33 DIGNITAS n Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava rava 1 POvzeTek Članek se osredotoča na vprašanje, ali obstoječi pravni sistem za vesoljski sektor v zadostni meri naslavlja mnoštvo okoljskih težav, ki so se pojavile zaradi tehnološkega napredka in širitve vesoljskih akterjev. Degradacija vesoljskega okolja je že tako na- predovala, da jo lahko označimo za veliko nevarnost za prihodnje dejavnosti v vesolju. vesoljski odpadki, ki so z antropocentrične- ga zornega kota največja grožnja, niso edini okoljski problem v vesolju. Med druge najbolj opazne okoljske probleme povezane z vesoljskimi dejavnostmi prištevamo jedrsko onesnaženje, satelite na sončno energijo, vesoljske postaje s človeško posadko, ekso- biološko kontaminacijo, rudarjenje na nebesnih telesih, planetno preoblikovanje, emisije toplogrednih plinov, planetarno obrambo in radiofrekvenčne motnje. Po premišljeni in natančni analizi de lege lata vesoljskega prava s poudarkom na corpus iuris spatialis internacionalis, je ugotovljeno, da obstoječ pravni sistem ne po- nuja učinkovitega pravnega varstva pri okoljskih problemih. ve- soljsko pravo je potrebno dopolniti tako, da bo celovito reguliralo okoljevarstveni vidik vesoljskih dejavnosti. Ključne besede: vesoljsko pravo, varstvo vesoljskega okolja, ve- soljski odpadki, Pogodba o vesolju, domena celotnega človeštva 1 Delo je bilo pripravljen na podlagi magistrske naloge – Sara Flis, vesoljsko pravo varstva okolja, Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije, 2018. Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava 1 Sara Flis 34 DIGNITAS n Mednarodno javno pravo environmental component in international space law AbSTrA cT The article focuses on the question whether the existing legal framework for space sector address in a sufficient manner the plethora of new environmental legal issues that arose from tech- nological advancements and the proliferation of space actors. Degradation of the space environment is by now so advanced that it can be characterized as a grave danger to the future space endeavours. Space debris which is from anthropocentric view point the biggest threat is not the only environmental problem in space. Other most noticeable environmental problems related to space activities are nuclear contamination, solar power satellites, manned space stations, exobiological contamination, mining on the celestial bodies, terraforming, greenhouse emissions, plane- tary protection and radio frequency interference. After fastidious and meticulous analysis of the de lege lata space law with empha- sis on the corpus iuris spatialis internacionalis it is concluded that the existing legal framework does not provide effective legal protection regarding environmental problems. Space law must be supplemented in such a way that it will comprehensively regulate the environmental aspect of space activities. Keywords: space law, environmental protection of space, space debris, Outer Space Treaty, province of all mankind Pričujoči prispevek prvenstveno obravnava pomanjkljivosti corpus iuris spatialis internationalis, ki so posledica dejstva, da v mednarodnem vesoljskem pravu problematika ureditve varstva okolja ni celovito naslovljena. Prispevek opozarja, da je nujno naj- ti odgovor na vprašanje normativne ureditve varstva okolja v ve- solju, saj je vsakdanjik človeške družbe neločljivo povezan z upo- rabo vesoljske tehnologije. Človek je postal vezan na zanesljivost vesoljske tehnologije, ki je inter alia odvisna tudi od okoljskih problemov v vesolju, zato lahko pričakujemo, da bodo, v kolikor 35 DIGNITAS n Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava te problematike ne bomo kmalu naslovili, okoljski problemi v ve- solju vplivali tudi na kvaliteto življenja na zemlji. Tehnološki napredek je s seboj prinesel raznovrstne okoljske probleme, ki smo jih v okviru mednarodnega prava in nacional- nih prav varstva okolja bolj ali manj uspešno naslovili. Pri tem pa znova in znova zanemarjamo vse večje okoljske probleme v ve- solju. Izpostaviti je potrebno dolžnosti, ki jih je s seboj prinesel tehnološki napredek ter opomniti, da je zelo pomemben tudi na- čin, na katerega se izbrane dejavnosti lotimo. k er je bil razvoj ve- soljske tehnologije na začetku vesoljske dobe še v povojih, je pri dejavnostih povezanih z vesoljem (predvsem pri izstreljevanju in utirjenju vesoljskih objektov) prevladovala miselnost, da cilj opra- vičuje sredstva, zato so se v vesolju pojavili različni okoljski pro- blemi. vse do današnjih dni, navkljub perečim okoljevarstvenim problemom v vesolju, ki ogrožajo ne le njegovo trajnostno upora- bo, temveč predstavljajo tudi grožnjo življenju na zemlji, ni prišlo do večjega premika v tej miselnosti. Pragmatičen in utilitarističen odnos do vesolja je ohromil prizadevanja za kodifikacijo varstva okolja v okviru vesoljskega prava. vesoljska doba, ki je najnovejši primer organizirane in dolgo- trajne uporabe virov, kot jo poznamo iz najzgodnejših obdobij tehnološkega razvoja človeštva (npr. kamena, bronasta in železna doba), se je resda uradno začela 4. oktobra 1957, ko je bil izstre- ljen prvi umetni satelit Sputnik 1, slednji je omogočil dovolj dolgo delovanje naprav v vesolju, da so bile lahko opravljene uporabne znanstvene raziskave in s tem uvedel novo obdobje tehnološkega razvoja, katerega vir je vesolje samo, 2 vendar je pri tem potrebno razvoj vesoljske tehnologije, v obdobju od konca 50 let ter v 60 le- tih 20. stoletja, vse od izstrelitve prvega umetnega satelita leta 1957 pa do prvega pristanka na Mesecu s človeško posadko leta 1969, umestiti v zgodovinski kontekst. Čeprav je bila izstrelitev satelita prvi praktični primer vesoljskega raziskovanja je, kot razlaga Wil- liamson, raziskovanje v resnici omogočila kumulacija stoletnega razvoja v fiziki, matematiki, kemiji in drugih znanostih. 3 Prepoznavanje ozvezdij za namen navigacije je vplivalo na ra- zvoj astronomije. Filozofi, ki so se zanašali na vesolje pri razvo- 2 Mark Williamson, Spacecraft Technology: The early Years. London: The Institution of engineering and Technology, 2006, str. 1. 3 Mark Williamson, Spacecraft Technology: The early Years. London: The Institution of engineering and Technology, 2006, str. 2. 36 DIGNITAS n Mednarodno javno pravo zlavanju narave in človeške usode, so postali prvi astronomi ter s tem postavili temelje za razvoj na področju vesolja, ki smo mu priča danes. v bagdadu je bila ustanovljena šola astronomije, ka- tere plod je bil leta 850 ustvarjen navigacijski inštrument za lo- kacijo in predvidevanje pozicije nebesnih teles. Najpomembnejša iznajdba, ki je omogočila vesoljsko dobo je prišla iz kitajske, kjer so bile v vojni z Mongoli uporabljene prve sodobne rakete s smo- dnikom. 4 Omembe vredni sta tudi še dandanes relevantni znan- stveni dognanji iz 17. stoletja, ki sta bili fundamentalnega pomena za tehnični vidik potovanja v vesolje. To sta k eplerjevo delo na matematičnih načelih gibanja nebesnih teles v orbiti ter Newtono- vo preučevanje zakonitosti gravitacije. 5 Neizpodbitno je, da je bila za začetni razvoj vesoljske dobe ob znanosti in tehniki zaslužna tudi politika. Čeprav so bile tako Sov- jetska zveza kakor tudi združene države Amerike tehnično spo - sobne izstreliti prvi satelit že v sredini 50 let 20. stoletja je vlada- la politična apatija in šele želja Sovjetske zveze, da dokaže svojo nadvlado na vsaj enem visoko tehnološkem področju, skupaj s posledičnim ogorčenjem in zaskrbljenostjo ameriške javnosti nad sovjetskim uspehom, sta vzpodbudili začetni razvoj tehnologije vesoljskih plovil. 6 razvoj vesoljskih zmogljivosti je v evropskem prostoru z za - mudo ubral drugačno pot kot pri Sz in zDA, kjer je bila zaradi vesoljske tekme gonilna sila razvoja vojaška, saj je bila v evropi pozornost usmerjena na civilni del vesoljskih dejavnosti. evropa ima tehnološke, znanstvene in industrijske zmogljivosti v vesolju, vendar je zaradi razdrobljene institucionalne strukture in manjših investicij evropa odvisna od tujih sistemov in ne more biti strate- ški partner pri velikih podvigih. Odvisnost od znanja pridoblje- nega od zDA in njegove brezhibne implementacije slabi evropski položaj. 7 4 Jerry Jon Sellers, William J. Astore, r obert b. Giffen, Wiley J. Larson, Understanding Space: An Intro- duction to Astronautics. New York: McGraw-Hill Higher education, 2005, str. 30. v: elias Andrade, The Dilema of Space Debris Treated at the United Nations: Master’s thesis. Dunaj: Universität Wien,2013, str. 20-21. 5 Johannes M. Wolff v: k erstin v ignard (urednica), Making Space for Security? - UNIDIr conference r eport, 2003, str. 5. (‘Peaceful uses’ of outer space has permitted its militarization – does it also mean its weaponization?) 6 Mark Williamson, Spacecraft Technology: The early Years. London: The Institution of engineering and Technology, 2006, str. 83-84. 7 carl bildt, Jean Peyrelevade, Lothar Späth, Towards a Space Agency for the european Union, r e- port by carl bildt, Jean Peyrelevadel, Lothar Späth to the eSA Director General, 2000, UrL: http:// esamultimedia.esa.int/docs/annex2_wisemen.pdf#page=13&zoom=auto,-93,424 (zadnjič obiskano 11.01.2019), str. 3-4. 37 DIGNITAS n Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava Dandanes se glavnina vesoljskih dejavnosti izvaja v treh nadze- meljskih območjih. Pri tem gre za nizko zemljino orbito na višini od 200 km do 400 km, srednjo zemljino orbito na višini od 1500 km do 10.000 km in geostacionarno orbito na višini 35.800 km. 8 Preden je človek prvič poletel v vesolje in začel raziskovati naše osončje je bilo okolje v vesolju neokrnjeno. vsi objekti so bili pred človekovim vstopom v vesolje naravnega izvora in vse površine nedotaknjene. Šest desetletij po izstrelitvi prvega satelita kažejo območja, kamor je segel človekov vpliv z neštetimi objekti člove- škega izvora tako v orbitah okoli zemlje kakor tudi na nebesnih telesih, drugačno sliko. 