St. 733- Trst, nedelja dne 10. marca 1912. Ljubljana Leto IIL P(icamD7na ef uin »JBtro“ izhai* vsakdan — tudi ob nedeljah in praz-r UocllilCClia. 31. U wIII* nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne poiiljatve in dopisi. 7 A I illklllinA IM ItLAHAA IA .IHAiImIAIiIA IM MMHIliaA u UaIaIii UaIi^U T ! . . L- I! — f — Po NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič* v 'Ljubljani. pošti sprejemano stane Jutro" mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18,— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju prjmeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Več idealizma! Značilno je, da se mladini z nekakim zanosom zavzemajo za prvi slovenski časo pis, ki ustreza toku naprednega modernega časa za .Jutro", časopis, ki je prvi na Slovenskem raztrgal krinko vsej javnosti raz obraz in stopil kljub težavam in zaprekam kot mladenič, čil in poln mladega življenja v resni drami slovenskega naroda in ki kliče s svojo brezobzirnostjo in neodvisnostjo: »Vstani borni narod moj!" Vedno večja množina simpatizuje Ž njim in smelo trdimo, to je lep znak za prvi začetek. Naš^ čolnič je odrinil šele od pristana, a morje je še neizmerno, pota še dolga, predno dospe do mirnega zavetja. A mornarji so čvrsti, krepki. Mnogo se jih je balo, stali so v njem, dokler je bil v pristanu, sedaj so odšli ali v mirno zavetje, ali pa stopili v široko barko, ki iih bo peljala v obljubljeno dc-žeto. Ostali so najkrepkejši, najmočnejši, ki se ne boje čeri, ne somov, ampak ki vidijo edino poti naprej in zopet naprej! Danes smo se v pravem pomenu besede emancipirali od strupene atmosfere, ki obdaja našo okolico in stojimo kakor naše gore na braniku naše zemlje pod zastavo prostosti, svobode. Zasužjen je sicer za enkrat precejšen del naše zemlje, k tlom pritiskali pod jarmom mračnjaštva, a vpliv te okolice je vzbudilo ljudstvo, nižji sloji danes pojmujejo kariero svojih gospodarjev. Te množice je precej, malenkostni procenti jo sicer zakrijejo večinoma, a čim bolj se tepta že leta dolgo, tem močnejša je, čim bolj za premagano se smatra, tem bolj zmagovito vstaja na dan. Dejstvo, vsekako veselo! A iščimo pota, ki nas najprvo pripelje do cilja, da bodo sinovi naše Slovenije prosti na svoji zemlji, da razdrobe železne verige suženjske odvisnosti in hlapčevanja pod im-peranco, ki nosi naslov: .Fiat lux!“ „Fiat lux“ ponavljamo tudi mi! Saj je skrajni čas, ura gre na dvanajst — to čutijo tudi slovenski ministri pri bogatih koritih. Naša narodna zavesti naš pouos in glavno naša načela nas morejo in morajo družiti v veliko enoto v eno misel — eno organizacijo. Stari se danes kregajo med sabo, včasih pa dremljejo, a mladina gre vse drugače z drugim nastopom na svojo pozicijo, kajti ona ceni veliko svojo misijo. Iz takih vrst lahko procvita kal velike narodne ljubezni, ki rodi navdušenje, ki ga še potencira načelo, iz navdušenja požrtvovalnost, iz nje delo, a iz dela — napredek. To so aksiomi narodnih delavcev na polju narodne ekonomije. Ne jokajmo na razvalinah prostosti, ne nad sužnostjo, ne izpreobračajmo starih rodoljubov, ki resno žele rešiti narod pri ruj-nem vincu, ampak stopajmo ponosno, jasnega očesa vznesenega poguma polni tna polje dela. Ne rabimo polit čnih trabantov, ampak rabimo načelnih značajev, rabimo mož, ki bodo pripravlj-ni prinesti domovini na altar, ne samo besede, ampak dela, vse delo živ* ljenja. . Slovenska javnost naj prevzame mesto praznih fraz, smotrno delo. Kulturni tok časa zahteva napora, požrtvovalnosti, katera bo pa plačana z zasmehovanjem, z velikim odporom, z odporom zato, ker bo močna, ker bo epohalna. Navdušenosti je treba zopet v srca, da razplamte kakor kresovi širom naše domovine, pogledati je treba trpina pri delu, kri hrepeni po svobodi, a je ne pozna, bojevati brezobzirni boj proti sovražnikom slovenskega naroda, proti njegovim izdajicam, poglobiti se v študij časa, ne pa posegati v arzenal fraz. Treba je novega časa, nove dobe, treba jeklenih značajev, nepremagljive vstrajnosti, ako hočemo peljati to iskro prave naprednosti slovenskega naroda do zmage. Upamo, da stoji z nami organizirana mladina, ki spremlja s simpatijo najnovejše stremljenje. A stojmo trdno: kdor vztraja ka or skala pri svojem prepričanju, ta stvori svet po sebi. Bodimo apostoli odpuščanja medsebojnih prepirov, mučeniki svojega prepričanja, do zadnje srage narodni delavci; kajti naskok na našo zemljo je od sosedov ogromen Bodimo dalje brezobzirni kritiki sedanjega neznanega stanja tu ali tam, ali pri Šušteršiču, ali pri Bonaventuri Jegliču, ali pa pri nezavednih naprednih članih. Bodimo teoretiki, ako hočemo dati uspeh delovanju in s tem bomo obenem veliki praktiki. Intelektualna izobrazba bo ključ prihodnjih korakov, a obenem bogata žetev. Pred vsem pa nekoliko več idealizma in še enkrat več idealizma v omrzla srca. Treba je ognja, ki neti delo. In tako se bodo strnili mali delokrogi, v veliko enoto, v napredno, organizirano Slovenijo. In stremimo za tem! Dr. Anonimus. LISTEK. Nostradamus DESETO POGLAVJE Dvor kralja Henrika. VI. Fioriza zaročena. „Oh, ne sire, ne! Tako mi Boga, ne! Nasprotno, tu pred vsemi pričam in izjavljam, jaz, ki čitain v vašem srcu kakor v odprti knjigi, da je smrt vašega brata neozdravljiva žalost vašega življenja. Oh, kdo neki bi se drznil trditi, da se je kralj Henrik veselil smrti svojega brata ! .. . Drugi bi jo bili že zdavnaj pozabili! Toda vi, sire, nosite kraljevsko svojo bolest, to vam potrjujem 1 Potrjujem, da se vaša misel tudi v najradostnejšem šumu veselic obrača z neo-doljivo silo proti prokletemu mestu Tourno-nu ! Potrjujem, da prihaja vaš brat ponoči in se sklanja čez vas, in da se družijo vaše žive solze z njegovimi mrliškimi! Oh, dober brat ste, sire ! Vi niste pozabili. In vi ne bosta pozabili, nikdar, nikdar ! . . Henrik II. se je ozrl s steklenim pogledom na Nostradama. Strašno je bilo videti Belokrajina vstani! Ljubljana, 9. marca. V času, ko se razburkani politični valovi očevidno pomirjajo ter se omejujejo na manjpomembno medsebojno pljuskanje, prodira v deželico preko naših Gorjancev