nejš-ih in najzanimivejših kulturnih področij. Čete balkanskih znanstvenikov so najštevilnejše in najbolj strumno organizirane. Vsi dosedanji kongresi so bili zelo dobro organizirani. Vendar pa se udeleženci letosmega IV. mednarodnega kongresa v Sofiji strinjajo v tem, da sedanji ko-ngres daleko prekaSa prvega v Bukarešta, drugega v Belgradu in tretiega v Atenah. Bolgarska vlada in pripravljalni odbor z najvecpm Wh*arsikim zgodovinarje® V. Zlatarskim m umetnostnim Tsgodovroarjem Pilovom na čelu sta napela vse site, da razbijeta zapadnemu svetu mnenje, da Meozdrav&jsv bolnik V članku, v katerem se »Jutro« zopet razburja zaradi konsorcija, ki je sklenil izdajati dnevnik, v katerem se bo zastopala prava jugoslovanska nacionalna misel v nasprotju z »Jutrovo«, beremo med drugim ludi sledeče: »Za politično in nacionalno vzgojo so si "otovi nepoboljšljiva izbrali sedaj posebno skriti kotiček: otroško rubriko v iStovencu«. Tam razlaga »Kotičkov striček« nebogljeni deci v »duhovitih« odgovorih na izmišljena vprašanja razne svoje politične in nepolitične nazore. V sobotnem »Mladem Slovencu« čilamo n. pr., da so imena Zlata. Vlaslica, Mila, Radojka, Slavica, Dragica ild. tuja, domača so pa Micka, Julka, Urška, Pavla, Marta, Belka itd.« Te besede »Jutrovega« pisca bi lahko ostale brez vsakega komentarja, saj si ga bo vsak slovenski čitatelj, oziroma čitateljica napravil sam, oziroma si ga je že, in nam je hvalabogu prihranjen trud, da to najnovejšo cvetlico na slovenskem političnem močvirju označimo s tisto edino besedo, ki jo zasluži, l ake stvari je treba samo z mastnimi črkami ponatisniti. Zanimivo je samo, zakaj je »Jutro« to svojo nečedno geslo na naslov »KotiČ-kovega strička« storilo v zvezi s konsorcijem lista, ki ga nameravajo izdajati gg. ctr. Ravnihar, minister n. r. Puceii, Koman, Mravlje, Krejči, dr. Rožič in tako dalje. Očitno je hotelo »Jutro« s tem reči, da ti gospodje senatorji, bivši ministri, poslanci in tako dalje spadajo v eni in isti lonec s »Kotičkov i m stričkoim, o »Toma s tako zvanimi klerikalci, bojevniki in drugimi, ki zliva »Jutro« v tistem svojem članku nanje ves svoj žolč. Unamo, da bo la plemenita »Jutrova« politična opomba, ki je po-lMlnoma vredna vse njegove prošlosti, tudi od tistega mesta, t»a katero ie adresirana, pravilno ocenjena kot to, kar je, i« želimo, da bi se »Jutro« te svoje metode poskrAevalo krepko naprej. Boljše usluge ne bi moglo storiti vsem svojim nasprotnikom, po katerih bije s svojim nečednim političnim omet atom, in č* sploh še kdo rabi dokaza, da se ie »Jutra« prijel že pravi in popo4m stsnostni m&rnzem. ko se očividno paeijecrt že »m ne zaveda »eč, kakšne stvari m« »idejo. si njegov gori navedeni produkt ie enkrat prebere. . ,.. —-ma*...* DuMfska vremenska aapoved narasla. V pretežnem delu Avsitt" Na vzhodnem robu Afep ia m ie " Balkanci niso sposobni za organizacijo. Nobeden izmed dve sto udeležencev iz inozemstva ni mogel priti tako neopaženo na sofijsko postajo, da ga nc bi opazil in osebno pozdravil vedno sc smehljajoči vseuč. prof. Filov, mu pripel na prsi krasen znak in ga z avtom spremil v njegov hotel. Pisarna je vsakemu gostu postregla s točnim programom, s seznamom vseh 107 zastopanih znanstvenih ustanov in z natančnim naslovom vseh inozemskih go-stov. Pripravljalni odbor je presenetil tujec tudi s tiskanim ekcerplom vseh prijavljenih predavanj in pa s kracnim knjižnim darom v vrednosti več stotin dinarjev. Vsi dnevniki posvečajo kongresu največjo pozornost, ljudstvo kar tekmuje, kako hi moglo kongresistom izkazati kako uslugo. Vseh skrbi radi prijavljanja In potnih listov nas je osvobodil pripravljalni odbor, ki je organiziral tudi poseben poštni, telefonski in telegrafski urad, ki z največjo prijaznostjo opozarja, kdaj odhaja v kako državo avionska pošta in koliko slane telefonski razgovor v vaš domači kraj. Vseh tujih udeležencev kongresa je nad dve sto. Najštevilnejšo skupino tvorimo Jugoslovani, ki nas je trideset. Od Slovencev zastopajo ljubljansko univerzo vseuč. profesorji M. Kos, Viktor Korošec in Balduin Saria, spomeniški urad v Ljubljani Fr. Štele, etnografski muzej, bivši minister V. Zupan ič, prof. J. Šedivf, Zgodovinsko društvo v Marboru, vseuč. prof. Fr. Mesesnel, filozofsko fakulteto v Skoplju, poljske znanstvene ustanove in univerze pa vseuč. prof. V. M o 1 e iz Krakova. —u— Poročilo Župana Po otvoritvi j>oroča župan, da je upravni odbor sklenil vliti doprsni kip generala Maistra, ki ga ja izdelal kipar Niko Pirnal v mavcu, v bron. Dovoli se 7,a to 3000 Din. S 17. septembrom se ukine na magistratu ne-deljeno urad o van je ter se bodo uradne, ure vršile zopet dopoldne in popoldne. Poročilo odsekov Za prvi odsek poroča dr. Vaubnik. Spor med moško kaznilnico in mesino občino glede uporabe občinske ceste čez parcele 511 se ni mo&el mirno poravnati. Kaznilnica zatrjuje, da si je to pol že priposestvovala, občina pa temu oporeka ter bo sedaj šla zadeva pred sodišče. Drugi odsek je imel vse zadeve samo za tajno sejo. Nato je poročal za tretji odsek inž. Jelene. Posestnikom niš v delavski koloniji ee dovoli nai>rava ograj pred njihovimi hišicami na njihove stroške. Svet, ki ga bodo zagradili, se jim odstopi v najem proti najemnini 1 Din na lelo. Množijo se prošnje za postavitev tobačnih paviljonov v mestu. Hkrati pa prihajajo ua občino protesti lastnikov že obstoječih tobačnih paviljonov, ki se boje nove konkurence, Vprašanje teh pavTjonov se bo sedaj, uredilo po enotnem načrtu, ki se bo predložil občinskemu svetu na prihodnji seji v odo-britev. , Trotoar med železniškim mostom v Melju in novo Vlahovičevo hišo se bo tlakoval z drobnimi granitnimi kockam: v premeru 4 krat 5 cm na stro-ške g, viahoviČH. Za četrti odsek je poročal Sabothy. Najemnina za poslopje Trgovske akademije, ki znaša sedaj 20.000 Din, se zviša na 36.000 Din letno. Prav tako se določi najemnina za štiri razrede realne gimnazije v poslopju Trgovske akademije na 24.000 Din. Maribor se oprosti veseličnega davka za vsa podjetja, ki so na vešelioneni prostoru sodelovala. Podelijo se sledeče podpore: Mariborski mestni godbi 1000 Din, odboru za prireditev okrajne kmetijske razstave, ki bo koncem septembra, 5000 Din in pa vozila za prevoz razstavnih predmetov v Maribor; Šahovskemu klubu 2000 Din, odboru za postavitev spomenika bratom Ipavcem v Št. Jurju ob južni železnici 1000 Din, Slovenskemu obrtniškemu društvu za prireditev razstave na Mariborskem tednu 5000 Din. Pobiranje lehtarine se »premeni tako, dn se bo pobirala od čiste teiže in ne več od vozila. V Mariboru imamo sedem bencinskih črpalk na občinskem svetu, ki so last inozemskih družb in deloma v eksploalaciji j»odnajeninikov. Nekatere črpalke sloje že prilično dolgo, druge pa šele kratko dobo. Za prostor niso nekatere družbe doslej ničesar plačevale, drugo pa samo do 100 Din mes< č-no najemnine. Tako do':Iva občina več najemnine za tobačne paviljone, kakor pa za črpalke na občinskem svetu. Med t* orno in lastniki črpalk ni bilo clo sedaj nobenih pogodb. Zalo jo mestna občina vsem lastnikom črpalk pogodbe odpovedala ter so z 31. avgustom prenehali vsi odnošaji med strankami. V leku avgusla so se vršila pogajanja glede novih najemninskih pogodb, ki pa niso uspela. Občina je nameravala urediti to vprašanje na način, kakor je urejeno v Zagrebu in Novem Sadu. V Zagrebu plačajo lastniki črpalk enkratno odškodnino 30.000 Din, po desetih letih pa preidejo črpalke v last občine. V Novem Sadu je pa tamošnja občina sama udeležena pri dohodkih. Ker pa noben teli načrtov za Maribor ne prihaja v poštev, se predlaga, da se sedanje razmerje obdrži proti mesečni najemnini 1000 Din za črpalko ter proti enodnevni odpovedi. Letni efekt teh najemnin bo znašal v Mariboru 75.000 Din. Predlog je občinski svet soglasno odobril. Tudi peti odsek je imel vsa poročila samo w lajno sejo. N« vrsti so bila poročila preglednikov bilanc mestnih podjetij za lelo 1932 in je poročal Andrej Oset o bilanci mestne plinarne; za preglednik« bilance mestnega električnega podjetja pa sta 6e določila dr. Miiller in ravnatelj Pogačnik. Volitve v upravni odbor Mestne hranilnice Največje zanimanje je vladalo za te volit v«. Morale bi se vršiti že letošnjo pomlad, pa med zainteresiranimi skupinami ni prišlo do sporazuma. Tudi pred io občinsko sejo eo se vršila pogajanja, ki pa niso prinesla nobenega uspeha in se je šelo daines opoldne zvedelo, da se bodo volitve vršile za posamezne liste. Bile so to po dolgem času v Mariboru zopet prve svobodne in tajne volitve po čistem proporcu. Iz uprave sveta Mastne hranilnice izpade vsaki dve leli ena tretjina odbornikov in namesto njih se izvoli zopet šest novih. Pri današnjih volitvah so bile vložene štiri liste z nosilci dr. Ju-vaaioin, Bureeom, dr. Kieserjem im Petejanoui. Kot skrutinatorja eta se določila dr. Iiovačec in Prelog. Glasovalo je vsega 34 navzočnih občinskih svetnikov z županom. Ena glasovnica je bila oddana prazna. Za nove člane so bili izvoljeni: uraor Bures, trgovec Jakob Lah, odvetnik dr. Rapotcc, odvetnik dr. Juvan, odvetnik dr. Kieser in uradnik OUZD Petejan. S temi volitvami se je javna seja ob zaključila in se je nadaljevala tajna. Avtomobilska nesreča na Bledti , Nesreča vojaškega kamijona JNS zboruje Volitve v parlament bodo prihodnje leto Novi Sad, 11. sept. Danes se je v Novem Sadu v veliki dvorani Trgovskega doma vršila konferenca sreskih delegatov .INS. V imenu kraljevske vlade sta bila prisotna ministra Zivojin Lazič in Stjej>an Srkulj, v imenu odbora .INS pa med drugimi bivši minister Pucelj. V tozadevnem komunikeju se podaja, da je »konferenca pokazala sliko popolne harmonije, ki vlada v vrstah jugoslovanske nacionalne stranke«, Knin, U. sept. Danes se je vršila tu konferenca JNS za primorsko banovino. V imenu kruljevske vlade se jc konfei^ence udeležil minister dr. Andjelinovič, v imenu glav- ! nega odbora stranke pa njen glavni tajnik dr. Albert Kramer in drugi. Minister Andjelinovič je v svojem govoru med drugim dejal, da »e posamezniki v vladi in vlade same lahko izpremene, toda temeljna načela drž. politike po ostanejo neizpreiuenjena. Vsi govorniki so naglnžnli, da »vlada v vrstuh stranko popolno soglasje in isto mišljenje.