9 Leta 1988 je Howard A. baker označil vesoljske odpadke za »… največjo nevarnost za človekove aktivnosti v vesolju…« 10 v tistem obdobju relevantna ugotovitev velja, kot bo prikazano v nadalje- vanju, zaradi vse bolj cvetočega udejstvovanja tako državnih kakor tudi, v zadnjem obdobju, zasebnih subjektov v vesoljskih aktivno- stih, v sedanjosti a fortiori. Definicija vesoljskih odpadkov, ki jo lahko navkljub temu, da da trenutno še ni sprejete zavezujoče mednarodno pravne defini- cije, zasledimo pri Med-agencijskem koordinacijskem komiteju za vesoljske odpadke je sledeča: »vesoljski odpadki so vsi nefunkci- onalni objekti, vključno z njihovimi fragmenti in sestavnimi deli v zemljini orbiti ali ki ponovno vstopajo v zemljino atmosfero, ki jih je naredil človek.«. 11 Tan zapiše oceno, da se število sledljivih vesoljskih odpadkov giblje okoli 7000 objektov, pri tem pa se moramo zavedati, da je število ne sledljivih vesoljskih odpadkov občutno večje. Objekti katerih velikost se giblje med 0,01 in 1 cm lahko v primeru trka povzročijo večjo škodo, medtem ko objekti večji od 1 cm lahko v primeru trka povzročijo katastrofalne posledice. Največjo gro- žnjo v primeru trkov vesoljskih odpadkov predstavlja t. i. kaskadni učinek. Pri slednjem gre za to, da se z večanjem števila vesoljskih 8 Howard A. baker, The Application of emerging Principles of International environmental Law to Human Activities in Outer Space. Montreal: Faculty of Law, McGill University, 1996, str. 5. 9 Diana N. v iggiano v: Mark J. Sundahl, v Gopalakrishnan (urednika), New Perspectives on Space Law. Paris: The International Institute of Space Law, 2011, str. 203. (One Man's Space Junk is Another Man's Archaeological Treasure: The Potential for conflict and compromise in the emerging Fields of environmental and Historic Preservation Law in Outer Space). 10 Howard A. baker, Space Debris: Legal and Policy Implications: Master thesis. Montreal, Qubec, ca - nada: Institute of Air and Space Law, McGill University, 1988, str. 2. 11 Inter-Agency Space Debris coordination committee, Space Debris Mitigation Guidelines. 2007. Ur L: http://www.iadc-online.org/Documents/IADc-2002-01,%20IADc %20Space%20Debris%20Gui- delines,%20r evision%201.pdf, (zadnjič obiskano 11.01.2019), str. 5. 38 DIGNITAS n Mednarodno javno pravo objektov v orbitah veča tudi možnost trka med njimi. Posledica potencialnih trkov so novi delčki v orbitah, ki nadalje povečujejo verjetnost trka, kar bi vodilo v eksponentno povečanje vesoljskih odpadkov in bi lahko že pred koncem tega stoletja vodilo do na- stanka t. i. pasu vesoljskih odpadkov (ang. debris belt) okoli ze - mlje. bližnje zemeljsko okolje bi tako postalo tako gosto posejano z vesoljskimi odpadki, da bi bili določeni predeli LeO neuporab- ni. 12 v Tehničnem poročilu o vesoljskih odpadkih ugotavljajo, da več sto tisoč vesoljskih odpadkov, ki kroži okoli zemljine orbite, trenutno še ne predstavlja večje grožnje v zemljino orbito utirje - nim satelitom. vendar da bodo, v kolikor se bo njihovo število po- večevalo s sedanjo hitrostjo, kmalu postali resna grožnja delujo- čim satelitom in ostalim vesoljskim plovilom. Strokovnjaki menijo, da je, če želimo ohraniti vesolje za zanamce, potrebno implemen- tirati instrumente za zmanjšanje števila vesoljskih odpadkov. 13 Wiessner je že v letu 1983 prepoznal problematiko omejenosti geostacionarne orbite. k er je uporaba vesolja v telekomunikacij- ske, meteorološke in vojaške namene ter za daljinsko zaznavanje mogoča le z umestitvijo satelita v točno določen prostor v vesolju, ki ga imenujemo geostacionarna orbita, je slednja pridobila sta- tus omejenega naravnega vira, ki pa bo kmalu izčrpan. Posebnost omenjene orbite je okoliščina, da na tej višini nad ekvatorjem ve- soljski objekti ohranjajo stalno pozicijo relativno na zemljo. Od leta 1963, ko je bil utirjen prvi geostacionarni satelit Syncom-2, povpraševanje po mestih v geostacionarni orbiti narašča. S tem saturacija GeO postaja predmet vse bolj razširjenih skrbi in je bila kot taka umeščena na agendo c OPUOS in ITU. 14 zanimivo izhodišče za razmislek podaja v svojem prispevku Di - ana v iggiano, ki opozarja, da je zaradi prihodnje možnosti prido- bitve koristnosti v arheološkem smislu potrebno to, kar dandanes označujemo za vesoljske odpadke, obvarovati za prihodnje preu- čevanje in jih ohraniti kot fizični opomin kulturne dediščine člove- štva. v ta namen je potrebno najti ravnotežje med okoljevarstvom 12 David Tan, Towards a New r egime for the Protection of Outer Space as the »Province of All Man- kind«. v: Yale Journal of International Law, 2000, vol. 25., iss. 1., str. 151-153. 13 A/Ac .105/720, UN committee on the Peaceful Uses of Outer Space Scientific and Technical Subcom- mittee, Technical r eport on Space Debris, 1999, tč. 136. UrL: http://www.unoosa.org/pdf/reports/ ac105/Ac105_720e.pdf (zadnjič obiskano 11.01.2019). 14 Siegfried Wiessner, The Public Order of the Geostationary Orbit: blueprints for the Future. v: Yale Journal of International Law, 1983, vol. 9., iss. 2., str. 217-218. 39 DIGNITAS n Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava v vesolju in ohranitvijo zgodovinsko ter arheološko pomembne vesoljske dediščine. kot razlog za ohranitev vesoljskih odpadkov navaja poleg njihove potencialne vrednosti za znanstvene raziska- ve tudi njihovo vlogo za razumevanje zgodovine človeških pole- tov v vesolje in začetnega razvoja vesoljske tehnologije. Pri tem izpostavlja vanguard I, najstarejši, še vedno v orbito utirjen, ven- dar nedelujoč, četrti ameriški satelit, ki ga nekateri označujejo za najstarejši vesoljskih odpadek, Hubblov teleskop in predmete na Mesecu, ki sta jih na pristajališču Apolla 11 pustila astronavta Neil Armstrong in buzz Aldrin. Omenjeni objekti in predmeti osvetlju- jejo zgodovinsko pomembno pripoved o človekovih obiskih ve- solja. 15 vesoljski odpadki, ki so z antropocentričnega zornega kota največja grožnja, niso edini okoljski problem v vesolju. Med dru- ge najbolj opazne okoljske probleme povezane z vesoljskimi de- javnostmi prištevamo jedrsko onesnaženje, satelite na sončno energijo, vesoljske postaje s človeško posadko, eksobiološko kon- taminacijo, rudarjenje na nebesnih telesih, planetno preoblikova- nje, emisije toplogrednih plinov, planetarno obrambo in radiofre- kvenčne motnje. vesoljsko pravo, kakršnega pojmujemo v sedanjosti, je novo- dobna veja prava, saj prve poskuse mednarodnopravne regula- cije vesolja zasledimo šele na začetku druge polovice 20. stoletja. Čeprav bi lahko prima facie za začetek vesoljskega prava označi- li 4. oktober 1957, ko je bil izstreljen satelit Sputnik 1, zasledimo njegove zametke že veliko prej. Izstrelitev Sputnik-a 1 in njegovih naslednikov je le obelodanila, da je potrebno pretvoriti prejšnje teoretične diskurze, predloge in razmišljanja v dejanska zavezujo- ča pravila in običaje. 16 z letom 1957, ko je Sz 4. oktobra izstrelila Sputnik 1, se je začelo obdobje hitrega razvoja vesoljskega raziskovanja, ki obsega vse od misij s človeško posadko do odpošiljanja vesoljskih sond, kar je omogočilo pridobivanje informacij o sestavi vesolja, planetarnega sistema, Sonca in zemlje. 17 z gotovostjo lahko trdimo, da so bili 15 Diana N. v iggiano, v: Mark J. Sundahl, v Gopalakrishnan (urednika), New Perspectives on Space Law. Paris: The International Institute of Space Law, 2011, str. 202 in 206-208. (One Man's Space Junk is Another Man's Archaeological Treasure: The Potential for conflict and compromise in the emerging Fields of environmental and Historic Preservation Law in Outer Space). 16 Francis Lyall, Paul b. Larsen, Space Law: A Treatise. Farnham; Surrey; burlington: Ashgate Publishing Limited, 2009, str. 2-3. 17 The ethics of Space Policy, Alain Pompidou … [et al.], Paris: UNeSc O, World commission on the ethics of Scientific knowledge and Technology (c OMeST), 2000, str. 11. 40 DIGNITAS n Mednarodno javno pravo dogodki v obdobju od 1957 do 1958, ki ga imenujemo tudi med- narodno geofizično leto, in omenjena izstrelitev satelita bistvene- ga pomena za mednarodno zavedanje in delovanje na področju vesoljskega prava. 18 račić zagovarja tezo, da se izvor vesoljskega prava, z ozirom na sprejeto rešitev o raztezanju mednarodnega prava vključno z Listino zN na dejavnosti v vesolju, nahaja v mednarodnopravnem redu, ki je obstajal že pred stvarnim začetkom dejavnosti v veso- lju. 19 Tronchetti deli razvoj vesoljskega prava v okviru zN na štiri sto - pnje. v prvi stopnji (od poznih 50-ih do sredine 60-ih let 20. sto - letja), ki jo poimenuje pripravljalna stopnja, so bili s sprejemom korpusa splošnih in ne zavezujočih pravil vzpostavljeni temelji pravnega sistema za urejanje dejavnosti v vesolju. Drugo stopnjo zaznamuje sprejem petih pogodb zN s področja vesolja. Tronchet - ti označi to stopnjo za »obdobje ustvarjanja prava«, ki je trajalo do zgodnjih 80-ih let 20. stoletja. Tretjo stopnjo, ki je trajala do sredine 90-ih let 20. stoletja, zaznamuje mehko pravo. v tem obdobju je bilo sprejetih več dokumentov kot so resolucija, deklaracija, vodi- lo, kodeks delovanja, itd., katerih glavna značilnost je njihova ne zavezujoča narava. za četrto stopnjo, ki traja vse do sedanjosti, je značilno ovrednotenje obstoječega pravnega sistema in formuli- ranje novih ne zavezujočih dokumentov temelječih na pravicah in obligacijah kot izhajajo iz vesoljskih pogodb. 20 Čeprav lahko termin vesoljsko pravo oziroma »pravo vesolja« prvič zasledimo leta 1910 pri emilu Laudu, 21 zanj še dandanes ni sprejete enotne opredelitve. Definicije, ki jih zasledimo pri različ- nih avtorjih so, kot bomo videli v nadaljevanju, zelo raznolike. vesoljsko pravo je mogoče definirati »… kot sklop prava, ki ure- ja in se nanaša na dejavnosti povezane z vesoljem. vesoljsko pra- vo, skladno s splošnim mednarodnim pravom, sestavljajo medna- rodne pogodbe, sporazumi, konvencije in resolucije Generalne skupščine zN in tudi predpisi in določbe mednarodnih organiza - cij. Termin vesoljsko pravo največkrat povezujemo s pravili, načeli 18 Isabella Henrietta Philepina Diederiks-verschoor, vladimir kopal, An Introduction to Space Law: 3rd revised ed.. Haag; London; boston: kluwer Law International, 2008, str. 2. 19 Obrad račić, Osnovna načela kosmičkog prava, beograd: Institut za međunarodnu politiku i pri- vredu, 1972, str. 54-55. 20 Fabio Tronchetti, Fundamentals of Space Law and Policy. Heidelberg; New York; Dordrecht; Lon- don: Springer, 2013, str. 5-7. 21 Francis Lyall, Paul b. Larsen, Space Law: A Treatise. Farnham; Surrey; burlington: Ashgate Publishing Limited, 2009, str. 5. 