iz vseh virov najljutejših političnih strasti iz-bruhajoče morje, ki s svojimi valovi drvi belokranjski rod pod zastave volilnega boja, kakoršnega Belo-Krajina še ni kmalo doživela. Poznate li Belokrajno ? Če se Gorenjska slavi kot raj kranjske dežele, je Belokrajina vkljub njenenemu pretežno kraškemu značaju drugi raj dežele na jugu, na straži državne meje. In če gorenjski raj v svoji ponositi vznesenosti vzbuja neko veličastno resnobo, te ta belokranjski raj čim prestopiš sleme Gorjancev, v svoji prikupljivi priprostosti objame prisrčno kot prijatelj prijatelja. Kakor ta raj in kraj, je tudi človeški rod, ki prebiva tod. Priprost, odkrit, kot nežna otroška duša. Ne on sam, njegova žalostna zgodovina kot predstražar turških navalov, njegova vsled naravne lege od ostale dežele po visokem hrbtu Gorjancev izločena osamelost je kriva, če je ta marljivi rod zaostal v napredku za ostalimi prebivalci drugih delov dežele. A v rodu samem klijejo zmožnosti tako izredne nadarjenosti, kakor pri nobenem drugem rodu izmed ostale Kranjske. Dokaze za to hrani slovenska zgodovina in novomeška gimnazija mora belokranjski mladini dati najlepše izpričevalo o tej izredni nadarjenosti. Ta rod bi se bil ohranil v svoji naravni izvirnosti, da ni tudi ta pogled, ki se je zdel, kakor da prosi za milost. Besede, ki jih je imel kralj na jeziku, so morale biti grozne. Duša mu je bila zbegana tako zelo, da je bil tik pred tem, da s hi se sam obtožil tournonskega umora. Za Boga, Henrik I-1 mu je zamrmrala Katarina na uho, .bodite močni! Drugače se bo zgodilo da se dvigne pred vami vaše lastno srce, da vas okamenja in vas prežene iz Louvra !“ Te besede so zadele kralja kakor bič. S skrajnjim naporom se je pregnal in se pogumno nasmehnil. „No, messire,“ je dejal s trgajočim se glasom, .vidim, da ste dobro čitali v mojem srcu, ki bo nosiio svojo neozdravljivo žalost, kakor vi pravite, do groba." „Oh,“ je zamrmrala Katarina sama pri sebi, „sramota! Ta strahopetec ima pogum samo proti meni! Res, Čas je, da pogine, drugače me bo pogubil s sabo vred!" .Mojster,* je izpregovoril v tem treno* tku vojvoda Guiški s šaljivim glasom, „tudi jaz bi rad izvedel, kaj me čaka1“ Mostradamus mu je pogledal naravnost v oči. .Gospod vojvoda/ je dejal, .pravijo vam Brazgotinec!“ .Hvalim se s tem, bogme! In zdi se mi, da se moja brazgotina dobro vidi!“ njega okužila po celi slovenski deželi se razširjajoča ,amerikanska“ bolezen. Ne bomo tu preiskovali, kdo je to bolezen zakrivil, ali kdo bi jo bil lahko v kali zadušil. Gotovo je, da je ni bilo potreba. In tudi to je gotovo, da je ta amerikanska bolezen v mnogem, največ pa v moralnem oziru zastrupila do pojava te bolezni še najmanj pokvarjeno ljudstvo. Bilanca tega, kar je -iz Amerike v »dolarjih" priromalo čez Gorjance v ponekod izvzemši onemoglih starčkov in otrok docela izmrte vasice in sela in na drugi strani bilanca tega, kar se je vsled teh »dolarjev" ne samo v tuje roke razkosalo od rodne grude, nego kar se je vničilo družinske sreče, nam izkazuje občutno izgubo v življenju tega rodu. Te izgube, ki sega v bodoče rodove, ne morejo popraviti novejša poizkustva na polju umnejše vinoreje, ki se more smatrati kot glavni dohodek tega pozabljenega raja med zeleno Kolpo in kraševitimi tebri bajeslovnih Gorjancev. Treba bo odločnih požr-tovalnih mož, ki bodo ljudstvu vnovič vcepili ljubezen do lastne grude ter skušali omejiti pobeg čez „veliko lužo". Z zgradbo belokranjske železnice so pogoji za to podani, da marljivi Belokranjec se na svoji rodni zemlji včvrsti in ohrani. Belokrajina je po svoji naravni legi bogata prirodnih zanimivosti, ki se bodo znale prav ceniti še le sedaj ko bodo potom nove prometne zveze odprte tudi vnanjemu svetu. Ako se ozreš z vrha Gorjancev nizdoli proti vzhodu in jugu, si nehote zamisliš kje na obalo Avstrijske Riviere. Posebno lega okoli vinorodnega Semiča je nekaj tako divnega, da ti ostane za vedno v spominu. Zdi se ti, koL da čuješ vabljivi glas: Pojdi semkaj in ostani pri meni! In kdo nas, ki živimo v ,srcu“ Slovenije, kjer se v najbolj narodnih krogih več nemškutari, kot nemškutarijo Slovenci v nemških mestih, in kjer se tudi slovenščina tako spakedrači in pači, da je vsaka druga beseda nestvor nemščine in slovenščine, kdo izmed nas pravim, bi se ne topil v radostnih občinskih, če sliši govoriti ta rod belokranjski. Kako lepo, čisto mu teče najpristnejših slovenskih izrazov bogati jezik, ki v svojem narečju ponekod posebno od brega Kolpe nalikuje že sosednji hrvaščini. Ko je pisec tega sestavka svojčas potoval po dotlej malo znani divje romantični, po njemu imenovani „Kranjsko-hrvaški Švici od izvira Čabranke skozi ob Kolpi do Karlovca, mu je neki tukajšnji profesor nasvetoval: Če hočete slišati lepo pristno slovenščino, ustavite se v okolici Ad-lešič. Še danes sem mu iz srca hvaležen za ta nasvet: Belokrajina pa je tudi bogata na svojih podzemeljskih zakladih (n. pr. na premogu), ki znajo prinesti nov blagoslov celi ti dični deželici. Ob tem času divja v tej sicer pozabljeni dtželici hudi, ljuti volilni boj. Gre se za odločitev vprašanja, ali pade Belokrajina zopet pod peroti črnih gavranov brezvestnih izkoriščevalcev ljudstva, ali pa se Belokrajina to pot vendar vzdrami in si z izvolitvijo svojega rojaka g. Julija Mazelleta otrese okov samopašnega klerikalizma ter si pribavi ne-omadeževano ime: zavedna slovenska Belokrajina. Ako ima ta rod le še količkaj ljubezni do svoje rodne grude in mu pod do- „Ne vidi je vsako oko, gospod vojvoda, tiste, ki jo vidim jaz! Tukajle jo gledam, nekoliko niže od rame. Globoka rana je, široka in krvava. Na travi ležite in umirate,n vojvoda I Umirate in obupavate, ker ste spoznali na svojo smrtno uro, da kosi v lo-tarinškem grbu ne bodo leteli nikdar tako visoko, kakor ste upali vi !•* »Molčite!" se je zadrl vojvoda Guiški poluglasno. „Ah, ah,« se je zagrohotal na glas, „t.o je pa res tolažilno 1“ „In jaz! In jaz!" je vzklinila Marija Stuartova, ki ni mogla več premagovati svoje mrzlične radovednosti. Nostradamus se ji je globoko priklonil in dejal z glasom, polnim neizrekljive nežnosti : „Madame, vi ljubite Francijo ; ostanite tu. Ali, če se vrnete na Škotsko, ogibljite se Angleške! Varujte se ženske, ki bo ljubosumna na vas. Trepetajte, madame, kajti tudi vas gledani oblito s krvjo! . . .