Stev. 37 TRST, nedeljo 6. februvarja 1910. Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN tudi eb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju. St. Petru, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dorubergu itd. ZaMarele Stcr. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. *nm, »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st vim. Za ogla-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v-afea nadaljna vr&ta K 2. Maii oglasi po A stot beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema In^eratm oddelek uprave K danosti". — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti . Plačljivo in utožlj«vo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti je mol! NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 2* K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K; na n;i- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Iftroenlna na nedeljsko Izdanje „SUHOSTI" stane: trn, oelo leto Kron 5-20, u pol leta Kron 2-eO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na uoravo list t UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna ^Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica — — Giorgio Galatti štev. 18. Poštno-hranilnKni racu* št. 84V652. TELEFOM 3t. 1!-57. „Siidmarka" ob Adriji in lov na duše v sveti noči. Pod tem naslovom prinaša v Tridentu-Monakovem na italijanskem in nemškem jeziku izhajajoči list „Adige ed Adria — Etsch und Adria" članek, ki je tako aktuvelen in pameten, da se nam zdi potrebno, da ga prinašamo tu dobesedno posebno tudi na adreso naših Italijanov, ki često na uprav sramoten način beračijo zavezništva Nemcev proti Slovanom. Gori omenjeni članek po- j menja naravnost uničevalno sodbo o brez- j značajni, nezmiselni politiki naših Italijanov ter slove: Nekaj časa sem doznajamo iz dnevnega novinstva o ustanovljanju in delovanju „Siid-markinih" skupin na obrežjih Adrije, in sicer v krajih, ki veljajo ali za čisto italijanske, ali pa pretežno slovanske — ali pa tudi v krajih, ki jim je prebivalstvo mešano iz vseh narodnosti. Pretežno nemških, ali takih krajev, ki bi imeli del prarodnega nemškega prebivalstva, ni ob Adriji in jih ni nikdar bilo. Sploh je možno navesti le dva kraja, ki imata veče število nemških prebivalcev — Trst in Opatijo, dočim je na Reki madjar-ska manjšina veča, nego je nemška. Pa tudi v Trstu in Opatiji so Nemci zgolj priseljenci, ki dobivajo tam zaslužka kakor uradniki, trgovci, hotelirji, nameščenci itd. Izrecno treba tu konstatirati povodom utopističnih člankov, ki so nedavno krožili po izvestnem novinstvu in so govorili o možnem in zaželje-nem ponemčenju Trsta. Kakor javljajo z Dunaja, namerjuje društvo „Siidmark" izvesti poleg uradnega ljudskega štetja v Trstu, Istri in Dalmaciji, še potrebno zasebno ljudsko štetje, da bi na temelju tega stavila zahtevo po posebnem državnozborskem mandatu za dežele ob Adriji. Do nedavno je vladal tu dobrodeien mir med priseljenimi Nemci na eni in pra-rodnimi Italijani in Slovani na drugi strani (že precej dolgo je temu. Pripomba uredništva „Edinosti") Ni nam znano, da bi bili kakega na novo došlega Nemca neprijazno vsprejeli, ali ga bi na izvrševanju njegovih poslov kakor si bodi ovirali. Kar se pa tiče tujinca, je imel ravno tu posebne prilike, da je spoznaval italijansko in slovansko gostoljubje nasproti vsakomur. To naj bi postalo sedaj drugače, kajti tako dekretira v Avstriji društvo za povspeševanje narodnega prepira in sovražtva, intolerance na vsh poljih. To društvo se imenuje „Siidmark", ki ob-dolžuje izdajstva na nemškem narodu vsakogar, ki mu ni vsenemška fraza v smer mišljenju. Noben miroljuben Nemec ob Adriji ni klical teh ljudij, ki se svojim usiljivim šovizmom, svojim denuncijantskim besnilom in svojo neodkritosrčnostjo napravljajo Nemcem le sovražnike povsodi, kjer se jih je doslej spoštovalo in rado gledalo. Nemci ob Adriji naj bi si nikakor ne želeli delovanja „Siidmarke", ki se je drugod pokazala to, kar je v resnici: zveza ekstremnih bojevnih petelinov, prenapetih glav s kupom ljudij, ki drve za njo v dobri veri, ker so preleni, da bi — mislili, in ki niso bili nikdar v tujini, ki pri pivu mesto svojega lastnega mnenja mlatijo prazne fraze ter ob svojem omejenem horizontu verujejo vse, kar jim predla- PODLISTEK. Štev 78. (Slavkov.) Povedati mu hoče, da ga je preganjala nesreča in da so ga drugi pahnili vanjo! Da, vse to mu hoče povedati in njegov sin ga bo gotovo umel! Da, umel! — — — Zopet je zaškripal ključ v vratih in čuvaj je stopil v sobo, mu izročil pismo rekoč; „Danes vam je prišlo pismo od žene! Prečitajte je hitro in potem odidete na delo." Nande je zgrabil hlastno za list, ga razgrnil in začel citati. Žena mu je pisala tako-le: „Dragi Nande ! Ti veš, ljubi moj Nande, kako rada bi te prišla jaz obiskat, toda nesreča je hotela, da sem obolela ter da sem tako zadržana doma. Prosim te, dragec moj, ne ustraši se preveč! Ozdravim gotovo in potem priletim k tebi, da te enkrat zopet objamem po dolgem času. Saj te ne smem, kakor enkrat na mesec--! Ne bodi zavoljo mene v skrbeh, ker sem si nekaj denarja prihranila, a nekaj mi ga je darovala neka usmiljena gospa I Veš tista, ki je stanovala nam na- gajo zakotni lističi avstrijskih provincijalnih j mest, pri čemer pa ne nosijo nobene odgo-} vornosti. Da rogovilijo med njimi tudi1 ljudje, ki kakor c. kr. uradniki jedo kruh davkoplačevalcev, katere oni se svojo lastno brezmiselnostjo in hujskovalnim talentom svojih voditeljev ogorčajo enega proti drugemu, da-si bi jim bilo ravno nasprotno v dolžnost — je seveda obžalovanja vredno, ali spada med tiste neverjetnosti, ki so v Avstilji postale že v pregovor. Kaj briga te ljudi, da nikdo med Nemci ob Adriji ne čuti potrebe po kakem nem-| škem državnozborskem mandatu, ki ga sploh j ne bo možno nikdar doseči. Njim je le za boj in hujskanje kjer-koli bodi! To je njih j element, kakor je močvirje element obadov in strupenih miazmov. Ali bolje rečeno: oni žive od nemira; po sporazumu bi ostali brez kruha. Da postoparje, kakoršnjo se izljublja „Siidmarki", mora najti odmeva tudi na drugi strani in da vsled tega trpe često nedolžni s krivimi, to je le prena-ravno. Nimamo česa oporekati narodnim društvom, ki služijo kulturelnim interesom svojih soplemenjakov, ki skrbe za pouk, gojenje domače šege in jezika ter za dobrodelnost nasproti pripadnikom lastnega naroda. To ni le narodna, ampak tudi človeška in krščanska dolžnost. Ako se taka društva drže teh toček, ako slede potrebnemu taktu, ne le da niso nikjer v izpodtiko, ampak pomagajo marveč k zbliževanju narodov in si pridobivajo veliko zaslugo za povspeševanje miru med narodi. Drugače je to pri društvih, katerih najizraziteji tip predstavlja „Siidmarka". Kajti tudi navidezne dobrote, ki jih ustanovljajo, bi prejemnike — ako bi bili na jasnem o namenu te radodarnosti — spominjale na „timeo Danaos et dona fe-rentes" (Boj se Danajcev, tudi kadar darove prinašajo!) Kakor imamo duševno tatvino, tako obstoji tudi naroden zločin proti sedmi zapovedi. In ta utegne biti huji in brezsrč-neji, nego je oni, ki ga običava kazenski sodnik. Če kako narodno društvo brez za-vratnih misli tudi v inozemstvu vrši dobro delo, je to lepo in vitežki. Ravnokar priob-čuje novinstvo Italije v prisrčnih besedah iskreno zahvalo italijanskega naroda za velikodušne, velikega naroda zares vredne darove iz Nemčije povodom one grozne katastrofe, ki je pred letom dnij zadela Sicilijo in Kalabrijo. Vse drugače pa je, ako obstoji — kakor na dobrodelnih prireditvah Siidmarke v alpskih deželah — zavratna misel, namen namreč, da bi z vabljivimi darovi siromašnim nevednim otrokom drugega naroda trgali iz src domovinski čut in jezik; da bi bedo ali brezbrižnost starišev izrabljali v politične namene; da bi se lepi običaj božičnega drevesca in njegovo delovanje na otroško dušo zlorabljalo v trezne in zavratne osvojevalne namene — in to v noči, ko se je rodil On, ki je oznanjal mir med ljudmi! Ali prirejevatelji takih žalostnih komedij, kakor se že nekaj let sem vrše o Božiču v naših alpskih deželah, morejo tajiti, da jim le zakotna kupčija z narodom italijanskih, slovenskih in hrvatskih otrok prižiga, svečo božičnega drevesca in da v sveti noči deli danajske darove/ Naravnost zoperno pa deluje tista na krajih, kjer je to oportunno, usiljiva lojaliteta, kjer paradirajo sproti! Preskrbljena sem torej za delj časa. Naš malček se počuti prav dobro. Zdrav je in vesel in vedno me vprašuje, kedaj se povrneš ti domov. Blebeta, kar vsevprek, kar mu prihaja na misel. Pravim mu vedno, da se ti kmalu povrneš in on komaj pričakuje tega. A tudi jaz Štejem dneve, ure in trdno upam, da prestanemo tudi to nesrečo. Ko boš svoboden, si kmalu zopet opomo-remo in tedaj se povrne k nam sreča, po kateri oba tako hrepeniva-- Prosim te še enkrat, naj te ne straši to pismo. Vroč poljub od Dragotinčka in tvoje ljubeče žene Reze.u List mu je vstrepetal v rokah, tresel se je po vsem životu in črke, te mrtve črke, so kar plesale pred njegovimi očmi-- V prvem trenotku, ko je prečital pismo, ni vedel pravzaprav kaj se ž njim godi. Udarec, ki ga je dobila njegova skrbeča duša, je bil tako močan, da ga je kar omamil. Nič ni mislil, rekel--! Strmel je s topim pogledom tja na papir in v njegova prsa so vdrli najrazličnejši čuti — — Zgrabil se je za lase in zaihtel : „Kaj bo, kaj bo! Ti, ki si me ustvavil, ali me hočeš res popolnoma uničiti, ubiti! Kaj pa sem pravzaprav pregrešil, da me tako kruto bije Tvoja roka?" Stisnil je glavo med roke in obstal tako nem, miren-- v črno-rumenem plašču in pevajo cesarsko pesem ljudje, ki ob drugih prilikah poznajo le „Wacht am Rhein" in ki hočejo prov-zročati „da se bodo tresle šipe na cesarskem dvoru" — seveda to le z g.... in !! Pismo iz Koroškd. XII. Moderna država se bistveno razlikuje od staro-ali sredovečne. Glavna razlika obstoji v tem, da moderna država poleg drugih potrebščin skrbi tudi za gmotnojin duševno povzdigo svojih podanikov. Dočim je bila v prejšnih časih glavna naloga države, da brani svoje podložnike pred vnanjimi sovražniki, da skrbi za mir in red in za pravo-sodstvo v državi, se briga pa današnja država tudi za povzdig o in povspeševanje, gmotnega in duševnega blagra državljanov. Državljani so zavezani plačevati državi davke, jej dajati vojake, se pokoriti zakonom, da je možen red in mir v državi. Državljani Imajo torej dolžnosti nasproti državi. Tem dolžnostim pa odgovarjajo pravice, ki jih imajo državljani. Vsaki državljan ima pravico zahtevati od države varstvo samega sebe in svojega imetja, in ima pravico do sodelovanja na zakonodaji, na upravi; država pa mora tudi pospeševati gmotno in duševno stanje svojih pripadnikov, tako ima tudi država dolžnosti nasproti svojim državljanom. Na tem stališču stoji današnja država. Lepo bi bilo medsebojno razmerje, ako bi tudi povsodi obstajalo v tem smislu. Žali-bog, da ni povsod tako. Posebno koroški Slovenci občutimo v tem oziru veliko pomanjkanje. Imamo pač dolžnosti napram državi: dajamo jej davke, naši sinovi jo morajo braniti pred sovražniki! Kolikokrat so že prelivali kri zanjo ! Na kratko : izpolnjevati morajo vse, kar zahteva država od njih ; imajo torej dolžnosti kakor državljani. Ali pa imajo tudi iste pravice ? Mirno lahko odgovorimo, da ne! Naše težnje in zahteve ignorirajo vse oblasti ; nimamo zastopnikov v državnem in ne v deželnem zboru, ki bi po številu odgovarjali številu ljudstva ; država pa pred vsem zanemaija naš gmotni in duševni napredek. Kakor smo izprevideli iz prejšnega, nam nikakor noče dati sol, v katerih bi se duševno okrepili in s katerimi bi lahko sledili v izobrazbi napredku drugih narodov in se na narodni podlagi lahko vsestransko razvijali. Torej lahko rečemo, da nad nami država nikakor ne izvršuje naloge, ki si jo je postavila. Ker pa koroški Slovenci nikakor nismo hoteli zaostajati v izobrazbi za drugimi narodi, smo morali seči po samopomoči. Ker naša šola ljudstvo le pokvarja v vsakem oziru in izvršuje s tem največ i kulturen škandal, so koroški rodoljubi začeli misliti, kako bi sami nadomestili pomanjkanje vzgoje in rešili mladino popolnega propada. Izkazala se je potreba izobraževalnih društev. Izobraževalna društva naj bi postala učilnice, v katerih bi si slovanska mladina pridobivala potrebnega znanja, kolikor toliko raztegnila svoje duševno obzorje in izobrazila se vsaj toliko, kolikor je neobhodno potrebno za napredni čas. Stari časi so minuli; življenje je postalo povsem drugačno, ljudje imajo vse druge potrebe in druga sredstva, s ka- terimi si v velikem boju za obstanek zagotavljajo pogoje vsega življenja. Radi tega je potreba izobrazbe in pouka mladini, da se bo mogla vspešno boriti proti vsem ne-prilikam, ki jih ima moderni čas v veliki men. Iz teh mislij koroških rodoljubov so nastala izobraževalna društva. Izobraževalna društva so druga narodna organizac. koroških Slovencev, ki se je izvršila in se še izvršuje v večem obsegu. Medtem, ko so bile C. in M. podružnice prva večja nar. obrambena organizacija (ki pa je sedaj stopila v nekako stagnacijo, kajti izmed vseh 20 podružnic, kar jih obstoja, jih deluje le malenkostno število) so izobraževalna društva že presegla število C. in M. podružnic in dandanes jih imamo že okoli 30. Vidimo torej, da je njih število v kratkem času naraslo v velikem obsegu in še narašča. Ustanovljati so se začela izobraževalna društva še-le v letu 1904 in dosedaj imamo že v vsaki večji vasi, da celo po trgih in mestih, izobraževalna društva. Njih namen je v prvi vrsti, da širijo izobrazbo in pouk med mladino. Tudi k lepemu vedenju in gojenju blagih čuvstev so posvečene. A ne samo to ; tudi pošteno zabavo in razveseljevanje nudijo ljudstvu. V te svrhe prireja vsako izobraževalno društvo navadno svoja mesečna zborovanja, kjer so na dnevnem