« Senator Banjanin pa je na koncu svojega govora, ▼ katerem je med drugim omenjal razne stranke, ki so se v zadnjem času ustanovile mimo ali proti JNS, in dejal, da so vsi t.i jx)izkusi oatali neresni, izjavil, da »poidemo letos na hanovlnsk« volitve in, kakor kaže, prihodnje leto na volitve narodnih poslancev.« Visoka odlikovanja francoske republike Belgrad, H. sepl. Francoski poslanik g. Nug-giar je dane« opoldne obiskal v prcdscdiiištvu vlade predsednika v Me g. llzu novica. Pri tej priliki je izročil njemu in prisotnima predsednikoma senata in narodne skupščine g. dr. Tomašičn in dr. K u man udi ju, zatem ministru dvora g. A»HWn in ministrom gg. dr. Kojiču, dr. Sujnenkovičn. dr. Gjorgjevičii, Laziču in dr. Novaku visoka odlikovanja častne legije, s katerimi i*h je odlikoval predsednik francoske ropublike g. Lobrun. Predsednik vlade g. 11zu.nov ič in ostali odlikovani gospodje so se j francoskemu poslaniku /»hvalili za t« nov tlo- !k rv/ o i to i. lutrkjo krepki »n neomajni so --;iki prigatHjstvo i« zavezništva med kralji vino m fuMOTintor. nofMbtiko. Bled, 11. septembra. | Danes okoli 2 popoldne se je pripetita težka | avtomobilska nezgoda v vasi Hlebce blizu Lesc. Avtomobil, last g. Stanka Ž i r o v n i k a , katerega ie vozil šofer g, Trpin, se je zaletel na skoraj ravni cesti v debel oreh, ki je stal lik ob ccsti. V avtomobilu je bila gdč. Ehgel iz Zagreba ih še nek doktor iz Nemčije, ki sla se vračala z Oolnika na Bled. Najtežje poškodbe je zadobila gdč. Engel, ki je jsadla iz avtomobila na cesto, lina več hudih ran na nogah in počeno lobanjo. Njene poškodbe so smrtnonevariie. Prvo pomoč ji je nudil zdravnik dr. Schvvarz ter je odredil takojšnji prevoz v Leo-nišče. Doktor ni dobil težjih poškodb. Prav tako se šoferju razen par prask ni zgodilo ničesar hujšega. Na lice mesta je prišla sodna komisija, ki pa ni mogla ugotoviti pravega vzroka nesreče. Baje je počila pnevmatika in so odpovedale zavore. Zelo veliko škodo trpi lastnik voza, ki ga sploh ne more več uporabljati, ker je popolnoma razbit. Evropski krožni polet Zagreb, 11. sptembra, b. Tekmovalci, ki so se udeležili evropskega krožnega poleta, se čedalje bolj bližajo Zagrebu. Prve letalce pričakujejo v četrtek ob 10 dopoldne. Športna komisija na zagrebškem letališču prične poslovati v četrtek ob 7 zjutraj. Biskra, 11. septembra, p, Od 32 letal, ki so se v začetku udeležila poleta okoli Evrope, jih je prispelo v Biskro samo 23. Ta letala odpotujejo jutri iz Biskre. Po poročilih pariških listov je na prvem mestu v klasifikaciji še vedno poljski letalec Dajan, ki je dosegel povprečno hitrost nad 200 km na uro. Naš šport Zagreb, 11. sept, b. Jugoslovanska plavalna zveza je razpustila splitsko plavalno . zvezo zaradi nediscipliniranosti. Splitska plavalna podzveza je namreč dovolila SK | Jadranu, da priredi plavalno tekmo z avstr. j reprezentanco, zaradi česar so nastali Jugoslovanski plavalni zvezi veliki stroški. Zagreb, 11. sept. b. Danes se so tukaj pričele tekme za mednarodno teniško prvenstvo Jugoslavije. Igrale »o so partije: siglc Kukuljevič:Mogin 7:5, 7:5. Zanimivo je, da je Mogin obakrat vodil s 5:3, 5:3; inž. Malčec: \Vurth 6:1. 6:1. Donble: Punčcc, Pallada : Hofmann, Piiiter 6:0, 6:0. Danic single: Dc-spot:Niplč 6:2, 6:3. Beograjske vesti belgrad, 11. sept. m. Poljski letalci so davi odleteli v Novi Sad, oiltam pa v Kraljevo ter so si ogledali tamošnjo tvornico letaL Zvečer se bo njim na čast vršil slavnostni banket, ki ga bo priredil poveljnik našega zrnkoplovstva general Ne nič. Belgrad, U. sept. m. Danes opoldne jc bila na tukajšnjem okr. sodišču odprta oporoka pokojnega predsednika tukajšnjega ka-sacijskega sodišča dr. Dušana Subotiča. Pokojni Subotič je zapustil tukajšnjemu vse: ucilišču 40 obveznic vojne škodo in 10 akcij Privilegirane agrarne bunke. Svojo veliko knjižnico pa jo zapustil kiisac. sodišču. Belgrad, II. sept. m. Upokojen ,ie Ivan Brajer, carinski koutr. centralne carinsko blagajne v Ljubljani, in Oton Gre -beno, računski inšpektor 6. pol. skup. p" zetskom finančnem ravnateljstvu v T odgo-rici. V isleni svojstvu je premeščen iz postnega urada Poljcane na. poštni urad Slov, Bistrica Alojzij Ljubic. Belgrad, II. sept. AA. Z odlokom kmetij-■kega ministra jc imenovan zn šefa odseka /n v inii^indništvo in sadjarstvo pri oddelku zh r.istliusko proi/\o!njo v lune iiskem min ist r- , stvu Milan Ni-koJU-č, tajnik ministroiva. ' Belgrad, 11. septembra. AA. I>ne 14. t. m. ob 13.30 je na progi Niš—Prahovo tovorni vlak trčil v vojaški kamion. Nesreča se je pripetila pri 5.05 km od Niša. Štirje vopol-noma nov položaj, ker bi obdržala mandate le manjšina zbornice, ki pa odrejenega dela ne more vršili, V tem slučaju bi niornl biti razpuščen sedanji ple-num v celoti in bi bil lahko postavljen komisnr, kar pa ne bi bilo v interesu članstva. Zato bo primernejši ponoven razpis volitev, pri katerih bodo nastopile res solidne delavske organizacije, kor zadnjič velik procent delavstva ni volil in je pokazal tudi nagli potek dogodkov, da ima zle posledice, če se vmešava v delavsko institucijo liedelavski element iw.U Ifll. P PUlUAlrj Ljubljanske vesti: Delovanje šolske poliklinike Vodslvo šolske poliklinike v Ljubljani je sestavilo prav nazorno, zanimivo in pregledno poročilo o delovanju zavoda v preteklem šolskem 1. 1933-34. Statistični podatki prav dobro osvetljujejo obsežno in uspešno delo zavoda. Ambulantni oddelek zaznamuje vsega 23.283 obiskov šolarjev, ki so prihajali zaradi zdravljenja ali pa po zdravstvene nasvete. Zavod vodi med drugim tudi šolsko kuhinjo kraljice Marije v Prečni ulici, kjer je bilo izdaniih 9889 brezplačnih kosil, za znižano ceno pa 6842. Vsega je bilo preteklo šolsko leto izdano 17.842 kosil. Šolska poliklinika organizira dalje vsako leto mlečno akcijo, pri kateri je v šolskem letu 1933-34 izdala 12.768 porcij zdravega in dobrega mleka na raznih ljubljanskih šolah. Na račun šolsko kuhinje je odšlo letos 32 otrok na počitnice, na račun fonda za zdravstveno varstvo otrok pa 73 v različne kraje. Šolska kuhinja je poslala tudi 27 otrok na morje v Kraljevico. Materi-mučenici (t Milnici Heierle-Pieiferjevi v spomin.) Poslednji žarki jesenskega solnca so ožarjali Tvoje rodno mesto, belo Ljubljano. Isti žarki so poslednjikrat sijali nad Tvojo mučeniško posteljo, spreminjali solze Tvojih, v smrtnem boju ugašajočih oči — v bisere. In smrtne srage na Tvojem bledem čelu so oznanjale, da biješ zadnji boj v življenju. — Poleg Tvoje postelje pa se je oglašalo novorojeno bitje, Tvoje nebogljeno dete, ki si mu dala življenje — za ceno lastnega. Veliko je trpelo Tvoje izmučeno telo, a neizmerno več Tvoja duša ob misli, da zapuščaš dete, osirotelo, še preden se je zavedlo življenja. Dala si življenje za ideal materinstva, za ideal, ki svet ohranja ... Ko se danes poslavljamo od Tvojih zemeljskih ostankov mi, Tvoji prijatelji, znanci, Tvoji neutolažljivi domači, že gleda z nadzemskih viišav na nas Tvoja vsa prečiščena, s krono materinskega mučeništva ožarjena duša. Spominjaj se nas vseh — in zlasti Tvojega zapuščenega nebogljenčka — pri nebeškem Plačniku Kristusu — uživaj večni mir in pokoj — mati — mučenica! Žrebanje na umetniški razstavi Ljubljana, 1. sept. V okviru ljubljanskega jesenskega velesejma so naši umetniki tudi letos razstavili svoja dela. Posebnega navala v razstavni paviljon sicer ni bilo, vendar je bil obisk kar zadovoljiv. Tudi letos so na tej razstavi delili glasovnice. V nedeljo se je zbrala komisija, ki je imela nalogo, da pazi na pravilen potek žrebanja. Izžrebana je bila glasovnica št. 1466, ki nosi številko slike 36. Vrednost slike je cenjena na 1500 Din. Nagrade je sreča naklonila le-tcm umetnikom: Nagrado 1000 Din je prejel g. Jakac in sicer za sliko »Novo inesto«; nagrado 700 Din je prejel g. Saša Šantl za sliko »Pogled proti Planici«; nagrado 500 Din za sliko »Ljubno« je dobil g. Klemenčič, nagrado 500 Din za sliko Vint-gar-Skala« pa je prejel g. Germ. Ženska roparica in tihotapka Ljubljana, 