* Marija Stuartova je rahlo vzkliknila in prebledela. Toda takoj nato je stresla svojo prelestno glavico in se zasmejala, rekoč: ' »Res, messire, skoro bi nas prestrašili, če bi ne vedeli vsi, da pokriva našo bodočo usodo neprodireu pajčolan. Kaj ne da je vse to samo igra ? Saj ne trdite resno, da je mogoče prerokovati bodočnost? . .* sedanjem kraljevanjem krivičnih nasilnežev ni še izumrl čut do pravice, mora ves ta rod iti združeno v boj za svojega rojaka, Ls z častno izvolitvijo bodo Belokranjci podali svojemu rojaku častno zadoščenje, za vse tiste ognusne krivice, s katerimi so ravno ti, ki zdaj vnovič preže po belokranjskem mandatu, pri zadnjih volitvah, preganjali ne le Mazelleta, marveč so s to krivico onečastili tudi celo Belokrajino Ako pa bi se zgodilo, kar pa ne pričakujemo, da bi se Belokranjci dali tudi to pot zaslepiti s praznimi obljubami ali pa magari tudi z denarjem, tedaj bi si sami dali izpričevalo politične nezrelosti. Bili bi kot oni, ki se potaplja, pa ne mara se oprijeti ponudene mu rešilne roke in rajše zagrabi za mrtvo roko, da se čim preje in gotovo potopi. Spomlad se probuja v naravi. Spomlad se probuja tudi v političnem življenju slovenskega naroda. Za to Belokrajna čas je, da se vzdramiš tudi ti . . . .Belokrajina vstani! -r. Ljubljana-Kranjsko. To ni podkupovanje voliloev i Klerikalci so zdaj odprli zatvornice svojih milosti in ljubezni do Belokranjcev, da se je bati, da se Belokranjci še pred volitvijo potope v vodi te te klerikalni ljubezni. Najpreje jim je najnovejši kmet dr. Lampe kar v deželnem avtomobilu pripeljal tisočake iz deželne blagajne ter jih razsipal med svoje podkupljive duše. Človeku s količkaj zdravimi možganii se morajo nehote odpreti oči, če klerikalci ravno sedaj ob času volitev razsipavajo deželni denar po kraju, ki jim je bil doslej deveta briga. Pa ta korupcija jim še ni zadostovala. Tudi Jarc se je še le sedaj spomnil tistih vinogradnikov, ki vsled toče v občinah Radoviča in Drašiči niso dobili podpore". Bo že leto dni, kar je tolkla toča po Belokrajini. In Jarc je bil med tem časom 99 krat v državni zbornici, ne da bi se bil pobrigal za lansko točo v Belokrajini. Zdaj naenkrat ko bo kmalo začela letošnja toča biti, se je spomnil da vinogradniki v občinah Drašiče in Radoviča še niso dobili državne podpore po lanski toči. Takisto se je tudi še le sedaj spomnil živinorejcev, ,ki so trpeli škodo radi kuge na gobcu in parkljih*. To stoji v »Nemcu" debelo tiskano. Belokranjci se pri Jarcu lahko zahvalijo, da jih je degradiral tako globoko pod vrednostjo človeka, da širnem svetu oznanja, da belokranjski živinorejci trpe ali so trpeli radi kuge — na gobcu in parkljih. Mi bi se kaj takega niti o Jarcu ne upali pisati, dasi jarci res lahko trpe radi kuge na — gobcu in — parkljih. Tudi radi .zaprtije* v Belokrajini je Jarc vložil interpelacijo v državni zbornici. če Belokranjci niso slepi, morajo izpre-gledati, da so vse te klerikalne dobrote in skrb za Belokrajno ravno ob času volitev čisto navadne limanice, na katere klerikalci nameravajo loviti svoje kaline. Le kdor je slep, se bo vsedel na te limanice, ali pa kdor prodaja svojo dušo in prepričanje po tisti ceni in s takim sredstvi, kakor jih ti »Igra, rmdame?“ je odgovoril Nostradamus z rahlim glasom v tem molčanju, kjer s* ie razi >čn « slišalo trepetanje zadi-hajočih se pisi. »Igral Rekli ste pravo besedo, madame. Toda ta igra je matematična. Ali, igra vizija, nemara. Življenje, madama, je kakor ravnina. Ljudje so žitne bilke, ki rasto na tej ravnini. Dogodki pa so valovanje te široke njive, ki jo vznemirjajo vetrovi njenega ozračja . . . Človeški duh ima svoj pogled. Ako jih postavite pred to neizmerno ravan, vidi večina človeških duhov samo klasje, ki jih obdaja. So pa duhovi, ki vidijo nekoliko dal,e. Rode se včasih taki — v dolgih stoletjih morda samo eden — ki vidijo do kraja te .ravnine. In jaz sem eden izmed duhov, madame . . . Moje oko vidi na kraju obzorja dihe, ki bodo kmalu vznemirjali žito ... Jaz ne ugibljem, nego vidim! Tisoč pogledov je bilo uprtih v Nostradama. Njegova beseda je bila zdaj mirna in pokojna, toda iz nje je izhajala mogočna prepričevalna sila. »Govorili ste o matematični igri; izračunajte torej bodočnost Pariza !“ jo vzklinil nekdo s porogljivim glasom. »A.h, to je vprašanje, ki mi ugajal" je odgovoril Nostradamus s smehom, ki je zazvenel tajinstveno po molčeči dvorani. » Zdaj brezvestni ljudski sledarji kupujejo. Sploh pa tako podle vrste podkupovanje jasno kaže propalost stranke, ki se že ne upa več s poštenimi sredstvi marširati v volilni boj. Sodba katoliškega moža o klerikalnih pajacih. Povejte mi odkrito, kaj mislite o nastopu svojih pristašev v ljubljanskem občinskem svetu? — Po tem, kar so ta dni uganjala Štefe in dr. Zajec, me osebno žalite, če me še prištevate med njune pristaše. — To veste, — da se moji nazori — že zda-vno ne strinjajo več s takovo stranko, — kot se je zdaj razvila. Jaz sem katoličan, skušam biti dober kristjan in čeravno ne vem, v koliko sem to željo dosegel, to pa vem gotovo, da med vsemi temi, ki vpijejo, da stoje na katoliški podlagi, ne najdem niti enega, ki bi se tak naslov smel s pravico prisvajati. Vi ste brez konfesije, a vem, da niste brez vere. Ti pa, ki jih imenujete moje pristaše, se drže sicer konfesije, so pa brez vsake vere. Kot stranka se vzdržujejo le še umetno. Kar nas je pravih starih katoličanov, smo se odlo£ili od njih v trenotku, ko smo videli, da jim je vera le sredstvo za politične namene. Kar nas še druži skupej, je le videz, ali da Vam odkrito povem, le edino to, da nismo organizirani tako dobro od zgorej navzdol, kot smo že od zdolej navzgor. Naš škof je še vedno zaverovan v dr. Šušteršiča, čeravno je v zadnjem Času že precej hladneji postal. Prvi naš upliv je ja, da se je škof vendar le odločil zapoditi duhovnike nazaj v cerkev, kot jih