redu poučni govori razne vsebine, na koncu navadno kaka igra in petje ali tamburanje. Navadno imajo namreč izobraževalna društva v svojem okrilju tudi pevski ali tamburaški zbor, tako, da se gojita v njih tudi petje in godba. Razen tega pa ima skoro vsako izobraževalno društvo tudi večjo ali manjšo knjižnico, tako, da dobivajo členi tudi slovenskega čtiva. To je glavno delovanje teh društev. So gotovo vse-kako hvalevredne naprave in doseza se v njih dokaj; toda vsega pa le ne, česar bi človek pričakoval. Mnogo teh društev ima namreč (kakor tudi druga) to lastnost, da obstojajo le po imenu. Komaj da so biia ustanovljena, pa se že podajajo k počitku in ni več slišati nič o njih. Seveda so pri tem pogosto važni vzroki. Dogaja se pogosto, da morajo rodoljubi, ki so tu ali tam ustanovili društvo, iti proč in [po njih odhodu ni več agilnega človeka, ki bi društvo dalje vodil. Še več pa je v tem oziru krivo to, da se taka društva pogosto ustanovljajo prerano, da ni pripravljenih tal, na katerih bi mogla obstojati. Treba je pač poprej ljudstvo pripraviti in mu vcepiti smisel za društveno delo. Dalje pa se tudi nahaja napaka, da se shodi porabljajo za nepotrebne namene. Pogosto se strelja preko cilja. Vse delovanje društev naj bi se namreč koncentriralo posebno za prosveto mladine, ljudske pravice, narodni ponos — stvari, ki so najbolj potrebne, naj bi se razpravljale in ne stvari, ki se nas ali popolnoma nič, ali pa le od daleč dotikajo. Tako so se v predminolem letu v izobraževalnih društvih razpravljale skoro skozi vse leto pravzaprav samo trije predmeti. To je bil cesarjev, papežev jubilej iu ! lurška petdesetletnica, stvari, ki niso v zvezi s prepotrebno vzgojo v narodnem duhu. O njegovem notranjem razburjenju je pričalo le nemirno dviganje prsi in pa komaj slišni vzdihi-- Nemirno so mu drhtele ustnice a vse telo so pretresali močni sunki.... Takega je našel še čuvaj, ki ga je prišel klicat na delo. Sklonil se je k njemu in dejal: „Kaj pa vam je, da se tako tiščite tu k tlom?" Mirno se je Nande vzravnal in mu molče pomolil list. Mož ga je vzel in prečital. Postavil ga je potem na stol, in ko je pogledal Nandeta, mu je preletel v obraz žarek usmiljenja. A to le za trenotek! Z mrzlim, službenim izrazom na licu je rekel : „Potolažite se, vse bo boljše! Prihodnji mesec vas žena gotovo poseti, a sedaj umirite se in pojdite na delo, ker je že skrajni čas." Nande je pogledal moža in vskliknil: „Kako pa naj delam danes! Prosim, naznanite me gospodu direktorju, da ga želim nekaj zaprositi. Na delo ne morem, ker sem itak bolan !" „Kakor želite! Naznanim vas gospodu direktorju in zdravniku, da vas preišče." Mirno in ledeno so se glasile te besede, a Nande ni opazil vsega tega. Bil je še ves iz sebe in ko se je čuvaj oddaljil, se je vrgel na posteljo, skril glavo v odejo m se razjokal, bridko razjokal... Pol ure pozneje ga je poklical direktor k sebi in Nande se je odpravil iz sobe. Negotovo se je premikal naprej in stražar, ki ga je spremljal, mu je večkrat pomagal po stopnicah. Stopil je v sobo direktorja, se ponižno priklonil in odkril. Gospod direktor, majhen rejen gospod, ga je pogledal izza mize in rekel: Vi ste štev. 78 in ste želeli govoriti zmenoj. Kaj hočete ?" Nande je potegnil z roko preko čela kakor bi hotel urediti svoje misli in je iz-pregovoril: „Gospod direktor ! Pismo, ki sem je danes prejel, mi naznanja, da mi je !žena obolela. Vi veste, da je ona sama na svetu in da je navezana le na svoje roke. Sedaj bo morala trpeti. Piše mi sicer, da bolezen ni nevarna, a vem, da trdi to le za to, ker me noče prestrašiti. Prosil bi vas, da ukrenete na eden ali drug način, da bi videl svojo ženo. Tja me lahko sprovede stražar in zagotovljeni bodite, da se vrnem, ker sem že itak skoraj dovršil svojo kazen." Direktor ga je pogledal in rekel : „Ljubi človek, kaj vam ne prihaja na u ni! No, ta bi bila res lepa, da bi začeli še hoditi na izprehode ! Po zakonu lahko ogledate ženo le tedaj, ko je že mrtva, a drugače ne. Zakon je zakon in jaz ga ne morem izpremeniti." Grozno so donele te br u'e po ušesih nesrečnega moža in Nande ni več mislil na prošnjo. Vedel je, da je direktorju zakon nad vse in da ni druzega pomočka. Poklonil se je in odšel iz sobe. (Pride še.) Stran II. .EDINOST'4 št. 37. V Trstu, 6. februvarja 1910. Vedeti bi morali, kdo smo, v kakšnem položaju se nahajamo, kaj nam je potrebno za našo hranitev! Spoznavati bi morali svoje brate, druge Slovane, njih narodne kulturne in gospodarske razmere, svojo zgodovino; poznati bi morali tudi svoje nasprotnike, njih delovanje itd. To bi bila prva in glavna naloga izobraževalnih društev. Ravno tega pa pogrešamo. Niso temu povsem krivi koroški rodoljubi, kajti le malo imajo močij in sredstev na razpolago; toda storili bi pa tudi lahko dostikaj primernejšega in koristnejšega, nego pa delajo. Zal, da je tudi delovanje v marsikterem društvu prav strankarsko in celo naslovi mnogih društev nas spominjajo na to, da stoji društvo na strankarskem stališču, kar pa je koroškim Slovencem naravnost pogubno. Saj stojimo že v vodi do brade in samo s skupno pomočjo, s složnostjo, se moremo Še rešiti. Imamo le enega samega sovražnika, ki nam vsem brez razlike strank preti s poginom. Proti temu moramo obrniti svoje moči, ne pa proti lastnim bratom, če tudi niso vsi enega naziranja ! Goriški deželni zbor. V goriškem deželnem zboru je prišlo v zadnji seji končno vendarle do nekoliko debate, ki je prekinila običajno avtomatično „delovanje" te parlamentarične karikature. Nikari pa misliti, da so se slovenski poslanci udeležili te debate, marveč so bili to laški klerikalci, ki so se nekako vzdramili in ponosno reagirali na samovoljno tolmačenje poslovnika od strani dež. glavarja. Posl. Bugatto je imel cel6 toliko poguma, da je razkril spletke laških liberalcev, ki delajo na to, da vse, kar je storil dež. zbor za Furlanijo (in tega ni malo), izgleda, kakor bi prihajalo po inicijativi laških liberalcev samih. Prav pogostoma se je dogajalo, da so bili predlogi laških liberalcev in klerikalcev popolnoma enaki. Bugatto je rešil to zagonetko in je povedal, da čim je izročil kak klerikalni poslanec svoj predlog glavarju, laški liberalci istega kar prepisujejo in ga na to vlagajo v isti seji. Deželni glavar pa v takih slučajih naznanja v zbornici najprej predlog laških liberalcev, in še-le potem predlog klerikalcev, dasi je bil ta poslednjj poprej vložen. Tako izgleda, kakor da laški klerikalci vsaj do premirja med bojujočimi se strankami, a glej, komaj je naše včerajšnje izdanje zapustilo stroj, nam je prišla brzojarica, z naznanilom, da so se pogajanja med Cehi in Nemci razbila in da so ti poslednji zopet posegli po obstrukciji. Čehi nikakor nočejo privoliti v delitev uprave, kaj je kardinalna točka Nemcev, ki zahtevajo popolno delitev. Situacija je ravnotaka, kakor je bila oktobra lanskega leta, ko so Nemci prvič posegli po obstrukciji. Nemci hočejo na vsak način garancij, da se bo razpravljalo o vladinih predlogah glede delitve uprave. A Cehi so že v komunikeju, ki so ga izdali pred dnevi Mladočehi in agrarci, očitno pokazali, da vladnih predlog ne jemljejo resno. Vsled tega je prišlo do razbitja pogajanj in češki deželni zbor je zopet obsojen v nedelavnost. Do kedaj? Kdo bi mogel predvidjati to?!!__ Slovanske novice. O priliki vladarskega jubileja knjaza Nikole pride na Cetinje — kakor poročajo s službene strani — tudi italijanski kraljevski par. — Nemški teolog dr. A. Naegle, ki poučuje sedaj na bogoslovni fakulteti nemškega vseučilišča v Pragi, hotel bi dokazati, da nista sveta brata Ciril in Metod pokrstila češkega vojvode Borživoja in češkega naroda, ampak da so to storili nemški škofje in duhovniki. Pri tem je zanimivo, da dr. Naegle (čudno ime, ki je podobno onemu nam predobro znanega — prijatelja) ne pozna češkega jezika, torej tudi ni mogel niti prečitati imenitnih in globokih študij o tej stvari, ki so jih napisali Palacky, Tomek, Kryštufek itd. itd. Knez V. P. Meščerški, izdavatelj znanega ruskiga lista „Grazdanina", ki mu je sedaj 71 let, je proslavil v Petrogradu 50-letnico svojega novinarskega delovanja. Slavljencu so prispele neštevilne čestitke od vseh strani. Car Nikolaj pa mu je poslal tudi svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Dalmatinskemu nadškofu Dvorniku so odvzeli, kakor smo že poročali, jurisdikcijo iz razloga, da je — bolan. Resnično pa je — in v tem je edina vsa hrvatska javnost — da je Rim porinil v kot nadškofa Dvornika zato, ker je bil ta cerkveni dostojanstvenik eden stebrov glagoljice, prvoboritelj za pravo narodnega jezika v cerkvi. Rim je je bil nasproti Slovanom vselej — dosleden ! brez lastne inicijative in misli posnemajo Vii. . n- - . . - . ,____ vsem liberalne tovariše, dočim je ravno na- ] ^rrv„al„Dv°f,TL "i^J nf^i ^l sprotno resnica. Bugatto je povedal, kako pristransko postopa dr. Pajer, a ta je, kakor po navadi, kratko izjavil, da predsednik tolmači poslovnik tako, kakor sam hoče! Seveda je to kaj komodno stališče, ki pa bije v obraz najprimitivnejšim pojmom o parlamentarizmu in pravičnosti. Čudno je le, da so laški Jklerikalni poslanci dozdaj tako mirno prenašali vsa zapostavljanja in da so se oglasili šele v zadnji seji. To naj bi bili storili že tedaj, ko je Pajer-Grcgorčičeva večina brez vsakega utemeljenega razloga razveljavila mandate iz slovenskega veleposestva; saj menda ni bila še nikdar tako, kakor v oni razvpiti 2. seji pogažena v blato pravica in politična poštenost. — Obe laški stranki tekmujeti med seboj, da bi dosegli čim največih koristi za Furlanijo ; Slovencem pa pripada kaka drobtinica, kakor je že to v navadi. Zato se prav nič ni čuditi, da piše tržaški „Piccolo" vedno le o „Dieta del Friuli" (furlanski dež. zbor). „Piccolo" ima takrat prav: deželnega zbora, ki bi kaj izdatnega storil za Slovence, — jednostavno ni! Slovenski klerikalci so zvezani z laškimi liberalci; zato mirno sede in se ne ganejo, tudi če bi dr. Pajer uganjal še take nezakonitosti. Najraje bi videli, da bi ne bilo niti laških klerikalcev v zbornici, potem bi bili s Pajerjem še bolj „po domače". V tem slučaju bi dr. Pajerju ne bilo treba niti izgovarjati običajni „E accettato", kajti postavili bi v zbornico fonograf, in kedar bi bilo potrebno, bi Pettarin kar pritisnil na gumb in fonograf bi opravljal še to delo. Očividno sede na slovenski strani poslanci, katerim se pred meseci niti sanjalo ni, da bodo kedaj izvoljeni ljudski zastopniki v deželnem zboru. Ne pričakovana čast jih je sedaj omamila, in deželna korita so jim zmešala pojme o pravičnosti in o dolžnosti nasproti slovenski stvari tako, da mimo gledajo vsa gaženja zakonov od strani njih laških liberalnih zaveznikov. Naša sveta dolžnost in skrb mora biti pa ta, da posvetimo vso pozornost takemu „delovanju- ljudskih zastopnikov in da na drobno obrazložimo ljudstvu, kako da je zastopano v narodnem obziru in pa kam da se stekajo davki in doklade, ki jih odšteva žuljavih rok. _ kemika obstrukcija v češkem deželnem zboru. Živimo v dobi obstrukcij. Obstrukcija v parlamentu, obstrukcija v štajerskem deželnem zboru, najnovejša obstrukcija pa je izbruhnila vnovič v deželnem zboru češkem. Še včeraj so se vesti iz Prage glasile zelo ugodno; splošno se je mislilo, da pride narodno svetinjo, po sili v pokoj; Nemec Nagel, ker je junaški teptal slovansko svetinjo — narodni jezik v svoji škofiji — je bil — odlikovan! „Vsi smo ednaki — vsi smo sinovi božji!14 — tako pravi Krist. Ali v Rimu delajo sedaj temu nasprotno. Dnevne vesti. Umrl. Včeraj popoludne je nenadoma umrl c. kr. poštni tajnik dr. Ivan Slejko; našli so ga v Boschettu mrtvega. Že delj časa je bilo na močnem možu opaziti, kako hodi pobit in malodušen okoli. Tudi obraz mu je bil nenaravno upadel. Iz njegovih govorov pa je bilo dovolj jasno opaziti, da ga mora mučiti duševna bolezen, zlasti ker je često tožil o hudih bolečinah v glavi. Poroka. G. Alojzij Kodre se je poročil danes z gospico Anico M i c h e 1 u z z i, iz znane rodoljubne obitelji pri S. Ivanu. Bilo srečno! Junaki.....pa taki! „Piccolo" in „Indipendente" se hudujeta nad nami, ker smo pisali resnico o dogodku s pol. kance-listom Loviščekom na plesu „Lega Nazionale". Pred vsem nam očitata oba imenovana lista, da smo pisali o plesu „Lege Nazionale", da-si so ti plesi le za „Lego Nazionale", katere prireja poseben odbor. Gospodje, to je enostavna igra z besedami. Tudi plesa za našo šolsko družbo ne prireja družba sama, ipak se imenuje isti Ciril-Metodov ples. Tudi „Piccolo" in „Indipendente" sta pisala še dan po plesu „La veglia maseherata della Lega Nazionale" in „La veglia della Lega Nazionale", torej maskiran ples „Lege Nazionale" in ne ples za „L. N.". A mi razumemo gospode. Sedaj, ko so se prespali, jim je postalo vendar-le malce tesno pri srcu in zbali so se posledic, ki bi jih utegnil imeti za društvo „junaški" nastop njih mladine. In zato ritirada. Konstatujemo pa kljubu temu, da nam ni bil niti od daleč namen, denuncirati „Lego" in priznavamo lojalno, da plesa ni priredila „L. N.", ampak poseben odbor. Zato pa ostane ples vendar-le — Legin ples, kakor ostane naš ples Ciril-Metodov ples. Vse drugo pa je le igra z besedami ! Čudno pa se nam vidi, da sta oba omenjena lista huda na nas, ker smo poročali prosto po njih lastnih besedah o dogodku z v začetku omenjenim policijskim funkcijonaijem. Mi smo vendar poročali le to, kar sta povedala omenjena lista sama! čk je napravil naš poročevalec iz maske „a la Tosca" bersagliera-garibaldinca, treba to pač tolmačiti tako, da se naš poročevalec v teh stvareh ne more tako dobro spoznati. Sicer bi pa bilo gospode lahko .sram, da so se lotili sedaj tajiti zadevo o italijanski tro-bojnici v trakovih. Posebno junaško to ni! A tudi od policije je res strašno neumno, da prepoveduje