41 DIGNITAS n Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava in standardi mednarodnega prava, ki se pojavljajo v petih medna- rodnih pogodbah in petih skupinah načel, ki urejajo vesolje, ki so bila razvita pod okriljem zN.« 22 za Lyalla in Larsena vesoljsko pravo, v njegovem najširšem smi - slu, obsega vse pravo, ki ureja ali se nanaša na vesolje ter na de- javnosti v vesolju in dejavnosti povezane z vesoljem. Nadalje še poudarjata, da mednarodno vesoljsko pravo ni avtonomen pravni koncept, saj za urejanje odnosov v vesolju lahko uporabimo druge veje prava in njihova temeljna načela. Aplikacija načel obstoječega nacionalnega prava ustvarja novo partikularno vesoljsko pravo, ki ureja praktične probleme pri uporabi in raziskovanju vesolja. 23 Iz navedene funkcionalne opredelitve vesoljskega prava izhaja, da vesoljsko pravo ni avtonomen pravni sistem, ki bi deloval v veso- lju, neodvisno od katerekoli zemeljske oblasti ali političnega reda. Obsega tiste dele že obstoječih pravnih sistemov, ki se nanašajo na vesolje ali dejavnosti v vesolju oziroma so z njim ali z njimi po- vezane. Pri tem je najpomembnejši pravni sistem mednarodnega javnega prava. Na ravni nacionalnih pravnih sistemov se s tem, ko države sprejemajo posebna pravna pravila, ki se nanašajo na vesoljske dejavnosti in širijo doseg že obstoječih pravnih pravil, razvijajo različni sistemi domačega vesoljskega prava. 24 Doyle definira vesoljsko pravo kot: »… skupek nacionalne in mednarodne zakonodaje, predpisov, sporazumov, pogodb in konvencij ustvarjenih, da omogočijo, upravljajo in nadzorujejo svetovne, regijske in nacionalno komercialne, civilno vladne in nacionalne ali regionalne obrambne dejavnosti v ali povezane z vesoljem.« 25 Manfred Lachs, prominenten akademik, katerega področje znanstvenega udejstvovanja je obsegalo mednarodno vesoljsko pravo, je zapisal sledečo definicijo vesoljskega prava: »vesoljsko pravo je pravo, katerega namen je regulacija odnosov med drža- vami z namenom, da se ugotovijo njihove pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz vseh aktivnosti usmerjenih proti vesolju in v njem – in da slednje naredi v korist človeštva kot celote, da ponudi varstvo 22 education curriculum on space law, The Office for Outer Space Affairs, 2014, UrL: http://www. unoosa.org/pdf/publications/st_space_064e.pdf, (zadnjič obiskano 11.01.2019), str. 9. 23 Francis Lyall, Paul b. Larsen, Space Law: A Treatise. Farnham; Surrey; burlington: Ashgate Publishing Limited, 2009, str. 2. 24 bin cheng, Studies in International Space Law. Oxford: clarendon Press Oxford, 1997, str. X – XI. 25 Stephen e. Doyle, v: Mark J. Sundahl, v Gopalakrishnan (urednika), v: New Perspectives on Space Law, Paris: The International Institute of Space Law, 2011, str. 2, (A concise History of Space Law: 1910-2009). 42 DIGNITAS n Mednarodno javno pravo življenju tako zemeljskemu kot tudi izven-zemeljskemu, kjerkoli bi lahko obstajalo.« 26 Domet vesoljskega prava se ne konča pri dejavnostih v veso- lju, temveč ga lahko apliciramo tudi na dogodke povezane z veso- ljem, ki se odvijejo na zemlji. Poleg omenjenega vidika sta za ve - soljsko pravo značilni še razdrobljenost in razvojna naravnanost. Navkljub obstoju osrednjega telesa predpisov, vesoljsko pravo ni enoten, skladen in celovit sistem pravnih načel in pravil, ki urejajo človekove dejavnosti v vesolju. r egulacijo vesoljskih dejavnosti je mogoče doseči le z združevanjem in apliciranjem vseh vrst norm, ki jih lahko uporabimo za reševanje praktičnih problemov pove- zanih z dejavnostmi v vesolju. Nenehna rast korpusa vesoljskega prava je posledica sledenja in prilagajanja stalnemu razvoju teh- nologije. 27 Glavna značilnost pravne ureditve vesolja je njena velika razno- likost. Izvor pravnega okvira vesoljskega prava pa je mednarodno vesoljsko pravo sensu stricto, ki ga sestavlja pet mednarodnih po- godb in pet resolucij Organizacije združenih narodov sprejetih v okviru komiteja za miroljubno rabo vesolja. Slednji je bil primar- ni forum za razvoj vesoljskega prava vse do konca 20. stoletja, ko so se mednarodni predpisi v zvezi z vesoljskim pravom vse bolj pogosto začeli sprejemati pod okriljem Mednarodne unije za te- lekomunikacije, Svetovne trgovinske organizacije ter organizacij s področja razorožitve in zasebnega prava. vse pomembnejši fak- tor razvoja vesoljskega prava je tudi mehko pravo, upoštevati pa moramo tudi posamezne odredbe letalskega prava. 28 Oživitev sklepanja splošnih pogodb pod okriljem pravnega podkomiteja Odbora za miroljubno uporabo vesolja je po oceni Lommelena malo verjetna. Glavni značilnosti novega obdobja ra- zvoja vesoljskega prava bosta po njegovem manjša vloga zN in preusmeritev pozornosti na bolj tehnična pravila, ki bodo nasla- vljala točno določeno težavo. Tezo podkrepi s primerom Smer- nic za zmanjšanje vesoljskih odpadkov, ki so bila sprejeta v okviru IADc (ang. Inter-Agency Space Debris cooridination committee) 26 Manfred Lachs, The Law of Outer Space – An experience in contemporary Law-Making. Hague: Sijthoff Leiden, 1972, str. 33.: v: Isabella Henrietta Philepina Diederiks-verschoor, vladimir kopal, An Introduction to Space Law: 3rd revised ed.. Haag; London; boston: kluwer Law International, 2008, str. 7. 27 Fabio Tronchetti, Fundamentals of Space Law and Policy. Heidelberg; New York; Dordrecht; Lon- don: Springer, 2013, str. viii – ix. 28 Milan Mijović, Pravni aspekti saobraćaja u kosmosu. v: Pravni zapisi, Pravni fakultet, Univerziteta Union. 2012, god. III, br. 2, str. 432. 43 DIGNITAS n Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava in iniciative eU za sprejetje kodeksa ravnanja za dejavnosti v ve- solju. 29 Pogodbo o vesolju, kakor s krajšim imenom imenujemo Po- godbo o načelih, ki urejajo dejavnosti držav pri raziskovanju in uporabi vesolja, vštevši Mesec in druga nebesna telesa, Tronchet- ti označi za kardinalni instrument regulacije aktivnosti v vesolju, ki vodi in usmerja človekovo delovanje v vesoljskem okolju in ki predstavlja temelj za vse pravne dokumente sprejete tako na med- narodni kakor tudi državni ravni, ki naslavljajo vesoljsko proble- matiko. 30 1. odstavek člena I Pogodbe o vesolju vsebuje zahtevo, da se raziskovanje in raba vesolja, nebesnih teles in Meseca izvršujeta v dobrobit in v interesu vseh držav brez ozira na stopnjo njihove ekonomske in znanstvene razvitosti. v tem členu je uporabljena ena iz med najpomembnejši fraz in predmet številnih polemik, s katero je vesolje označeno za »domeno celotnega človeštva«. v naslednjem odstavku sta opredeljena pravica držav do svobo - dnega raziskovanja vesolja in prost dostop do nebesnih teles. 31 koncept vesolja kot domene celotnega človeštva ima, po mne- nju Tana možnost, da se v prihodnosti njegova razlaga razširi tako, da bo poleg že ustaljene prepovedi nacionalne prisvojitve virov v vesolju in deljenja koristi, ki izhajajo iz izkoriščanja okolja v ve- solju, vključevala zahtevo, da države varujejo in ohranjajo okolje v vesolju za vse človeštvo - tako za sedanjo generacijo kot tudi za prihodnje generacije. 32 za Lotto v iikari koncept vesolja kot domene celotnega člove- štva vsebuje zahtevo po ohranitvi okolja v vesolju, ki v svojem bistvu zagotavlja enake možnosti raziskovanja in uporabe vsem državam. 33 Svoboda dostopa in prepoved prilastitve iz členov I in II Pogodbe o vesolju predstavljata pravno prepreko, ki po mnenju ricky Lee-a ne 29 Joachim Lommelen, International code of conduct for Sustainable Activities in Outer Space: Master Thesis. Ghent: Faculty of Law, Universiteit Gent, 2013, str. 6. 30 Fabio Tronchetti, Fundamentals of Space Law and Policy. Heidelberg; New York; Dordrecht; Lon- don: Springer, 2013, str. 8. 31 Treaty on Principles Governing the Activities of States in the exploration and Use of Outer Space, including the Moon and Other celestial bodies - Adopted by the General Assembly in its resolution: reS 2222 (XXI) of 19 December 1966. Treaty was opened for signature in the, Uk (London), USSr (Moscow) and US (Washington) on 27 January 1967, and entered into force on 10 October 1967, Article I. 32 David Tan, Towards a New r egime for the Protection of Outer Space as the »Province of All Man- kind«. v: Yale Journal of International Law, 2000, vol. 25., iss. 1., str. 146. 33 Lotta v iikari, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Future. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008, str. 58-59. 44 DIGNITAS n Mednarodno javno pravo dopušča rudarjenja na nebesnih telesih. Trditev podpre z dvema razlo- goma. Prvič, pridobivanje mineralov je nujno povezano z izključitveno pravico in drugič, sama narava dejanja ekstrakcije mineralov nasprotu- je načelu prepovedi prilastitve, v kolikor načelo razlagamo, da se razte- ga na prepoved obstoja izključne lastnine ali rudarskih pravic. 34 Načelo, ki ga zasledimo v členu III Pogodbe o vesolju, da mo- rata tako raziskovanje kakor tudi raba vesolja potekati v skladu z mednarodnim pravom ter Listino zN, 35 David Tan opredeljuje šir- še kot zgolj golo aplikacijo obstoječih norm mednarodnega prava in toto. Po njegovem sui generis narava vesoljskega okolja zahteva revizijo in adaptacijo večine načel o čezmejni škodi in državni od- govornosti. v nekaterih primerih pa je potrebno ustvariti popol - noma nova načela, ki so prilagojena vesolju. 36 Pogodba o vesolju na eni strani v 1. odstavku člena Iv prepo - veduje testiranje orožja, pozicioniranje orožja za masovno uniče- nje vključno z jedrskim orožjem, izvajanje vojaških manevrov ter vzpostavitev vojaških baz v vesolju, 37 na drugi stani pa ne prepo- veduje prehoda jedrskega orožja skozi vesolje ali jedrskega orožja izstreljenega iz zemlje v vesolje z namenom uničenja prihajajo - čega izstrelka. Poleg navedenega pogodba ne vsebuje določil, ki bi bodisi prepovedovala namestitev konvencionalnega orožja v vesolje bodisi obravnavala ostala orožja. 38 Člen vI nalaga mednarodno odgovornost za državne dejavno - sti v vesolju, brez ozira na to ali so jih izvršili državni ali zasebni subjekti, na pleča držav pogodbenic. v primerih, ko dejavnosti izvršuje mednarodna organizacija, nosijo odgovornost za spošto- vanje določb Pogodbe o vesolju tako mednarodna organizacija kakor tudi države, ki v njej sodelujejo. 39 34 ricky J. Lee, Law and r egulation of commercial Mining of Minerals in Outer Space. Dordrecht; Heidelberg; London; New York: Springer, 2012, str. 13-14. 