je preje podil iz cerkvc vun. Vrši se še vse v procesu moštovega vrenja, kar je nezdravega, gnilega se bo izločilo, ker se mora izločiti, če nočemo izpostaviti katoličanstvo v nevarnost, da ga baš ti, ki pravijo, da ga branijo, pa ga s svojim ravnanjem javnim in zasebnim življenjem oskrunjajo in vlačijo v blato političnih in samopašnih špekulacij. Ta kričeča vsakemu vidna disharmonija med teorijo in prakso, med besedo in dejanjem je za vas nasprotnike bodisi politične ali verske, bič, katerega ti sami pletejo in v roke usiljujejo, da znate udrihati nazaj po njih. Razhod je torej neizogiben, kriza je dospela do odločitve. — In kako jo mislite rešiti ? — Čisto naravnim potom. Najpreje se mora organizirati duhovništvo, se izločiti od kurza, ki plove pod psevdo imenom katoličanstva, kreniti pod pravim imenom v drugo smer, in le kar se popolnoma strinja z našim programom, vzamemo tudi od lajikov seboj na novo ladjo. Nič ne de, ako nas bo izpočetka manj, pa bomo vsaj ti, ki bomo, res to, za kar se bomo izdali. — In oni drugi ? — Čim dalje od njih tem bolj za nas. Kar je starejših, bodo pri svojih koritih vživali pokoj, mlajši pa bodo šli med vas, na to pot jih V svoji zaslepljenosti pripravljajo starejši sami in že dolgo. A kaj posebno prida ne pridobite z njimi, na to ste lahko pripravljeni. — Kaj pa pravite k dr. Zajčevem in Steletovem nastopu v občinski seji ? — Veste, da sem resen mož, zato o bebcih in pajacih raje ne govorim. Pozdravljeni! — Na svidenje g. župnik! Solze po nezvestih ljubimcih pretukajo klerikalci, ker nekaj čujejo zvoniti, da so jim kočevski Nemci odpovedali zvestobo ter ne marajo podpirati klerikalno kandidaturo „profesorja“ Dermastija v Belokrajini. Narodne izdajice, nikar ne jokajte 1 Svojo srčno bolezen lahko ozdravite po receptu, katerega ste se poslužili v Ljubljani in kmalo bo o-zdravljeno vaše srce. Če pa so vsaj kočevski Nemcev Že zdaj spoznali, s kake vrsti ptiči so se poročili, potem ne vemo drugega ma zilo za vas, kot leščovko in kjer ta ne rase, je tudi brezovka dobra. Sicer pa smo mnenja, da so te vaše solze le mačkine solze in da hočeje z njimi javnost in belokranjske volilce le varati in prikrivati resnico, da vaša ne gre več za to, sire, ali umrete vi za mrzlico ali od sunka s kopljem! Tudi za to ne gre, kraljica školska, katera je žena, ki preži na vas onostran kanala, in katero je bodalo, ki vas bo ranilo, vojvoda Guiški! Ne gre za to, kateri meč bo predrl vaše prsi, pospod maršal, od kakšne ljubezni vam je poginiti, mojster Du Bellay, in kakšna bratomorna borba vas bo vrgla drugega na drugega, — Tavannes, — Biron, — La Tre-moille! Kar hočete vedeti, je usoda Pariza, vsaj najbližja usoda — to, kar se bo zgodilo v par letih I Kri! Venomer kri! Venomer sama kri! Zvonove slišim biti plat! Na ulicah rožljajo bojni oklepi, galopirajo konji, praskeče streljanje ! Kade se pogorišča, Seina vali rdeče valove! Okna hiš se odpirajo! Trupla umorjenih padajo na ulice! Kriki na pogin, smrtno ječanje ! Ubijajo, ubijajo ! Ena polovica Pariza ubija drugo! Ah, gospodje, to bo klanje, kakršnega ni videl svet izza hekatomb babilonskih! Varujte se, gospodje! Tu med Vami hodi strah, ki zaznamuje ene izmed vas z neizbrisnim znamenjem morilcev, druge z usodnimi znamenjem umorjenih! Vsi ste zaznamovani za pokolj 1 Varujte se, gospodje! Pošast je tu! Smrt vas šteje in vas razdeljuje! . . .“ Nostradamus je umolknil. Njegov ognjeni pogled je objel vse trepetajoče zborovanje. .boljša" kočevska polovica vendarle trdno z vami drži. Kondukteur in Ruhe und hat keine Ruhe. Kaj to koristi, če je človek „vpokojen", pa nima pokoja, če je „vmirovljen“, pa nima mira. To je kakor deželni glavar brez svoje dežele in glave. Med te vrste „vpokojenimi“ in „vmirovljenimi“ je tudi naš stari šišenski znanec Tomas Pressel, deutsch, Kondukteur in Ruhe ... und hat keine Ruhe. Kakor je te dni zopet potožil ljubljanskemu kazenski mu sodniku. In mož res nima mira v svoji hiši. Kadar človek pride na sodišče, najde gotovo en del Preželjeve hiše tam In Tomaž Preželj je čisto gotovo tudi zastopan ; zdaj on toži druge, zdaj drugi njega, zdaj je zopet za pričo temu, zdaj zopet drugemu. Skratka on nima miru pa ga nima. To pot smo ga dobili za pričo — med strankama Gruntar in Abram. Kaj je bilo zopet ? Kaj drugega nego ženske so se pričele kregati, in so sklenile druga pred drugo zapirati vrata omar do stranišč, da ne bi kaj vun izginilo so dejale druga drugi. V ta ženskin boj se vmešal soprog Abramove. In začele so se peti litanije : Ti stara kamela ti rujava ... Imaš gobec kat.. . Povsod imaš puf ... Si bila že zaprta, pa bom naredel, da boš še. Amen teh litanij se je vršil dvakrat pred sodiščem. V prvič je bil Abram kaznovan zaradi teh litanij in ker je Gruntarjeva na te litanije tudi nekaj odgovorila, se Abram je potrudil, da se med njima izvrši zakon zje-dnačenja. Tožil je Gruntarjevo, da mu je rekla: Tiho bodi stari osel, norec neumen. Kot priča teh .lepih in dražestnih" litanij pa je bil naš znanec g. Tomaž Prezelj. Kot priča pod prisego zaslišan, izjavi, da govori le nemško, a slovensko pa le razume. On je slišal besede: Vi stari osel — saj boste sedela. Druga priča Grunstarjeva hčerka, pa, je celi prizor drugače naslikala. Izpove, da je g. Abram rabil za njeno mater jako ža-jive besede, tako n. pr.: „Imaš tak gsiht kot stara kamela*. Pri tem je pa Abram še pljunil, da je še deklico oškropil. Mati je na to le rekla: „Vi ste pa lepi, že 75 let ste stari, pa še tako neumni". — Sodnik nasvetuje, naj se stranki lepo poravnata. G. Abram pa to odločno odkloni, zahteva, da se Grundarjeva kaznuje. Pa tej zahtevi sodnik ni mogel ugoditi, ker se je prepričal, da je bila Grundarjeva k svoji kritiki vsled Abramovih žalitev izvana. In za to je bila oproščena. Pa g. Abram se je nagrozil, da vzlic temu še ne bo mira. In to so krščanske hiše ... skrinje miru in sprave ! Kar je zdaj je šele začetek. Tako pripoveduje pajaci iz turške tisk. ko perejo oba za morca, ki s svojim nedostojnem obnašanjem v mestni dvorani delata sramoto svojim resnejšim tovarišem Torej to vse, kar