11. septembra. Veliki kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. Franca Kovača je danes sodil o ropu 5 kg saharina. Na zatožni klopi sta sedela 34letna sejmarica in tihotapka s saharinom Franja Slugova ter njen po-magač 30 letni Ferdinand Plavša. Prva je bila poleg ropa obtožena še vloma, prevare in poneverbe. Letos 8. februarja je v Logu vdrla v stanovanje posestnika Vidmarja ter mu poleg drugih stvari odnesla tudi hranilno knjižico banovinske hranilnice z vlogo 3400 Din. — Letos februarja je tudi nagovarjala drugega obtoženca k roparskemu napadu na Marijo Brvarjevo, s katero je sklenila poprej neko saharinsko kupčijo. Slugova je tudi vec kmetic opeharila za saharin tako, da jim je prodala sladkorno sipo za saharin. Slugova je okoli sejma-rila in kupčevala. Kadar je bila prilika, je tudi kradla. Dne 28. februarja sta izvedla roparski napad. Noč je bila temna. Oba sta šla nasproti Brvarjevi. Počakala sta jo v hosti na cesti iz Podzida proti Št. Gotardu v Črnem grabnu. Ko je Brvarjeva s košem, v katerem je bilo 5 kg saharina, prišla mimo, jo je drugi obtoženec sunil v obcestni jarek, jo udaril s palico po glavi in ji iztrgal koš. Kulturni obzornik ^^^maa^m^mmmt^mmBmmmmmmmmmmmmmm Problemi slovenske arhitekture Na velesejmski arhitekt, razstavi smo imeli priliko videti razstavo treh problemov arhitekturnega dela, namreč male hiše za konec tedna (G. Ogriti. M. Oražem in drugi), planinska koča (B. Kobe) itd., gospodarskega poslopja in kmetije ter regulacije podeželskega naselja. Kakor je bilo razvidno iz pridejanih legend, sta osnutka za kmetijo in gospodarsko poslopje )«i za regulacijo deloma produkt arhitekturnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani, deloma pa njegovo naročilo pri drugem arhitektu (Plaitner, menda tudi H. llns). To delo in inicijativo je treba toplo pozdraviti, ker priča, da sc tudi na odločilnem upravnem oblastvu globoko razmišlja o arhitekturnih problemih, zvezanih z gospodarsko in kulturno strukturo naše ožje domovine. Po naročilu kr. banske uprave jc razstavil Jože Plat nor osnutek gorske kmetije; II. Hus regulacijo Vi/.marlj; ar hit. oddelek kr. banske uprave gospodarska poslopja v Rnkičanu in lo-polščici: kmetijsko poslopje sta imela tudi arhitekta Strenar in Kotbe. V zvezi s temi osnutki se nam vriva samo ena iniseJ, da sc zde osnovani preveč i/, predstave arhitekturnega tipu in premalo i/, predstave goografcko-topografsko-gospodarske celote, v kateri bodo nastopali, se največ tega individualističnega ali estetskega momenta Tirani v sebi gorska kmetija, ki prav za prav ne sodi v nikako regulacijo: dolinska kmetija pa mora biti koncipirana iz doživetja onega kompleksa višjega tipa. ki vsebuje i individualnost predmeta i drugačnost predmeta v sosednem področju, njegovo povezunost v celotno naselili ust vo. Mislim, da jc dolinska kme- .!! r ........I....lic t' i ,»rn/)inpl (M kot 11Jonehali šele včeraj okoli 1. zjutraj. Vsega .je v tem času padlo 29.1 mm dežja. Najhujši nalivi so bili v torek popoldne in po noči. Včeraj zjutraj je bilo prav hladno in močno megleno. Jutranja temperatura je bila 16° C nad ničlo, barometer pa se je dvignil na 763 mm. Zaradi nalivov so razni pritoki Ljubljanice precej narasli. Trnovska zatvornica pa ni bila odprta, ker Ljubljanica ni tako silno narasla. Mariborske vestit V mariborskih srednjih 2238 učencev Maribor, 11. sept. Danes se je začel redni pouk na mariborskih srednješolskih zavodih. Lotos jih obiskuje 2238 učencev, kar za 105 manj, kakor jih je bilo lansko leto. Številčno nazadovanje bi bila smatrati prav za prav za napredek v današnjih težkih časih, če bi ne bila v njem skrita tragična smer: nazadovalo je število s podeželja, ki nam je dajalo najbi-strejše glavice in najboljše dijake! Med to mladino je nad tretjina (802) deklet! Med njimi samo na realni gimnaziji 479 in na gimnaziji 128 — toraj skupno 607 — dovolj za samostojen srednješolski zavod! Številčno najmočnejša je letos zopet realna gimnazija, ki je čisto »mestna« — število mladine s podeželja je namreč na zavodu malenkostno. Zavod ima 1212 gojencev (733 fantov in 479 deklet). Zavod se tudi letos bori s pomanjkanjem prostorov. Radi tega ima 8 oddelkov j>opoldanski pouk, 4 razrede pa ima na »posodo« v poslopju Trgovske akademije. Nižji razredi so prenapolnjeni, največ jih ,ie v I. b, in sicer 68. Profesorski zbor šteje 46 moči ter je kompleten. Na klasični gimnaziji imajo letos 740 gojencev, mod njimi 128 deklet. Tudi tu se borijo s pomanjkanjem prostora ter imajo 3 razredi popoldanski pouk. Učnih moči štej« zavod 30. Na učiteljišču imajo 198 kandidatov, in sicer 131 deklet in 67 fantov. Obstojajo še samo 3 letniki. V prvi letnik so razpisali sprejem, pa je bil pogoj, da se sprejmejo samo taki z odlično malo maturo. Seveda se ni nobeden javil! Vsi razredi imajo po zakonu predpisano maksimalno število učencev — ne sme jih biti na 30. Na učiteljišču čč. šolskih sester imajo še samo dva zadnja letnika. V prvem 18, v drugem 29, skupno 47 gojenk! — Trgovska akademija pa se diči s 141 dijaki. Naval v prvi razred je bil letos tolikšen, da so morali 35 priiavljeucev zavrniti, ker ni prostora. Mednarodni tat obsojen Maribor, 11. sept. Pred malim senatom tukajšnjega okrož. sodišča so sodili danes tata mednarodnega kalibra. Zagovarjal se je 30-letni brezjxiselni elektromonter Josip Gril iz Hamborna v Nemčiji. Gril ,ie živel zadnje čase v Mariboru s svojo družino ter se na videz preživljal kot potnik. Potniški posel mu je bil priložnost za ogled stanovanjskih in premoženjskih razmer pri svojih žrtvah. Obiskoval je ljudi z raznimi predmeti, ki jih je ponujal v nakup. Pri tem pa je tudi oprezoval, kako bi se našla ugodna prilika za vlom. Na ta način je vršil svoj vlomilski posel daljšo dobo spretno in prikrito, da mu nihče ni mogel do živega. Odnašal pa je s seboj iz tujih stanovanj vse, kar se mu .je zdelo količkaj primerno. Zlasti obleka in dragocenosti so mu bile dobrodošle. Gril ima. v Mariboru in okolici na vesti vlome pri Josipini Abt, pri Aehtiku Albertu, Gustavu Klamertu, Babuder Justinu, Veri Lakoša, Grobelšek Mariji, dr. Josipu Goričanu, je pa. njegov vlomilski register najbrže še bolj pisan, samo da mu niso mogli vseh osumljenih pregreh dokazati. Še večje je število vlomov in tatvin v Avstriji. Največ jih je izvršil v okolici Gradca, Pred sodiščem je skušal večino pregreh utajiti, zlasti one iz Avstrije, vendar so mu priče vse poskuse ovrgle. Obsojen je bil na 3 leta robije in po prestani kazni še na 31etni pridržek. ★ □ Magdalenska šola. Neznosne šolske razmere na desnem dravskem bregu smo že svoječasno opisali. Sedaj je bila razpisana komisija, ki se je te dni ogledala v poštev prihajajoče gradbeno zemljišče v'Magdalenski ulici, ki je določeno za novo šolsko poslopje. Baje je v razpravi dvoje načrtov, 0 Katera dama želi najmodernejšo obliko filc --.- .- ... , , .„, ■ klobuka, najnižje cene kakor žalni klobuk in paj- kako na, bi se šolski mizenji odpomoglo, Eden čolan, naj oU salon >Anita<, Ljubljana. Krekov | Tudi na zagrebške srednje šote velik na vaj Kakor v Ljubljani, tako je tudi v Zagrebu letos velik naval na srednje šole. Z malimi izjemami bodo letos zagrebške srednje šole tako natrpane z dijaki, da je vprašanje o otvoritvi četrte moške realne gimnazije spet stopilo v ospredje. Statistični podatki o številu dijakov v preteklem letu in številu dijakov, ki eo se vpisali v novem šolskem letu 1933-34, so zelo zanimivi. Skoraj na vseh šolah, razen obeh učiteljišč, državnega in samostanskega, je viden porast. Ce pa primerjamo število letos vpii-sanih dijakov v Zagrebu in v Ljubljani, vidimo, da je prirastek pri nas dokaj višji kakor v Zagrebu. V preteklem letu sc jo v Zagrebu vpisalo na vso srednje šole 8093 dijakov, letos pa 8547. torej 454 dijakov več. V Ljubljani pa sc jc letos vpisalo okoli 700 dijakov več ko lani. bolj velja to za regulaci jo kraja. Ideal narodnega gospodarstva mora biti organicno harmonično sodelovanje vseh geograskih faktorjev pn gospodarski uredbi. Z ozirom na to, da cela Gorenjska ni nič drugega nego pokvarjena dežela in nedozorelo mesto, si zato pravilne in dolgoročno zasnovane regulacije Vižmarij ni mogoče predstavljati drugače kot en del iz regulacijo cele Gorenjske po natančnih statističnih spoznanjih ter doživetjih celotnih gospodarsko-kulturno-geografskili pogojev. Regulacija v tem smislu bo žc. tudi gospodarska in socijalna politika, ali z drugo besedo: zakonodaja, v vsakem drugem pogledu je preveč podobna krpanju starih predmetov. Na razstavi, ki je bila ros lopa in poučna, kor ni bila natrpana, je visel tudi načrt, ki ie v takem smislu zakonodaven, to so vrstne hiše arli. Toniažiča Franceta. Priznati moram, da ima ta načrt vse moje simpatije. Kar je ravno, je dosledno, je veljavno, je naravno. Toinažič je eden izmed arhitektov, ki diktirajo življenje, a nc po katalogu modernih oblik, nego po intenzivnem doživljanju življenja samega, pogojev, po katerih se odvija. »Velikomcstno« misleča mestna uprava ne bi smela tega arhitekta niti za hip pustiti ob strani, ko gre za važna regulacijska