Italijanom njih narodno tro-bojnico. Ko bi dobili enkrat dovoljenje, da jo lahko nosijo, bi sicer rogovilili ž njo kakih 14 dni po mestu, a konečno bi se požvižgali tudi na to. Naši Italijani so kakor otroci. Dokler nečesa nimajo, kriče in se kujajo. Ko pa zahtevano stvar enkrat dobe, se je naenkrat naveličajo. Otrokom pa so podobni tudi v nekem drugem oziru: Najprej napravijo kako neumnost, a potem, ko se boje, da začne peti brezovka, se potuhnejo, pa pravijo: Jaz nisem, jaz že nisem . .. Italijansko navdušenje za ravnopravnost — Romunov v Istri. — Vsako toliko se pojavlja fenomen, da se naši italijanski listi silno zavzemajo za narodno enakopravnost v Istri. Z vso svojo zgovornostjo zahtevajo, naj se narodu da šola v njegovem materinem jeziku. Globoko se klanjajo pred principom, da treba dati narodu sredstva za negovanje svojih tradicij, svojega jezika in svoje narodne individualnosti. Umejemo, da nas čitatelji začudeno gledajo, ko jim pripovedujemo to, ko jim vendar navadno govorimo vse drugače — nasprotno — o naših Italijanih. Saj so tekom ljutih narodnih borb v Istri čitali že cele literature o nasilnosti istrskih Italijanov, o njih oligarhiških in despotiških nagonih, o krvavih krivicah, ki jih delajo Slovencem in Hrvatom Istre, katerih krivic najljuteja pa je ta, da narodu nočejo dati — šole! Odkodi torej naenkrat taka senzacionalna sprememba v duševnem razpoloženju Italijanov, da so čez noč postali iz krivič-nikov pravičniki ?! Je-li to možno, da bi se „Piccolo" in družba navduševali za ravnopravnost v Istri ? In vendar je tako. Samo z malim pridržkom, da se namreč „Piccolo" poteza le za ravnopravnost — Romunov v Istri. To ravno pa je krvava ironija in vele-značilno za vso narav naših nasprotnikov. Narodu, ki tvori večino prebivalstva v tej deželi, ki je to deželo, ko je bila popolnoma opustošena po raznih katastrofah, zopet obljudil se svojo krvjo, zopet oplodil s žulji svoje roke in znojem svojega čela — temu narodu Italijani slej ko prej ne pri-voščajo niti najprimitivnejih sredstev za samosvoj kulturelni, narodni in gospodarski razvoj. Italijani hočejo izkazovati neko plemenitost le življu, ki je številno za deželo brezpomemben, ker izginja in je njegova narodna individualnost na smrtni postelji. Danes prav za prav v Istri Romunov niti ni več, pač pa je še nekaj malo potomcev nekdanjih Romunov, — ali kakor jih imenujejo, Ciribircev — priselivših se v Istro pred več sto leti z Balkana, bežeč pred Turki. Teh potomcev je še najti jedino v dveh župnijah, to je, v Šušnjevici in na Brdu, in pa vžejanah pod munsko župnijo. Vseh skupaj jih utegne biti — ako visoko računamo — kakih 2000. Ali, kakor rečeno: tudi ti so že vsi poslovanjeni. Šolski pouk imajo v hrvatskem jeziku, in v tem jeziku molijo tudi v cerkvi in doma. V tem jeziku se vrši vse njihovo javno občevanje ; le tu pa tam v domači hiši govorijo med seboj še neko mešanico pol romunščine pol hrvaščine ; štejejo n. pr. po romunski le do deset, od deset naprej pa po hrvatski. Ali tu moramo posebno naglasiti, da imajo ti Čiribirci sami toliko zdravega smisla v glavi, da oni sami odločno odklanjajo, kar jim „Piccolo" ponuja, ker vedo^ dobro, da bi jim romunska šola ne le nič koristila, marveč še škodovala ! Torej življu, ki šteje komaj par tisoč duš in ki se je že sam odpovedal vsem znakom narodne individualnosti, ter si prav čisto nič ne želi „Piccolovega" protektorata — temu privošča „Piccolo" svojo pravičnost in mu usiljuje svojo protekcijo. Narodu pa, ki tvori dvetretjinsko večino, ki ima v sebi vse potrebne življenjske sile in ki iz sebe vstrajnim delom na različnih poljih vspešno vstvarja pogoje za življenje: temu narodu pa „Piccolova" pravičnost ne privošča tega, kar vsiljuje Romunom! To je višek italijanskega farizejstva, ki hoče briljirati s plemenitostjo, kjer bi to te „pravičnike" — nič ne stalo. Farizejstvo pa je tudi nasproti Čiribircem samim. Kajti jasno je, da je tudi tej kampanji „Piccolovi" pre-tvezno za istrske Romune le namen: navadne demonstracije proti slovanskemu značaju dežele istrske ! „Nostro cittadino" — naš meščan — t. j. triestino e per eccellenza italiano — je' tudi glasoviti upravitelj rimskega astronomič- j nega observatorija — gosp. Mtlossevich. Doznali smo pa, da je gosp. Milossevich pristen M i l o š e v i ć, rojen v Dobroti blizu Kotora, kjer ima še dovolj sorodnikov. — Torej bokeljski Hrvat, ki je v tujini postal glasovit mož in.... Italijan in nostro cit-tadino. Dvojna mera. Pred kratkim je — kakor smo že poročali — zasegla kranjska deželna vlada narodni kolek z napisom: „20/IX/1908"; a, kakor smo pozneje zvedeli, je zasegla tudi kolek z nedolžnim napisom „Ptuj". Med tem pa, ko je vlada pokazala vso svojo strogost nasproti Slovencem in zaplenila one kolke, ki po našem mnenju nimajo značaja, ki bi opravičeval to zaplembo, pušča Se vedno v prometu kolke nemškega Schulvereina s sliko „razbite" nemSke kazine in skrajno izzivajočim napisom: Zur Errinnerung an den win-disehen Oberfall am 20. Sept. 1906. Naše poslance poživljamo, naj store vse potrebno, da se tudi ti kolki takoj umaknejo iz prometa! Kar velja za Slovence, mora veljati tudi za Nemce!! Ženitvanjska podpora. Od ženitvan-skih podpor Cesarice Elizabete, ustanovljenih od gosp. barona Ambrozija Ralli leta 1886, je na razpolaganje dar v znesku tisoč sto petdeset (1150) kron, ki se ima podeliti od tukajšnega c. k. namestništva dvema ubogima ženinoma rimsko - katoliške vere iz delavskega ali kmečkega stanu, ki prebivata v Trstu ali v okolici, ter mislista stopiti v zakonski-stan v teku l. 1910. Omenjeni dar se podeli 24. aprila 1910, na kateri dan ravno pade obhajanje poroke presvetle cesarice; dotični znesek se pa izplača še le potem, ko se ženina v cerkvi poročita. — Tisti, kateri mislijo prositi za ta dar, naj položijo dotično pismeno prošnjo pri c. k. namestništvu do 20. marca 1910, ter naj dokažejo v njej: 1. da sta oba ženina katoliške vere, da ženin ni še dopolnil pet in trideseto leto, nevesta pa ne še trideseto leto starosti, ter da sta oba trdnega zdravlja; 2. da prebivata v Trslu ali v okolici vsaj eno celo leto; 3. da je njuno življenje brez madeža, da sta si pridobila ali da oskrbujeta eno kmetijo, ali pa da se pečata s kakim drugim delom, katero jima donaša toliko zaslužka, da ž njim lahko vzdržujeta eno družino; 4. slednjič se morata oba zavezati, da stopita v zakonski stan 1. 1910. Pretresljiva remeniscenca ob tragediji v Sesljanu. K temu dogodku utegne zanimati nastopna reminiscenca iz kazensko-sodne prakse nedavne minolosti. Vsi se še spominjamo, kako grozovit krik so bili zagnali nemški časopisi pred nekoliko leti radi slučaja, dogodivšega se v okolici mariborski, ko sta bila zakonska Bratuša obsojena na smrt, ker sta sežgala svojega otroka. Vsa dokazovanja in indiciji so govorili proti njima tako obtoževalno, da sta obtoženca pod pritiskom dolgotrajnega pre-iskavanja in obdolžavanja prišla v tako ob-normalno dušev. stanje, da sta slednjič priznala zločin, radi katerega sta bila obtožena. Usodepolno je bilo za njiju dejstvo, da se je našlo ožganih nekoliko kosti, o katerih izvedenci niso mogli izključiti, da so človeške. Obtoženca sta bila na podlagi vsega tega od porotnikov v Mariboru spoznana krivima in obsojena na smrt. Na srečo ju je pomiloščenje rešilo pred eksekucijo, ki bi pomenjala — kakor se je pozneje izkazalo — justičen umor!!! Kajti kakih pet let kasneje so onega otroka, ki je bil slaboumen, našli živega v Novemmestu, s čemer se je izkazala popolna nedolžnost obeh obsojencev vkljub vsem težkim indicijam. Glede onih ožganih kosti se je pa mej tem posrečilo dognati, da niso bile človeške, ampak prašičje. Radi te hude zmote sta morala ne le uboga zakonska Bratuša pretrpeti neznanske muke strašne procedure in obsodbe — da se jima je kar pamet zmešala — in potem tudi večletne ječe, po nedolžnem — marveč tudi ves slovenski narod, ki so ga sovražniki slikali kakor narod kanibalov in Ijudo-žderov. Ta grozni slučaj naj služi ne le poklicanim organom, ampak tudi javnemu mnenju, v opomin, naj ne nagli preveč s svojimi zaključki' in sodbami. Javno mnenje naj se ne udaja slepo sugestijam „Piccola", ki se mu vidi na vsem pisarenju, da bi hotel se-sljanski slučaj — po izgledu nemških fa-lotskih novinarjev povodom slučaja Bratuša na Štajarskem — peklensko-zlobno zlorabljati v zasramovanje našega naroda pred izobraženim in humannim svetom. .Predavanje o Bosni in Hercegovini. — Čujemo, da se na prihodnji zabavi naše „Slovanske Čitalnice", dne 12. t. m. priredi predavanje o Bosni in Hercegovini. Predavanje bo ilustrirano z 120 krasnih skioptičnih slik. Orijentalska karavana na Sokolski maškaradi. — Danes ob štirih zjutraj je dospel na odbor Sokola sledeči brzojav : Teheran: Ob deseti uri zvečer pride odposlanstvo kralja desete dežele. — Pričakujte nas na Sokolovi maškaradi. (Opomba. Iz tega je razvidno kako velikansko zanimanje vlada za današnjo ma-škarado. Cigani in Ciganke, kakor se nam poroča, pridejo že ob 9 zvečer). St. Jakobške mladine Ciril-Metodov ples je privabil sinoči v „Narodni dom" veliko maso ljudstva, tako, da je — posebno na galeriji — bila gneča tolika, da je bilo tu pa tam vsako gibanje onemogočeno. Med prvo četvorko, ki jo je plesalo kakih 120 parov, so vzbujale „produkcije" clovnov viharno veselost. Na višek se je po-spela prireditev s plesom „Kolo", ki ga je plesalo, — če se ne motimo — 24 parov v raznih slovanskih nošah pod vodstvom ple-sovodje g. Bizjaka. — Ob pogledu na to pestro slovansko sliko in ob zvokih jugoslovanskih melodij je bilo občinstvo kar imn»rri trn t r r rrrif i vi iffft i r r t'll'iri n-n »■ f ■jjii.-iIiVjj USTREDNI BANKA CESKVCit onnoirn cu podružnica v trsti OrUnl I LLLN r. piazza del posterosjo i : VLOGE u KNJIŽICE i«*» PREMI J07E VLOGE 4*"" VADIJE ti KAVCIJE --- MENJALNICA V Tratu, 6. februvarja 1910. ,EDINOST*• St. 37. StJdD III oduševljeno in je viharno zahtevalo ponovitev plesa, čemur so plesalci tudi ustregli. Potem je jurija prisodila nagrade 6 maskam. Godbo je hvalevredno oskrboval orkester šentjakobske čitalnice. Ko to pišemo — ob 2. uri popolnoči — je vrvenje na istej višini in moremo reči, že sedaj da je prireditev vspela najlepše, na čemer iskreno čestitamo združeni šentjakobski mladini. Smrtna kosa. Iz Bazovice nam poročajo, da je dne 4. t. m. umrl tam posestnik g. Anton Marc. Pokojnik je bil v 64. letu svoje dobe. Bil je eden glavnih narodnih agitatorjev. Narodnjak od nog do glave, kremenit značaj, trezen, delaven, je bil pokojni Anton Mare uzor moža poštenjaka. Udarec, ki je zadel rodbino je tem hujše, ker bi se bila imela dne 5. t. m. vršiti poroka njegovega sina Mihe. Na pogrebu, ki se bo vršil 6. t. m. pop. bo pelo pevsko društvo „Lipa" žalo-stinke. Nocoj na Sokolovo maškarado! Nocoj torej se bo vršila že od nekdaj najpri-Ijubljenejša zabava tržaških Slovencev: Sokolova maškarada. — Ta zabava je že desetletja sem ena najbolj animiranih, a ob enem najdostojnejših predpustnih prireditev našega mesta; za to je pa vsikdar vladalo za Sokolovo maškarado veliko zanimanje. Kakor je soditi po živem zanimanju za to letošnjo prireditev, bo danes zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma" res pravo vrvenje, živahna in nad vse prisrčna pred-pustna zabava. Kdor je prijatelj Sokola in ljubitelj res prijetne zabave, naj le pride nocoj ob 9. uri v „Nar. dom". Posebno pa moramo še enkrat opozarjati, da se bo na tej maškaradi plesala nova slavnostna polka v proslavo petindvajsetletnega marljivega delovanja zasluženega ple-sovodje, brata prof. Umeka. — Na svidenje danes zvečer! Za Sokolovo maškarado se prodajajo vstopnice pri vratarici „Nar. doma" in sicer stane vstopnica za nečlane 3 K, za člane, dame in maske pa 2 K. lstotako bodo morali biti vsi moški delno maskirani in dobe delne maske pri vhodu. Začetek je točno ob 9. uri. Kdor še nima vabila, naj si je pravočasno preskrbi dopoludne ali popoludne pri vratarici „Nar. doma", kajti vstop je dovoljen le proti izkazu vabila. Sokoli naj pridejo vsi v kroju in le oni ne smejo imeti delnih mask. Sesljana ka žaloigra. Iz Sesljana smo dobili od g. učitelja Josipa Sinigoja poročilo, da on ni bil navzoč pri izpraševanju Rozalije Leban, 12-letne hčerke Frančiške Leban. Pri izpraševanju so bili navzoči trije orožniki, župan in finančni stražnik g. Bufolin. Vpričo učitelja g. Šinigoja ni deklica Rozalija nič povedala. Tozadevno poročilo v „Piccolu" je torej neresnično, da ne rečemo zlagano. Dalje smo dobili iz Sesljana sledeče poročilo: Frančiška Leban je stara 39 let. Njen mož je odšel radi ženine nezvestobe na Dolenjsko, kjer je ostal prilično 1 leto in pol. Potem se je vrnil in začel delati v Nabrežini, od kjer je^ odpotoval zopet v svet, menda nekam na Štajersko. Ko se je pred prilično 8 meseci vrnil, je začel delati v Trstu. Tu bi bilo važno doznati, kdaj je odpotoval Leban na Dolenjsko, koliko časa je ostal tam in katero leto se je vrnil ? Potem, kdaj je odšel na Štajersko in kdaj se je vrnil? V ostalem nam poroča naš dopisnik iz Sesljana z ozirom na naše včerajšnje poročilo : Kaj je resnice na teh „Piccolovih" pripovedkah ? Deklici zanikujeta sedaj, da ni res, kar sta prej povedali, ker jima je bilo baje (Od strani očeta? Ur.) zažugano, da ne smeta govoriti resnice. Kje je peč? Kakor povedano, deklica je priznala v navzočnosti treh orožnikov, g. župana in g. Bufolina, da sta bila otroka sežgana v peči (fornelu) v ognjišču (štedilniku). Povemo odkrito, da nas tudi to še ni prepričalo o krivdi Lebanove. Će pravi naš dopisnik, da sta bila otroka sežgana v peči (fornelu) v ognjišču (štedilniku), tedaj smo mi prepričani, da peč in štedilnik ni eno in isto. Torej, ali je bila peč, ali je bil štedilnik? Če peči ni bilo, v peči otroka sploh ni bilo mogoče sežgati, na ognjišču, oziroma v štedilniku pa tudi novorojenih otrok sploh ni mogoče sežgati. Mi smo torej še vedno tam, kjer smo bili preje. Dokler ne najdemo boljih dokazov, ne bomo prepričani o krivdi Lebanove in njenega namišljenega ljubimca. Zato odide danes še enkrat na lice mesta eden naših sotrudnikov, da nam bo tako mogoče podati točno in izvirno poročilo. _ Koledar in vreme. — Danes: 3. predpepel. ned. — Jutri: Romuald ap. Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne + 10." Cels. — Vreme včeraj: oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenjivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Hladno. Loterijske števile, izžrebane dne 5. februvarja: Dunaj 85 44 56 64 8 Gradec 17 43 52 80 75 Naše gledališče. Danes izostane radi Sokolove maška-rade običajna predstava. Za prihodnji teden pa pripravlja naše gledališče velezanimivo noviteto: Bernsteinovo slavno igro JAT" in morda tudi Borštnikovo dramatizacijo Tavčarjevega romana „OTOK in STRUGA". Društvene vesti. Pevsko društvo „Adrija" v Bar-kovljah priredi danes vnedeljo 6. februvarja veselico. Na vsporedu so krasni moški in mešani zbori, šaljivi kvartet „Vinska poku-šnja" in burka v enem dejanju. V duetu bo pela g-dčna Angela J a n o v a, bivša članica „Dramatičnega društva". Slavnemu občinstvu se nudi torej obilo pevskega in glasbenega užitka. Na svidenje jutri popoludne v Bar-kovljah ! Pevsko društvo »Zarja" v Rojanu ima danes v „Konsumnem društvu" v Rojanu ples od 6. ure do polunoči. — V torek dne 8. t. m. pa bo „Plesni venček" združen s svobodno zabavo in petjem. — Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za moške 1 K, za ženske pa 40 stotink. Člani pevskega društva „Kolo*' imajo danes v nedeljo ob 5. uri popoludne sestanek v gostilni Hinka Kosiča. Danes ni pevske vaje. Prihodnja pevska vaja bo v nedeljo dne 13. t. m. Pevsko društvo „Ilirija". Jutri zvečer bo seja odbora. — Odbor vabi vse cenj. gce. pevke in pevce, da pridejo polnošte-vilno k vaji danes zvečer ob 8. uri. Glasbeno društvo „Trst" je imelo v nedeljo dne 30. m. m. svoj prvi plesni venček. Tudi ta prireditev je izpadla v občo zadovoljnost. Občinstvo je došlo v povolj-nem številu. Mnogo smeha je vzbujala ohcet z „bando" umetnikov na — orgljice. Zabava na plesu je bila jako animirana. Glasbeno društvo „Trst" naj bi nam skoro zopet priredilo kaj sličnega. Delavsko konsumno in obrtno društvo »Jadran" pri sv. Jakobu, ulica Indu-stria, priredi danes dne 6. februvarja zabavni večer, a dne 8. t. m., to je na pustni torek, zabavni večer z godbo, na katerem bo sodeloval tudi pevski zbor „Bratovščine sv. Cirila in Metoda" z moškim in mešanem zborom. Godba pa bo svirala do polunoči. Pevsko društvo „Slovan" v Padriču priredi danes v nedeljo svoj plesni venček v prostorih g. Martina Grgič. Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstopnina za člane 1 kron. — Sviral bo tamburaški zbor iz Boršta. _ Nar. del. organizacija. priredi velik delavski ples na pustni torek. Darovi za srečolov se hvaležno vsprejemajo. V novi prodajalnici obuvala O. Scubich Trst - ulica Giosua Carducci 15 - Trst (nova palite) -a—5-— in Ulica Giulla št. 22 ------- dobi se velika izbera obuvala za gospode, gospe in otroke. --CENE ZMERNE.-- UMETNI ZOBJE Plombira oje zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine — v zobozdravniškem kabinetu — H. U. Dr. L HELLNER In JL LUKEŽ - Trst Via fiuova št. 13, I. Struchel S toitsch Trat, Pi&zza Nuova ____ vogal ulica S. Caterlna □ Uolne, fušfanji, Uolnene in prešite odeje ter kožuhovioe. Fratelli Rauber: Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščina z sedlarje. * * * Vesel, odsek N. D. O. ima danes (nedelja) ob 3. uri popoludne jako važno sejo. — Pričakuje se polnoštevilne udeležbe. __ Vesti iz Goriške. V Gorici je bilo lani 221 porok, rodilo se je 815 otrok, umrlo je 788 oseb, mej temi 257 nepristojnih v Gorico. Divaški mladeniči napravijo na pustni torek ples, pri katerem bo igrala godba Počkaj. Vstopnina za gospode K 1, za gospe 60 stotink. Pevsko in bralno društvo „Draga" v Orleku pri Sežani priredi danes v nedeljo pustno zabavo s petjem, igro in šaljivim prizorom. Med petjem bo sviral tamburaški zbor iz Briščekov. Po teh točkah bode ples. Začetek ob štirih popoludne. Pevsko društvo „Štanjel" v Štanjelu priredi danes v nedeljo ob 3. uri pop. v veliki grajski dvorani plesno veselico. — Med posamičnimi točkami in k plesu igrala bo sokolska godba iz Prvačine. Ročinj. Veselica društva „Sloga" se je kljub slabemu vremenu dobro obnesla ter bila še precej dobro obiskana. Petje, ki je je poučeval g. Malnič in je vodil g. Leban, je popolnoma dobro vspelo — hvala jima za trud! Igri ki sta povzročili obilo smeha, sta se v zadovoljnost vsih prav dobro obnesli — posebno so naša vrla dekleta v igri „Strahovi" pokazala, da v istini tudi razu- Dalje na 10. strani. •-T-avL- , Skladišče kož SEJ^JE^ rumant Is črna la fovijarj« In eetflarje i 4» iavnico fornjlh 4alav devljev (tomaja). Tele&t koža ftraa tat ramena (Bokekalk). Valtfta a«* tolja vrsta zs barvan« tevffe. Nsrsibe fcs vaa krala tfaiala lxvrfula letna la Mto« GIACOMO FREGMAN ali 1 Trst, al Csaarsu II [pelee kavam Seelnle. EUGENIO VENUTI Prodajalnica pohišt a in ma-nifakturnega blaga (zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu plačilu kolikor na obroke. Crst, piam S. Caterlna št. 3. I. nadstropje. Novi : dohodi MT za zimsko sezono. McSke r.bleke zadnje novoati . . . ol K 14 di 4S Moški Paletot n B ....'„ 14 „ 50 Jope z ovratniko ii iz kožuhoviue . . „ „ 11 „ 44 Deške obleke zadnje novosti.......9 „ 'M DeSki paletot n „ .......10 „ 36 Oblečice za otroke od 3 do 10 let . „ „ « . 1« Paletot z* otroke od 3 do 10 let. „ „ » „ 2<> Velika izbera inozemskega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. — Specijaliteta : hlače, srajce, maje ia druge potrebščine. ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosne Cardacci št- 40 (prej Torrenli;). NOVA ' URARNA Rajmund Bizjak prej delavec pri tvrdki G. Pagnacco, Barriera št. 12 Campo S. Glacomo 4 nasproti ubodu v cerkev, blizu ..Društvene krčme". Velika izbera molkih in ženskih žepnih ur, srebrnih, kovinastih itd., kakor tudi verižic, priveskov po zmernih cenah. Budilke po K 2-6o. Posebnost: Kronometrićne in stenska ure. — Poprate se izvršujejo točno, natančno in po najzmernejžih cenah Prodajalnica manufaktu*nega b aga In drobnih predmetov, Trst, ulica Belvedera 32 Fuštauj bel in barvan, maje LAWN-TENNIS, fuStaojaste spanje hlače za moške in ženskp. robci volneni in flanelasti, šarpe volnene iu židane, fuštaojasta spodnja krila, arajce zu moške in Ženske, moderci, pa*i, ovratniki, zapestnice, ovratnice in vse druga potrebščine, ki spadajo v krojaško obrt. Osi oni bolniki ki nimajo elaatl dojeli, oni, ki trpe na alabl prebavi, zapiranja, žgaravlol, nabiranja prekmernlh kislin v želodca, glavobola In kroa, ozdravijo, ako pijno izvrstne želodčne kapljice lekarne sv. Cirila in Melodija v Pazinu tor poatanajo »opet jaki ySF In evešl. Cena 6 steklenic K 2-SO „ 12 „ „ 4.80 ki trpe na kailja. plnone-m j ka Čudovito nizke cene s-: fvo koles, iivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo se tudi vse poprave. - Prt tvrdki Batjel, Gorica, Stolna ul. 3-4 Prodaja na obroke. - Ceniki fr-rnko VSEM ONIM, na katara, tezkema dlba djn, alaboatl in bledfol, priporoča »e lzlasti e od polenovke pripravljeno z železom. lato je tako dobro sestavljeno da ga zamore piti tudi najiz-birćljivl bolnik. — Cena steklenici Kron 2-— Posebno priporočljivo za male otroke, blede, slabokrvne. — Vsa navedena zdravila dobijo aa aamo v lekarni J sv Cirilo in Metoda o Pazinu :lnu S etju ali I orabo ■ (ISTRA) ter se poSljej po postnem povzetju pa proti predplačilu. — Kavođtlo K& uporabo _ Je priloženo a^kl ateklenlot "M lata lekarna priporoča svoje leke kakor : švedske kapljice po K 1 Ii 2, mazilo proti kottobolju K 1. Železna!o Kha-Vino K 160 Ud. Križmančič & BreSCak nI. uova št. 37 (Prej : LUKA HAZZE) obveščata slavno občinstvo, da sta prevzela rečeno trgovino z manufakt. blagom na drobno in na debelo. Naša zaloga je že sedaj bogato opremljena z vsakovrstnim blagom, a pozneje bodeva poskrbela za še bogatejšo izbero. Priporočava se, kot Slovenca, slav. občinstvu za naj obilnejši obisk« Križmančič & Breiuak bivša pomočnika trgovine M. Aite. Priporočamo našim gospodinjam KOLIN S KO CIKORIJO. \ 8traa IV. „EDINOST" št. 37. V Trstu, 6 februvarja 1910. JU Samo malo časa je še dobiti približno 450 tucatov mojih znanih rjuh brez Siva 150 cm široke, 225 cm dolge, garantirano lanene, iz najboljših niti, obrobljene, uporabljive za nevestine oprave, brez vsakega pogreška kos 2 kroni 80 st. ali pa 15 m dolgi kosi po 18 K. Najmanjše naročilo 6 obrobljenih kosov ali pa 1 kos 15 metrov po povzetju. DOTAD I Ne primerjajte drugih, rUtUil S ponujanih radi konkurence po nižji ceni, z mojimi, ker razpošiljam le najboljše blago, in vrnem takoj denar, za kar ne ugaja. POZOR NA NASLOT! VELIKO SKLADIŠČE IS POSODA glasovirjev :: pianino harmonijev prvih tu- in inozemskih tovaren. ■ Uglašenja in poprave se izvršujejo z natančnostjo po najzmernejših cenah. tforodaunn tvrtko LOIGI ŽANROM TRST, Plazza San Giacomo 2 (Cor«o> TRST To8s& io solidna poatr-al ^r ►3 K P H "5 O] Stf * oo •j J. Jtein - liochod M II % Prvo primorsko podjetje za Manje poltva in snefljcij. podjetje Rudolf Exnei\ Tr&t ===== VIA DELLA STAZIONE Štev. 17 = FIFiJalke: v PULI, GORICI, REKI In CRADEŽU Prevažanje pohištva na v«e kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih xa pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevažmje blaga na v*e svetovne proge. Sprejema se tudi poUžiFo in drme Drete j s&r» »lsstia xa to priDr^vlisaa suka ttlatt. EDINI TRŽAŠKI ZATOD ZA ČIŠČENJE \/AO||M IM PAfiirD" mmm IN SHBAN.JETAX4E PREPR0& «VMvUlfl l/LLHPI&n . ToČr&lu solidna postrežba. Tkalnica — Češko. II II Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! Popolne napeljane vode, plinu in :: acetilena = 3E ZALOGA \ seh v to stroko : : spadajočih : : predmetov. SPECIJALITETA: svet Ike za ribarenje potrjene od c. kr. :: namstništva ::: ==l 3E ijriuseppe Jesch Trst. ulica Mass. o D' Azeglio 3 talefon 15-06 Podružnica v Izoli (Ptazia al Porto). V mirodilnici Mario Ferlii? sv. Mar. Magd. Zgornja št. P. S vogal ulice deli' Istria, blizo Sol dobi m VELIKA IZ BERA KRAMENU, BAB V, ŽEBLJEV, PETROLEJA, 9*ftUml vsmiak n plt*nj» vri«], krav, konj. Iti l*k Of. TtKXOOZ7-J ft w IJoblJuii. Prodaj* n* diuba* lb i»u«l- *SKX**«*kkick*»SCK Posestniki pisalnih strojev. Kdor se hoče izogniti nadležnim in drugim popravam ter želi ohraniti pihalni struj v popolnem redu if« brezhibnem stanu naj ne zamudi naroČiti se 2a mesečno čiščenj o ln vzdiiev&oje pisalnih eirojev, s Čimer se zajamči stroj za neomejen čas in trajno delovanje. CEN* K I — na meseo za stroj- Alfred Kubiček, Trst Corso štev. 23, prvo nadstropje. (Popravljalnica pihalnih strojev s zalogo pečatov barv, trakov itd. itd. h A. TOSORATTI TRST, ulica Malcanton štev. 6 in podružnica Piazza Gianbattista Vico po jako zmernih cenah zefir angleških in naiufaih tovarn. Ve i ko vrsten perkal, zgotovljeno perilo in tka nine. Zavese, preproge, trliž, volna in žim.^ za pernice, kakor tudi drobna predmete. pa lil edini perfektni govoreči aparat brez igle Parant rani aparat za 5 let od K 45 — nrpro . Ovojna plošča (25 centimetrov) * 2 50 „ Ova no plašče (28 csnttmatrov) „ 4 50 Velik iib-r slovenskih, hrvatskih itd. plo^č. — Katalogi grat'» in i'ranto „PATHEFOSI", Trst, So^so si 28 j^aroč manifakt. trgovina v £jub!jani = •vv isce: :: manif akturista:: za engros zalogo. ponudbe: £jublj3na pašini predal št. 46 Strašno \iBoke cene se večkrat pia-—--------- —- č»je za moška in damska sukna. To lahko preprečite, ako direktno naročite iz tovarne aukna. Zahtevajte zato, da se Vam brezplačno dopodSJe mo.ia pomladna ln poletna zbirka azoresv. Imam izdelke parno I. vrate in apartne novosti sezone. Kazpošiljavca tvrdka sufcaa Franz Schmidt Jagerndorf 103 Avstrl.lafea Šl'. zija, ro E « a> — >o a> o co CENE ZMERNE CEfJE ZMERNE. Ha obrofce Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst plalna z? perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kostorls, ul. 1 Gioua.ini 16,1. n. zraven „BUF ET AUTOMAT1CO" POZOR! Skladišče ni v pri ličju, ampak v prvem nadstropju. P0Z3R! Skladišča ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju. S ta CD ca PJ N Pred»o nakupite pohištvo, blagovolite obiskati zalogo pohištva Angelo Palma gS^E TRST, ulica Giosue Carducci 20, kjer najdete solid. blasro ■ IM,in Hočete se prepričati ? obiščite ve!ika skladišča. ^ «3> .t PoRta tteila Fabra 2 I ul. Posta (votrnl Torrmte) Ali* citt& di L,r»idr» Veiik izbor izgotovljenih oblek za n»o5ce is dolice kolUinu '.h otroke. Površniki, močno jope. koiut-i io ra -ni^ , al *totov. Obleke za dom m dalo. Delavk* »uieke. tirolski Josi; n. vepr »močljivi plašči (priatni i£ifrie»ki) Spocfjal..- ta »ilago ta- in inozemsKib ? )varii Izi^otovljajo se j. le :e po meri po najnovojSi •3Qodi, točno, solidno in e^natno po niznn cenan 99#««iaSlilP o Prihranite pri nakupu © koles in šivalnih strojev mnogo ^i^^a^ja, sko direktno naro^i-e od 30 let obstoječe eispotne tvrdke R0KD3AKIN, Ounnj 111. WeissgarBenarde 58 6. Kolesa z vso garancijo od fg&ŠT K 1-16 naprej (h proftira ttkonO. Pneucc. gume (Mandel) K i, 5, z r. itHi^aa^ m CtA TRST, ulica Giosue Carducci 20, fcjer najdete solid. blago 19" po najnižjih cenah. Pri nakupovanju Jedilnih, spalnih in nOVODOrOČencem prejemnih sob, posebne olajšave " K v/uoiiu^m v cenah po Kr 24—26—28 za 100 kilo iz kolodvora Litija^ proti povzetju, razpošilja J. RAZBORŠEK, Šmartno pri li-tijL-5 kg korbica franco K 2-fjO. I ^anificio EBBBHTOBOES^S?