Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za, eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več .na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
t t
Oznanila (inserati) se sprojemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,0. uri popoludne.
Štev. 170
V Ljubljani, v sredo 5.
avgusta
1891.
Letnik: XIX.
Ogenj pod pepelom.
(Izviren dopis iz Istre.)
V naši vroči Istri zdaj po letu skoro vsak dan lako vidiš, kako zrak gori, t. j. tako se giblje in tako je vroč, kakor v ognji. A tako mirno, tako tiho je to. Jednako i med našim sicer veledobrim istrskim ljudstvom sedaj tišina vlada, a v srcu mu gori zaradi po nedolžnem zgubljene narodne časti. Gori pa tudi radi zavisti in osvete v srcih Lahov in Krnjelov.
Izvestuo zoate, da je naš poštenjak, slovensko-hrvatski poslanec, propal pri volitvah zavoljo italijanskih intrig. Silno veselje je zato bilo v taboru Italijanov in krnjelskih šarenjakov. V svoji prečudni navdušeuosti pisal je puljski list „11 gioviue pen-siero": „Sam Bog je čudež storil, da smo mi Italijani s svojim dr. Vergottini-jem zmagali, dasi smo z volilnimi možmi propali." Ves svet, kaj pak da najbolj mi, smo se temu čudežu (!) čudili."
Le čudno, prečudno se nam zdi, kako so mogli istrsko - italijanski duhovniki svoja okna razsvetliti oni večer, ko je bil framason izvoljen. Da bi že bili kakega poštenega Laha si izbrali, ne bi ničesar rekli — zdaj si pa tacega izbero !!
A prehitro in preveč so se širokoustili s svojo Pyrrhovo zmago. Le toliko časa, to je tri mesece, so se napuhovali ter nam zmešnjavo delali, da niso naši pošteni stari fiducijari mogli svojf ga zakonitega poslanca si izvoliti.
Zdaj je šel framasonski dr. Vergottini že rakom žvižgat. Skril se je v poreško gnjezdo in ne bo več kandidoval. Sedaj mislijo nekateri Lahi na veleposestnika Palesini-ja na Poreščini.
Naj bo, kakor hoče za Lahe. Ako priporočbe škofov in molitve vernikov ne bi bile ničesar druzega dosegle, kakor da so jednega framasona-depu-tata — vrgle, — ni bil trud zastonj.
Zato, da je dr, Vergottini moral odstopiti, Ita-
lijani od jeze in sramote nemajo miru. Koliko smo morali Slovani od Lahov letos že trpeti, o tem je nekoliko že Slovenec naznanil. Dokazano je, če je Hrvat ali Slovenec v Poreču „živio!" zavpil, da je bil zato zaprt. Neki Hrvat je nalašč najprvo kričal »evviva!" in Italijani so ga kaj radi gledali, kar brzo jo zasukne ter zavriskne »živio!" in glej, pri priči ga dva stražnika v temnico vtakneta. Še celo iz Boga in molitve so se ti čudodelniki pri procesiji k Materi Božji blizu Buzeta norčevali.
Sploh vsakovrstne reči sedaj počenjajo.
V San Vinčentu blizu Vodnjana, kjer je pred kratkim bila občinska volitev, so tudi nemaniči volili, dočim so mnogim Hrvatom glasovanje zabra-nili, dasi jim gre ta pravica po zakonu. Zato so se kajpak Hrvatje pri c. kr. namestništvu v Trstu pritožili.
Vidite, dragi kranjski bra je, tak pelin mi zdaj v kršni Istri okušamo.
Ako pa kateri posebno trpe, izvestno so to brižni svečeniki. Zakaj pa to ? Kakor pri vseh katoliških narodih, sosebno slovanskih, tako tudi v Istri imajo svečeniki največ zaslug pa tudi trpljenja za narod. Saj pa druge inteligence nam itak nedo-staje. Tudi tu velja: »Udari pastirja in ovce se bodo razkropile."
Mislil boš morda, da smo Slovani zato obupani? Kaj še, — nismo ne obupani, marveč na mnogih krajih se novih volitev uprav vesele in komaj že čakajo, kakor na pir (ženitovanje). Ljudem se že dobro zdi, da je vsaj v Beču pravica zmagala. To je že naša druga zmaga. K tretjemu gre pa rado, pravi že naš pregovor. In res! Zdaj je celo upati, da v nekojih občinah vnovič naši fiducijari zmagajo. A — to bi bilo lepo! Naj le hodijo njih agitatorji zopet okoli naših ljudi — kar se na tihem in očitno res godi — mi se nadejamo, da bo ta pot še lepša pšenica za nas zorela, — se ve, ako ne bo zopet kacih novih nezaslišanih intrig in ho-
matij, kakor bi se dalo nekako iz poreškega lista „L'Istria" posueti. Zato vsekako Slovani pozor!