35 Treaty on Principles Governing the Activities of States in the exploration and Use of Outer Space, including the Moon and Other celestial bodies - Adopted by the General Assembly in its resolution: reS 2222 (XXI) of 19 December 1966. Treaty was opened for signature in the, Uk (London), USSr (Mos - cow) and US (Washington) on 27 January 1967, and entered into force on 10 October 1967, Article III. 36 David Tan, Towards a New r egime for the Protection of Outer Space as the »Province of All Man- kind«. v: Yale Journal of International Law, 2000, vol. 25., iss. 1., str. 158. 37 Treaty on Principles Governing the Activities of States in the exploration and Use of Outer Space, including the Moon and Other celestial bodies - Adopted by the General Assembly in its resolution: reS 2222 (XXI) of 19 December 1966. Treaty was opened for signature in the, Uk (London), USSr (Moscow) and US (Washington) on 27 January 1967, and entered into force on 10 October 1967, Article Iv, (1.). 38 Johannes M. Wolff v: k erstin v ignard (urednica), Making Space for Security? - UNIDIr conference r eport, 2003, str. 7. (‘Peaceful uses’ of outer space has permitted its militarization – does it also mean its weaponization?). 39 Treaty on Principles Governing the Activities of States in the exploration and Use of Outer Space, 45 DIGNITAS n Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava Najbolj neposredno naslavlja varstvo okolja člen IX Pogodbe o vesolju, ki vsebuje načelo sodelovanja in vzajemne pomoči, zah- tevo upoštevanja ustreznih interesov drugih držav ter zahtevo, da države pogodbenice izvajajo dejavnosti raziskovanja in uporabe vesolja ter nebesnih teles tako, da ne povzročajo njihovega ško- dljivega onesnaženja in negativnih sprememb v zemeljskem oko- lju, zaradi vnosa nezemeljske materije. 40 v tem členu se, kot ugotavlja Lotta v iikari, nahaja izhodišče ce- lotnega varstva okolja v vesolju. Iz njega lahko razberemo omejitve pri izvajanju vesoljskih dejavnosti z vidika okolja ter zahtevo, da države izvajajo dejavnosti na tak način, da se izognejo škodljivemu onesnaženju vesolja. zemeljsko okolje pa je v okviru Pogodbe o vesolju varovano le pred vnosom nezemeljskih snovi. Pomembna je tudi opazka, da pogodba pušča odločitev o primernosti ukre- pov v diskreciji držav, ki izvajajo potencialno škodljive dejavnosti. Poleg navedenega v členu zasledimo tudi načelo sodelovanja in vzajemne pomoči pri raziskovanju in rabi vesolja, ki bi lahko pred- stavljal temelj dolžnosti držav, da preprečijo kontaminacijo veso- lja in nebesnih teles. k temu stremi tudi obligacija, da države pri izvajanju aktivnosti v vesolju upoštevajo ustrezne interese drugih držav pogodbenic. 41 Implementacija člena IX Pogodbe o vesolju, kjer je uporabljena besedna zveza »škodljiva kontaminacija« (ang. harmful contami- nation), je bila, kot pojasnjuje Margaret race, zaradi pomanjkanja znanja o vesolju, osredotočenja na izogibanje biološke kontami- nacije in ne na varstvo okolja per se. 42 v iikarijeva dodaja, da se obveznost konzultacije nanaša le na primere, ko je dejavnost v ve- solju škodljiva s človeškega vidika. 43 including the Moon and Other celestial bodies - Adopted by the General Assembly in its resolution: reS 2222 (XXI) of 19 December 1966. Treaty was opened for signature in the, Uk (London), USSr (Moscow) and US (Washington) on 27 January 1967, and entered into force on 10 October 1967, Article vI. 40 Treaty on Principles Governing the Activities of States in the exploration and Use of Outer Space, including the Moon and Other celestial bodies - Adopted by the General Assembly in its resolution: reS 2222 (XXI) of 19 December 1966. Treaty was opened for signature in the, Uk (London), USSr (Moscow) and US (Washington) on 27 January 1967, and entered into force on 10 October 1967, Article IX. 41 Lotta v iikari, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Future. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008, str. 60. 42 Margaret S. race, v: Paul Arthur berkman, Michael A. Lang, David W. H. Walton, Oran r. Young (uredniki), Science Diplomacy: Antartica, Science, and the Governance of International Spaces, Washington Dc : Smithsonian Institution Scholarly Press, 2011, str. 147. (Policies for Scientific explo- ration and environmental Protection: comparison of the Antartic and Outer Space Treaties). 43 Lotta v iikari, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Future. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008, str. 176. 46 DIGNITAS n Mednarodno javno pravo Lotta v iikari v obravnavanem členu vidi primarno varstvo ak- tivnosti drugih držav in ugotavlja, da lahko med posledice medna- rodnih posvetovanj prištevamo, vsaj v nekaterih primerih, boljše varstvo okolja. Pri razlagi se osredotoči na besedno zvezo »primer- no mednarodno posvetovanje«, ki jo označi za nejasno in kot tako, navkljub potencialu, da prispeva k povečanju sodelovanja med državami, neučinkovito. Slabost take ureditve je, da obligacija po- svetovanja prizadeti državi ne omogoča prepovedi nameravane dejavnosti, ne določa postopka in časovnega okvira posvetovanja. Istočasno ne vsebuje pogojev v skladu, s katerimi bi bile države zavezane posredovati informacije ter ne vzpostavlja zahteve po dosegu rezultata posvetovanja in zahteve po upoštevanju dogovo- ra posvetovanja. k er vesoljski objekti postanejo vesoljski odpadki oziroma povečajo njihovo število in s tem vplivajo na vesoljske de- javnosti držav, lahko argumentiramo, da je posvetovanje pred vsa- ko izstrelitvijo vesoljskega objekta obvezno in bi za to ob odpravi omenjenih pomanjkljivosti imelo pozitivne posledice za varstvo okolja v vesolju. 44 Člen XII Pogodbe o vesolju, ki omogoča na podlagi recipro- citete in ob predhodnem obvestilu obiske predstavnikov drugih držav na postajah, instalacijah, opremi in vesoljskih vozilih 45 vidi Lotta v iikari v smislu varstva okolja kot preventivni ukrep, ki se ga lahko države poslužijo med drugim tudi v primeru kršitev oko- ljevarstveno usmerjenih obligacij vesoljskega prava. Poglavitna pomanjkljivost omenjene pravice izvira iz težav pri njeni imple- mentaciji. 46 Tronchetti poudarja, da je celoten Sporazum o reševanju, ka- kor krajše označujemo Sporazum o reševanju astronavtov, vrnitvi astronavtov in vrnitvi objektov izstreljenih v vesolje, podrobnej- ša izvedba člena v Pogodbe o vesolju. Namen sporazuma je po njegovem vzpostavitev obligacije med pogodbenicami v skladu, s katero bodo le-te zavezane pomagati astronavtom v nevarnosti ali sili in pojasniti pod katerimi pogoji je potrebno pomagati. Narava 44 Lotta v iikari, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Future. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008, str. 60-61. 45 Treaty on Principles Governing the Activities of States in the exploration and Use of Outer Space, including the Moon and Other celestial bodies - Adopted by the General Assembly in its resolution: reS 2222 (XXI) of 19 December 1966. Treaty was opened for signature in the, Uk (London), USSr (Moscow) and US (Washington) on 27 January 1967, and entered into force on 10 October 1967, Article XII. 46 Lotta v iikari, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Future. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008, str. 62. 47 DIGNITAS n Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava določil je usmerjena k zemlji v smislu, da naslavljajo pomoč astro - navtom pri z zemljo povezanimi dogodki ter da se nasprotno, za - radi tehničnih preprek, skoraj ne dotikajo pomoči astronavtom v vesolju. 47 Sporazum o reševanju je relevanten tudi v primerih okoljske škode pri vesoljski dejavnosti, saj naslavlja situacije, ko se vesoljski objekti ali astronavti znajdejo v stiski. Stiska pa je lahko posledica okoljske nevarnosti. 48 Že v Pogodbi o vesolju, se nahajajo pravila za mednarodno od- govornost. v členu vI se nahaja splošna klavzula odgovornosti, ki nalaga odgovornost za dejavnosti v vesolju na pleča držav, 49 obe- nem pa člen vII vzpostavlja mednarodno odgovornost države iz - strelitve za škodo, ki jo povzroči njen vesoljski objekt ali njegovi deli drugi državi pogodbenici ali njenim fizičnim ali pravnim su- bjektom na zemlji, v zraku ali v vesolju, kar vključuje tudi Mesec in druga nebesna telesa. 50 konvencija o odgovornosti, kot okrajšano označujemo kon- vencijo o mednarodni odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo vesoljski objekti, v kateri je podrobneje stipulirana odgovor- nost, vzpostavlja tri oblike odgovornosti. konvencija vzposta- vlja jasno ločnico med škodo povzročeno na površju zemlje in škodo povzročeno izven zemljinega površja. v členu II, ki nalaga državam plačilo kompenzacije za škodo, ki jo povzroči vesoljski objekt na zemlji ali zrakoplovu v letu, je vzpostavlje - na neomejena oziroma absolutna objektivna odgovornost. 51 krivdna odgovornost je vzpostavljena v členu III v primeru, da škodni dogodek povzroči škodo, ki ne nastopi na površju zemlje. 52 v skladu s členom Iv je v primeru, ko tretja država 47 Fabio Tronchetti, Fundamentals of Space Law and Policy. Heidelberg; New York; Dordrecht; Lon- don: Springer, 2013, str. 9-10. 48 Lotta v iikari, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Future. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008, str. 81. 49 Treaty on Principles Governing the Activities of States in the exploration and Use of Outer Space, including the Moon and Other celestial bodies - Adopted by the General Assembly in its resolution: reS 2222 (XXI) of 19 December 1966. Treaty was opened for signature in the, Uk (London), USSr (Moscow) and US (Washington) on 27 January 1967, and entered into force on 10 October 1967, Art. vI. 50 Treaty on Principles Governing the Activities of States in the exploration and Use of Outer Space, including the Moon and Other celestial bodies - Adopted by the General Assembly in its resolution: reS 2222 (XXI) of 19 December 1966. Treaty was opened for signature in the, Uk (London), USSr (Moscow) and US (Washington) on 27 January 1967, and entered into force on 10 October 1967, Art. vII. 51 convention on International Liability for Damage caused by Space Objects - Adopted by the Gen - eral Assembly in its resolution: reS 2777 (XXvI), on 29 November 1971. convention was opened for signature on 29 March 1972, entered into force on 1 September 1972, Art. II. 52 convention on International Liability for Damage caused by Space Objects - Adopted by the Gen - eral Assembly in its resolution: reS 2777 (XXvI), on 29 November 1971. convention was opened for 48 DIGNITAS n Mednarodno javno pravo ali njeni fizični ali pravni subjekti utrpijo škodo zaradi škodne- ga dogodka izven zemljinega površja, določena solidarna od - govornost. 