vprašanja; a ker Ljubljana ljubi krivuljo, profil in arabesko, imamo rcgulacijo, kakršne si želimo. Tomažičeve vratne hiše so dosleden razvoj hiš za Bežigradom in zanimivo je videti, kaj ima povedati novega k problemu. Jasna je Totnažičeva težnja k naselbinski obliki, izvirajoča iz doživetja velikega obsega in koncepta, edino pravilno, kajti le človek s tako strukturo l>o podal tudi pravilno rešitev majhne forme. V tnc. septembru: 12.15 Plošče 12.50 Poročilu 13.00 Cas, plošče 18.110 Radijski orkester 18.411 Čudežne dogodivščine stricu Gašperja (Valo llrutina) 111.00 Plošče 19.10 Šumadija in njena vloga v zcdinjen.lu Jugoslovanov 19.110 Pot v Jonsko morje (Davorin Ravljon) 19.50 Cas, jedilni list. 20.00 Orgelski koucort g. Sohnsehign. stolnega orgauista v Celovcu 20.45 Operne duele pojotu gg. Uost.lč in Marjan 11 u« 21.110 Radijski orkester 22.00 Cas, poroSUu, lalika glasba (Radijski orkester). Drugi programi i Celje Za večno je zatisnila svoje blage oči naša zlata mamica in stara mama, vdova, gospa LINA PRETNARJEVA lastnica izdelovalnice »Baby« čevljev in opank v Tržiču dne 11. septembra 1934, po kratki in mukapolni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb predrage bo v četrtek, dne 13. septembra t. 1. ob U s sv. mašo lz hiše žalosti na domače farno pokopališče v Tržiču. Prosimo tihega sožaljal Rodbini MANDIČEVA in MEZEKOVA ■©• Novi zvonovi v Marijini cerkvi. Na praznik Marijinega imena bo prevzvišeni g. knezoškof lavantinski dr. Ivan Jožef Tomažič posvetil v Mariboru tri velike zvonove za Marijino cerkev v Celju. S tem bo izpolnjena dolgoletna želja blagega dobrotnika gospoda Sebastijana Seliška., ki je velikodušno omogočil, da bo Marijina cerkev po 18 letih zopet imela mogočno zvonove. Skupna teža namreč znaša 41 stotov. »Jaz hočem nove zvonove Marijine cerkve šo slišati,« tako se je večkrat izrazil gospod Boštjan. In jih bo slišal. V nekaj dneh bodo zapeli iz visokih lin stolpa Marijine cerkve. Iskreno želimo, da bi jih gospod Selišek kljub visoki starosti še dolgo poslušal — tja do skrajnih tnej človeškega življenja. Veliki zvon — 23 stotov —• bo posvečen sv. Sebasti-janu, krstnemu patronu g. Seliška; tlrugi — 11 stotov — Mariji Vnebovzeti, in tretji — 7 stotov — sv. Jožefu. Četrti zvon, ki mu jo prizanesla svetovna vojna, ima ime svetega Maksimilijana. Svetih obredov v Mariboru se osebno udeleži tudi g. Selišek, ki bo boter vsem trem zvonovom. Bog daj, da, bi bih novi zvonovi v večno srečo velikodušnemu dobrotniku, kakor tudi vsem Celjanom brez izjeme. — V četrtek bodo zvonovi v teku popoldneva po dveh tovornih avtomobilih pri-peljani v Celje, in če bo šlo vse po »reci, bodo v soboto ob 3 popoldne prvikrat slovesno zazvonili: Botru v slavo, Selisku be-bastijanu v zahvalo, Cellanom v pozdrav. & Smrtna kosa. Za kresijo stev. 14. je umrla ga. Marija Cinek roj. Rojnik, 41 let, kontoristinja; v javni bolnišnici pa, ga. Marija Podgornik. 29 tet, žena šoferja iz Sp. Hudinje. Na.i počivata v miru! & Kdo bi vzel 10-letnega fanta za svojega? Obračamo se na tem mestu na dobra srca, ki bi bila pripravljena vzeti 10-letnega fanta, siroto, za svojega. Fant je močan, zdrav in priden. Naslov pove iKidružnica »Slovenca« v Celju. 0 Redna občinska seja okoliško občine bo v petek, dne 14. t. m. t>o daljšem času v posvetovalnici na Bregu. , v Kapelico na Dolgem polju, ki je ze v zelo slabem stanju, so vendar zaeeli enkrat temeljito popravljati. SREDA, 12. septembra. Belgrad, Zagreb: 20.00 Prenos 17, Ljubljane — Dunaj: 17.25 Domek! koza k i 20.00 Proslava spomina I". Murka Avla.ua 21.45 Radijski orkester — Budimpešta: 19.50 Opereta 22.15 Ciganska glas ha 22.4S Operni orkester — Milan-Trst: 20.45 Voseloigra — Rim Bari: 20.45 Dve operi — Pragu: 19.00 Kača iu rana, igra 20.10 lleetlioveli, Seronadu v d-durn 21.(tO Orkestralni koncert — Bratislava: 19.20 Mandoline 20.30 Igra 21.011 Violinski kvarteti — laršara: 21.110 Chopinova klavirska glasba 21.40 Vokalni koncert 22.15 Plesna glasba — Monakovo: 11.00 Vesel večer — Franhfurt, Bratislava: 21.00 Zadnji dnevi Hutlena — l.ipsko: 21.00 Valčkov vočor. Meščanska šola v Litiji O tem vprašanju, ki pretresa sedaj Litijo, smo na naš zadnji dopis prejeli od predsednika pripravljalnega odbora daljši dopis, iz katerega povzemamo tole stvarne ugotovitve: Oba občinska odbora, Litija in Šmartno, sta v principu sklenila ustanoviti meščansko šolo, občinski odbor Litija jc sklenil posojilo 500.000 Din in za stroške prvega letnika 18.000 Din votiruJl, potrebne prostore za prva dva letnika meščanske šole pa je dala nu. razpolago tukajšnja predilnica po svojem ravnatelju Preissu z zagotovilom enega leta in nadaljnjim zagotovilom, da odpove liro-slore za slučaj potrebe, ki pa pri sedanji konjunkturi v doglednem'času ne bo podana, 6 mesecev jired potekom dotičnega šolskega lota. Dne 4. sept. se .ie vršil komisijski ogled teli prostorov in je komisija te prostore odobrila. Za prvo leto so tedaj prostori zagotovljeni, več. kot verjetno j>a tudi še /.a nekaj let naprej. Na podlagi vseh teh dejstev je občina Litija že vložila prošnjo za ustanovitev enega ali dveh razredov meščanske šole že za leto 1934-35 in sc prošnja žo nahaja v Belgradu pod osebnim zagotovilom g:, bana, da to prošnjo podpre, kar sc je gotovo zgodilo. Seveda jc treba misliti v teku časa na. zidavo posebnega poslopja za meščansko šolo, ker je komisija dne 4. sept. 1934 izjavila, da nadzidava narodne šole ne bi bila prikladna, ker sc s tem zavre njen razvoj. Ta vidik sta upoštevala tudi že občinska odbora in takojšnje ustanovitve šole nista vezala na vprašanje bodoče zidave. Tako jo dana vsa možnost, da se prvi razred meščanske šole lahko takoj prične, ko bo po ministrstvu dovoljen. Kar se tiče očitka prenagljenega vpisovanja, pa je stvar tale: Vršilo se ni nobeno vpisovanje, temveč je pripravljalni odbor le z javnim razglasom naprosil prebivalstvo, da priglasi otro: ke, ki bi se v meščansko šolo že letos želeli vpisati, da tako zve točno število. Na ta način so jo oglasilo samo iz Litijo iu Šmartna že za letos 58 učencev. Če pa sc upošteva učence iz daljšega okoliša, pa jih liti nad 70, kakor se je to naznanilo in se mora to po zakonu storiti v prošnji za ustanovitev me ščauske šole. Ukradeno koto Rajhenburg, 9. sept, Včeraj zjutraj je g. Franjo Vojtkovskj, med teni ko jc šel v cerkev, shranil svoje kolo ob hodniku cerkvene hiše, kjer stanuje organist. Neznan uzmovtč .se jc poslužil prilike ter kolo ukradel. Očividci pripovedujejo, da je bil to 20 letni fant, ki ga. pa ni nobeden poznal. Tudi se zanj ni nobeden zanimal, kor je bil tat popolnoma ravnodušen, kakor da bi bilo kolo njegovo. Kolo je znamke »Opel« št. 92023.. sprednji del pobarvan zeleno, drugače črno. Balauoa navzgor zakrivljena, tanka, z rdečimi gumijevimi držaji m svetla. Kolesa pobarvana črno in zelene .-rte so na njih nekako krive. Kolo ni dirkalno. Blatniki imajo niklasto droge in zakrvljene, Plašči so sešiti s čevljarskim strojem, sicer pa v dobrem stanju. Sedež je nekoliko zar javel in na vrhu nekoliko opraskan. Ker Ivo tat gotovo skušal kolo spraviti v denar, se nnproša vsakdo, tla če bi kaj takega opazil, prijavi najbllžnji orožniški postaj), ali pa proti nagradi na naslov: Franjo Vojdkovsk.v. Senovo 62. Rajhenburg. ČUDEŽ OB MARNI 30 mesecev je neprenehoma spala Francoski in nemški listi obnavljajo te dni epom in na bitko ob Marni od 5. do 9. septembra 1914, ki jo Nemci po pravici označujejo za »tragedijo ob Marni«, Francozi pa za »čudež ob Mami«. Sicer se je pa spomin na tiste usodne dneve vedno znova oživljal in motril pod najrazličnejšimi vidiki. Morda je samo okrog Verduna vojna literatura itako narasla kakor o 6eptenibeTskih dogodkih na Mairni. Vsi nemški vojni viri vale krivdo na nesposobnost vrhovnega poveljnika. Najiprvo mu očitajo, da šef generalnega štaba general Moltke ni doumel genialnosti Schlieffenovega načrta in mn zato tudi ni zaupal. Nemšiko prodiranje v Francijo in pohod na Pariz je v nemškem generalnem štabu bil izdelan že nekaj let pred izbruhom svetovne vojne. Načrt je izdelal do vseh najmanjših podrobnosti polkovnik generalnega štaba von Schlieffen. Jedro načrta je obstojalo v sledečem. Za bazo in izhodišče velike ofenzive nemških armad se vzame močno utrjeni Metz. Tu je osišče levega in desnega torila napadalne fronte. Levo krilo naj bi bilo gibko in naj bi napad le bolj »markiralo«, ker itak ni bilo pričakovati posebnih uspehov v katkem frontalinem napadu proti presilno utrjeni francoski liniji Verdun-Thoul-Epinal-Belfort. Zato pa naj bi vso 6ilo ofenzive prevzelo desno krilo, zavzelo v hitrih pohodih Luksemburško in Belgijo, sunilo do morja in udarilo v obkroževalnem pohodu na Pariz od stranii, ki ni bila zavarovana z utrdbami, kakor ob nemški meji. Moltke, tako pravijo sedaj Nemci, ni razumel preprostosti in ženijalnosti Schlieffenovega načrta. Brez potrebe je krepil levo krilo in ga poganjal proti silno utrjeni francoski obrambni črti, kjer je brezupno izkrvaveval, desno krilo pa ni bilo dovolj močno, da bi dovolj naglo zrušilo Belgijo in udarilo na Pariz. V resnici eo bile francoske