^ renomirana tvornica za pečenje izvrstnega čajnega in dezertnega kruha. m \ Eipporij! „ALLA HODA TRIESTIHA'4 trst - ulica farm to štev. 4. ODPRLA SE JE NOVA " PRODAJALNICA ma jifaktaraega blaga ter blaga vsake vrste, konfekcijonira-ne^ca, takur tudi drobnarije. Lastna iz-delovalnica. Krojaćnica zi ženske izdelke. Veliko iznenađenje! !! Cr Ja oprema za neveste zasto ij !! He priporoča tvrdka BORBATTZ A Co Odlikovana delavnica in za!oga sedloTja in potnih predmetov FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. iO AXXXXXXXXXXXXXXX0XXXXXXXX.^č'Jo i i poitn;ne jiropt Izhaja že 35 leto in prinaša 460 vrst n&jboljših poljskih zelenjavnih in cvetličnih semen. za kh te f tako--osti jaiučiun. Cei j. kupoval i n»j dobri premislijo, ki'* f»e dobila zane-3l ivo. Imam nad 200 zahv*l-n:h pisem na razpolage. IV>b"-vajo tudi mnogovrstne cvetlic > v loncih ;n tator ludi mnogov^sL t veži ali stihi Sopti in venri s trai vi in napisi, p > tfm širnzrii d'mri v i > Rtroko ppadajoči predmeti po nnjniž-jih cenah. - Z odličnim spošt'i-\an eui se piipoioOam udaui ALOJZU KOBSIKA v LJUBLJANI, vrtnarija in semenske -tm? sklad šče v lastni h si Bleiweissova cesta Št. 1 :::: Prodaja niča: ŠELENBURGOVE :r.: ULICE it 5 vi poiti t> [> ledenice, kopanje itd. po jako zmernih cenah J Nova slovenska manufakturna trgovca v GORICI Ivančič in Kurinčič ud škofij ka ulica št. S (nasproti škofije) v Gorici priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi VELIKO ZALOGO v to stroko s.-,atlajočega raznovrstn. blaga po najnižjih cenah — CENE STALNE. — Postrežba domača, poštena in točna. Vzorci se na želja. nroti vrnitvi pošiljajo poštnine prosto vsakemu na dom. m^M* ^r. --'Vas*^čm? m9 r Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano »T „Ril' Rlpinista" STIfiNO štev. 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi jezik. - njegova trgovina ima vse potrebščine za hribolazce in poto^alce sploh. (Jdani D. Rrnstein. M Specijaliteta: usnjati c redmeti kaker na primer: kovčegi, torbice itd. poznane tovarne Franc Zeller na Dunaju, fredmetl pripravni za darila. - Nepr?-mcčljivi angleški plašči tvrdke Bouqh-tof P. F.-ankenstein & Sons. Poskusite FI- Co1««tin" ki ie naJ~ GOVOKAVO »fOttlUUIl finejši in najzdravejŠi kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. Delniška glavnica : j K 40,000.000.— Reservni in varnostni ni zaklad : ::: I K 12,000.000.— Centrala v Pno. Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu ' Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Podruž. živnostenske banke pro Čethy a Morauu (Obrtna banko za Češko in Morausko) M m Bančni prostori : VIA S. N1COLO štev. 30 XT '"Tf-of-ii ^^ Menjalnica: VIA V 1 I blU NUOVA štev. 29 TELEFON štev. 21-57. Izvršuje vse bančne posle. rentni po Obrestuje vloge na VLOZNI KNJIŽICI po 4% ter plača rei davek banka iz svojega, vloge na TEKOČEM RAČUNU dogovoru, na ŽIRO-RAČUNU 3Vlo Kupnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daie promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. VI. *SDINOSTc St. 37. V Trstn, dne 6. februvarija 1910 ^orberto Nachtigali Trst, ulica Nuova 41, Trst I rPalaČa Salem) ie pre-zel ZASTOPNIŠTVO VE-UftE SVICaRSKE URARNE ter zaruure radi tega prodajati :: vsakovrstne ure — po (okrniš, cenah. Potrebščine za urarje se predajo po najzrnernEjših cenah. —— V dobreznani žganjarni FERDINAND PEČENKO v ulici Miramai^štv. 1 dobijo 3e vedno pristne pijače I. vrste, kakor n. pi Žganje, slivovec in brinjevec kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemade. Antonio Alberti Trst, ulica Ponsiana 665 Izdelovanje in barvanje kožuhovine. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožu-hovio. — Prevzema naročbe in vsako poprav lian e. — Cisti in pere vsako vrst kožuhovine. Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in aa obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov *"rr5nje naročhe vsakovrstnih sodov, bodisi za vinc ^.Mri*, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraSkio itd, J .v.tum za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne hi im konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44 Točne ure prodaja! Cmili® JKiiller $ fc%jmfcl*dnftjl» la m^jrtar^jla fw- I dajabsica mr ▼ TRSTU vin PentsrmM, Nueva U velikTTzbera verižic, zlatih ln arabr« nlh ur. kakor tudi stenskih ur vtika vrste BftUITlI IIS UMliliftl 11». Tržaška posojil, in hranilnica" V lustiii hiši. registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom :: Telefon št. $52. j Trst, Plazza Cosermo Z, I. n.- (Ohod po Slavnih stopnicah) Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in a^^K^ 11 01 jih obrestuje S^^^ [4. O Bentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6®/0» na menjice po 6°/0, na zastave po 5V, °/« in na amortizacijo za dalj-ko dobo po dogovora 00000 Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludna in od 3.—5. popnludne. Izplačuje ae vsaki dan ob uTadoih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. pPd$tno - hraniinični račun 816 004. Ima najmoderneje urejeno varnostno eelloo za shrambo vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice. s katerimi se najuapešneja navaja Steditl svojo deco. Zobni ambulatorij HANS-a SCHMIDT ■ ■■ prej sodruga «= ---Dr. A, Mittak-a--- ulica della Zonta 7, I. nadstropje. Prodajalnica usnja : Srsl, nI. JfioMno a Oento 7« Bogata izbera telečjih barvanih kož, izborneg» kozjega usnja in francoske teletine kakor tuđi tu- in inozemske krznina ro conah, da 3Q ni bati konkurence !.irt-ov, da me si. občinstvo počasti, biljflžiir udani AGOSTiNO di LIBERTI. Jrfiou.- obrtna zadrusavJrstu via S. Francesco d' Assisi 2, I. n. kjer je bila prej „Trž. posojil. In hranilnica". Poštno-hranilnični račun 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in jih obrestuje 4 ii oi |2 |0 Sprejema tudi vlog« po 1 K na teden, tako, da se po £60 tednih dobi Kron 300 — Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleži so po K 20 In po K 2 Kadaljna pojasnila se dajejo v uradu med uradnimi uiamt, ki so : ob delavnikih od 9. do 12. dop. in od 3. do 5. pop. TRBOVSKO-OBRTNA ZADRUGA SSfffiSffi Zaloga moke prv« vrsto. Krcmarji in ---- - gostilničarji! V al. Gialia it. 16 se je odprla velika zaloga na drobno, stekla in poreelane, namiznih kozarcev in kozarcev za pivo po jako nizkih cenah. Se priporoča udani G-ustavo Marco. Vslila iikn oble! za moste, in otraie SPECIJALITETA.: Površniki, paietot, jopiči, hlače in kostumi. Ignaz Potocnig - Trst ulica Riborgo — Vogal u'.fce Beccherfe IZBERA OVRATNIC. Dežniki za gospode in gospe. Velika izbera B i aga za možke obleke. izv.-sujej« se naročila po meri in po zajralh cenah. i^dnHHHnod IEBHHMHJ Ms. RupniK & C.s - trst ulica Scjuero nuovo št. 1L Zastopstvo In slavno zaloga nsJflnsJSlli vrst pientine moke In Krmilili Izdelkov - poznatega valjčnega mlina ■ ■■ VINKO MAJDlČ-a v Krapju Brzojavi: Aleks, Rupnilc — Trst Zatoga moko prvo vrsto sre-pa b Kranjske v vseh letnih dobah v zalogi 3osipa Dolčič, Trst ulic* Sorgente 7. - Tdef. 1465. :: iVURODllifilCA :: E Cooiancich Trst, ulica Ugo Foscolo Filial k a : ulica deli' Industria štev. 668 TELEFON 19-6 Zaloga kraifoniek&zna, em- Izdelanih barv, poaebna orSmo za čiičoajo poda. PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO. IVAN KRZE Trst - Piazza S. Giovanni št. 1 Zaloga kuhinjskih in kletarskih potrebščin od leaa in pletenin, škafov, brent. Čebrov in kad, aodčekov, lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbas?v in metel ter mnogo drugih v to stroko spadajo- P|*innr AP5) svojo trgo-Čih predmetov. — ■ I IJiUI VU« vjno 8 tuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje eainila, kositerja ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno iu Btekleno posodo za vino. flnton (Jrsich Sarrira vecclisa št, 14 ZALOGA barv, čopičev, povlak in mazil za p8de, izrez sv za slikarje (štampo*), zamahov in šišav. = VELIKA ZALOGA = apnenega karbida sodčeki od ICO kp kron 25 ; SO ke k-or. 26: zrnati kron 2S za lOO kg, ta tože. embalaža zastonj. ---- PHOLO PATHIZ1, TRST ulic« Sen Lazz&ro Štev. 9 MIKU: aznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in slddčičarne na trgu S. Francesco 7 tudi PROBAJ ALNIC0 SL IN IN E v katerej se dobijo razn; salami, sfr, mast, praške in praške gnjati ter gorke dunajske in krauj. kiobase. Priporoča se za obilen obisk. Prilika za Noto loto ! Prilika za novo leto 1 Interesantno naznanilo I V dcbrozQM)i prodajalci iz^otovLen-h ob'ek v Ti sin, ulica Archta §t. 1, bo ob pri 1'ki prazniko* na r&zwl'g-> VELIKA IZBERA oblek, paletot, nliter, jop, hlač iz bombažev iue m volne, oblek za dečke in otroke po cenah, da se ni bati konkurence. Velika Izbera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po meri. § Viktor Piscup u ica Are ta I. blizu oostilne Air Antico Ussaro. £ Širite „EDINOST"! Kari ScherNtzi avtarizovani kamnoseški , Tfsulica deli'Istria 5741 vis-a vis angl. pokopališča.] spomenikov ^ss^^^ in nagrobnih kamnov. V prodajalnicah ulica Nuova štev, 45 in štev. 49 — se dobi — veliko izbero lončevin — in — kuhinjskih potrebščin iz najboljših to*arn po konkurenčnih • cenah. - Tcvarat ieL^ice pe- hištva ia stavbenih iidelkev v SOLKAMU pri Mm ialMBUU mm i Carica, iAkstoi., SsUau Mizarska ZALOGE: SOLKAN, TRST, vfaCaaanm 4 zadruga v Solkanu ravnateljstvo. ZALOGE i REKA, Via PUt 2 SPLIT, MaeveJ obali Brz.: ZADRUGA - Trat Telef. št. 1631 iatarurkaa Žage v Seteski (BehioD Latna pradukcija = K 1,000.000 — 7 Trstu, dne 6. februvarija 11310 „EDINOST1* St. 37. Strcn vir. Kaj je £egion ? \000\OOOOOOQOQO Tvornica — dežnikov I PEKARNA iN S AŠČIČARNA TE .:. FRAN LAMPE Prodaja svežrga kruha 4-krat na d«n - Po«*rfžbn točna i- na dom I O PAOLO MINOLA Najboljša češka tovarna. Posteljno perje! po zmernih cenah. 1 kg sivega dobrega oglajenega Kron 2, - boljSega K 2 40, prima pol-belega K 2.80; belega K 4, belega puhastega K 5*10; 1 kg najflnej. snežno belega ohlajenega K G 40, K 8 ; 1 fcg mehkega perja (puha) sivega K ti, 1; tinela belega K. JO; najfinejega prsnega puha K 12 od 5 kilogramov naprej, poStaiue prosto. gpST* Narejene postelje. iz goetonitnega rdečega, modrega in bflega ali rumenega naukiuga 1 pernica 180 cm dol?a, 116 cm Široka, skupno s d vem i 80 cm doUimi in jK nn firokimi zgla nicami, na-i-olnjena z novim sivim, trpežnim ia puhastim perjem E l«; pol puhaste K j-0, puhaste K 24. — POSAMEZNE PEENICE K 10. 12, J4 in 16 ; zglavnica. K 3, 3.50 in 4. — PoSiljatve po postnem povzetju od K 12 naprej poŠt« nine prosto. Tudi se sme zamenjati ali vrniti. Za kar no ug.ifa se pcSIje denar nazaj. — ObSirni ceniki zastosj. S. BENiSČH Y DesoiisLitz št 765 Sam .fa M? O O je preskrbljena ob cs&č^ vv t5k tvrdke O 0 priliki preselitve na wOaSO BSSV- GREIMIT Z Q 1 z raznovr§tn. dežniki § a »d naitiflvfldneiSe do naifineiSe vrste. Angelo Cantoni, ulica Bojano štev. 2 B — — (hiša Tuzzi) bogato založena — — in drobnih predmetov % bogato izbero blaga M ZIMSKO sezono Velika izbera: perila, srajc, ovratnikov, ovratnic in nogovic po najzmernejših cenah. Prodajalnica moških oblek in blaga ,.A1T Operaio" Trst - Corso 47 - Trst VELIKA IZBERA izgotovljenih oblek za moške, dečke in otroke. Zaloga tu- in inozemsk. blaga Izdelujejo se obleke po meri. Uninrcnt tapsrci tomp. nadomestek za PainEipllen slom. Ob nakupovanju tega priznanega zdravila, ki je na prodaj v vseh lekarnah, paziti je na znamko , SIDRO" in tvrd-ko „BICHTEB. ZALOGA OBUVALA ^ in lastna delavnica Florijan Krainer Trst, nI. Giovanni Bocaocio 4. Velika zaloga moških, ženskih in otroških čevljev. Popiave se izvršujejo točno, solidno in po — — — — zmernih cenih. — — — — NOVO POGREBNO PODJETJE irSi.*? z bogato opremo za vsako- COPSO 49(PiaZZSS fšoldoni)| vrstni pogreb, M in prodajal nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga M voščenih s m Prodaja na debelo In drobno Igrače po najnižjih cenah. Piazza Ponterosso 7. B9BH1 Ho-^3 in bogata zalogs Tvrdka vstanovljena lata 1877. Sclmabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kra.iz) Urad: ulica Micclo Machiavelli št. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rossini. Spalne in jedilne «obe na iiberSi Najnovejši uzorci. Trst, Via elei Rettori št. f Telefon ŠL 71 Romano IV. Naslov »a bntojavke: „Unsversum" — Trst, Za/oga izgotovljenih oblek In — map.ifaktur.1e3a blega — Al Mondo OO Prekaljena iz 8arrler8 št. 33 00! v nI. deli* Sstria ste?. S (Sr. Jakob) Velika ik bera moških, deških la otroikih o- blek. Za'ouH blaga za obleke po meri. Srajce apoiaje hlače, nogavice, pletenine, ovratniki ta pest uiti, ovratnice itd. itd. t i,ogati izberi. Zaloga najboljših modrih, rume- % nih in belih jop za mehanike itd. Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah. ©0« iUess. Criordani Specijalist za idravjenje kurjih očes, diplomiran ranoeelnik Ambulat. Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna in zastaranakuria oč.sater jih izdere na najnavadnejSi način ::: brez \sa^e bolečine. Garantira ozdravljenje v _ __n eso rastočih nohtov. Reže n bte vsaue debelosti. Ka zahtevo prida tudi na dom. • 0 • Nova piod&jalna zlatarja - urarja ^iessandro tamaro, Zn\ Corso štev. 23 KO GATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Veržice, priveski, zapestnice, zlate In sre-brre ure, stenske ure itd itd. Popravlja, v kupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne. Cene smem«. I Telefona: urad: št. 14-09. — Skladišče: št. 61. Prodajajo po zmernih cenah: Sesaijks za vino in vodo na transmisijo in na roko. Cevi vsake vrsto za napeljavo vooe; plina in pare. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti vsaka vrsta. Motorji, stroji in kotli na paru. — Priporočajo svoj tehnični urad za izdelooonje In oskriMe vsakovrstnih strojev za o&rat ---Ceniki zastonj.