53 Solidarna odgovornost je določena tudi v členu v v primeru, ko najmanj dve državi skupaj izstrelita vesoljski objekt. 54 v iikarijeva pojasnjuje, da je kakršna koli okoljska škoda izklju- čena ne glede na to ali do nje pride v vesolju ali na zemeljskem območju, kjer ni državne suverenosti. Še več, v celotni konvenciji ne zasledimo omembe okoljskih problemov, kot je med drugim onesnaženje. konvencija naslavlja le neposredno škodo, ki jo utr- pijo države ali njihove fizične ali pravne osebe, zaradi dejavno- sti tretjih. zaradi terminološke nejasnosti konvencije je vprašljivo tudi, ali škoda pokriva poleg materialne škode tudi druge oblike škode. Lotta v iikari meni, da je konvencijo mogoče interpretirati tako, da izključuje uporabo v primeru škode, ki jo povzročijo ve- soljski odpadki. v primeru, da vesoljski odpadki niso opredeljeni kot vesoljski objekt v smislu 1. člena konvencije o odgovornosti, slednja izgubi svoj smisel pri vzpostavitvi sistema odgovornosti za vesoljske dejavnosti. vsaj delno pa lahko po njenem mnenju z interpretacijo raztegnemo domet 21. člena konvencije tako, da se slednji nanaša tudi na okoljske posledice vesoljskih dejavno- sti. 55 Omenjeni člen spodbuja države podpisnice, da v primeru, ko povzročena škoda predstavlja veliko nevarnost za človeška življe- nja ali resneje vpliva na življenjske razmere populacije ali na delo- vanje najpomembnejših centrov, nudijo primerno in hitro pomoč prizadeti državi. 56 konvencija o odgovornosti ima po Tanu dve večji pomanjklji- vosti. Prva je ta, da je vprašljivo ali definicija vesoljskega objekta obsega tudi vesoljske predmete po ločitvi, deterioraciji, izgubi ali opustitvi ali slednji postanejo vesoljski odpadki. Druga pomanj- kljivost je, da definicija škode v sklopu konvencije vključuje izgu- signature on 29 March 1972, entered into force on 1 September 1972, Art. III. 53 convention on International Liability for Damage caused by Space Objects - Adopted by the Gen - eral Assembly in its resolution: reS 2777 (XXvI), on 29 November 1971. convention was opened for signature on 29 March 1972, entered into force on 1 September 1972, Art. vI (1.). 54 convention on International Liability for Damage caused by Space Objects - Adopted by the Gen - eral Assembly in its resolution: reS 2777 (XXvI), on 29 November 1971. convention was opened for signature on 29 March 1972, entered into force on 1 September 1972, Art. v (1.). 55 Lotta v iikari, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Future. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008, str. 69-70. 56 convention on International Liability for Damage caused by Space Objects - Adopted by the Gen - eral Assembly in its resolution: reS 2777 (XXvI), on 29 November 1971. convention was opened for signature on 29 March 1972, entered into force on 1 September 1972, Art. XXI. 49 DIGNITAS n Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava bo življenja, telesne poškodbe in materialno škodo pri tem pa ne vključuje okoljske škode. 57 konvencija o odgovornosti, po Peltonovem mnenju, ustvarja zaradi neposrečenih definicij in togosti na področju prenosa od- govornosti pravno prepreko do uspešne odstranitve vesoljskih odpadkov. 58 konvencija o registraciji, kakor krajše imenujemo konvencijo o registraciji objektov izstreljenih v vesolje zahteva v členu II konven- cija vzpostavitev in vodenje državnega registra v katerega je drža- va izstrelitve zavezana vpisati vse izstreljene predmete. 59 Ureditev dopolnjujeta člen III, ki vzpostavlja register vesoljskih objektov pod okriljem zN 60 in člen Iv konvencije. Slednji vsebuje obligaci - jo, da države registra takoj, ko je mogoče sporočijo Generalnemu sekretarju zN ime države izstrelitve, razpoznavni znak vesoljske - ga objekta oziroma njegovo registracijsko številko, datum, lokaci- jo ali teritorij izstrelitve, osnovne orbitalne parametre in splošno funkcijo vesoljskega objekta. Poleg navedenega pa morajo države obvestiti zN o orbitalnem iztirjenju vesoljskega objekta. 61 konvencija o registraciji je, kot vidi Lotta v iikari, vsaj posredno povezana z varstvom okolja pri okoljskih problemih povezanih z rabo vesolja. konvencija o registraciji skupaj s konvencijo o od- govornosti pospešuje in lajša identifikacijo države izstrelitve in s tem omogoča vzpostavitev odgovornosti. 62 Podobno ugotavlja tudi Tan, ki kot glavni namen konvencije o registraciji identificira pospešitev ugotovitve istovetnosti vesoljskega objekta, ki je pov- zročil škodo. 63 konvencija o registraciji po mnenju Diederiks-verschoorjeve bistveno vpliva na ohranitev raziskovanja v mejah miroljubne upo- 57 David Tan, Towards a New r egime for the Protection of Outer Space as the »Province of All Man- kind«. v: Yale Journal of International Law, 2000, vol. 25., iss. 1.,str. 159. 58 Joseph N. Pelton, New Solutions for the Space Debris Problem. Heidelberg; New York; Dordrecht; London: Springer, 2015, str. 73. 59 convention on r egistration of Objects Launched into Outer Space - Adopted by the General As- into Outer Space - Adopted by the General As- sembly in its resolution: reS 3235 (XXIX) on 12 November 1974. convention entered into force on 15 September 1976, Art. II (1). 60 convention on r egistration of Objects Launched into Outer Space - Adopted by the General As- into Outer Space - Adopted by the General As- sembly in its resolution: reS 3235 (XXIX) on 12 November 1974. convention entered into force on 15 September 1976, Art. III (1). 61 convention on r egistration of Objects Launched into Outer Space - Adopted by the General As- into Outer Space - Adopted by the General As- sembly in its resolution: reS 3235 (XXIX) on 12 November 1974. convention entered into force on 15 September 1976, Art. Iv (1) in (3). 62 Lotta v iikari, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Future. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008, str. 73 in 75. 63 David Tan, Towards a New r egime for the Protection of Outer Space as the »Province of All Man- kind«. v: Yale Journal of International Law, 2000, vol. 25., iss. 1., str. 159. 50 DIGNITAS n Mednarodno javno pravo rabe. k slednjemu po njenem mnenju prispeva predvsem zato, ker vzpostavlja popoln informativni register ter s tem minimizira sume o orožju za množično uničenje v orbiti in ker prek registraci- je vzpostavlja sistem za identifikacijo vesoljskega objekta, ki pov- zroči škodo. 64 Sporazum o Mesecu, kakor krajše imenujemo Sporazum, ki ureja dejavnosti držav na Mesecu in drugih nebesnih telesih (ang, Agreement Governing the Activities od States on the Moon and Other celestial bodies), je zadnja v seriji petih pogodb sprejetih pod okriljem zN, ki predstavljajo jedro corpus iuris spatialis in- ternacionalis. Do začetka leta 2018 ga je ratificiralo le 18 držav, 65 med katerimi ne zasledimo nobene izmed vesoljskih velesil kot so zDA, r usi- ja, kitajska, Japonska in številne evropske države. Sporazum, ki je tehnično gledano vstopil v veljavo leta 1984, zaradi odsotnosti ratifikacije s strani držav z vesoljskimi zmogljivostmi velja za de facto neuspeh. 66 Čeprav Sporazum o Mesecu v iikarijeva označi za okoljevar- stveno najnaprednejši v corpus iuris spatiatialis internationalis, v njem zasledimo le splošno klavzulo varstva okolja, ki je podobna določbi Pogodbe o vesolju. 67 Splošna klavzula se nahaja v členu 7 Sporazuma o Mesecu, ki od držav pogodbenic zahteva podvzetje ukrepov za preprečitve vznemirjenja trenutnega ravnovesja. Med pomanjkljivosti Sporazuma o Mesecu spada odsotnost do- ločb, ki bi vzpostavljale sistem sankcij, njegova prevelika splošnost in maloštevilna ratifikacija. Na področju varstva okolja Sporazum dovoljuje izvajanje dejavnosti, ki potencialno ogrožajo okolje ne- besnih teles. 68 Degradacija okolja je lahko posledica dejavnosti, ki jih Sporazum eksplicitno dovoljuje, to so: odstranitev in zbiranje vzorcev na Mesecu, 69 pristajanje in vzletanje objektov na Mesecu 70 64 Isabella Hentietta Philepina Diederiks-verschoor, An Introduction to Space Law. Haag; London; boston: kluwer Law International, 1999, str. 47. 65 (A/Ac .105/c .2/2018/crP.3), Status of International Agreements relating to activities in outer space as at 1 January 2018, held in v ienna from 9 April to 20 April 2018. 66 Pascale ehrenfreund, Margaret race, David Labdon, r esponsible Space exploration and Use: balan- cing Stakeholder Interests. v: New Space. 2013. vol. 1., no. 2., str. 64. 67 Lotta v iikari, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Future. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008, str. 62. 68 Lotta v iikari, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Future. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008, str. 63-64. 69 Agreement Governing the Activities of States on the Moon and other celestial bodies - Adopted by the General Assembly in its resolution: reS 34/68 of 5 December 1979. Agreement was opened for signature in 1979, and entered into force on 11 July 1984, Art. 6. Par. 2. 70 Agreement Governing the Activities of States on the Moon and other celestial bodies - Adopted by 51 DIGNITAS n Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava ali namestitev osebja, vozil, opreme, objektov, postaj in instalacij nad, na ali pod mesečevim površjem 71 . Pet pogodb zN, ki sestavljajo srž corpus iuris spatialis interna- cionalis, kot pravi Lotta v iikari, relativno skopo naslavlja okoljsko problematiko vesolja. razlog za to vidi v okoliščini, da v obdobju njihovega sprejema okoljska problematika ni bila med pomemb- nejšimi temami na agendi vesoljskih velesil, kasneje pa se je vzpo- stavitev novih pravno zavezujočih pravil izkazala za težavno. 72 Drugačen razlog za odsotnost izčrpnega okvira varstva okolja vidi Margaret race v naravi in obsegu znanstvenih informacij, ki so na voljo o zemlji v primerjavi z vesoljem. 