armade v prvih dneh septembra na hitrem umiku proti Parizu. Nemške armade 60 zmagovito pritiskale za njimi in že prekoračile Marn o, tako da 60 bile prve čete le še dobrih 40 km oddaljene od Pariza. Na Marni je tedaj stalo 5 nemških armad in sicer prva pod poveljstvom gen. Kluoka, II. pod vodstvom gen. Biilova, III. je poveljeval gen. Hansen, IV. wiir-tenberški prestolonaslednik in V. pruski prestolonaslednik. Proti njim so pričeli Francozi obupno ofenzivo, ki naj bi rešila Pariz in sploh grozeči predor francoske fronte. V 3 dnevni strašni bitki so Francozi ustavili nemško prodiranje. Francoski protisunek je zlasti silno zadel II. armado gen. Bulovva, ki se je moral pričeti umiikati, med tem ko je I. armada gen. Kluclo še vedno po malem napredovala. Tako se je zgodilo ,da je med I. pro-dirajočo Kluokovo armado in II. armado Biilowa naenkrat nastala nevarna luknja, kd so jo Francozi v hipnem navdihnjenju takoj izrabili. V to odprtino med 1. in II. nemško armado so pričeli potiskati francoski polki kot jeklen klin, ki je vedno bolj razdvajal nemško napadalno fronto. Vrhovnemu poveljniku, ki je ostal s svojim štabom na Lukeenburškem, eo sporočili opasen položaj na bojišču. Mesto da bi okrepil napad — tako pravijo Nemci — in izčrpane francoske čete potisnil nazaj — mu je pa upadel pogum, zlasti, ker itak ni zaupal Schlieffenovemu napadalnemu načrtu. Poslal je na bojišče podpolkovnika Hentecha, naj pregleda položaj in če se mu zdi nevaren, naj v njegovem imenu zapove umik. Kar se je potem zgodilo, demantira pisanje nemškega tiska, češ, da jim je Moltke iztrgal že priborjeno zmago na Marni in jih prisilil k umiku, čeprav so bili zmagovalci. Podpolkovnik Hentsoh je namreč res obiskal armadne štabe I., II., in III. armade in prišel do sklepa, da se je treba umakniti. II. armada je bila po njegovih lastnih izjavah popolnoma potol-čena dn I. armadi je od ure do ure grozila obko-litev na levem krilu. Nemci eo torej morali pustiti črto ob Marni in se umakniti daleč za Aiene, kjer so potem brez bistvenih sprememb ostali do končnega poraza leta 1918. Tako Nemci res lahko govore o »tragediji« na Marni. Kajti strokovnjaki po pravici poudarjajo, da se je že tedaj odločila vojna proti Nemcem in ne šele 1918. Kajti njihov pohod na Pariz in morda še dalje je bil zlomljen, bili so prisiljeni pričeti vojno v strelskih jarkih, kd jih je polagoma izčrpala. Zmaga za Nemčijo bi bila mogoča le v tem primeru, ako bi v zmagovitem elanu zrušili tudi Franca jo, kakor eo pomandrali Belgijo, in jo prisilili k miru, kakor 1870 po osvojitvi Pariza. Francozi pa seveda prav tako gledajo na bitko ob Marni kakor na »čudež«. Njihove armade so do tega dne bile povsod na umiku, trpele so velike izgube in moštvo kakor vodstvo je bilo demorali-zirano. Nič ee ni moglo ustavljati nemškemu valjarju, ki ee je valil proti Parizu kakor neizbežna ueoda. Naenkrat pa pride Mama, ki vlije francoski armadi, zla6ti pa še civilnemu prebivalstvu vero v končni vojni uepeh. Vsa poznejša leta, tudi v kritičnih mesecih 1917 leta ni več Francoze zapustilo zaupanje v končno zmago. Za Francijo, za njene armade in za ves narod je zmaga ob Marni v resnici pomenjala čudež, ob katerem eo črpali pogum v najbolj težavnih dneh. Nemški armadi pa je bil odvzet zmagoslavni polet, ostala je le še utrudljiva, krvava vojna strelnih jankov, ki ee je morala za Nemčijo in njeno zaveznico prej ali slej s porazom končati že radi velike premoči njunih nasprotnikov. Izkop italijanskih vojnih žrtev na Madiarskem Italijanska vlada je, kakor znano, sklenila, da bo izkopala telesne ostanke veeh italijanskih vojakov, ki 60 padli v svetovni vojni, a 60 pokopan! po raznih delih Evrope, ter jih prepeljala na domače pokopališče. V tein znamenju je ezegedski župan že dal odlok, da ee izkopljejo italijanski vojaki, ki leze na 6zegedskem pokopališču ter ee prepeljejo v Budimpešto. Kakor hitro bodo zbrani teleeni ostanki vseh italijanskih vojakov, ki eo padli na Madjarskem, jih bodo slovesno prepeljali v Italijo. Večkrat čujemo, da je ta ali oni iz neznanih razlogov zaspat tako trdno, da ga zdravniki več dni ali celo tednov niso mogli zbuditi. To vprav krčevito spanje, kateremu zdravniki niti z najmodernejšimi sredstvi zdravilstva ne morejo do živega, traja včasih celo več mesecev. Poseben primer takega vprav neznansko dolgega spanja eo občudovali zadnje čase zdravniki v Newyorku, ne da bi mogli kaj ukreniti proti tomu vprav smrtnemu spanju. V mesecu februarju 1. 1932 je zaspala v dvigalu Patricia Maguire in nobeno sredstvo je ni moglo prebuditi. Spala je vse leto 1932, pravtako je prespala leto 1933 iin šele letos avgusta meseca ee je zopet zlbudila, ne da bi vedela, da je spala dve leti in pol. »Spečo lepotico« so imenovali Newyorčani bolnico, na kateri je poskusilo pač nešteto zdravnikov vise mogoče zdravilne načine, seveda brez uspeha. Najzanimivejše pa je, da bolnica v teh dveh letih in pol ni niti shujšala, pač pa se je celo zredila. Doslej eo znani samo primeri, da so bolniki, ki jih je prevzelo tako trdno spanje, vedno močno shujšali in se često zbudili mršavi tako, da jih je bila le še kost in koža. Patricia Maguire pa 6e je zredila med spanjem celo za nekaj kilogramov. Ko jo je prevzel silni spanec, je bila stara 26, let, zbudila pa ee je v 29. letu starosti. Kadarkoli ee ho spominjala svojih mladih let, ji bosta vedno manjkali dve leti iz najlepše dobe življenja, ki jih je tako trdno prespala. Parni stroj kot spomenik To soboto bodo postavili v Vielefeldu parni etroj kot spomenik nemških inženjerjev. Skoraj 100 let stari parni stroj bo postavljen v muzejskem vrtu kot ponosen spomin nemške tehnike. Spomenik je edini te vrste na svetu. i Smučanje po vodi. Japonska armada je uvedla I obvežno smučanje po vodi. V poskusih z joko-hamske luke je dosegel neki vojak brzino 12 km na uro. Decimalni sistem na Kitajskem Kitajsko prosvetno ministrstvo je poslalo vsem šolam odlok, 6 katerim prepoveduje v šolah vseh stopenj poučevanje in uporabo angleškega merskega sistema. Pravtako je trgovska zbornica v Šangaju razposlala veem trgovskim organizacijam in združenjem poziv, naj opuste angleški merski sistem, tu naj uporabljajo kitajski nienski eietem, ki je izdelan na podlagi decdimalnega. Nove dolžinske in težnoetne merske enote je vlada vpeljala na carinarnicah že 1. februarja 1934 in angleški funt in yard 6e bosta najbrž v kratkem povsod umaknila kilogramu in metru. Mladina pod tanki. V Rimu se je zbralo te dni 34.000 avantguardistov mladinske fašistične organizacije, kjer so si bojaželj.ni mladci postavili taborišče. Pred vhod v taborišče so si postavili tanke kot simbol svoje pripravljenosti za bodoče viharne dni... Rekord v žeji Državni pogreb klovna. Vladimir Durov, najod-ličnejši klovn sveta, je, kakor je naš list že poročal, umrl v Moskvi v starosti 72 let. Vlada mu je določila državni pogreb in njegovo truplo javno razstavila. Durov je bil prvi klovn, ki je vodil živali no oder. Poznal je živalsko psihologijo bolj kakor kdorkoli pred njim. Kakor je ugotovil slavni angleški raziskovalec Green, vzdrže kalaharijskd Bušmani žejo izredno dolgo. Pri enem izmed Bušananov je raziskovalec opazoval tako visoko vztrajnost, da se mu je zdel silen odpor kot nekak čudež: 6 dni je vzdržal brez vode, daeiravino je solnce tako močno pripekalo, da je globoko izsušilo puščavska tla. Domačini v tem kraju sicer ne vzdrže celodnevnega korakanja po prostem, marveč 6e zagrebejo v eenco grmičevja. Če pa jih zadene le prehuda žeja, tedaj e: izkopljejo v pesku jamice, iz katerih znajft prisrkati kapljico za kapljico vlage, katera jim uteši žejo. Pa to šele po več dneh. Najbolj čudovito pri vsem tem pa je to, da zmorejo zdržati Bušmani žejo dneve in dneve brez posebnih telesnih težav. Noben Evropejec ne bi na primer v tem kraju zdržal žeje več kakor dva dneva. Bušmani eo torej rekorderji v potrpljenju žeje, v čimer jih ne bo nihče dosegel. Tirolska Mati božja in Dollfuss Na mestu, kjer je bil Dollfuss v palači zveznega kanclerstva umorjen, nameravajo sedaj postaviti lesen kip tirolske Matere božje, kjer bo v spomin smrti nesrečnega kanclerja gorela večna lučka. Kip so podarili tirolski rezbarji ob priliki prvega atentata na avstrijskega kanclerja. Napis na kipu se glasi: »Tukaj je umrl 25. julija 1934 dr. Engelbert Dollfuss«. Tudi v Rusiji umeten dež V ruskem delu Turkmenije so zgradili v bližini glavnega turkmenskega mesta Ašabada stolp, s katerega bodo ruski fiziki (Fedozief itd.) ter ameriški učenjak Hight poskušal: ustvarjati umeten dež. Ti poskusi pa ee ne bodo vršili na isti način, kakor smo včeraj brali v »Slovencu« o ameriškem pilotu Jamesu Boceju, ki je spuščal bombe z meglo in se pri tem smrtno ponesrečil, marveč na povsem znanstveni način. Stolp, ki je visok 65 metrov, je sezidan na 120 m visokem griču. Laboratorij tega instituta se je že letošnjo pomlad izkazal z umetnim dežjem. ,S pomočjo stolpa pa utegnejo učenjaki napraviti poskuse na širši bazi. Fedozief in Hdght sta namreč ugotovila, da se da z delovanjem elektrike na oblake napraviti umeten dež. Sredstvo proti