--- Iris ii Cirili) ia I 55 <«* Artistični zavod za izdelovanje klišejev po raznih fotomehaničnih zistemih DARIS Trst, ul. Giorgio Vašari št. II TELEFON ax-x8 Cement - Portland ■ „SikliONA ' I Dražbe „SPAL 4T0" Anonimno dein. drnStvo eementa Portland •SALONA. Letni proizroiB: 10.000 vagon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK J Pisarna :: I Zaloga Cementa ul. Carraddri 16 Riva Grumula 2 Telefon 605. Telefon 23-30 KAVA IN SUHO SADJE : po vsakovrstnih cenah. — Vsake kakovosti. — Največja točnost Razpošilja DAV 0E VERSOLATTI, Ti it — | — tudi poštne zavoje ulica Barriera veoohla 4 Civilna in vojaška krojačnlea FRANC NEDVED Trst, ul. Belvedere 26 pritličje izdeluje vsafco naročilo po meri po dunajskem zistemu in modernem kroju. Zaloga angleškega in tuzfmskefra blaga in uniform za vojake, uradnike, polic, in fin. straže ter železničarje. ISV Cene zmerne. Pekarni in slaščičarni BIAGIO MADON, TRST nI. 6he|a st. 7 in nI. Caserma št. 12 • »".a preskrbljeni s sve *im kruhom 4-krai ; ra dan, kakor tudi s slaščicami in sladkimi —11 ■ prepečenci prve vrste. ——-- POSTREŽBA NA DOM. Slovenci m Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglaSajo v „Edinost:''; sklicujte 5« vedno na oglas v našem listu, ker fako bodo znale dotične tvrdite, da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodete bolje postrežem, zraven tega pa pomagale s tem ma* : : terijalno listu „Edinost" :: Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da e kupil dobroznano gosti „Pri Detelji" (Al Trifoglio) ulica Belvedera ftt. 7 kier toči najizvrstneja črni In bela d?Jmat. vina, istrski refošk, belo vipavsko in vtdno •veŽS pivo. — Postreže ludi ob v**ki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. ]WtreibH točna. Gene zmerne. - Za obilen obi^k sc priporoča udani Anton Vidakovič. 020048013031230101 Stran VIII »EDINOST« St. 37. V Trsit?, (J. februvarija 1010 HOTEL BALKAN — Odlikov. tovarna slasovirjet 0 E. WARBiNEK Jrst - piazza Carlo Qol3oni 12 (vogal Corso—Via Nuova) Specijaliteta pianinov — olasovirjev svetovnih tvrdk STEINWEY in JONS v New-Yorku, SCHWEIGHOFER itd. Elet pianlBi, orM:estr iiarmonin, Izposojuje. - Menjuje. • Daja na obroke. Popravlja. - A kor dira po zmernih cenah. b9 g: ANTON MIHELIC WBKM trgovec z jestvinami ^^H Rojan št. 8 (pred cerkvijo) Priporoča svojo bojato z najboljšim 01 a- M ■ Cen io gom vsaka vrste PRESKRBLJENO TRGOVINO. Na razpolago ima najoi Ijše vrste Kavo, testenine, olje,mln-.r« Ine vOde, vino ln pivo v buteljkah itd. ni Mi "A'fi^"?:1' n?K^pLe,ii HOTEL BALKAS {------------•--—"-•"•-^'"""h. Mava pradajilnlca ar la dragoaccaftil b BUCHEE ' (ex ar«o Drag. Vckjeta) G® £30 i te v. 38 — TRST iinna um iriuiii. slu min. ftegaU l*k»r zlatanin«, srakraln«, iragecftaettt la iepalh ur. Kupuje la im«n)u]( iure zlat* tu ir^^rs z novimi predmeti. — 5p rejam* Mraibe In popravlja vsakovrstne, sr*kr*l«e , l« lepa« ara. iJgT Ooai sa»tB«t " ---.---------------- ■ - ■ „ ■ Slovenci, kupujte obleke v trgovini V. Dobausehek, Trsti == ulica Giosue Carducci II ------- Za zmanjšati v kratkem času svojo sedanjo veliko zalogo blaga, odločil sem se vse cene zelo znižati, posebno za sledeče: Obleke sa moške in dečke, suknje: Falto, Ulater, Rangl&u, jopiče, zimske jopiče (aacchettoni > telovnike, hlače, jopiče, spodnje hlače, srajce, nogovice, rokovice, čepice itd. — Izgotovljajo se moške obleke pomeri od K 28 do 80 in z dostavljenega lastnecra blaga, to je samo delo K 16, 18 in 20. LASTNA KROJAĆNICA Durilo dobi vsak, kdo kupi bloga za znesek K10 in pri vsakem večjem nakupu, dobi se za vsakih K 10-— jedno darilo. Govori se slovensko. Cene zmerne. Postrežba točna. O. Rossit TRST, Ulica Nuova št. 5. ZA LOGA MANUFAKTURNEGA BL4GA S PR1DAJO NA DROBNO IN DEBELO kakor tudi platna, perila, fuštanja, lawn-tennis, robcev, pletenin itd. Ceae da se ni bali konkurence. Počiljatve na deželo. Uzorci zastonj in poštnine prosti . = e9uevseH3uacnua3 X Prilika! XXX Prilika! X v prodajalci izgotovljen. obtek In krojačnici M. FARCHI. TRST ROKAVICE '^■■■■■■■■■■■■MMMIHBH prve vrste iz kože slnce % kupujte le v stari pro- % % dajalnici ::: ROKAVIC ^f ■ ■ ■ R. Hubmonn lil' Trst, Corso št. 19 Cene zmerne ulica Giacinto Gallina 8 (ex ul. Legna površnikov, paletot in hlač. - Najfineje blago. — Cene čudovito nizke. Pozor na naslov. sftcnancnancfianiig Albert Faber ; Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva tovarna za brezplinove brikete iz drvenega oglja, 89 priporoča ? žaganje hrastovih in tavih flrv prirejenih za peč angležkega in inozemskega svetlega premoga — brezplinovih briketov iz drvnega oglja „BOULES" v veliki jajčji obliki za vsako kurjavo Žareči komadi v (mali jajčji obliki) za odprto ogojiSče in likanje . Naročbe, kl se Izvrše točno, je nasloviti na tovarniško pisarno : Trst — Via della Tesa št. 22 ali na naročilno pisarno v Trstu pri tvrdki GlOV. ANGELI ul. Vinc. Bellini štev. 1. (nasproti cerkvi novega Sv. Antona. Bogomil Pino Mi lira1 v Sežani ima svojo rguo proda-Julnico v ur v TRSTU, ulica Vir cen. Bellini 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov cenah. Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Internacionalno prevažanje in colii1? --— na vse kraje — — — s posebnimi zaprtimi vozovi. TfcS * S s ^ ** o « > a * o e e. « 5 telef. 16-27. Trst - Ulica CarraDori 15 - Jrs(. M -r*■ .'4 . .-' •Vi ,- Velika zaloga praznih buteljk TRST. Via delle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano H- GUIDO e UGO COEN 100.000 buteljk od i&mp&njoa za refoik. Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vr^te ?a refošk, šampanjc. bonieaux, rensko vino, kenjak itd. — Velika zaloga b a tel J k od pol litra ln 1 in pol litra. Dajane lz stekla o pletene. Prevzamejo sp dopošiljatve na deželo_Kupuje razbito sleklo vsake vrsto. —nBBR> Prva slovenska zaloga in tovarna pohištva Andrej Jug, Trst CENE BREZ IOKISRENCE. ulica tv. Lucija it. 18 (za dai. sodiščem) S7GJI I STOJIM! ■OKREPLJUJUĆI 2ELUDAĆNIEL1SIP Slavni zastopnik za Trst, Istro in Goriško: Virgilio Ctallico IRST, via 9iulia fit. 17. — Telefon 1979.« Oglase (Inserate) treba naslovljati ne na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno > Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino no „lnseratnl oddelek" našega lista ali na Upravo. Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kecra opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in želć, da bodo isti točno uvrščeni. — — — — ZIMO BohineoCo. TEST dL delle Torri 2 - ul. S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) svojo bogato zalogo izgotovl jenih ■ ■ I z« gospode in de-CiIjIPk čke ter mične no- vl/IVl\ yosti v konfekciji ZA DAME IN DEKLICE. ■I Obleke po meri Solidna postrežba. — Znani liifa cene. SE2SaaaBBBEOSSa DANIELE PILLIN 1 TI'ST - u;ioa AcqnedoUo 84 TELEFOM Velika zaloga gašenega in * —živega apna. Tovarna cementnih plošč zaloga oglju za peči. in irecoa Barricra. vecchia štev. & ima veliko zalogo mrt^ašMSa predmeta^ W VENCI jd porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetic s tr&č kovi in napisi. Slike na porcelanasta ploščah 23 spomenike Najnižje konkuroDćns o?na. u«sza£5iaiC V prodajalnici manifaktur, blaga v ulici Giuiia štev. 5 tik slaščičarna NAGY dobi se raznovrstno blago, kakor na primer tuštanj, pletenine, nogovice, izdelano perilo in na meter. Velika izbera drobnih predmetov. — Cene brez konkurence. Priporoča se slavnemu slov. občinstvu gostilna „A!la Stellf Trat, trg Car?o Gcldoni št9v. 7, ki ima na razpolago Spatenska in marine pivo kakor tudi dobroznana vina Istrsko, da -matinsko in furlansko. Vedno dobro priprav ijena domača kuhinja. Postrežba točna. Cene zmerne. 1 I I—MUHII lll|J ^ ZiSfitn aiaJa: „SIDRO" *['° I LIKlMEliT, CAPSICI Comp.^3 jb »piošno priiriHno kskor oRjizviaiaejfe bulu-blažujoč« mazilo pri prehlajenja itd. — Oea« 80 Btot., K 1 40 ln K ii; dobiva «e t vsak lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva naj »e jemlja le critnnalne steklenice v Ska;ljah s nalo safičiuio zniinlco: „SIDRO" poiem je kupo-valec goioro prejel originalni izdelek. — — Dr Rlchter-i lekarna pri Ziatcm leva v PRAGI FE^I KLISABETIKA ULICA IMT S (nor») ® ■ " M Dnevno razpošiljanje. W Potipisanl priporoča slavnemu obćiustvu aro.u dobroznuno srostilno 19 Al DUE RASPI" ulica deil' Istituto št 2 kjer toči najbolje vipavsko in črnit Istrsko vino. Irratna domača kuhinja. Postrežba točna. - <.'eue zmerne. Za obilen obisk se priporoča udani fran Kodrič. V dobro znani pekarni (Jlica Solitario It 25. (vogral trga mestne bolnišnice) dobi se večkrat na dan vHake vrste svežega kruh* raznih vsakovrstnih t sladćic in bogato zalogo likerjev. Dostalja se kruh tudi na dom. Za obilen obisk ae priporoča udani August Purkart RESTAURACIJA FA88SGZO 8ANT' ANDREA it. 36 Toči Izvrstne piva, vlnol. vrste Dobra kuhinja. Velika dvorana ia poseku B Cn1finfl|i blvii lastnik gostil soba za drsitva /. 1- CIJUVKl ::: ALLA STELLA. „AdLI AtlCICHl CANPI ELIJI":: Wl v T??tr, dce 6. fet>ruvarija 191# „EDINOST" St. 37. Štren IX. I =»l I Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. (Capi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednjeevropejskem časa). C. k. državna železnica. Mkod iz Trsta (Campo Marzio) r>.l# 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.59 0 do Gorice (in Ajdovščine). €.1® 8 do Poreča in medpostaj«. 7.34 0 Divača—Dunij. 7.48 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga— Draždan«— Be-rolin. 8.4t 0 Gorica—Jesenice Beljak—Celovec—Dunaj. 8.52 0 Herpelje—Pnla. JV20 H Le do Bnj (in medpostaje). l.e?» • Gorica—(Ajdovščina)—Jesenic®—Celovec. 3 10 M do Poreča (in medpostaje). :-i.r-ij o Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec, -l.o® o Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovrnj) Pula. 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.10 8 Le do Bnj 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pola. m b Gorica - Jesenice—Beljak—Celovec —Linec Praga—Dunaj—Monako v« — Draždaae — Berolin. 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo-nakovo. Ob nedeljah la prazniki: 21» 0 Boršt—Herpelje—Divača. ±Jr> 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. 5.4f» 0 Iz Dunaja. Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta. Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.1:> C Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.3t 0 Ix Gorice (Ajdovščine). S. It 6 Iz Buj fin med postaj). B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Da-a»ja. Celovca, Beljaka, Jesemic, Gonce. (in Ajdovščine). ^ . - 9.42 6 Iz Pala (iz Rovinja). _ 10.1» 6 Iz Jesenic, Gorice ia medportaj. ^j""" iT07"~B'"iz D n naj a"(Lj ubijane) Gar.ce in medpostaj. 12.4« 0 Iz Poreča in medpostaj. 1 2: Hi 8 Iz Celovca, Trbiža, Ljabljane. Gorice, - (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. 3.33 0 Iz Ptile, Herpelj in medpostaj. U Iz Buj in medpostaj. 8 I'. Danaja, Celovca, Gorice. 77« 8 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7M? B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-- naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). P.45 8 Iz Poreča in medpostaj. loliti 8 Iz Pule ("Rovinja) Dnnaja (čez Divačo), ll.ift 0 Iz Duanja. Ctlovca, Beljaka, Gorica. Ob nedeljah in praznikih. 0 Iz Gorice in medpostaj. tf/jf 8 Iz Divača ia medpo3taj. •PA3KE: Podčrtane številke zaačijo popoludne, 8 (osebni vlak) B (hrzovlak) M (meiaai vlak) Južna železnica. Odked iz Trsta (Piazza della Stazione) » 48 B p elro Červinjana v Benetke. Rim. Milan. Videm. Pontebo, Čelad in B do Koriaina (Cormons) preko Nabrežine. t.2t O do Gorice preko Nabreži.e. 7 &5 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagr.b, Budimpešto. fc.2^ B preko Nabrežine v Kormin, Videna, Milan Rim. >16 • preko Kormina v v Videm ia dalje i. O preko Tržiča v Červinjaa fi.bh O v Ljubljano, Dunaj. Zagreb, Budimpešto. 12:lt O preko Červinjana vr Henetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 1.34 o t Ljubljana, Oelje, (Zagreb). 4.®T O ▼ Kormin (se zvezo v Ajdovšfiao) Videna, M lan itd. «•• O v Ljubljano, Duaaj, Reke. €.96 B v Ljnbljano, Dunaj, Oatende, Reke. B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm, aeo B v Kormin ia Italijo. IM B v Ljubljaao, Dunt-j, Zagreb, Badinpežto. 9.K O ▼ Kormin (se zvezo v '''erviajaa). 11.M • v Ljubljano, Dnnaj, Zagreb. BadimpeSto . Prihod v Trst. t*.15 O z Dunaja, BulimpeSte. <• '19 8 z Dunaja, Ljubljane ' uteaio ia Londona. 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. S.45 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. S 25 B z Dunaja, L .bljane, Zagreba, Budimpešte in Reke 10.25 O z Dunaja, Ljubljana in Reke. 1041 B iz Kormina preko Bivia iu B iz Iulije preko Červinjana. 11.2* 0 iz Italije prek. Kormina in NabreŽiae. Z ms O iz Celja in B iz Ljabljane, Zagreba, Reke. 2.3* O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4 Se O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. SSft O z Duraja, BudimptSte, Reke, Zagreba. 7.#7 O iz Itali e preko Červinjana m Nabrežine. 7.4< O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. SJK B iz Italije preko Kormina ia Nabrežine. »9» B z Dunaja in Budimpešte. ll.ee 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia ii B ie iz Italije preko Červinjana. OPAZKE. Mastne števil ko znaČijo popoludae. O — o s e b a i vlak; B = brsovlak. ALEKS. FRANC MAYEK - Tfi&T žgalnica kave TELEFON 1743. Hajboljil vir za dobivanj, p.fiem. kave. :: ATJSTRO- AMERICAN A :: brza zveza z Ameriko. Trst—Buenos-Ayres „Sofia Hohenberg", 10. februv. 1910. iz Trata v Buenos-Ayres, ter se ustavi med-potoma v Cadix-u, Las Palmas, Santos, Monte-— video in Rio de Janeiro. — Potne cene: Ul. razr. K 160; n. razr. od K 600 naprej; I. razr. od K 800 naprej. V prevozni * A Zavarovnja na življenje v veljavi 31. decembra 1908 ...... Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1908] DruStvo sprejema po jako ugodnih pog^ifa zavarovanja proti požaru, streli, Škodi vsled razsiretb uiomn kakor tudi prevozov po suheiu in mO!ju> iklepa pogodbe za zavarovanje življenja po razno; vratnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive z* H vi jeni a ali po smrti zavarovanca, doto otrokov 3,00»J. 8,800. 