73 Lachs pripisuje antropocentrično naravnanost vesoljskega pra- va okoliščini, da je vesoljsko pravo izoblikoval človek. Meni, da si mora človek prizadevati, da je pravo vzpostavljeno v korist člo- veštva kot celote in da preprečuje nevarnosti preteče življenju in varnosti našega sveta, ki so posledica delovanja v vesolju. Poleg navedenega pa mora človek v okviru sistema vesoljskega prava vzpostaviti mehanizme za varstvo ravnovesja okolja in vseh po- tencialnih oblik ne zemeljskega življenja. 74 Tudi David Tan kritizira obstoječ sistem mednarodnega vesolj- skega prava na podlagi okoliščine, da nobena izmed petih pogodb vesoljskega prava ne naslavlja v zadostni meri varstva okolja v ve- solju ali na zemlji. Še več, po njegovi oceni je vsako varstvo okolja zgolj naključno. Nadalje ugotavlja tudi, da ni ustreznih določil ve- soljskega prava za naslovitev problemov izhajajočih iz vse pogo- stejše uporabe jedrskih virov energije v vesolju in hitrega večanja števila vesoljskih odpadkov, saj corpus iuris spatialis internaciona- lis ni predvidel in naslovil problematike onesnaženja vesolja v vsej njeni kompleksnosti in širini, ki smo ji priča v 21. stoletju. Poleg navedenega pa opozarja tudi na dejstvo, da se Pogodba o vesolju the General Assembly in its resolution: reS 34/68 of 5 December 1979. Agreement was opened for signature in 1979, and entered into force on 11 July 1984, Art. 8. Par. 2. a. 71 Agreement Governing the Activities of States on the Moon and other celestial bodies - Adopted by the General Assembly in its resolution: reS 34/68 of 5 December 1979. Agreement was opened for signature in 1979, and entered into force on 11 July 1984, Art. 8. Par. 3. b. 72 Lotta v iikari, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Future. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008, str. 55. 73 Margaret S. race, v: Paul Arthur berkman, Michael A. Lang, David W. H. Walton, Oran r. Young (uredniki), Science Diplomacy: Antartica, Science, and the Governance of International Spaces, Wa- shington Dc : Smithsonian Institution Scholarly Press, 2011, str. 147. (Policies for Scientific exploration and environmental Protection: comparison of the Antartic and Outer Space Treaties). 74 Manfred Lachs, The Law of Outer Space – An experience in contemporary Law-Making. Hague: Sijthoff Leiden, 1972, str. 23. v: ernst. Fasan, The Meaning of the Term »Mankind« in Space Legal Lan- guage. v: Journal of Space Law. 1974, vol. 2., str. 128. 52 DIGNITAS n Mednarodno javno pravo in Sporazum o Mesecu osredotočata na raziskovanje in uporabo okolja v vesolju, občutno manj pozornosti pa je v njunem okviru posvečene ohranitvi vesoljskega okolja za zanamce. 75 ena izmed večjih pomanjkljivosti vesoljskega prava, izhajajoča iz neizbežne poselitve vesolja in z njo povezanega delovanja za- sebnih akterjev v vesolju, je neprimernost de lege lata ureditve vesolja, ki se osredotoča na države in meddržavna razmerja, za naslavljanje problemov zasebne uporabe vesolja. Dodatno oviro pri regulaciji privatnih aktivnosti v vesolju predstavlja dejstvo, da sprejete mednarodne pogodbe znatno omejujejo možne učinke teritorialnega načela, zaradi česar ne moremo govoriti o jurisdik- ciji temelječi na suverenosti. za prihodnjo regulacijo zasebnih su - bjektov v vesolju bi lahko kot izhodiščna točka ter hkrati tudi teo- retični okvir in analitično orodje za normativni razvoj služil pravni pluralizem. 76 Prvi koraki za dosego konsenza pri sistemu uravnoteženja ve- soljskega raziskovanja, varstva okolja in raznolikih mirnih uporab vesolja v korist človeštva so bili po mnenju Margaret race že stor - jeni. Trditev podpre z naslednjimi primeri aktivnosti: pojav orga- niziranih interdisciplinarnih diskusij o razvoju pogodb o upravlja- nju okolja v smeri efektivne integracije znanstvenega raziskovanja ter dejavnosti komercialnega in zasebnega sektorja; posodobitve in razširitve c OSPAr-jevega programa planetarne zaščite; študija o varstvu okolja nebesnih teles raziskuje možnosti aplikacije obsto- ječih planetarnih zaščitnih ukrepov pred biološko kontaminacijo in možnosti razširitve zaščite na geofizično, industrijsko in kul- turno področje; identifikacija problemov v povezavi z varstvom okolja kot so pomanjkanje ustreznih detekcijskih metodologij, nezadovoljiv pravni okvir, maloštevilnost ekonomskih analitičnih orodij in pomanjkanje politične volje; študija v podporo razvoju svetovnih programov raziskovanja vesolja, v kateri je predstavljen način varstva okolja na Mesecu in Marsu za znanstvene raziskave pod različnimi pravnimi sistemi; trans disciplinarna konferenca za oceno težav v različnih fazah človekovega raziskovanja, najprej v zemljinih orbitah, nato na drugih nebesnih telesih in končno prek kolonizacije; itd. 77 75 David Tan, Towards a New r egime for the Protection of Outer Space as the »Province of All Man- kind«. v: Yale Journal of International Law, 2000, vol. 25., iss. 1., str. 157 in 160. 76 eduard van Asten, v: Mark J. Sundahl, v Gopalakrishnan (urednika), New Perspectives on Space Law, Paris: The International Institute of Space Law, 2011, str. 117-118. 77 Margaret S. race, v: Paul Arthur berkman, Michael A. Lang, David W. H. Walton, Oran r. Young (ure - 53 DIGNITAS n Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava ehrenfreund, race in Labdon so ugotovili, da na področju ko - mercializacije in uporabe vesolja v LeO in GeO zasledimo številne pravne sporazume. Nasprotno pa za urejanje komercialne izrabe oziroma uporabe virov na Mesecu, Marsu, asteroidih ali drugih nebesnih telesih ne zasledimo splošno sprejetih dogovorov. Prav tako ne obstajajo vodila za nadzor vesoljskih razbitin oziroma od- padkov, okvir za ravnanje z vesoljskimi odpadki ali smernice za preprečitev onesnaževanja okolja. 78 Pretežno znanstveno obarvan pristop pri razvoju varstva oko- lja, upravljanju virov ter preprečevanju škodljivega onesnaženja na Antarktiki je zaradi množice drugačnih okolij, ki se nahajajo v vesolju po mnenju Margaret race povezan z nekaterimi značil - no drugačnimi težavami. za vzpostavitev okvira varstva okolja v vesolju je po njenem mnenju potrebno ponovno pretehtati že samo konceptualno osnovo okoljevarstvenega okvira. Ideje kot so okoljsko upravljanje, trajnost, ohranitev, raba virov, izraba, ne- gativni vplivi na, pod ali nad nebesnimi telesi je potrebno po nje- nem mnenju definirati in podrobno določiti, saj vsaj trenutno še ne zasledimo splošnih vodil o urejanju varstva okolij brez znakov življenja. 79 Gohova identificira glavne težave, ki jih je potrebno nasloviti pri vzpostavitvi kakršnegakoli mehanizma reševanja sporov. Najprej je potrebno z vzpostavitvijo primernega sistema za koordinacijo in sistematični dostop nasloviti dostop in uporabno znanstvenih podatkov pridobljenih na misijah. Nadalje mora biti predlagani mehanizem zmožen presojati okoljevarstveno problematiko ne glede na to ali se pojavi na zemlji ali v vesolju. Prav tako pa je po - trebno nasloviti odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo jedrski viri energije. 80 Odsotnost koherentnih in efektivnih postopkov za reševanje sporov v mednarodnopravnem sistemu je tako resna pomanjklji- vost, da lahko popolnoma ohromi učinkovitost določene domene dniki), Science Diplomacy: Antartica, Science, and the Governance of International Spaces, Washing- ton Dc : Smithsonian Institution Scholarly Press, 2011, str. 149-150. (Policies for Scientific exploration and environmental Protection: comparison of the Antartic and Outer Space Treaties). 78 Pascale ehrenfreund, Margaret race, David Labdon, r esponsible Space exploration and Use: balan- cing Stakeholder Interests. v: New Space. 2013. vol. 1., no. 2., str. 64. 79 Margaret S. race, v: Paul Arthur berkman, Michael A. Lang, David W. H. Walton, Oran r. Young (uredniki), Science Diplomacy: Antartica, Science, and the Governance of International Spaces, Wa- shington Dc : Smithsonian Institution Scholarly Press, 2011, str. 149. (Policies for Scientific exploration and environmental Protection: comparison of the Antartic and Outer Space Treaties). 80 Gérardine Meishan Goh, Dispute Settlement in International Space Law: A Multi-Door courthouse for Outer Space. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2007, str. 173-174. 54 DIGNITAS n Mednarodno javno pravo mednarodnega prava. Negativni učinek, ki ga imata pomanjkanje primernih sodišč in ustreznih postopkovnih pravil za reševanje morebitnih sporov, predstavlja oviro pri raziskovanju vesolja, saj sta pravna varnost in zaupanje predpogoja za komercialno in za- sebno udejstvovanje v vesolju. 81 Lyall in Larsen delita postopke reševanja sporov izvirajočih iz vesoljskega prava in vesoljskih dejavnosti v dve skupini. v prvi se nahajajo spori med državami, kjer je mogoča uporaba določil vesoljskih pogodb, ki se nanašajo na reševanje sporov in določil mednarodnega prava o različnih metodah reševanja sporov, kjer lahko v zadnji fazi države sprožijo spor pred Meddržavnim sodi- ščem (ang. International court of Justice). zaradi bojazni pred fragmentacijo mednarodnega prava je ločen mehanizem ali po- stopek reševanja sporov v sklopu vesoljskega prava nezaželen. v drugi pa se nahajajo spori med komercialnimi entitetami, kjer se sklepajo kompromisi in uporablja arbitraža. v končni fazi lahko spori končajo pred državnimi sodišči. 82 Potencialne težave pri apliciranju pravnih tehnik kot so regu- lacija, prepoved, porazdelitev odgovornosti za škodo, pogojno dovoljenje in drugih, na podlagi vodilne kategorije uporabe za- radi soodvisnost znanstvenih, vojaških, komercialnih ciljev, ki jih je mogoče doseči z istimi aktivnostmi v vesolju sta McDougal in Lipson izpostavila že leta 1958. 83 razprave komisije Organizacije zN za mednarodno pravo (ang. International Law commission) o škodi povzročeni okolju izven državne jurisdikcije nakazujejo na vse večjo pomembnost tega segmenta prava ter potrebo po kodifikaciji. Ostaja pa vpraša- nje, ali je škoda povzročena vesoljskemu okolju ali nebesnemu te- lesu, kjer gre za okolje izven državne jurisdikcije, tako bistvenega pomena za varstvo fundamentalnih interesov mednarodne sku- pnosti, da jo je potrebno opredeliti kot zločin. v določenih prime - rih in pod določenimi okoliščinami, ko gre za posebno krivično dejanje, je potrebno tako škodo, ne glede na to, da je povzročena 81 Isabella Henrietta Philepina Diederiks-verschoor, The Settlement of Disputes under Space Law. Hague: Academy of International Law / United Nations University (eds.). The Settlement of Disputes on the new Natural r esources, (1983), Workshop, The Hague 8 - 9 November 1982, (1983), str. 85. v: Id, 2007, str. 20-21. 