dolgoveznemu govorniku Indijanci eo že čestokrat dali praktične ideje za kultivirani 6vet, pa tudi proti dolgočasnim govornikom so iznašli zanimivo sredstvo. Pri nekem braziljanskem plemenu vlada namreč sledeči Običaj: Če hoče kak posvetovalni član plemena, ki navadno predolgo in dolgočasno govori, dobiti besedo, mn ukaže poglavar, da mora ves govor izgovoriti na eni nogi. Na ta način so dolgovezni govorniki prisiljeni čim krajše govoriti, sicer bi morali kot enourni ali dveurni govorniki pasti v nezavest. Privatni „radio-truste4 v Rusiji Kljub ogromnim naporom Sovjetov, da bi vse evoje državljane prepričali o škodljivosti privatnega kapitala, 6e pojavljajo v Rusiji še vedno poskusi posameznikov, da bi dosegli zasebno premoženje. Zlasti se pokaže zaeelbna iniciativa tam, kjer je odpovedal sovjetski državni aparat. To velja zlasti za sovjetsko radio-industrijo. V tako silno industrializirani državi, kakor je danes Rusija, še zdaleka ne morejo ru«k» tovarne zadostiti povpraševanju po radio aparatih. Včasih traja mesece ali celo leto, preden dobi naročnik naročeni sprejemni aparat. In tako je izobražena mlada žena. ki se je izredno dobro spoznala na sestavljanje radio aparatov, izrabila nezmožnost ruskih tovarn •a radio aparate. Ustvarila si je popolnoma na •krivaj mal privatni radio trust na ta način, da je «*J svojega dobrega radio aparata za sprejemanje napeljala telefonske vode vsem tistim v njeni okolici, ki so s slušalkami hoteli poslušati to, kar je tudi o,na sprejemala. Od vsakega takega »naročnika. je pobirala podjetna žena malenkostno mesečno pristojbino in tako zaslužila denar v kapitalističnem smislu. Ko je končno vsevedna GPU odkrila ta mali trust in ga razgnala, je bilo že več eto naročnikov, ki eo hudo obžalovali, da iim ne bo več moeoče poslušati radia. «•»■ Naslednik Johna Simona. Ker pričakujejo angleški politični krogi, da bo dosedanji zunanji minister John Simon odstopil, so že izbrali njegovega nasledniku v osc.bi vojnega ministra lorda llailshamn. Drobne vesti Narezano cvetje razpošiljajo v Ameriki zadnje čase na dolge razdalje na ta način, da jih paškro-pe z drobno razpršenim tekočim parafinom. Nato cvetje zaprejo v neprodušne zaboje, v katerih je lahko več dni, ne da bi ovenelo. — Meteorološka postaja v Mount VVashingtonu v Ameriki je pred kratkim namerila v izredno hudem viharju hitrost vetra, ki si je skoraj ne inoreino predstavljati. Ve- j ter je imel hitrost 375 km na uro. Strokovnjaki so mnenja, da doseže veter ob najhurših viharjih | hitrost do 800 km na uro. Triinpolletni dirkač. Kenneth Malin, deček treh let in pol je s svojim vozičkom (2% PS) že znan uw*i ainrleškimi avtomobilskimi dirkači. Njegov sen je samo ta, da bo, ko bo velik, postaj svetovnidirkač Gospodarstvo Naše socialno zavarovanje Spod Brez svojcev je zavarovanih 372% »sega prebivalstva Mednarodni tahko-attetski ffieeUftg .. .. „ .. ............ . , . • in tnhimn o in na zagrebško društvo Merkur 715. Članstvo OUZD je zastopano po vsej deželi, dočim je; pretežni del članov TBFD osredotočen v Ljubljani, nadalje je večje število zavarovancev te blagajne -se v Kranju, Mariboru (mesto), Celju in Ptuju. Člane pa ima zagrebško društvo Merkur največ v mestu Maribor, Celju in Ljubljani, nekaj pa še v Brežicah. . Med industrijskimi okraji v ostalih banovinah z največjim številom zavarovancev navajamo še , v odstotkih: i Savska banovina: Bakar mesto 12.92, Bjelo- ! var mesto 15.92, Brod mesto 15.61, Valpovo 12;91, Varaždin mesto 29.10, Vukovar mesto 27.04, Zagreb mesto 27.67, Karlovec mesto 20.41, Koprivnica mesto 12.25, Nova Gradiška mesto 30.33, Os-jek mesto 21.77, Petrinje mesto 10.31, Požega mesto 12.05, Sisek mesto 19,81, Senj mesto 19.53, Sušak mesto 33.78. Vrbaska banovina: Banjaluka mesto 15.25, Bosanski Petrovac 21.16. Primorska banovina: Split mesto 18.27. Drinska banovina: Sarajevo 18.68, Travnik 9.02. Zetska banovina: Dubrovnik mesto 12.46, Cetinje mesto 11.53. Donavska banovina: Vel. Kikinda mesto 13.98, Vel. Bečke-rek mesto 20.57, Novi Sad mesto 20.78, Sombor mesto 11.48, Srem. Mitrovica 11.31, Subotica mesto 8.43%. Moravska banovina: Niš mesto 15.71. Vardarske banovina: Veles 12.45, Skoplje mesto. Belgrad 20.67%. Zemun 15.93. Pancevo 17.78%. Po banovinah je odstotek naslednji: dravska banovina 7.55, savska 4.97, vrbaska 1.93, primorska 2.28, drinska 2.49, zetska 1.82, donavska 3.95, l moravska 1.42, vardarska 1.90, uprava mesta Bel-i grada 20.00, za vso državo znaša odstotek 3.72 pri 519.422 zaposlencih. izvoz našega sadja Ptuj, 10. septembra. Posledice zadržanega izvoza našega sadja so se zlasti težko občutile v ptujskem in ljutomerskem okraju, kjer je letos v splošnem sadje izvrstno obrodilo. Žalibog pa je veliki up ki gaje kmet polagal v rodno letino letošnjega zgodnjega sadja, splaval večji del po vodi. Sadje, pripravljeno za izvoz se je začelo kvanti, in kmet, pa tud, marsikateri sadni trgovec, ki si je nagromadil sadja je moral in še mora dajati sadje za vsako ceno. škoda, ki je na ta način nastala ,e ogromna. Vendar je to dober nauk za bodočnost, ko bo nas kmetovalec moral rabiti več previdnosti m sadja ne bo prerano obiral. V preranem obiranju leži bas glavna napaka; nekaj krivde pri tem pa imajo sadni trgovci, ki so kmete pripravili do preranega obiranja sadja, čeprav niso bili popolnoma sigurni glede dovoljenja izvoza sadja v inozemstvo, pridobljene izkušnje bodo pa lahko uporabi l jeseni, ko bo dozorelo pozno sadje. Da bi izgubili trasca zlasti v Nemčiji, se ni bati. Ako bo naše sadje le dobro sortirano in pakovano, si bo s svojo nepre-kosljivo kvaliteto kaj kmalu pridobilo naza, event. zgubljene postojanke. ^ Krediti inozsenicem. Po deviznem pravilniku morajo vsako zadolžitev v inozemstvu denarni za-wd? prijaviti finančnemu ministru. Za kreditiranje inozemcev pa si morajo denarni zavodi izposlovali dovoljenje Narodne banke in to v naprej. Narodna banka posebej opozarja na to določilo vse denarne zavode. Poleg tega morajo denarni zavod, do 10. t m. predložiti popis inozemcev, katerim so dah kredite, višino m svrho tega kredita ter končno dovoljenje, na podlagi katerega so otvordi kredit. Kompenzacijski nakupi poljskega premogu, s Jadranska plovidiba« je sklenila pogodbo s poljskimi premogovniki, na jiodlagi katere bo kupila poljskega premoga,za one vsote, ki jih bodo poljski turisti porabili na ladjah družbe. Dobava mesa za čas od 1. oktobra 1934 do 31 marca 193?5 se bo vršila na javnih licitacijah in sicer: Dne 13. t. m. pri Komandah mest v Celju in Skotji Loki; dne 15. t. m. pri Komandi drav. div. obl. v Ljubljani in pri Komandi mesta v Slov. Bistrici: dne 17. t. m. pri Komandi polka v Mariboru; dne 20. t. m. pa pri Komandah mest v Ptuju in Novem mestu. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.) Zgradba in zakup restavracije na postaji Rakek bosta oddana potom podlage pismenih ponudb, kt je vložiti do 20. t. m. pori ravn. drž. žel. v Ljubljani (Ljubljanski dvor, soba št. 59), (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Instalacijska dela in naprava klosetev bo oddana potom direktne pogodbe dne 15. septembra t 1 pri inženjerskem oddelku Komande drav. div. obl. v Ljubljani. (Pogoji so ua vpogled pri istem oddelku.) Notranja državna posojila. V zadnjem času se množe jjoročila o notranjih posojilih, ki so mogoča v državah, ki so se pobrigale za svoj kapitalni trg in so si znale s pameiniiri gospodarstvom ohraniti kredit pri svojih upnikih v notranjosti države in zunaj. Tako se začne prihodnji teden v četrtek vpis švedskega notranjega posojila v znesku 70 milijonov kron po obrestni meri 3.5%, Amortizacijski načrt določa odplačilo posojila v 40 letih, emisijski tečaj pa je določen na 99, kar je izredno visoko in se tako ugodno v drugih državah ne da dobiti denar za državne potrebe. Nadalje namerava najeli večje posojilo tudi Finska. Državni predsednik je že podpisal zakon o izdaji novega premijskega posojila v znesku 100 milij. mark. Dobitki so določeni tako, da nosi posojilo 4.5%. To posojilo bo služilo za takozvam koujunkturni fond, ki bo državi služil za časa slabe gospodarske konjunkture, ko dohodki ne bi pritekali v potrebnih vsotah m bi to lahko izzvalo trenutno ali za dalj časa težkoce državne blagajne. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% invest. pos. 71—72.50, agrarii 40—41, vojna škoda 347—349, begi. obv. 58—59, 8% Bler. pos. 62—64, 7% Bler. pos. 56—57, 7% pos. Drž. hip. banke 68—69. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 72—'72.50, agrarji 40.25—41 vojna škoda 346—348 (348.50, 349), 12. 351—353, 6% begi. obv. 58.50- 60, 8% Bler. pos. 62- 64 (62), 1% Bler. pos. 56.50-56.875 (56, 57.50). — Delnice: Narodna banka 4000—4100, Priv. agrarna banka 206 den., Osj. sladk. tov. 120—130, Bečkerek sladk. tov. 750 den., Osj. livarna 145 bi., 1 m pek s 50 den., Trboveljska 78.50—90. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv pos. 72—72.50, vojna škoda 345.50—346.50 (347, 346), 12. 351 den., 6% betrl. obv. 59.75—60.50 (59.50), 12. 