sta Stefe in dr. Zajec dozdaj počenjala pri občinskih sejali to naj bo šele začetek? Po tem pro-rokovanju smemo biti tedaj pripravljeni, da bosta ta dva pajaca prevračala še večje kozolce, kot sta jih doslej. Nam je to prav! Ker za dogledni čas še ni prijavljen nobeden cirkus za ljubljanski prater, svetujemo, naj g. župan tema dvema pajacama odkaže primeren prostor, kjer bosta lahko vganjala njiju oštarijske burkljade — mestno zbornico pa se ne sme pustiti ponižati za predstave, ki spadajo v cirkus. Nova zima. V petek je sneg zapadel tudi po nižjih hribih, pogorje Krima in dolenjsko gričevje je vse v snegu. Nastalo je občutno hladno. Vremensko stanje kaže na izboljšanje. Društvo „Klub. slov. amater-fotografov" v Ljubljani si usoja naznanjati, da bo v kratkem pričelo razpošiljati svojim rednim članom krasno opremljen in bogato ilustrirani list (revijo) „Wiener Mitteilungen photographi-schen Inhaltes“. Omenjeni list, čegar veleza- Storilo se je široko molčanje, polno groze in tesnobe. Bronaste besede, ki so oznanjale na ves glas bližnje klanje, državljansko vojsko, ki je imela izbruhniti, in nesreče, ki so čakale Francijo, je trosila strah okoli sebe. In v tej nepopisni minuti se je zdel Nostradamus liki plameneč arhangel, obvladujoč s svojim ponosom strti ponos teh vojvod in vojščakov, teh princev, teh dveh kraljic in tega zločinskega kralja. Vsi drugi so bledeli in obračali obraze stran, kakor da bi sleherni izmed njih hotel skriti morilske misli, ki jih je bil magijec razkrinkal na dnu nje-g vega srca; samo kraljica, Katarina de Me-dicis ga je pogledala v lice in dejala: „Ali je to res, messire ? „Tako res, madame, kakor gotovo so misli in dejanja številke ljudi v računuh vesoljstva ! Tako gotovo, kakor gotovo pozna tisti, ki pozna številke, tudi njihov rezultat! Tako gotovo, kakor gotovo se bodo nekega dne s truščem porušili kraljevski prestoli! Tako gotovo, kakor gotovo bodo videli nekega dne vozove brez konj in bo človek letal po zraku !•* nimiva in poučna vsebina z raznimi koristnimi recepti in navodili bo nedvomno zelo ugajala, prejmejo redni člani društva brezplačne dvakrat na mesec dokler si mlado društvo v gmotnem oziru v toliko ne opomore, da si najame prepotrebni društveni lokal z laboratorijem in prična izdajati svoj lastni strokovni list. Za oratrrijske koncerte »Glashene Matice', v katerih se bode prvikrat izvajal izvirni Sattnerjev oratorij SV nebozetje Marije Device", se po pravici kaže veliko zanimanje ne le v Ljubljani, ampak po vseh slovenskih krajih. Vstopnice si naročajo v velikem številu Ljubljančani, pa tudi posestniki iz Zagreba, Trsta, Gorice, Maribora in iz drugih slovenskih mest in trgov, kakor tudi iz dežele in sicer že sedaj za vse tri koncerte v tobakarni gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici. Slovenski Football klub Jiirija" v Ljubljani vljudno vadi na II. občni zbor, ki se vrši dne 23. marca ob 8. uri zvečer pri Mraku na Rimski cesti. Dnevni red: Poročilo načelnika, tajnika, blagajnika, gospodarja, tehnično poročilo in poročilo revizorjev. Raznoterosti. Trst- Primorje. Vprašanje tržaške porote. Energičen nastop tržaških slovenskih politikov je zbudil evropsko senzacijo. Ako bi se z vsakim vprašanjem tako energično nastopalo bi bilo lahko mnogo bolje, kot je, ker ponižnega ima samo bog rad, a božje dopadajenje v politiki bore malo koristi, ker je stari rek pomagaj si sam in bog ti bo pomagal, še vedno v modi. Kot rečeno, je sedaj porot-niško vprašanje v Trstu tam, kamor je enkrat itak moralo priti. Nazaj se ne more, naprej se ne ve. Vsi odločilni faktorji, pa tudi sam justični minister odklanjajo krivdo na tem res celo v sami Avstriji čudnem slučaju, a izmazati se nihče ne more. Le rdeči princ sto.i možko in se ne gane, ker se je kot dobar avstrijski državljan prepričal, da s političnimi prismojenostmi kamore ni mogoče več iti naprej. Sedaj je stvar kot rečeno tako silno komplicirana, da je vsako razmotrivanje hkrati prerokovanje. V prerokovanja se pa ne moremo spuščati, ker v Avstriji se ne da nič političnega prerokovati. A to, sicer sakrosanktno vprašanje je postalo po krivdi kamoristov politikum, za katerega se bo na obeh stranah vihtelo ama svetle meče, ker bo vsaka obeh strank skušala s poslednjimi sredstvi obdržati in priboriti si pravico. Lahi zato, ker vedo da jim je vzet stolec izpod sedala, Slovenci pa zato, ker vedo da imajo pravo na svoji strani. Vsega odobravanja je vreden namen dr. Slavika, iti do najvišje sodne instance, ter tam pridobiti našemu narodu ljudstvu in jeziku enako vrednost kot jo imata italijanščina in pa pritepena nemščina. Ljudstvo pa naj razvoju tega vprašanja sledi z vso vnemo, in naj pograbi z vsemi sredstvi sovražni nam politikum ter naj ga vrže iz sodne dvorane Tržaška stanovanjska beda. S tem vprašanjem se nam bo treba večkrat pošteno baviti. Zlasti še zato, ker je postalo to vprašanje poslednje čase političen lim za socijalno demokracijo, katera na ta lim lovi kaline — sodruge. Ako bi se namreč hotela socijalna demokracija resno pečati s tem vprašanjem, bi morala, da stare moč kamore v občinskem svetu stopiti v stike s slovensko manjšino, pa bi bilo vprašanje kmalu rešeno. Toda, socialno demokratični občinski svetniki sami ravno tako zaničujejo slovensko manjšino, kot kamoristi, poleg tega jim je pa to vprašanje predvsem politikum, ker ne vedo, kam bi naselili svoje rdeče backe, ki so tudi njihovi volilci. Ako jih nastanijo v Trstu, potem jim jih zmanjka za časa volitev v okolici in obratno. Zato bi pa radi vse tako zasukali, da bi delavska stanovanja, oziroma delavske hišice stale tam, kjer je za njih največjega volilskega pomena. Zato pravimo, da je to vprašanje pravi politikum, ker na enak način si ga tolmači tudi kamora. Oboji skupaj so pa na vsak način združeni proti nam Slovencem, ker pri ljudskem štetju se nas da šo na kaic način skrčiti, pri volitvah je pa to čisto drugače. Sedaj torej ne vedo kam z nami, z delavci, Slovenci. Eni nas pošiljajo v okolico, to so kamoristi, soci-jalni demokratje se nas pa v okolici boje, zato bi nas raje kar v