82 Francis Lyall, Paul b. Larsen, Space Law: A Treatise. Farnham; Surrey; burlington: Ashgate Publishing Limited, 2009, str. 573-575. 83 Mayers S. McDougal in Leon S. Lipson, Perspectives for a Law of Outer Space. v: Yale Law School Legal Scholarship r epository, Faculty Scholarship Series. Paper 2618, 1958. http://digitalcommons. law.yale.edu/fss_papers/2618, (zadnjič obiskano 11.01.2019), str. 409-410. 55 DIGNITAS n Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava okolju izven državne jurisdikcije, označiti za mednarodni delikt. 84 Državne teritorialne suverenosti ne moremo razširiti izven ze- meljske atmosfere v vesolje. Države bi se lahko pogojno sklicevale na osebno ali kvazi krajevno jurisdikcijo nad posamezniki ali pre- voznimi sredstvi z njenim državljanstvom, situiranimi v vesolju. 85 Trenutna ureditev mednarodnega vesoljskega kazenskega prava sloni na Medvladnem sporazumu o Mednarodni vesoljski postaji, ki v 22. členu določa uporabo kazenskopravnega sistema držav, ki naj v primeru izvršitve kaznivega dejanja sankcionirajo svoje državljane. 86 vendar, kot pojasnjuje Julijan Hermida, je te- melj vse nadaljnje kazenskopravne ureditve člen vIII Pogodbe o vesolju, ki določa, da države obdržijo jurisdikcijo nad objektom izstreljenim v vesolje in osebjem, kar vključuje tudi kazensko juri- sdikcijo. Sistem pa je podprt s konvencijo o registraciji, ki vzposta- vlja sistem nacionalne in mednarodne registracije. 87 Običajno temelji jurisdikcija na teritorialnem načelu, ki pa je v kazenskopravnem sistemu kot ga vzpostavlja Medvladni spora- zum o Mednarodni vesoljski postaji, relevanten le v primeru, ko je kaznivo dejanje storil subjekt, ki ne poseduje nacionalnosti ene izmed sodelujočih držav, zato v skladu z 22. členom sporazuma ju- risdikcija temelji primarno na nacionalnosti domnevnega storilca kaznivega dejanja. 88 Newman priznava možnosti kazenskopravnega sankcioniranja ekološke škode v vesoljskem okolju in opozarja, da v kolikor ne naslovimo okoljske škode, ki jo povzroča vesoljsko potovanje, s tem povzročimo tveganje za varnost vesoljskih potnikov in vzdr- žnost vesoljskih dejavnosti. Škoda, ki je povzročena vesoljskemu okolju zaradi človekove dejavnosti, lahko zahteva kazenske sank- cije. Definirati je potrebno temelj, na podlagi katerega bo določe- no, katero vedenje bo opredeljeno kot kaznivo ravnanje. v skladu 84 Francis Lyall, Paul b. Larsen, Space Law: A Treatise. Farnham; Surrey; burlington: Ashgate Publishing Limited, 2009, str. 278. 85 bin cheng, Studies in International Space Law. Oxford: clarendon Press Oxford, 1997, str. 9-10. 86 International Agreement Among Government of canada, Goverments of Member States of the eu- of Member States of the eu- ropean Space Agency, the Government of Japan, the Government of the r ussian Federation, and the Government of United States of America concerning cooperation on the civil International Space Station. Agreement signed at Washington on 29. January 1998, entered in to force with annex on 27. March 2001, Art. 22. 87 Julian Hermida, crimes in Space: A Legal and criminological Approach to criminal Acts in Ou - ter Space, 2006, http://www.julianhermida.com/dossier/dossiercrimmcgill.pdf, (zadnjič obiskano 11.01.2019), str. 6. 88 Theo A. de r oos, v: Frans G. von der Dunk, Marcel M. T. A brus (urednika), The International Space Station: commercial Utilization from a european Legal Perspective, 2006, str. 121-122. (Disciplinary and criminal Law in Space). 56 DIGNITAS n Mednarodno javno pravo z načelom kazenskopravne teorije Nullum crimen, nulla poena sine lege praevia je potrebno z zakonom vnaprej določiti, katera dejanja bodo veljala za kazniva. kriminalno ravnanje lahko obse - ga prepoved odmeta kakršnih koli objektov iz vesoljskega plovila, pravno zavezujoče dolžnosti članov posadke, ki so zadolženi za sisteme, ki bi lahko povzročili onesnaženje in posebna pravila za ravnanje z odpadki. 89 Načelo ultima ratio oziroma načelo subsidiarnosti kazenskega prava, ureja omejenost represije in pojasnjuje, da ni potrebno že vsakega dejanja, ki je, ali dejansko ali potencialno nevarno, opre- deliti za kaznivo dejanje. Načelo spodbuja alternativne metode preprečevanja takih dejanj (npr. gospodarski, politični vzgojni in drugi ukrepi) in poglobljen razmislek o legitimnosti in neizogib- nosti uporabe kazenskopravne prisile, ki je le en iz med načinov preprečevanja in zatiranja nevarnih dejavnosti. 90 varstvo okolja mora postati normativno izhodišče za astronav- te. S tem ko bi določili varstvo okolja za temeljno vrednoto, bi po- membno pomensko napolnili termin odposlanci človeštva (ang. envoys of humanity). Prednost uveljavitve takšne splošne dol- žnosti v primerjavi z bolj rigidnim kazenskopravnim pristopom je, da bi utrdila etični kodeks in da bi bila bolj razširjena in lažje prilagodljiva tehnološkemu napredku v vesoljski znanosti. krimi - nalizacija posamičnih elementov okoljske škode pa bi lahko imela nasprotni učinek od željenega. 91 race meni, da je pri upravljanju z okoljem v vesolju pomemb - no nadaljevati z aplikacijo obstoječih planetarnih varstvenih nad- zornih mehanizmov in politik, kot so smernice za znanstvene in druge uporabnike, celo medtem ko ocenjujemo, kako preiti na obširnejši in izčrpnejši sistem varstva okolja, ki bo pokrival več kot le biološko in organsko kontaminacijo. 92 zaradi povečanja obsega in diverzifikacije vesoljskih dejavno- 89 christopher Newman, v: James S.J. Schwartz, Tony Milligan (urednika), The ethics of Space explo- ration, Heidelberg; New York; Dordrecht; London: Springer, 2016, str. 234-235. (“The Way to eden”: environmental Legal and ethical values in Interplanetary Space Flight). 90 Ljubo bavcon Alenka Šelih, Damjan korošeč, Matjaž Ambrož, k atja Filipič, k azensko pravo. Splošni del. Ljubljana, Uradni List r epublike Slovenije, 2014, str. 128. 91 christopher Newman, v: James S.J. Schwartz, Tony Milligan (urednika), The ethics of Space explo- ration, Heidelberg; New York; Dordrecht; London: Springer, 2016, str. 234-235. (“The Way to eden”: environmental Legal and ethical values in Interplanetary Space Flight). 92 Margaret S. race, v: Paul Arthur berkman, Michael A. Lang, David W. H. Walton, Oran r. Young (uredniki), Science Diplomacy: Antartica, Science, and the Governance of International Spaces, Wa- shington Dc : Smithsonian Institution Scholarly Press, 2011, str. 150. (Policies for Scientific exploration and environmental Protection: comparison of the Antartic and Outer Space Treaties). 57 DIGNITAS n Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava sti ter raznolikosti in številčnosti subjektov, ki sodelujejo pri njih, je po Tronchettijevem mnenju pomembno, da obstaja skupen pravni temelj z namenom ustrezne regulacije dejavnosti v vesolju. k er slednjega vidi v pogodbah sklenjenih v okviru zN, je po nje - govem mnenju potrebno spodbujati participacijo pri pogodbah in njihovo implementacijo. 93 v iikarijeva ocenjuje, da ne samo, da problematiki varstva oko- lja v okviru vesoljskega prava ni posvečene zadostne pozornosti, temveč se tudi splošno mednarodno pravo varstva okolja ne doti- ka podrobneje varstva vesoljskega okolja. Dodatno izpostavlja, da bi oblikovanje vesoljsko usmerjenega okoljevarstva, potrebovalo originalen pristop, ki pa ga dosedanje študije niso zmožne ponu- diti. Po njenem mnenju, bi se bilo potrebno nasloniti na filozofijo v taki meri, da bi dosedanje pravne razprave postale neuporab- ne. 94 Nasprotno pa race pričakuje, da bodo temeljni koncepti in načela za upravljanje z okoljem izvirali iz zemeljskih analogij in izkušenj, vendar dodaja, da bodo nekatere težave zahtevale inova- tivnejši pristop in razmislek. zaradi zapletenosti in večplastnosti vprašanj s katerimi se soočamo pri upravljanju z okoljem v vesolju, race predlaga, da se v okviru novega mednarodnega posvetoval - nega telesa dorečejo temeljni koncepti, kot so »pravičen« dostop, dolgoročna vzdržnost virov in okolij v vesolju, obligacije vesolj- skih velesil do drugih držav in prihodnjih generacij in druge. 95 Lotta v iikari izpostavi, da ima sklicevanje na splošna načela mednarodnega prava varstva okolja potencial, da izboljša trenu- tno nezadovoljivo regulacijo varstva okolja v okviru corpus iuris spatialis internacionalis, saj načela zaradi njihove splošne veljave lahko apliciramo na vse tipe okoljskih problemov v vseh državah in pri vseh vrstah dejavnosti. 96 Med prednosti splošnih načel v iikarijeva uvršča njihovo prila- godljivost tako razvojni naravnanosti mednarodnega prava, kakor tudi različnim potrebam svetovne skupnosti, njihov vpliv na okolj- 93 Fabio Tronchetti, Fundamentals of Space Law and Policy. Heidelberg; New York; Dordrecht; Lon- don: Springer, 2013, str. 83. 94 Lotta v iikari, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Future. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008, str. 16-18. 95 Margaret S. race, v: Paul Arthur berkman, Michael A. Lang, David W. H. Walton, Oran r. Young (uredniki), Science Diplomacy: Antartica, Science, and the Governance of International Spaces, Wa- shington Dc : Smithsonian Institution Scholarly Press, 2011, str. 150. (Policies for Scientific exploration and environmental Protection: comparison of the Antartic and Outer Space Treaties). 96 Lotta v iikari, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Future. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008, str. 127. 58 DIGNITAS n Mednarodno javno pravo sko politiko, načela lahko povečajo normativno moč obstoječih pravil, poleg navedenega načela lahko služijo kot izhodišče za na- daljnji razvoj prava in kot vodilo za interpretacijo obstoječih pra- vil. Ob tem pa ne zanemarja tudi njihovih slabosti kot so nejasnost načel, ki dopušča različne interpretacije, odvisnost razlage načel od geografskega konteksta ali vrste dejavnosti, omejena uporaba načel v sodnih sporih zaradi njihove večpomenskosti. 