61-62, 1% Bler pos 56—57.50. — Delnice: Narodna banka 4120—4130 (4130), Priv. agr. banka 206—207 (205). Žitni trg Za pšenico je položaj neizpremenjen. Dovozi so zaradi trgatve koruze zelo slabi. Nasprotno pa so mlini začeli nekoliko bolj j>ovpraševati za blago in (udi Privilegirana izvozna družba kupuje. Kmetje dovažajo do 40 km daleč svoje blago do vode, do Tise, Donave in kanala, samo da dosežejo nekoliko boljšo ceno. Zaradi teh slabih jx>nudb se gibljejo danes cene pšenice med 110—120 po postaji in kakovosti. Prognoze skoraj ni mogoče dati, ker je mnogo odvisna tudi pšenica od koruze, odn. razvoja na trgu koruze. Mlini so svoje notacije nekoliko zvišali in znašajo danes po znamki od 200—215. Trganje koruze je v polnem teku. Vreme je lepo in obeta trajati tudi dalie. Ce bo vreme še nadalje tako lepo, potem je pričakovati vsekakor najboljšega pridelka tako v kakovosti kot v količini. Po poročilih, ki smo jih dobili iz Vojvodine, bodo prihodnji teden začele obratovati skoraj vse sušilnice in bomo kmalu dobili blago za izvoz. Blago lx> kinalu suho in ker je zanimanje znatno, moremo žc v oktobru računati na znatne količine izvoza. Položaj se za koruzo še ni ustalil, ker je treba pričakovati splošenga razvoja joontidbe v tem predmetu. Ko bo delo končano, se bo videlo, kakšna bo jjonudba. Trenutno so za koruzo tele cene: umetno sušena za september, oktober in november 85 Indjija pari, času primerno suha s kakovostno garancijo za november in december nakladalna postaja 70. Fižol Še pred kratkim časom se je domnevalo, da bo letos zelo dobra letina s fižolom, toda žal temu ni tako. T rajajoče deževje v avgustu ie uničilo več kot tretjino fižola, nahajajočega se na poliih, v ne- j ■ t -----J 1 -'- 'nča skoraj ves Danes in jutri zvečer ob 20 na letnem telovadišču v Tivoliju pod častnim predsedstvom župana g. dr. Dinka Puca Ljubljansko občinstvo bo imelo drevi in jutri zvečer priliko gledati najboljše balkanske lahko-atlete, katerim se bodo pridružili po vsej priliki šc nekateri Madžari. O posameznih atletih iz Bolgarije, Romunije in Jugoslavije smo že o priliki letošnje balkanske olimpijade toliko slišali, da že komaj vsakdo pričakuje, da jih tudi vidi. In ta želja se bo izpolnila vsem prijateljem lepega si>orta drevi in jutri zvečer. Oni. ki so bili toliko srečni, da so mogli v Zagrebu prisostvovati napetim borbam, ne bodo nikdar pozabili onih trenutkov, ko so se borili najboljši z najboljšimi z Balkana. In nekaj najboljših je angažiralo Primorje za Ljubljano. Izgleda, da se |x>sreči prireditelju pridobiti še Madjare, ki se vračajo tekom noči iz Tinina, za ta miting. Potem bo to nekaka lalikoatletska olirn-pijada v manjšem stilu. Kajti kvaliteta bo vsaj na višini letošnje balkanijade, kvantitativno pa tudi ne bomo dosti zaostajali, saj bodo nastopali [»leg najboljših atletov iz Zagreba in iz Belgrada močni oddelki iz Ljubljane, ki bodo razpoloženje na vsej prireditvi močno dvignili. Nc bomo oj)isovali posameznih atletov. Vsi jih več ali manj poznamo, samo videli jih še nismo vsi. Izven dvoma je, da nam bodo jrokazali na teh dveh večerih uspehe, kakršnih v Ljubljani še nismo doživeli. Prav vsi gledalci bodo prišli na svoj račun. Oni ki se zanimajo za teke, in oni, ki radi gledajo mete in skoke. Po vsej priliki bo v večini panog dosežen vrhunec — v Ljubljani. Zato pri-|xjročamo vsakomur, da si ogleda nad vse zani-nive in napete borbe najboljših atletov na Balkanu, in vabimo še prav posebej one, ki si ne morejo drugod ogledati podobnih prireditev. Kajti tako ugodne prilike ne bo zopet kmalu. Zatorej drevi vsi na letno telovadišče v Tivoliju — na lahko: atletski miting balkanskih in madjarskih atletov, ki se vračajo iz evropskih prvenstev v Turinu. Sodniški zbor JL.iZ. (Službeno.) Za mednarodni miting ASK Primorja, ki bo nocoj in Jutri Iv sredo in v četrtek) ob 20.00 na tolo v ari »C u I .j ubij un«kegu Sokola v 'lMvolUti, *o določa naslednja Jurija: vrhovni »odmik VVindisoli, vodja tekmovanju Griinfeld, startu- zn Inke Ijilin, koi ! n ik i ii u cilju in čnsomerilei: VVindlscb, major •lune, Gorjane, Slami?, goomoter Oerne, Sunem, lvobor. Megušar, Griinfeld, ni urter za skoke inž. Baltifi, sodniki 7,ji skoke: Povnlek, ('»k, Ccrur, Vidie, slarte.r sui meto Miehel, sodniki zn mete: Kos, Potoknr, Clmporiuuu, Števec krogov Bradač, poročevalec, -za tisk Kernittviier, vrhovni reditelj VonCinn, ziujiisnlkurji: Polajmer, Banko. UostiSn, zdravniiku: dr. Prodan, dr. Novnik. oglaševalec Caiuernik. — Ilirijo iu Primorje iinattt postaviti po pel voditeljev, ki se morajo javiti vrhovnemu reditelju VoiuMnl iinijioziioje ob 19.00. Sestanek sodniškega zboru najpozneje ob 19.3(1. .i S K Primorje (lalikoatletska sekcija). Nn mednarodnem lahkontletskem mitingu, ki ga priredimo dnaies iu jutri ob 211.01) nn telovudiSfiu Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, vršijo naslednji službo: blagujna: Križ, Gvido Sancin, PiMifovka, Slopunčič. roditelji: Sketolj, I/uln, Dreskvar. Lusriban, Korh, Madon, Mrdjon, Klnuenik. Blngajmiki naj so javAjo najpozneje oli 111.30 Križu, rodi-telji ob 19.00 vrhovnemu roditelju Vončinl. ■«- Naslednji atleti naj bodo najpozneje ob 19.30 pred vbodom na telovadile (Kino Tivoli): Kovači«": Alfonz, Cerar Prago, finšteršič, 2orgn Frlc im Aleš, Ozurda, Krevs, Sknšftk, (roršuk, (i rud, Sruliar T. iu 11.. Kot Je, Perpar, Marti™. It nič, žgur, Putinjii, Slanina, Oražem, Skd, GnftperSič, TriSar, M Urok 10.. Klamtfi, Serše. Orglf, ftvigelj Frane. Atleti, ki želijo poleg že imenovanih nastopiti, naj se pravočasno javijo pri sekoijskem trenerju. Vso opremo jn-inesite s seboj. NaproSnjo se vsi klubovi funke.ionar.il. da jmmagajo priroditvenemu odboru in vod*t.vu tfttemo-vanja na sami prireditvi. Dvajsetletni jubilej SK Slovana V soboto in nedeljo je obhajal agilni klub Slovan- evojp dvajsetletnico, na kateri so sodelovali naši nogometni klubi na dvodnevnem turnirju, za katerega «q darovali minister za katerih krajih pa je povodenj in toča skoraj pridelek uničila. Tudi v drugih državah je pridelek fižola malenkosten, lako da je fiovpraševanje jx> našem fižolu zelo živahno. Banaški beli fižol ie (»skočil na 145 Din za 100 kg, vendar je dovoz malenkosten, ker producenti pričakujejo še nadalje zvišanje cen. V Sloveniji se plača producentom za mandalon iu ribničan p>o 2 Din do 2.10 Din za kilogram, odvisno je od kvalitete. Povpraševanje jjo teh vrstah fižola iz inozemstva ie zelo živahno, tako da ni računati s padcem cen. Hmelj XI. poročilo Hmeljarskega društva /,a dravsko banovino. Žalec v Sav. dolini, dne 10. sept-1934. -- Od našega zadnjega poročila se jc nakupovanje mirno nadal jevalo in je bilo ca. ^IlO kvintalov po 50 kg (% letošnjega pridelka) prodanih po 40 do 42 Din za prima in 20 do 50 Din za slabše blago (1 kg). — Kiipčcvalei so bile razne inozemske tvrdke in pivovarne. Hmeljarji pričakujejo sigurno v kratkem, da bo postala kupčija živahnejša in da se bodo cene dvignile. — Društveno vodstvo. telesno vzgojo naroda g. dr. And ielinovic, dalje g. ban dr. Drago Marušič, ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc in predsednik jubilanta gosp. dr. Perko krasne pokale. Prireditev jc lepo izpadla in tudi udeležba jc bilo prav lepa, zlasti če se pomisli, koliko je bilo ta dva praznika v Ljubljani raznih prireditev, ki so takorekoč izvabile vse ljubljansko prebivalstvo. Ob tej priliki je jubilant otvoril svoje novo zgrajeno igrišče, ki leži za Kolinsko tovarno. Lepše klub ni mogel praznovati svoje ob citnice, kakor jo je z otvoritvijo igrišča, ki mu bo sedaj pripomoglo do one višine, ki jo tak klub. kakor je Slovan, po vsej priliki tudi zasluži. Mnogo truda so imeli pionirji SK Slovana, da so prišli do tako krasnega igrišča, in odbor, kateremu predseduje neumorni podpornik športnega gibanja g. dr. Perko. je danes luhko ponosen na uspeh, ki ga je klub dosegel s proslavo in s tako krasnim igriščem. Višek je dosegla proslava o priliki slavnostne. otvoritve igrišča, kateremu so prisostvo. vaji zastopnik ministra dr. And jeli novica gosp. ing. Bioudek, osebno je bil navzoč ban dravsko banovine g. dr. Drago Marušič, zastopnik d'i-vi.ziona.rja g. Cukavcn, osebno navzoč jc bil ljubljanski župan dr. Dinko Puc in razni funkcionarji ljubljanskih športnih organizacij in klubov. Visoke goste je pozdravil predsednik kluba g. dr. Perko, ki je |k> turnirju izrekel vsem klubom še enkrat toplo zahvalo za sodelovanje, nakar je razdelil darila. Srebni |io-kal g. ministra dr. Anidjelinoviea je dobilo Primorje. pokal bana g. dr. Marušiča je prejela Reka. |iokaI župana g. dr. Puca je mvjela Sloga in pokal g. dr. Porkota pa Grafika. Tekme so pa izpadle takole (prvi dan): Sloga : Svoboda 4:2 (2:0). V lepi in vseskozi napoti igri je mlada Sloga pokazala, da jo čaka še lepa bodočnost. Pri njej je igral tudi naš vrli maratonec Starman centerhalfa. Sloga jc bila, kakor že sam rezultat pove. v premoči. Zastreljuni sta bih na vsaki strani po dve enajstmetrovki. Sodil jc g. Mrdjan. Slovan B : Grafika 1:1 (0:1). V tej igri sta se srečali dve precej enakovredni moštvi ter je žreb odločil zmago Slovanu B. Sodil je g. Mrdjen. Hermcs : Reka 4:1 (4:1). V tej igri pu je bil