'ft 1,493.547 114.263.49 410.34J.S50 610 371.655 jIIIIIU UL HCtllfl j Zaloga koruzne moke ia»-.ega pridelka i IIM|!| 2 J [■■■■■■■■■■ in oblode. ■■■■■■■■■■ DI. Medla! 9.17 HIRSCH TRST Mehanični mlin in žaga. Obrtni zavod z gonilom na benzin 80 HP Mieiije žita, kresnic, gumija itd. Žaganje finega lesa za zgradbe in dog. ransmn miiiinsi Telefon 22-30 Delalnica amerlkanskega pohištva za ■■■■ moderno opremo pisaren. ■■■■ Telefon 22-30 AlleinechterBalsam •us te Jas A. Thi«rry ia P«f rada bti Leknrs A. Thierry balzam = (postavno obvarovan) = Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko. Učinkuje proti želodčnim krčem, napetju, slabemu prcbavljanju, kašlju, pljučnim in pranim boleznim, zagrljenju itd. — Cisti rane, ublažuje bolesti, 1J malih ali 6 dvojnih steklenic, ali pa velika posebna steklenica K 5. Lekarnarja Antona Thferry pristno mazno Iz VRTNIC (CENTIFOL1UM) zanesljivo učinkuje pri oteklinah, ranitvah, vnetjih, 2 lor čka £2T K 3 60. "Ž8 N»slovlja se na lekarno: A. THIERRY, PREGRADA pri ROGATCU = Pobi ae v vseh lek.raah mmaaamsmtm solidno in elegantna po zmernih cenah TRST — V!a Msioanton ia Najbolj varno naložen denar — je v slovenski — Mestni hranilnici ljubljanski en «i § 1 i 2 rs p ^ -2 Jf 5 w » E • ^ Ž ha CL > "O -t O o g 2 K F p? n 3 Stanje hranilnih »log nad 37 milijonov kron. = Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davftio močjo. V to hranilnico vlagajo Sodišča denar mladoktnih otrok in varovancev ter župniSča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4 V*0/,, ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko poSilja tudi po poŠti. — Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5°/0 obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj V^/o na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. — Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične domače hranilnike. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi društvo. Pozor! M. LEVI Pozor! Trst - ul. Ombrelle G, III. nad. - Trse Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke In ftlvalne »troj©. Pisati dopisnico. Pride »»m nn »»rvn HnhrniH 1PO gostija v bližini Trsta išče «.set» > UUUrUIUUb<3 katera imi nekoliko deuarja n kavcijo, da odda isto na račun. Letni zaslužek lf)00 K, 2000 K sa lahko djbi. rflanovanje v hiši. Potrebuje slovensko in italijansko postrežbo. Ponudba pod „štev. 180J na Ins. odd. Edinosti. 180 • Rešitev * je za mnogo bolnikov elektrika, a vendar se jih toliko poslužuje raznih sredstev, bo« paiišč, masaže i. t. d. in ne vedo, da se galv. trajna "elektriciteta, sredstvo, ki vspeSno deluje proti •plošni oši-heloati živčevja, rev-matizmu, glavobolu, nespečnosti, mrtvondue-ii'u stanju, nevralgljl, nervozn. motenju prcbavljanja, otožuosti, šibkosti vsake vrste, malokrvnosti in raznim žer.skim boleznim itd. itd. Opisali smo 10 metodo v jako interesantni brošuri, katero p. šijemo vsakomur P^ brezplačno in postn. prosto v zaprtem kuvertu iu brez vsake obveznosti. Še nikdar se ni nudila v Avstro Ogrski taka knjiga zastonj Eletiro-terapevtična ordinacija Dunaj I-, Schwangasse št. i polunsd odd. 83. L, na vua&aav MESTNA HRflNILMCfl LTOBUIMSKII je v lastni palači v Prešernovi, prej Slone?! (Elefantovi) ulici il 3. um s Counon za brezolačno knjigo. 81. 6/2 91«. Eletrro-terauevllčfla ordinacija s Dunaj I. Sohwangassa št I mezzanin odd. 83. ^ Prosim, poiillite mi knjigo: „Eine Abhandlung uber J moderna Eiektro-Toerapla" v zaprtem kuvertu b.«- U plafn« la poStsiaa prosto. : — Kasi©* ^Jrestaurahtfinding Trst, Vi« Cologna 11 :: Ob nedeljah in torkih :: CELO NOČ PLESNA ZABAVA Svira orkester. nr U Gos nlu5 Gospodar. Mvo u Skednju vknjižena zadruga z neom. zavezo v Škednju št. 330 v lastnih prostorih. Telefon St. 21-26 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud ia jih obrestuje po 4 '|2 °|o Rentni davek od hranilnih vlog pla.ćuje zavod sam. Vlaga se lahko po i krono. Posojila daje na vknjižbo po dogovoru 6na menjice po 6na zastave po 6°/0 in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. URADNE URE : od 10.-12. ure dopoldne in od 0.-8 ure popoludne Izplačuje se vsaki dan oh uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima tadl hran'Ina pailoa, s katerlial ae najutpešnaja n.vaja s'.eiili ijoa. NAČELSTVO. Stran X »EDINOST« St. 37. V Trsta, 6 februvarija 1910 mejo svoje uloge. Izmed moških v „Poštne skrivnosti" pa sta Matic in drugi pismonoša, poznejši „Lemonski policaj" in „Slapca* tako dobro izvršila svoje uloge, da sta vredna vse pohvale. Tudi drugim fantom se je poznalo, da so si vse prizadevali, da izpolnijo vse natančno, kar je v smoter igre potrebno. Lep utis so napravila dekleta, ker so bila vse v narodni nošnji. Hvala vsem torej srčna! Želimo, da bi se čim preje kmalu v sličen namen zbrali v veselem Ročinju in se spet enkrat tako veselo in pošteno zabavali Iz Sežane. In zopet se nam je nudil dne 1. in 2. tega meseca v Sežani užitek. Da nismo Sežanci razvajeni ljudje, o tej resnici so menda prepričani ljude daleč po svetu, ker drugače bi ne prihajali k nam dvomljive vrednosti „umetniki" in „umetnice". Čujte no, kaj smo imeli gori imenovana dneva priliko videti v Sežani. Lepaki po zidovih so nam naznanjali v spakedrani slovenščini, da je videti v gostilni Polay deklico z dvema glavama. Pred vorano, kjer je bila razpeta tudi ogromna slika na platnu, ki je predstavljala omenjeno čudno deklico z dvema smejočima se glavama. Samo po sebi umevno, da taka oseba mora imeti tudi ve imeni. In res nam je lepak dalje navedel imeni tega čudesa. Dvoglava deva je imela ime „Olga-Eliza." In česar si velikomestna gospoda ne more privoščiti, to je bilo dano v torek in sredo sežanskemu občinstvu; Olgo-EIizo je zrl iz obličja v „obličji", kedor je plačal pri vhodu samo malenkost „20 h." — Pa ne samo videl, tudi slišal ju (jo?) je govoriti. Olgina glava je govorila slovenski na nemško povelje, in pravila gledalcem, kaj jih čaka v bodočnosti; Elizi pa je tekla bolj nemščina in za silo tudi italijanščina. Nazadnje je dvoglavka tudi dvoglasno (sicer nekako hripavo) zapela kako nemško popevko gledalcem v slovo; in na to se je zagrinjalo zamaknilo, in veliko čudo je izginilo tvojim očem. Ljudje so odhajali iz dvorane vsi z nekako nezadovoljnimi obrazi in olajšani vsaki za 20 h. in še posebno napojnino, ki so jo med „predstavo" pobirali od gledalcev. Skoraj vsakdo pa se je vpraševal, kako je to možno, da se dandanes dovoljuje kaj tacega? Oblasti naj bi varovale nevedno ljudstvo pred prefriganimi izkoriščevalci! Vesti iz Kranjske. Krka na Dolenjskem je vsled neprestanega dežja in južnega vremena močno narasla. Del Kostanjevice je že pod vodo. BRZOJflUNE UE5TI. ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR. Obstrukcija Slovencev. — Viharna seja. GRADEC 5. Deželni glavar je otvoril sejo ob 10.30 dopoludne. Preden je zbornica prešla na dnevni red, se je priglasil za besedo deželni odbornik Robič, ki je protestiral, da se je na včerajšnji seji učnega odseka razpravljalo o zakonskem načrtu o krajnih in okrajnih šolskih svetih, ne da bi bil ta zakonski načrt prej predložen plenumu zbornice. (Čujte ! Čujte ! pri Slovencih). Posl. Benkovič je zaklical: To je veliko kršenje poslovnega reda! Deželni glavar je zvonil. Ta zakonski načrt, je nadaljeval poslanik Robič, je bil Še-le danes zjutraj predložen zbornici. (Čujte ! Čujte! pri Slovencih). Posl. Robič: Proti takemu neparlamentarič-nemu postopanju, proti takemu presenečenju (Klici pri Slovencih: Tako je! — Protiklici pri Nemcih) . . . slovesno protestiram v imenu moje stranke. (Viharno pritrjevanje pri Slovencih in klici: Kaj tacega ne dopuščamo !) Deželni glavar je izjavil, da smatra to stvar za notranjo stvar učnega odseka. (Protestni klici pri Slovencih). Deželni glavar: Vsekako pojasni stvar načelnik učnega odseka. Nato je zadobil besedo posl. Wastian (nemški nacijonalec) da odgovori na izvajanja posl. Robiča, ker ni bil navzoč načelnik učnega odseka. Wastian je rekel: Gledališki gromenje deželnega odbornika Robiča (Protestni klici pri Slovencih, potrjevanje pri Nemcih) ... je opravičevati le z izredno razburjenim in umevnim razpoloženjem, v katerem se nahaja slovenska stranka. Posl. Korošec je napravil mejklic. Posl, Wastian mu je zaklical: Posl. Korošec bi z ozirom na njegovo duhovsko obleko . . . Viharni protesni klici pri Slovencih. Slovenski poslanci so v največ! razburjenosti kričali na Nemce, ki so od svoje strani zopet odgovorili s številnimi proti-klici. Nek nemško-nacijonalni poslanec je zaklical Slovencem: Vi kreature! Te besede so izzvale pri Slovencih pravcati vihar. Slovenci so bili v pestmi po pultih, malo je manjkalo da se niso slovenski in nemški poslanci spopadli. Slovenci so klicali: To je nemška kultura! Vi hočete vzgoje vati kmete ! Predsednik, katerega opomini so ostali brezvspešni, je med velikanskim hrupom prekinil sejo in se podal k prepirajočim se poslancem. Tedaj so se poslanci pomirili in deželni glavar je zamogel ob 11. uri zopet otvoriti sejo. Izrekel je svoje globoko obžalovanje o dogodkih, ki se niso v taki strasti pač še nikdar pojavili v zbornici. Opominjal poslance vseh strank, naj v očigled kritičnemu položaju, ▼ katerem se nahaja deželni zbor, ostanejo mirni in složni. Posl. Wastian je nadaljevaje svoj govor izjavil, da ni mislil razdražiti Slovencev. Slovenci da nameravajo pravi položaj v zbornici udušiti s hrupnimi prizori. Govornik je potem obširno pojasnil dogodek v učnem odseku, kar da ne more pomenjati niti na-silstva niti presenečenja Slovencev, marveč je to parlamentarna navada, ki so jo prej tudi Slovenci vedno odobravali. Govornik torej odločno odklanja izredno razžalitev učnega odseka od strani posl. Robiča. (Viharno pritrjevanje pri Nemcih. Protiklici pri Slovencih.) Posl. Robič je v dejanskem popravku ostal pri svoji trditvi, da je vse to, ker je v tej stvari povedal, gola resnica. (Demon-• strativna pohvala pri Slovencih.) Zakonski načrt ni bil prej predložen zbornici in postopanje torej povsem neparlamentarično. (Klici pri Nemcih : Vi igrate komedijo!) » Posl. Robič se je potem s klopi deželnega odbora podal k svojim pristašem, ki so ga pozdravili s Živio-klici. » Nato se je nadaljevala debata o proračunu. Posl. Novak je govoril pol ure slo-* venski in je stavil spremenjevalni predlog. — Potem je deželni glavar prekinil sejo. Zvršetek seje ob 12. uri opoludne. Prihodnja seja v torek ob 11. uri predpoludne. Novi ban pri Khuena-Hedervary-ju. BUDIMPEŠTA 5. Ob 10. uri predpol. je finančni minister Lukacs posetil minister-skega predsednika, s katerim se je pogovarjal pol ure. Ob 1. uri popoludne je prišel k ministerskemu predsedniku novi hrvatski ban dr. Tomašić in je imel ž njim daljši pogovor. Položaj na Balkanu in na Kreti se je zboljšal. BEROL1N 5. Merodajni krogi so mnenja, da se je položaj zboljšal toliko na Balkanu, kolikor na Kreti. Dr. Milovanović na Dunaju. DUNAJ 5. „Fremdenblatt" poroča: Na včerajšnjem sestanku sta minister za unanje stvari grof Aehrenthal in srbski minister Milovanovič govorila tudi o položaju na Balkanu, Nadalje sta prijateljski razpravljala stvari trgovinsko-politične naravi tičoče se Avstro-Ogrske in Srbije. Novi grški minister za notranje stvari. ATENE 5. General Petmesas je imenovan ministrom za notranje stvari. Petmesas je bil dlje časa na čelu redarstva. Razne vesti. Napitnine. Glasoviti tenorist Famagno se je odlikoval po veliki Štedljivosti in zelo nerad je dajal „napitnino". Ko je gostoval v Moskvi, se je namestil — samo ob sebi umevno — v najboljšem hotelu, kjer je ves čas svojega bivanja hranil sveče in jih deval v omaro, in ko je odšel, jih je poklonil uslužbencem namesto napitnine. Nič manje znameniti violinist Paganini je bil ravno tako na glasu kakor stiskalec. Koncertujoč v Londonu, je bil kupil v neki tobakarni nekoliko praznih škatelj od boljših smodk, jih napolnil s recenzijami o svojih uspehih in jih čvrsto zabil z žeblji. Ostav-ljajoč svoje stanovanje, zahvaljeval se je naj-Ijubeznivaje služinčadi za izkazano mu pažnjo in poklonil je vsakemu po eno škatljo. Kako so bili začudeni in razočarani, ko so dobili namesto smotk same stare časopise, si pač lahko misli vsak. Angleški slikar Uistler, splošno ekscen-tričen človek, je tudi dajal originalna „napitnine". Ko je nekoč obedoval s svojimi prijatelji, je zapazil, da se lakaj, ki jih je posluževal, vedno sklanja blizu gospode, f* očividno prisluškujoč vsako besedo; slikar ga je vrlo ljubeznivo povabil, naj stopi bližje, da mu ne bi ušla ni ena beseda. Ko je bil slednjič obed res pri kraju, med katerim se je umetnik izkazal zabavnega humorista, in ko je natakar prinesel račun, je plačal Uistler, kakor je bilo zapisano, zaprl denarnico in jo spustil v žep, razloživši natakarju, da sme šale in smeš-nice smatrati kakor svojo lastnino. Ako jih bo umel uporabiti pravilno, da mu lahko donesejo lepo svotico. Drugič, ko je umetnik zopet obedoval v ravno isti gostilni, ga je stregel isti natakar; a zapomnil si je bil prejšnjo lekcijo in ostal je v pristojni oddaljenosti od gospode; zato je dobil tudi pošteno napitnino. Znameniti francoski umetnik Gustav Dore je poklanjal uslužbencem kakor napitnino svoje skice, ki jih je izvrševal z veliko i brzino navadno kar v gostilni, med tem ko 'je pil ali jedel. Angleški apostol treznosti Jurij Krjuj-senk, računajoč, da bo uplival na nekega opitega slugo, ga je poučil o škodljivosti alkohola in mu med tem poklonil večjo, krasno izdelano sliko, ki je predstavljala smrt pijanca, Vseeno ni imela slika zaželje-nega rezultata, ker je pijanec sliko še isti dan prodal in dobljene novce pošteno zapil. Angleški prirodoslovec Franc Bjoklend se je vračal z nekega daljšega sprehoda s svojim prijateljem in je zavil v gostilno, da bi obedoval. Ko je hotel plačati je zapazil, da ima komaj toliko, da plača obed za-se in za prijatelja, a za natakaija, ki jih je postregel, ne ostane ničesar. Bjoklendu, ki je bil navajen dajati dobre napitnine, je bilo to zelo sitno; a kar mahoma mu je padla v glavo misel: hitro je segnil z roko ▼ žep n izvlekel iz njega živega močerada. Na- Neveste (Novice) Pozor! Pndno, ko si nakupite opremo [balo] svetuje se Vam v Va-io lastno koriat, da ai najprvo pogledate veliico zalogo raznovrstnega manufakturnoga blaga JCedžet 6 JCoritnik - Gorica Ravnokar doSlo in sicer: »■•d 500 kom. Siffona 5ir. 80|»O cm .... od K - -44 naprej nad 350 kom. platna dom. in šiea. 1601160 etn „ 1*— uapr, j nad 180 kom. platna (Creas in WaBsertucli) 1501160 cm............... „ 1- naprej nad 200 kovtror saten in kosov flanel ... , IO-— nap ej nad 140 tne. obrisalk, prtov ia prtiiev od navad, do najfinejše. Velika izbera garnitur, preprog, zaves, zgotovi enih modrocev in su>t. Lepo Črno sukno gladko in modna volna za poročne obleke itd. itd C«ne Čudovito nizke! Ha ieljo me pošiljajo vxoro!! SLOVANI 1 P°dPir»l»« »»oje narodno podjetje JLOtJAtll J SLOVANSKO KNJIGARNO m PAPIRNICO JOSIP GORENJCA, Trst, ul. Ualdlrluo 40. Nepr emočlj iva. pregrinjala ta voze, vagone, žerjave, blago itd. Izposojuje pregrinjala. Ivan Sivitz Trst, nI. Ch Gallatti 6. ijanost Poskušpj* s Poudre-JZerento-m se dopošlje zastonj. Nagnenje do opojnih pijafi **u>ore « » ^edno aoiCiit. SuiDji pijanosti se sedaj lahko itS.jo proti s ujl Ustut volji. I F Jxri*4el so je 1 neAku-iljiv pri-Sck Poudre Zonento ituf-L.o^aa; jemij« /,e lahko, ter ie pripraven /a »sako »tarnat ID »pol, t«r f« pomeia » je