mestu obdržali. Mi pa, ko imamo največ pravice politizirati pravimo, da spadajo delavska stanovanja na zdrav zrak, nedaleč s sredine mesta, na vsak način pa v bližino tovarn v katerih to delavstvo dela. Pri tako važnem vprašanju politizirati je škandal. Zato bi morali ta škandal naši slovenski občinski svetniki malo razsvetliti, pa kaj, ko jih vedno večina manjka. Tudi s takimi vprašanji bodo morali gospodje resno popečati se. Pa brez zamere! Srbsko goveje mešo v Trstu. Potem, ko se je enak poskus importiranja mesa iz Srbije v Pulju docela posrečil, in ko so ta-mošnji mesarji grosisti morali vsled občutne konkurence srbskega mesa, s cenami precej odnehati, so se tudi v Trstu spomnili na to velevažno stvar. Srbsko meso, ki je sedaj v Trstu na prodaj, napravlja jako ugoden utis, ter moramo priznati, da ugaja na prvi hip, ter je celo okusnejše kot naše domače meso. Zlasti, ako se pazi ž njim, da se ga seka na tako snažen in praktičen način kot se to vrši v Trstu. Le nekaj je obžalovati, namreč, tudi srbsko meso prihaja k nam že odrto, ter vsled tega lahko zapade enaki kritiki kot argentinsko. Po precej dolgi vožnji je seveda umljivo, da je nekoliko potolčeno in potlačeno, vendar ga po naši sodbi ni staviti v eno vrsto z argentinskim, ker ni tako mastno, niti se ne vozi tako daleč kot ono iz Argentinije. Predvsem pa pripominjamo, da se ga ne vozi čez morje, temveč po suhem, kar tudi mnogo velja. Mogoče da bo ta poskus importiranja srbskega mesa vendar kaj vplival na pretirano visoke cene. Seveda, boljše bi bilo uvažati živo govedino in jo tu pobijati, toda, kaj hočemo, ko pa slavna avstrijska vlada tega ne pripusti. Falitni »Indipendente* se jezi. To sicer ni nič čudnega, da se ta brezpomembni listič, ki ga bere 800 prismojenih mangia-slavov na dan jezi. Jeza je še edini „Raison d’ etter“ te neznane cape. Toda da našim ljudem, in sicer Rybafu očita da je v parlamentu lagal, to se Že ne da več prenašati. Pravi namreč, da je Rybaf lagal, ko je trdil, da slovenski odvetniki dopisujejo italijanskim strankam v njihovem materinem jeziku. To pa ni res, ker naši odvetniki so, kot smo že včeraj omenili, res vse preveč obzirni, pa se pripeti, da celo v slučaju, da sta obedve stranki slovenski, le za uslugo nezmožnemu sodniku, govore iz same usluž-nosti celo laški zagovor. Znani so nam taki slučaji iz najnovejše dobe. Pa to drugič. Sedaj gre le za to, če je res ali ne, da je Rybar lagal. Mi vemo, da ni lagal, ker se res naši odvetniki poslužujejo napram Lahom laškega, napram Švabom pa švabskega jezika. Ako hoče „Indipendente‘ svoj obup utolažiti, naj kar naroči svojini odvetnikom, da se nauče slovenščine in hrvaščine, da nas, ko bomo tako prismojeni, da se bomo hoteli pravdati potoni njihovih pisarn, lepo počaste v našem jeziku. Ako ne, bo ta, nekdaj najbolj cvetoča italijanska obrt docela prešla v naše roke, ker naši odvetniki znajo ponavadi boljšo italijanščino kot pa laški odvetniki, da celo boljšo od Indipendento-vih mazačev. Smrkavi regnikoli, ki razgrajajo v tolerančni hiši. V sredo okoli 11. ure po noči so bili prišli v neko tolerančno hišo v zagati della Marinella komaj 17-letni |Mihael Pora-julio, doma iz Bari v Italiji, njemu enako-letni Nikolaj de Benedetto, doma iz Trani v Italiji, in 26-letni Silvij Rodrignez, doma iz Toggie, seveda tudi v Italiji. — Bili so vsi nekoliko vinjeni, a posebno ga je imel pod kapo 17-letni junak Mihael Pompilio — V gori omenjeni tolerančni hiši se je de Benedetto sprl s prostitutko Marijo Seljak, ki je bila tudi precej vinjena. V navstali prepir je pa posegel vmes Mihael Pompilio, ki je Mariji Seljak zalučal v obraz grdo psovko, vsled česar ga je ona hotela vda-riti s ključem. Na to so pa vsi trije heroji skočili nad nesrečnico in jo nevsmiljeno naklestili: brcali so jo z nogami in bili s pestmi, dokler ni skoraj brez zavesti obležala. Za, tem so jo pa prav po junaško popihali — No, Marija Seljak je pa vložila proti njim ovadbo na policiji, vsled česar so bili vsi trije predvčerajšnjim aretovani in izročeni sodišču, ki jim bo — kakor nagrado za njih junaški Čin — dalo za nekoliko dni prosto stanovanje in hrano v zaporih ter jih potem poslala v njih „patria madre“. Da je le dobil za žganje. 42-letni dninar Karol Radovan, stanujoči na Reni št. 2, je bil predvčerajšjnim popoldne ob 1. uri in pol še tešč. To se pravi, da je bil še tešč v smislu, kakor to smatra on sam : njemu se zdi namreč, da je tešč vse dotlej, dokler ne popije vsaj en „štamperl“ žganja, pa če tudi prej poje pol vola. Bil je torej v njegovem smislu še tešč ob 1. uri in pol popoldne, ko se je slučajno nahajal v poslopju .Okrajne bolniške blagajne* v ulici dei Gel-si, kjer mu je vdaril v oči neki jopič, ki je bil položen na neko stolico. — .To bo pa že dovolj za štamperl!“ — si je mislil Radovan ter je — tebi nič, meni nič — pograbil jopič in ž njim odšel v najbližnjo — žganjarno, ki se nahaja v isti ulici dei Gel-si. Jopič je bil pa kar celo skladišče raznih predmetov: cel „rog obilnosti", v njem so bili štirje ključi, 54 stotink drobiža, ščetka, tobak, dve žepni ruti in še mnogo drugega. Radovan je v žganjarni prodal vse, kar je le mogel. Pridržal si je le tobak in pa eno žepno ruto. Ob 3. uri popoludne je bil pa v isti žganjarni aretovan, ker je namreč jopičev lastnik Ivan Pavšič, prijavil tatvino policiji. Kupujte v iSlovanski knjigarni Josip Gorenjec Trst, Via Caserma 16, poleg kavarne Commercio. Tatvine v prosti luki. Predsinočnjim ob 8. uri in pol je bil na izhodu iz proste luke aretovan 30-letni Roman Babič, doma iz Materije, in sicer zato, ker so pri njem našli 12 in pol kg bakra, ki ga je bil v prosti luki vkral na škodo avstrijskega Lloyda. Baker je vreden 20 kron. — Istotako je bil predvčerajšnjim aretovan na izhodu iz proste luke 57-letni Ljudevit Jazbec, ker so našli pri njem dve steklenici finega olja — sicer vsega skupaj komaj 1 in pol kg — o katerem ni mogel natančno povedati, kje in kako je je dobil: rekel je namreč,^ da mu je olje podaril neki njemu neznan človek. Društvo jugoslovanskih železu ičnih uradnikov opozarja tem potom vse svoje člane da se vrši III. društveni redni občni zbor danes, dne 10. marca t. 1. v Trstu ob 2 in pol uri popoldne in sicer v veliki dvorani »Slovanske Čitalnice" (glavni vhod Narodnega doma). Razen običa nih so na dnevnem redu druge važne točke, n. pr.: sprememba društvenih pravil in poslovnika, povišanje članarine, ustanovitev podpornega sklada, i. t. d. Z ozirom na važnost dnevnega reda pričakuje osrednji odbor najčastnejše udeležbe toliko od strani tržaških, kolikor od strani zunanjih tovarišev članov. Cilj vseh tovarišev članov dne 10. t. m. bodi tedaj: občni zbor v Trstu, Narodni dom! Osrednji odbor D. J. Ž. U. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Padec Khuena. Dunaj, 9. marca. Tu so sprejeli t veliko rezervo sporočilo o dogodkih v ogrskem parlamentu, ter sodijo da pride na površje Lukač s programom volilne reforme, s čemer bi bila za vedno pokopana madjarska upornost. Črna stavka. London, 9. marca. Vlada je vnovič pozvala premogarje in lastnike naj se pobotajo. Premogarji odklanjajo vsako pogajanje kateremu ni kot podlaga minimalna plača. Južni tečaj odkrit. Kristijanija, 9. marca. Raziskovalec A-mundsen je dospel po velikanskih ovirih na južli tečaj. Kraj, kjer se nahaja ta velevažna točka je krstil z imenom »Plateja kralja Ha-kona". Norveška univerza, kristijanski magistrat in kralj so mu poslali brzojavne čestitke. Kralju Hakonu je čestitalo mnogo vladarjev. Novice. * Teža let. Kakor so zdravniki ugoto vili, se teža notranjih organov človeka v višji starosti očevidno manjša. Jetra, ki tehtajo pri mladem človeku kakih 1500 gra mov, ne tehtajo pozneje več nego 800 do 900 gramov. Možgani izgubijo povprečno 150 gramov, dočim tehtajo v cvetoči dobi človeka povprečno 1165 gramov, imajo v starosti samo 900 gramov. Tudi od obisti je dokazano, da izgubijo na teži 100 do 200 gramov. Nasprotno ne izgubi pa srce nič od svoje teže, marveč še narašča do visoke starosti. Srce starca je kakih 100 gramov težje nego srce mladega moža. * Zgodovina umetnih zob. Malokomu je znano, da so nosili ljudje umetne zobe že v starem veku. Konstatirali so že pri egiptovskih mumijah umetne zobe iz lesa. V etrurskih grobovih so istotako našli umetne zobe, ki so jih poznali Rimljani že v naj starejši dobi, še več, obstajala je celo odredba, da se mrtvece sme pokopavati z zlatom, ki je d.žalo umetne zobe, akoravno drugače ni bilo dovoljeno spravljati z mrtveci nobenih dragocenosti. -- Uoutni zobje so bili izdelani iz slonove kosti. Pred 200 leti se je izgotavljalo umetne zobe iz konjskih in voloskih nožnih kosti. V dobi Friderika Velikega so bili že poznani zobje iz emajla, a poizkušalo se jih je tudi izdelovati iz biserov Zobje iz slonove kosti so v tej dobi popolnoma izginili a velika je bila zahteva po človeških zobeh, ki so jih grobarji dobavljali za drage denarje, še pred nekoliko leti so zobarji večinoma sami fa-bricirali umetne zobe, medtem, ko prihaja dandanes ves tozadevni materijal iz tvornic, med katerimi je največa tvornica umetnih zob v Filadelfiji. Za kratek čas. Gospa vidi skozi okno kaplana, ki hoče v posete. Ker pa je imel priti vsaki čas domov mož, ga ni hotela sprejeli in se je skrila za zastor, obenem pa naročila svojeip sinu Mirkotu: .Mirko, ako pride gospod kaplan, mu reči, da me ni doma." Ko vstopi kaplan v sobo, se Mirko razkorači pred njim rekoč: »Mame ni doma" Kaplan pogleda proti zastoru in pravi: »Povej mami, naj prihodnjič vzame tudi noge s seboj. Pek Jaka je pogledal ravnokar na pečene žemlje in rekel: .Čudno, ljudje pravijo, da pečem čemdalje manjše žemlje i.i jih zato potrebujejo več. Pa to ne more biti res. Kajti čem manjše pečem, tembolj se redim. * * * Kaplan Viktor je poučeval v vaški šoli mladino verouk. Oče Luka naprosi kaplana, naj njegovega sina dobro vzgaja o krščanski rusnici. Pri prihodnji uri prime kaplan Janezka za glavo in ga vpraša: »No Janezek! povej mi, kaj imaš na glavi ?* -Uši" se odreže Janezek. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan" v Trstu Sedež: kavarna Minerva, via Acquedotto. Odbor tržaškega kolesarskega društva »Balkan" je videč nagli razvoj in napredek društva, in v prvi vrsti koristi in interes svojih članov, posnel metodo inozemskih Touring klubov, in sklenil v smislu sklepa občnega zbora 11. februarja 1912. zavarovati svoje člane zoper KOLESARSKE NEZGODE. To zavarovanje se deli v dva razreda, in sicer: I. razred s pravico K 2000,— za slučaj smrti; K 6000.— za slučaj popolne nesposobnosti, K 2.— dnevne podpore za delno nesposobnost od 5 dneva naprej do 200 dni. II. razred s pravico K 1000,— za slučaj smrti, K 3000.— za slučaj popolne nesposobnosti, K 1.— dnevne podpore za delno nesposobnost od 5 dneva naprej do 200 dni. Letna članarina znaša skupno z zavarovalnino K 10.— za prvi in K 6.— za drugi razred. Vsa pojasnili dajejo se bodisi ustmeno vsaki dan od 8.-9. zvečer in ob nedeljih od 12.—1. pop. v dr. sedežu, ali pa pismeno. Kolesarji, kateri imajo veselje do kolesarskega športa in ob enem da se zavarujejo — dobro došli. Predsedništvo Tržaškega kolesarskega društva »Balkan" Leopold Pegan 1. r. predsednik. Mali oglasi. Diplomirani učitelj niEČkom jeziku traži mjesto kao kučni učitelj ili ka-kovu sličnu službu. Poirjžbe na upravu „Jutra“ v Trstu. Prnflti a A Prav ma'° rabljen gromofon naj-T/ boljše vrste znamka Angel in 20 plošč premer plošč 25 cm, cena zelo nizka. Naslov pove upravništvo »Jutra11 v Trst. Lepo meblovano 0d£ s 1. aprilom v Ljubljani, Poljanska cesta št. 3. Soba je pripravna tudi za pisarno, Fotograf A. Jerkič KTS&K ul. 7. U i etniški izdelki, stalne cene. 2cmv*nf no ključavničarska pomočnika sprej-opicblla me takoj Ivan Triiler na Bledu. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. ©0® ©©©©©©©©©©© ©0 Vekoslav Plesničar TH8T uUoa OluUa 23 TRST Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene Prlpdroda se FRAN KUKANJA čevljar Via Pierlulgi da Palestrina 3. prti. Obuvala vseh vrst za moške, ženske in otroke po nizki ceni. Specijaliteta: Obuvala za bolne noge. Popravila. v Gosposki ulici št. 3 gostil niški prostori (3 sobe, kuhinja, shramba in klel) ter zraven pripadajoče stanovanje (2 sobi-drvarnica) Lahko se tudi deli in je eventuelno pripravno za skladišče. Pojasnila da hišni oskrbnik Al. Kunst, Ljubljana Židovska ul. ulica 4. S. Benisch Najboljši češki nakupni vir! Ceno posteljno perje !! Kg sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2.40 K; pr ima polbel. K 2.80 bel. 4; lega puhastega K $•10 ; kg velefinega snežnobelega, puljenega, 6.40 K, 8 K 8; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. — Naročila od $ kg naprej franko. Zjotool/epe posteljelegaMga modrega, belega ali rumenega nankmga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg., 60 cm sir. polnjena i novim sivim, prav stanovitnim puh. perjem 16 K; napol puh 20 K; 24 K; posamezne pernice 10 K, 12,14, 16 K.zglav-nice $ K, $-$o, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm štr. 1} K, 14.70 K, 17.80 K, 21 K, zglavnica, go cm dolga, 70 cm šir. 4.70 K, $.20 K, $-70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12-80 K, 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis m franko. S Benisch, Dešenice št. 821, Češko. Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Skerk - Trst Via Acquedotto št. 15. — Podruž.: Via Miramar št. II Trikrat na dan svež kruh. Prodan vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj In bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat ln vse predmete za peči. Najtlnejša moka iz najboljših mlinov po najnlži ceni. Fina inozemna vina lu lik ri v steklen. Brezpl. postrežba na dom Kruh in slaščice se izdeluje igieničkim električnim strojem ©©©©0 a——" ©@ ===== RESTAVRACIJA - ALLA STAZIONE Trst, trg pred juž kolodvorom 3 • (Nasproti južnega kolodvora). Priporoča se slavnemu občinstvu in potnikom, ki potujejo skozi Trst za obilen obisk. Toči se izvrstno pivo in vino prve vrste. DOBRA KUHINJA - POSTREŽB A. TOČNA S«T- CENE ZMERNE. Lastnik Anton Andrijančič, bivši vratar hotela »Balkan". © © Gitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla z samili briljantom, v ognju pozlačen prstan si gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, oviatnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328 Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vrne nazaj in je torej vsak riziko izključen. (330) V Spcmlabni za daa\e in dekliee so o ogrompi izberi o oseh najnooejšili baroah, kroja ip vzbujajočega chiea po priznano nizkih eenah. Velika zaloga pare je nili oblek, za gospode in dečke ter konfekcija za dame in deklice. cHngleško skladišče obfrk d), cBernatooič. Ljubljana Mestni trg št. 5. §lf um SS S Svoji k svojim! Največja edina slovenska tvrdka Križmančič & Breščak ulica Nuova 87 — TRST — ulloa Nuova 87 priporoča slavnemu občinstvu £ svojo ogromno zalogo manufakt. blaga Najzmerneje cono. Točna postrežba.. — Prevzame se delo po naročbl, Stvari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. - Angleško volneno blago za ženske obleke, ul gagaš In različne štofe za bluze lu vsakovrstne tkanine volnene v največjem izboru. Perkall, zeflrjl, panama, satln, oksford in najrazličneje bonibažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in postelno perilo. Blago za moške obleke : volneno in bombažasto. - Odeje bombažne -ln volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna in žima. Vsaka drobnarija za šivilje in krojače. Svoji k svojim! Računski zaključek »Ljubljanske kreditne banke" k 31. decembru 1911. CISTA BILANCA. Aktiva, k 31. deoembru 1911. Pasiva. 1. . Blagajna . . . 2. Valute . . . . 3. Menice in devize 4. Predujmi na vrednostne papirje . . 5. Vrednostni papigi ......................... 6. Dolžniki : a) denarni zavodi . . . b) pokritje v vrednostnih papir jih, hipotekah, blagu itd c) transito račune podružnic d) ostali dolžniki . . . 7. Inventar 8. Realitete K r one 185.250 69 54.218 81 6,722.795 66 43.642 25 6,766.437 91 2,807.766 29 1,791.316 84 1,319.726 08 8,787.389 66 3,423.893 — 1,750.892 78 15,281.901 52 108.928 66 1,187.833 84 28,183.654 56 - K r one 1. Del. glav.: 12.500 del. (& 400 K, kup. 191,1) 5,000.000 7500 del. (k 400 K, s kuponom zal. 1912 3,000.000 — 8,000.000 — 2. Reservni zaklad 650.691 33 3. Pokojninski zaklad 89.406 05 740.097 38 4. Vloge : a) na knjižice 7,782.386 55 b) na tekoči račun 5,470.503 38 13,252.889 93 5. Upniki (inkl. transito stavk podružnic per K 3,365.929-—) 5,612.183 34 6. Transito obresti 93.677 63 7. Nevzdignena dividenda 566 8. Dobiček: a) prenos iz leta 1910 . . 50.290 15 b) dobiček za leto 1911 . . 433.950 13 484.240 28 28,183.654 56 Izdatki. RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA. k 31. deoembru 1911. Pirej emki. K r one Krone 1. Obresti reeskomptne in transitne . . . 486,898 26 1. Obresti vrednostnih papirjev .... 83.396 33 2. Obresti vlog na knjižice 323.331 07 2. Obresti menic ......... 963.208 66 3. Obresti vlog na tekoči račun .... 622.477 10 1,432.706 43 3. Obresti predujmov in tekočih računov . 896.597 49 1,943.202 48 4. Upravni stroški 94.618 75 4. Iznos bančnih poslov 316.220 71 5. Plače in stanarine 206.860 33 5. Iznos realitet 29.710 43 6. Davki in pristojbine 109.770 28 6. Prenos dobička iz leta 1910 . . . . 50.290 15 7. Odpis inventarja 11.227 70 8. Čisti dobiček za leto 1911 inkl. prenos iz leta 1910 484.240 28 1 2,339.423 77 2.339.423 77 S knjigami in prilogami primerjali In v soglasju naSli : V Ljubljani, dne 31. decembra 1911. Nadzorstveni svet: / Ubald pl. Trnk6czy 1. r. predsednik. Ladislav Pečdnka 1. r. Alojzij Tyka6 1. r. Fran Crobath, 1. r., Vit Hrdina 1. r., Robert Kollmann 1. r., Ivan Mejač 1. r., člani. ravnatelja. PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, Piazza cLella Borsa lO Centrala v Ljubljani — Podružnica t Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu in Celju. Delnifika glavnica K. 8,000.000. Rezervni zaklad K. 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja.------------------Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi 4Xa°|0 Pt*odaja srečke na majhne mesečne obroke. Vsi Slovenci v dobroznano slovensko trgovino Ferd. Dobaušek-Trst ulica Giosue Carducci II. cd CD CC JQ ce