97 Težnjo človeštva po tehnološkem razvoju vedno spremlja do- ločena mera uničenja okolja kot posledica tehnološkega napred- ka. kot je bilo prikazano v prispevku ni temu nič drugače tudi v vesolju. Srž problemskih izhodišč je stara, v svojem bistvu antro- pocentrična, mednarodnopravna ureditev, ki ni predvidela tehno- loškega razvoja, do katerega je prišlo v zadnjih šestih desetletjih. Poleg tega mednarodne organizacije niso dovolj hitro in odločno odgovorile na izzive, ki jih je s seboj prinesel tehnološki napredek in vstop zasebnih subjektov na področje vesoljskih dejavnosti ter prilagodile mednarodnega vesoljskega prava novim okoliščinam. Obstoječi pravni sistem za vesoljski sektor ne naslavlja v za- dostni meri mnoštva okoljskih težav, ki so se pojavile zaradi teh- nološkega napredka in širitve vesoljskih akterjev. Degradacija ve- soljskega okolja je že tako napredovala, da jo lahko označimo za veliko nevarnost za prihodnje dejavnosti v vesolju. k er obstoječ pravni sistem ne ponuja učinkovitega pravnega varstva pri okolj- skih problemih je potrebno vesoljsko pravo dopolniti tako, da bo celovito reguliralo okoljevarstveni vidik vesoljskih dejavnosti. Nujno potreben je holističen pristop k varstvu okolja, saj se ne smemo zadovoljiti samo z varstvom neposrednega okolja, temveč moramo pozornost posvetiti tudi varstvu okolja, s katerim nima- mo neposrednega stika. Ta trditev ne velja zgolj za okolje na ze - mlji, temveč tudi za tako zelo oddaljeno okolje, kot je okolje v ve- solju. Problematika varstva okolja v vesolju je večplastna. r ešimo jo lahko le z odmikom od antropocentrizma, s spremembo utilitari- stičnega pojmovanja vesolja in s holističnim pristopom k varstvu okolja. verjamem, da je obravnavana tematika zaradi skupnega interesa držav, da še naprej nemoteno raziskujejo in uporabljajo vesolje v miroljubne namene, interesantna že v sedanjosti. v pri - hodnosti pa lahko pričakujemo, da bo postala, v kolikor ne bo že 97 Lotta v iikari, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Future. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008, str. 127-128. 59 DIGNITAS n Okoljevarstvena komponenta mednarodnega vesoljskega prava prej naslovljena, pereče vprašanje za vse države, zlasti pa trd prav- ni oreh za države članice Odbora za miroljubno uporabo vesolja. LITERATURA (A/Ac .105/720), UN committee on the Peaceful Uses of Outer Space Scientific and Technical Sub - committee, Technical r eport on Space Debris, 1999. UrL: http://www.unoosa.org/pdf/reports/ ac105/Ac105_720e.pdf (zadnjič obiskano 11.01.2019). (A/Ac .105/c .2/2018/crP.3), Status of International Agreements relating to activities in outer space as at 1 January 2018, held in v ienna from 9 April to 20 April 2018. Agreement Governing the Activities of States on the Moon and other celestial bodies - Adopted by the General Assembly in its resolution: reS 34/68 of 5 December 1979. Agreement was opened for signature in 1979, and entered into force on 11 July 1984. Andrade, elias, The Dilema of Space Debris Treated at the United Nations: Masterís thesis. Dunaj: Universität Wien,2013. van Asten, eduard, v: Mark J. Sundahl, v Gopalakrishnan (urednika), New Perspectives on Space Law, Paris: The International Institute of Space Law, 2011. baker, Howard A., Space Debris: Legal and Policy Implications: Master thesis. Montreal, Qubec, cana - da: Institute of Air and Space Law, McGill University, 1988. baker, Howard A., The Application of emerging Principles of International environmental Law to Human Activities in Outer Space. Montreal: Faculty of Law, McGill University, 1996. bavcon, Ljubo, äelih, Alenka, korošeč, Damjan, Ambrož, Matjaž, Filipič, k atja, k azensko pravo. Splošni del. Ljubljana, Uradni List r epublike Slovenije, 2014. bildt, carl, Peyrelevade, Jean, Späth, Lothar, Towards a Space Agency for the european Union, r eport by carl bildt, Jean Peyrelevadel, Lothar Späth to the eSA Director General, 2000, UrL: http://esa - multimedia.esa.int/docs/annex2_wisemen.pdf#page=13&zoom=auto,-93,424 (zadnjič obiskano 11.01.2019). cheng, bin, Studies in International Space Law. Oxford: clarendon Press Oxford, 1997. convention on International Liability for Damage caused by Space Objects - Adopted by the General Assembly in its resolution: reS 2777 (XXvI), on 29 November 1971. convention was opened for signature on 29 March 1972, entered into force on 1 September 1972. convention on r egistration of Objects Launched into Outer Space - Adopted by the General Assem- bly in its resolution: reS 3235 (XXIX) on 12 November 1974. convention entered into force on 15 September 1976. Diederiks-verschoor, Isabella Henrietta Philepina, vladimir kopal, An Introduction to Space Law: 3rd revised ed.. Haag; London; boston: kluwer Law International, 2008. Doyle, Stephen e., v: Mark J. Sundahl, v Gopalakrishnan (urednika), v: New Perspectives on Space Law, Paris: The International Institute of Space Law, 2011. (A concise History of Space Law: 1910- 2009). education curriculum on space law, The Office for Outer Space Affairs, 2014, UrL: http://www.uno - osa.org/pdf/publications/st_space_064e.pdf, (zadnjič obiskano 11.01.2019). ehrenfreund, Pascale, race, Margaret, Labdon, David, r esponsible Space exploration and Use: balan- cing Stakeholder Interests. v: New Space. 2013. vol. 1., no. 2. Goh, Gérardine Meishan, Dispute Settlement in International Space Law: A Multi-Door courthouse for Outer Space. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2007. Hermida, Julian, crimes in Space: A Legal and criminological Approach to criminal Acts in Outer Space, 2006, UrL: http://www.julianhermida.com/dossier/dossiercrimmcgill.pdf, (zadnjič obiska - no 11.01.2019). Inter-Agency Space Debris coordination committee, Space Debris Mitigation Guidelines. 2007. UrL: http://www.iadc-online.org/Documents/IADc-2002-01,%20IADc%20Space%20Debris%20Guide - lines,%20r evision%201.pdf, (zadnjič obiskano 11.01.2019). International Agreement Among Government of canada, Goverments of Member States of the eu- ropean Space Agency, the Government of Japan, the Government of the r ussian Federation, and the Government of United States of America concerning cooperation on the civil International Space Station. Agreement signed at Washington on 29. January 1998, entered in to force with annex on 27. March 2001. 60 DIGNITAS n Mednarodno javno pravo Lachs, Manfred, The Law of Outer Space ñ An experience in contemporary Law-Making. Hague: Sijthoff Leiden, 1972, str. 23. v: ernst. Fasan, The Meaning of the Term »Mankind« in Space Legal Language. v: Journal of Space Law. 1974, vol. 2. Lee, ricky J., Law and r egulation of commercial Mining of Minerals in Outer Space. Dordrecht; Hei - delberg; London; New York: Springer, 2012. Lommelen, Joachim, International code of conduct for Sustainable Activities in Outer Space: Master Thesis. Ghent: Faculty of Law, Universiteit Gent, 2013. Lyall, Francis, Paul b. Larsen, Space Law: A Treatise. Farnham; Surrey; burlington: Ashgate Publishing Limited, 2009. McDougal, Mayers S., Lipson, Leon S., Perspectives for a Law of Outer Space. v: Yale Law School Legal Scholarship r epository, Faculty Scholarship Series. Paper 2618, 1958. UrL: http://digitalcommons. law.yale.edu/fss_papers/2618, (zadnjič obiskano 11.01.2019). Mijović, Milan, Pravni aspekti saobraćaja u kosmosu. v: Pravni zapisi, Pravni fakultet, Univerziteta Union. 2012, god. III, br. 2. Newman, christopher, v : James S.J. Schwartz, Tony Milligan (urednika), The ethics of Space explorati- on, Heidelberg; New York; Dordrecht; London: Springer, 2016. (“The Way to edenî: environmental Legal and ethical values in Interplanetary Space Flight). Pelton, Joseph N., New Solutions for the Space Debris Problem. Heidelberg; New York; Dordrecht; London: Springer, 2015. race, Margaret S., v: Paul Arthur berkman, Michael A. Lang, David W. H. Walton, Oran r. Young (uredniki), Science Diplomacy: Antartica, Science, and the Governance of International Spaces, Washington Dc : Smithsonian Institution Scholarly Press, 2011. (Policies for Scientific exploration and environmental Protection: comparison of the Antartic and Outer Space Treaties). račić, Obrad, Osnovna načela kosmičkog prava, beograd: Institut za međunarodnu politiku i privre- du, 1972. de r oos, Theo A., v: Frans G. von der Dunk, Marcel M. T. A brus (urednika), The International Space Station: commercial Utilization from a european Legal Perspective, 2006. (Disciplinary and cri - minal Law in Space). Tan, David, Towards a New r egime for the Protection of Outer Space as the »Province of All Man- kind«. v: Yale Journal of International Law, 2000, vol. 25., iss. 1. The ethics of Space Policy, Alain Pompidou Ö [et al.], Paris: UNeSc O, World commission on the ethics of Scientific knowledge and Technology (c OMeST), 2000. Treaty on Principles Governing the Activities of States in the exploration and Use of Outer Space, in- cluding the Moon and Other celestial bodies - Adopted by the General Assembly in its resolution: reS 2222 (XXI) of 19 December 1966. Treaty was opened for signature in the, Uk (London), USSr (Moscow) and US (Washington) on 27 January 1967, and entered into force on 10 October 1967. Tronchetti, Fabio, Fundamentals of Space Law and Policy. Heidelberg; New York; Dordrecht; London: Springer, 2013. v iggiano, Diana N. v: Mark J. Sundahl, v Gopalakrishnan (urednika), New Perspectives on Space Law. Paris: The International Institute of Space Law, 2011. (One Man’s Space Junk is Another Man’s Archaeological Treasure: The Potential for conflict and compromise in the emerging Fields of environmental and Historic Preservation Law in Outer Space). v iikari, Lotta, The environmental element in Space Law: Assessing the Present and charting the Fu - ture. Leiden; boston: Martinus Nijhoff Publishers, 2008. Wiessner, Siegfried, The Public Order of the Geostationary Orbit: blueprints for the Future. v: Yale Journal of International Law, 1983, vol. 9., iss. 2. Williamson, Mark, Spacecraft Technology: The early Years. London: The Institution of engineering and Technology, 2006. Wolff, Johannes M. v: k erstin v ignard (urednica), Making Space for Security? - UNIDIr conference r eport, 2003. (ëPeaceful usesí of outer space has permitted its militarization ñ does it also mean its weaponization?)