sko/i v pre.morotest SK Istre. S K Ilirija (nogometno sekcija). Seja nac.clst.vii nogometne .sekcije bo drevi ob 20.30 v < Evropi . Udeležila •/.a vso odbornike obvozna! SK Mladika - oUI-boy. Sestanek old boyji£ev bo v četrtek, 13. septembra ob 20. Enakost—(lorcnjcc 3:1 (1:0). V soboto se .je vršila lia Igrišču Enakosti rovnnž.na pokulim tekma med Ena-kostjo ln Gorenjcem. Pravilen re7.ujtat bi bil lahko 3:3. du ni sodnik g. Polina.r napravil pogreške. ker ni od rodil dveh 11 metnvvk v korist Gorenjca radii rok v kn ženskem prostoru Enakosti. — V preittc-kmi slu se srečali juniorskii moštvi gornjih dveh klubov, .luniorji Enn-kosti so se pokarati ned lsei.pl i. 11! r ane, ko se niso hoteli pokoravati odredbam sodnika, ki je nato v sredi drugega polčasa zaključil igro. Želeti je, da bi kjnbi vsaj svoj naraščaj vzgajali ras športno. Rožiilt.at je bil 3:1 za Gorenjcu. — V. nedeljo sin se srečali nu igrišču Gorenjca bazenski družini Ilirije in Gorenjcu, ltezullut je bil H: 1 (3:0). Oasl.ni gol zn Gorenjca je znhlln Anka v lovi zvezi, ki Je. hila poleg vratnriee najboljša moč na polju. Sodil jc s. s. g. Zupan dobro. Fantastični rekord v teku na 200 m jc poslavil črnec Metcalfe v Tokiju o priliki mitinga. Sedanji svetovni rekord je zboljšal kar za štiri deselinke 6ekunde. Omenjeno progo je j*retekcl Metcalfe v 20.2 sek.I Neverjeten časi — Gdč. Gelius pa je postavila v Monakovem nov svetovni rekord v obojeročnem metu kopja z znamko 62.43 m. Carnera — Schmeling. Ta dva boksarja se bosta — kakor vse kaže — zopet kmalu srečala. To pot se bosla udarila v Londonu. Za to borbo vlada že zato veliko zanimanje, ker bi so Schn-ieling — če bo zmagal — zopet kvalificiral za kandidata za svetovnega prvaka. KUBANV-JEV NATE ČAJ hrani ter hrepča živce ln mišic*. Pospt Suje prebavo, dela njictlt, regulira delovanje srca Iu Icdvic. Kdor ga redno pije se mu ni bati ne gihtu nc revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15 - .. " ........ r „1______ M. MIII...U..__t.,1. r i..k SK V VSKU IKDUtllllii . v.«..,........... ."." „, H — ..... ali pri znstopslvu: Lekarna Mr. Mlllvo) Leustek, Ljubljana, Renljeva c. 1, ako poSljete v naprej Din 16 -. Športniki turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno' MALI OGLASI V malih oglasih velja «saka beseda Din 1>-J ienltovanjsld oglasi Din 2'-. Najmanjši znesek za maB oglas Din 10--. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pr« oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm ilsoka pelllna vršilca po Din 8-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiiU znamko. IU 21 leten mladenič s srednješolsko izobrazbo, govori štiri jezike, želi zaposlemje v kaki pisarni. — Ponudbe pod »Red« št. 10522 upravi »Slovenca«. (a) m\ Trgovski učenec meš. trg., s 7 mesecev učne dobe, išče učnega gospodarja izven Ljubljane za takoj. A. Trškan 15.000 Din posojila prosim. Vračal bi mesečno z dobrimi obrestmi. Ponudbe pod »Dobra garancija« št. 10536 upravi »Slovenca«. (d) Pouk Najbolj uspešen in strokovno najboljši je trgovski tečaj Trgovskega učnega za. voda v Ljubljani, Kongresni trg 2/II. Centrum mesta, odlični profesorji, nizka šolnina. (u) Štreliška ulica 33. (v) jMuibodobe Vzgojiteljico z znanjem nemškega in francoskega jezika, muzi-kali&no, iščem za 1. oktober za dva dečka v starosti 6 in 8 let. Ponudbe: Dr. Kobilj ak -idravnik sanatorija, Vr šac, Banat. (b) Prešivalke za pletenine, in pletilje — sprejme za stalno K. Soss, Mestni trg 18. b Znani, najstarejši, najbolj obiskovani Chri-stoiov trgovski tečaj v Ljubljani vpisuje zadnji mesec september vsak dan, Domobranska št. 15. Najboljše učne moči. — Trgovski predmeti, nauk o reklami, slovenska in nemška stenografija, stro-jepis, jeziki. — Vpisnina 30 Din. Lastna hiša, zato mesečna šolnina samo 120 Din. — Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte prospekte. Zavod preskrbuje službe. Dnevni Krojašk, pomočnika dobro izvežbanega takoj sprejmem. Dolušek Karol, krojaški mojster, Kamnik. (b t Dekle samostojno, varčno go spodinjo sprejme trgov ska družina treh oseb. Predpogoj: snažna, krpanja zmožna. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10535. (h) II Posestva Enodružinska vila v najlepšem delu Ljubljane, vsled premestitve ugodno naprodaj. Ponudbe pod šifro »Gotovina 130.000« na upr. Slov.« Novo hišo z gostilno prodam. Vzamem hranilne knjižice. — Vprašati: Maribor, Orožnova št. 4, Lešnik. (P) II Kupimo Srebrne krone staro zlato bi srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36. vbod e Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. II Pohištvo i in večerni tečaji. II Dijaki (u) II Dve dijakinji se sprejmeta na stanovanje in dobro domačo hrano po zelo nizki ceni v bližini II. realne gimnazije. Naslov: Požar Fr., Poljanski nasip št. 10-11., desno stopnjišče. (D) Poštena postrežnica ki zna snažno in varčno KHliati, za ves dan — se išče. Prednost imajo upo-ttHjfenke. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10551. (h) Denar Posojila ia vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljub Ijana, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-11. Posojila dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9% obrestim letno. Ravno tako iste kupujemo in prodajamo. Hitro in točno poslovanje. Pucka štediona Zagreb Naš zastopnik za dravsko banovino je: Zore Rudoli, Ljubljana, Gledališka uli- Alja Rahmanova: Dva dijaka sprejmem v zelo dobro oskrbo po zmerni coni. Klavir na razpolago. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10523. (D) Dijaki ali dijakinje se sprejmejo na stanovanje in hrano. - Maribor, Meljska cesta 1. (D Stanovanja 99 ROKAVIČAR Prešernova ulica štev. 48 Specialna trgovina rokavic Osleite si izložbe in cene Poprava in čiščenje vseh vrst kožnih rokavic IIjSEEEH Če avto svoj start prodajaš aC motorja bi znebil se rad bri kupcev ti mnogo priženi Sloveniev najmanj? inserat Dobro in poceni se oblečete pri Preskerju, Sv. Petra cesta štev. 14 VINA vseh vrst kupite najugodneje pri Centralni vinarni v Ljubljani. Otroški voziček moderen, prodam. Ogleda se ga lahko pri tvrdki Ivan Jax in sin, Gospo-svetska cesta 2. (1) Kislo zelje, repa | Železne postelje ■novo, prvovrstno in cele j vseh vrst, železne nočne glave za sarmo, v sod- , omarice, mreže za poste-čkih, dobavlja po brez- ( lje v lesenih in železnih konkurenčni ceni G. Er- i okvirjih dobavlja in po-klavec, Ljubljana, Kode- I pravlja najceneje Strgulec ljevo 10, telefon 25-91. 1 j Pavel, Gosposvetska c 13 - (Kolizej), Ljubljana. 11) I Malinovec pristen, naraven, s 6istim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6. Stiskalnica za sadje in grozdje, velika, moderna, skoro nova, se po ugodni ceni proda na dobropis kake posojilnice, članice Zadružne zveze. Ogleda in kupi se pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. (1) Kdor primerja kvaliteto In ceno Spalnice moderne, iz orehove korenine, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34. (š) Širite »Slovenca«! DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA. Čim pa opazite pri otrocih ali odraslih, da iim jed ne prija, da niso dobre volie. ie to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, ako iim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Reg. S. br. 4788/32) kupi samo pri S. Rebolj & drug | Ljubljana. Gosoosvolska 13. Kolesa, Šivalni stroji, otroški in I (grabni vozički, triclklji Itd. PREMOG drva Telefon 3934 | StOVSA Kolezijska 19 Kislo zelje, repo, sarmo, prvovrstno, po | brezkonkurenčni ceni dobavlja vsako množino Homan, Ljubljana, Sv. Pe- | tra c. 83, telefon 27-66. ■■■■■■■■■■■■ Čitajte in širite | »Slovenca«! NOVA ZIMSKA SALAMA pripoznane kvalitete tvrdke P. J. KI e f i š, Jagodina Cene in pogoje pri zastopstvu i J. Globočrtik, Liubliana Nunska uljca št. 17-L ODDAJO: Lepo opremlj. sobo s posebnim vhodom oddam. Sv. Petra c. 44-1. ODDAJO: Atelje zobozdravniški in zobo-tehnični - se odda v sredini Ljubljane. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 10538. Šolske potrebščine po najusodnejši ceni nudi Podružnica iSsnJš H. Nicman Liubliana - Kopitarjeva ulica 2 Priznanje neke zaročenke "Moški pričakuje toliko" Kaj je pravzaprav najprivlačnejše pri vsaki ženi? Lahko imate krasno postavo, lahko st® dobro oblečeni, imate prikupljiv značaj in ste lahko dobra gospodinja. — Ce pa Vaša polt ni čista, gladka in lepa, najbrže ne boste imeli nikdar možnosti, da bi pokazali vse svoje druge vrline možu Vaših sanj. Moškega pridobi najprej lepa polt. Kadar pripovedujem svojim prijateljicam, kako je popolnoma enostavno imeti svežo, belo m mehko kpžo, se mi vse čudijo. Leta in leta že imam zaupanje v kremo Tokalon, bele barve, ki ni mastna. Ta krema beli kožo, jo osvežuje in je popolnoma brez vsake nevarnosti. Odstranjuje razširjene znojnice, zajedalce in gube, ki so posledice otruje-nosti, pri tem pa čisti ir popravlja tudi najtemnejšo in najbolj raskavo kožo. Prepričana sem, da bo sijajen uspeh kreme Tokalon, bele barve, pomagal vsaki ženi, da si osvoji moškega, za katerim hrepeni. me za volane v različnih gubah <5pecielni entel obiek, voian, šaiov »