  • Tedel. p udra Zobni ambulatorij Dr. AleKs. Martinem nsnio je zajunićfii kot ue4kodlii*o sredstvo. Oni, ki imaju pijanca bodisi t družini ali v krogu ini-icor, naj ne zamud* zahtevati br-zplačne poakuSnje s Poodra Zeaentam lati se poilte v pismu. — Dopisovanje v mmikeia jeziku. POUDRE ZENENTO Co. 7G, Wartiour Stre« t, London 271 PoStnina za pisma Sn stotink, za dopisnice 10 »totlak. Oglase treba naslovljati na Inser. oddel. Edinosti ulica Giorgio Galatti 18. čigar Botrudnik C. COSCIAKCrCH je bil odlikovan na mednarodni pariiki razstavi 1909 s Grand Prix in zlato kolajno ——^ 9.-1. 3.-7. Trst, nI. Barriera vecch a 33 XI. nad. — Cene zmerna. S Angelini & Bernardog TKST, ulica San Nieolft 13 Uvoz in izvoz ^^ orožja ■ streliva Na željo se pošljejo ceniki zastonj in poštnine prosto. 1*9 Velika skladišča manifak»urnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke. Plačilo na obroke. M. B. Iiatz TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr. Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. o. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, 10 della Borsa Gentrala v Ljubljani. Podružnice v Celovcu, Sarejcvcm in Spljetu Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni zaklad K 350 000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljni mi pogoji deuize in m »rte denarja. - Uloge no Knjižice * obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. >/ Trstu, dne 6. februvarja 1910 »EDINOST« ftfc. 37 đtran XI. takar je ves iz sebe pobegnil. Bjoklendje porinil žival zopet v žep in se je spomnil, da je to prvikrat doživel, ko ni dobU sluga od njega „napitnine". Vrednost vode. — Dr. Willonghby je predaval v higijeničnem institutu v Londonu o važnosti vode v človeškem organizmu. Po njegovem prepričanju greše mnogi v tem, da pijejo premalo vode. Voda, ne samo, da je glavna sestavina telesa, temveč tudi ■ glavno sredstvo, ki prispeva do brezštevil-' nih kemijskih sprememb v tkanju človeškega telesa. Čistost vode odvaja vsemožne otrovne materije iz krvi in je vsled tega velike važnosti. Ker z vsakim izločanjem snovi iz človeškega telesa odhaja tudi nekaj vode, ki jo je treba iznova nadomestiti. Na vsakih sto oseb, ki ne pijejo preveč alkohola, jih prihaja deset, ki pijejo premalo vode in trpe vsled tega na glavobolu, utrujenosti in drugih bolehnostih. Predavatelj je rekel, da ono, kar zdravi ljudi v Karlovih Varih, ni nič druzega, nego voda. Ta pomaga prebav-Ijati. Voda je temeljna zahteva in hrana življenja ; brez vode ni možno živeti in naj bi imel človel še toliko in še tako dobrih jedri. Poslano*) v odgovor g. dr.u Ivanu Tavčarju. G. dr. Ivan Tavčar me je dne 1. februarja t. 1. v št. 25 „Slovenskega Naroda" počastil s člankom „Obljube in dejanja". V tem članku je nagromadil bivši moj šef za-me zopet vse polno ljubeznivosti. Na ta način skuša pobijati moj popravek v ljubljanskem „Slovencu" z dne 29. januvaija, kjer sem jaz vsa važnejša dejstva v vedno bolj žalostni sorški aferi obrazložil z ozirom na „Slovenčevo" poročilo o pravdi, ki jo vodi g. dr. Tavčar za svojčas obtoženega ,,Sorana" Frana Bukovca zoper svojčas tudi obtoženo sestro Jero Bukovec. G. dr. Ivan Tavčar mi očita, da sem se zatekel pod klerikalno streho, in kliče celo g. dr.a Šusteršiča na pomoč. S tem me hoče napraviti po vsej sili za klerikalca, da-si sem s „Slovencem" pač v ravno isti zvezi kakor z g. dr. Tavčarjem. Oba sta me namreč napadla in je razlika samo ta, da je „Slovenec" priobčil moj popravek, g. dr. Tavčar pa je enkrat za vselej že v zadevi ranjkega profesorja Jesenkota prepovedal sprejeti katere koli moje dopise v „Slovenski Narod". Dokler torej g. dr. Ivan Tavčar, ki je zastopnik „Narodne tiskarne" in ki ima vrhutega povsem neomejeno gospodarstvo čez predale in inserate „Slovenskega Naroda", — meni, da-si imam samo nekoliko delnic „Narodne tiskarne" manj nego on, ne odpre teh predalov „Slovenskega Saroda", se ne morem braniti. Pač pa hočem na prihodnjem občnem zboru „Narodne tiskarne" kot delničar „Slovenskega Naroda" uveljaviti vse svoje pravice. Glede osebne časti sem z g. dr. Ivanom Tavčarjem že davno na jasnem in me njegova polena ne morejo doseči. Kar se pa tiče mojega stanovskega poštenja, hočem gori omenjeni članek z drugim gradivom vred predložiti visoki odvetniški zbornici v Ljubljani, ker velja tudi na Kranjskem § 2 odvetniškega disciplinarnega reda in ker bo ta forum najbolj poklicano razsodišče. Vsled tega odpade za me tudi potreba s pomočjo § 19. tisk. zakona popravljati g. dr. Ivana Tavčarja pisateljsko fantazijo o — obljubah in dejanjih. V TRSTU, dne 5. februarja 1910. Odvetnik dr. Konrad Vodušek. *) Za Članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. Ne samo otroke moramo obvarovati vsega, kar slabi srce in Škoduje živcem — tedaj alkohola in kave! — ampak tudi odraščenim je zdravje največja dobrota. Skrbna gospodinja rabi zategadelj za za-jutrk in malico le pristno Kathreiner Kneip-povo sladno kavo, ker le v tem slučaju prinese na mizo zdravo in okusno kavo. Zadovoljnost in prihranki, posebno pa cvetoča lica otrok so ji plačilo za to. Ker pa imamo mnogo manjvrednih ponarejenj, moramo biti pri nakupovanju previdni. Zahtevajte le izvirne zavitke z imenom Kathreiner. Zakaj vzeti ponarejeno blago, ako se dobi za isti denar dobro pristno blago. — Le previdnost varuje pred škodo in razočaranjem. Brez postranskih učinkov odvajajoče sredstvo, ki zamore vsled tega urediti in zboljšati prebavaljenje, je že več nego 40 let kot domače zdravilo dobro znani dr. Rosa želodčni balzam iz lekarne B. Fragner, c. k. dvorni zalagatelj v Pragi. — Dobi se tudi v tukajšnih lekarnah. — Glej in-serat! Alojzij Kodre Anica Micheluzzi poročena. Sv. IVAM, dne 6. februvarja 1910. Dobro domače zdravilo. Med tolikimi domačimi zdravili, ki se uporabljajo v slučajih prehlajenja, zavzema prvo mesto Lini-ment Capsici comp. s „sidrom" (nadomestek za „Pains Expeller"), ki se izdeluje v lekarni dr. Richterja v Pragi. Cena: 80 st., K 1*40 in K 2 steklenica. Vsaka steklenica je zaprta v elegantni škatlji, ter se spozna po znamki „sidro". PosoJlL h komam, droftoo opane itf. zadragn z ome j. porošt. u Opelnak vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v soboto. 12. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red; 1) Vtgofor načelnik*. 2j PoroMlo odboro-vo 3) Odobritev letnih rafiumov. A) Slučajnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. Novo konsum. društvo o Borkovllnb (za velikimi ieleznllkimt mostovi) vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. februv. I s 10 _________. ob. 1. url popoludne. ===== Dnevni red s 1) Nagovor predsednika. 2) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika. 4) Slučaj nos i. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOB. Kaj na 1 sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, da je bobova kava škodljiva mojemu zdravju? Odgovor tKathreiner iKneipp- sladno kavo, katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus bobove kave, je redilna in vrhtega poceni. ZNi boljšega zajutrka za mlado in staro. |vy- za gostilno voditelja s soprogo, ki je ISCo Sc izkuSena kuharica. Zmotna mora biti slovenskega m italijanskega, po možnosti i udi nemškega jezika. Dohičkano^no mesto. Obrniti se na: Collarsich, Caffe Corso, od 9.—11. zjutraj ia 3.-6. popoludnt. __220 naznanjam, da sem odprla g o- Slavnemu občinstvu stilno „Giardino pubblico" v ulici Giulia 11, kjer točim vipavsko vino la-tnega pridelka po 72 stot., za dom po 64 Za obilen obisk se priporoča Viktorja Č e h o v i n. 200 Vzdrtev zdravega Želodca t* to H posebno ▼ ponpe§ev*nja ia ararumnia pre-ha vijanja ter odstranitvi oaditftoe npelnosti. Ix-kd0 Pofiljfitve po povzetju. H. SF1NOABN, Kra-Jsovo 184. NeStevilo zsh. pi*em na razp lago. aji V plucaju, da blsgo ne ugaja, se vrne denar. Posteljna v mokrota. Popolno czlrarljcnje zajamčeno. Brezplačna navodila. Naznaniti je starost in gpol. Mncgo zahvalnih pisem ca razpolago. — — Zdravniško priporočeno. INSTITUT „SAHITAS" ^ Ces. in kr. priv. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in -reserve 185,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje ir Jeklene varnostne celice Izdelane od svetovi® tvrdke Arnheim v Berolinu zajamčene proti požaru In vlomu, pobrano In opravljanje vrednot, kakor tudi aauo polirano zaprtih zavojev, ter da v dotičnih jeklenih celicah v najem varnostne shratnbice (safes) :: različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vred« noatnl papirji, listine, draguijl itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic- in jih obrestuje do nadaljnega obvestila - po 3 V/o Rentni davek plafia direktno zavod. Bavi se tudi s vsemi bankovnlml poall, ter zavarovanjem proti zgubam na S ©banja. „OHJFSO" Zrst, via Piazza piccola (za magistratno palačo, Zrst. Od sobote 5. go torka 8. februvarja: 1) OBRTNIJA Z PLUTOM, po resnici; 2) DOBRI GOSPODAR, drama; 3) DEBELUŠNIH MORILEC, komično. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine Cene zmerne. Telefon 1395 OillSePPe TRST - ulica Medla 3 - TRST Zaloga jelovoga lesa m prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bukovega in jei. lesa I5XF" Izbera vsako vratnih obloženih tn oatruženlh j predmetov iz bok&vega ln Jclovog-a leaa itd. J v zobozdravniškem kabinetu Br.JČermak In g, gnseher •• TRST - ulica della Caaerm ^ žt 1 3. II. Svali Godina 1 M^—■—— 1 'M B—!■ Fondo Coroneo. Fondo Coroneo. nntMčni In potoloi. eraberisv Razstava ljudskih bolezni in pokoncevanje istih. Ljudska znanstvena predavanja se vrše ob 10., it., 12, 4, 6. in S. uri. V petek samo za ženske. Katalogi v sloven. jeziku. i Vstopnina 40 stotink; ///// Vojski do narednika 20 stotink. Veliki moderni .v. Kinematograf ulica Medi a 4Q Slu B> Sz Js S v TrsiB za criviačne mmk - Največja wm I. prostori 2O stotink; II. prostori 10 sTclink. immai Odlikovana pekarna m slaščiča^sia z zlato kolajno lil križcem u •. nmdimrodnt obrtni razjari v London u lilOl* Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 trikrat m 9an SY2Ž k sih. Prodajalnica e tudi dobro preskrbljena z vsakovrstiioii bis ;oii posebno za čaj ; ima razne fina vina iu likerja v buteljkah ta fiae desertne bombone. Sprejema naročila za v-m-vuvrdtte torto, kronan te itd., kakor tudi -Rak« predmete za s^eči. — Im:i tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov pa najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA D )M. — Priporočam se sa obilen obisk z odličnim sonStnvnnjem Vinico Skork Zaloga cement hidravličnega apna, sadrouine in cementnih plošč SIL VIO MALOSSI TRST stavbni klepar EsaamaEso ulica Scuasa Stav. 3 - TRST Iz^išuje vsakovrstna v to stroko fpndaioea d«*1 :: kakor n. pr. sta* br a, pomorska !u obrtnu. :: Poprave iz bandona cinka, medena, bakra itd. w se Izuišulejo točno !n solidne. KOPELJI IX SESALKE PO NAROČILU. - Pr-iri^ Bvttlo-moJra alt bordeaux - barvn-te 2 kosa za K 14. — — l- rijeui aiiuial) k-g.; (S7) ogia?a tiaj z mupaajetu i «ronporoč* slav. občinatvn svoje postilne II'A drle (M«a ?7ttova ft. 11 in fratelii dalmatl.. allen it. 8. * taci aToia vb« i. rrtft* Ingen. Bednarz Ferruccio - TRST = tehnični zavod - Utica San Cazsaro St. 16 I Motori na plin, benzin, nafto in petrolin. i Centralni toplovodL M>WWLM> v TU Fiiijaika v Opatiji Via deila Cassa di Risparmio ii 5 (lastno poslopje). Fiiijaika v Opatiji KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE PAPIRJE -- (RKflTK, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA. MUJORITETE, DKLtfUCK, SREČAH L t. d. i. t d.) ^^ — VAIiUTE IK DEVIZE -- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA ležeče v javnih skladiščih. ISKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA oo SAFE — DEPOSITS PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. S^ MENJALNICA. i) i i 1 1 5 t VLOGE NA KNJIŽICE, 0/ —- TEKOČI IN ŽIRO RAČUN --/rt VLOŽENI DENAR OBRESTUJE S K ' OD DNE VLOGE DO DNE VZDIG^ STAVBNI KREDITI — KREDITI PROT ---DOKUMENTOM VKRCANJA.--- Uradne ure: O.— 12., 2-SO—5-30. — Brzojavi: „JADRANSKA" — Trst. — Telefon: 1463 in 1793 \i\m\mtl\ '