A pa zmerom tudi ne more to trajati! Hudo kipi že tu in tam, vroče je to tiho politično vrenje. Čujte, kaj govore sami kmetje v S. V.: »Ako nam ne bude pravica, čemo sami k caru odaslati šu-pliku." Torej ne napenjajte preveč strune!
Slavoljub.
Jezikovne razmere pri sodiščih na Slovenskem.
(Govor poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 13. julija 1891.)
Visoka zbornica! Nimam namena, govoriti o splošnih pravosodnih vprašanjih, tudi o reformi pravosodja ne bodem govoril. Ko bi hotel o vsem tem govoriti, potreboval bi preveč časa, in to bi posebno danes ne bilo umestno, ker je že pozno. Sicer pa justična reforma ni strankarsko vprašanje, temveč je potreba, ki se občno čuti, zaradi tega sem prepričan, da bodo mnogi govorniki za menoj govorili o tej stvari.
Kar bodem jaz govoril, to spada bolj pod naslov »Pravosodna uprava v kronovinah".
Pa tudi tukaj se hočem omejiti le na dežele, koder bivajo Slovenci, in govoriti le o jezikovnih razmerah.
Da izpregovorim o tej stvari, imam dva razloga. Kar se tiče jezikovnega vprašanja na Slovenskem, smo še kaj na slabem, v budgetnem odseku se je pravosodni minister izrekel o tej stvari.
Naš zastopnik v budgetnem odseku se je pritoževal, da se pri nas pri sodiščih slovenščina ne rabi v onem obsegu, kakor zahtevajo potrebe prebivalstva. Omenil je, da smo še le na začetku poti do jednakopravnosti, da se pri sodiščih niti ne ravnajo po obstoječih naredbah, ki dovoljujejo slovensko uradovanje le v omejeni meri.
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Trenotek pozneje pride vikarij od sv. Kewina. Bil je ves premočen od dežja, na roki je nesel prazno torbo.
»Koliko vas je, otroci moji?" nagovori jih. »Koliko je novih? Brate, od kod si prišel?"
»Iz Glengariffa s hčerjo Zaliko in dvema otrokoma!"
»Ali ste danes li jeli ?"
»Ravno sem otrokoma razdelil podiemljico — jaz in Zalika sva dva dni že tešča!"
»Ali imate kakšno stanovanje?"
„Druzega ne, kakor na katerem smo zdaj!"
»Peljal vas bodem v klet, kjer je za tri osebe še prostora!"
»Hvalo vam, prečastiti !"
»Ali imate še kaj premoženja?"
»Druzega ne, nego udanost v voljo božjo in tu tri krajcarje, ki so nam jih dali dve ženski."
»Te sta bili odposlani od šolske družbe du-blinsfce, — hotele so vaše otroke, — kaj ste jim odgovorili ?"
»Da jih obdržim I"
»Dobro, žal, da ne ravnajo vsi tako!"
Izpraševal ga je še dalje. Mož je bil tako bolan, da ga je vikarij vprašal, ali bi ne šel v work-house ?
»Tam bom ločen od otrok, kaj ne?"
»Gotovo, prijatelj!" de vikarij.
»Rajši umrjem gladu, nego da bi videti moral, kako mi bodo otroke zapeljali. Ako umrjem, bode jim Zalika namestovala mater — in ostali bodo katoličani!"
»Ti si vrl kristijan!" ginjeu de vikarij. »Pomagal ti bodem, kolikor mi bode mogoče!"
Prestopil je k drugi gruči, preštel vse, potem je mladeniču oddal torbo in nekaj denarjev, rekoč :
„Pojd'mo pred oltar one, ki je mati nas vseh!"
Vsi gredo v cerkev. Ko so jo zopet zapustili, vrnil se je mladenič s podzemljicami. Vikarij jih je razdelil; na to je vsakemu pokazal novo bivališče.
»Katina, tu so gostje, koje vam Bog pošlje," zakliče vikarij pred kletjo.
»Le pridite," kliče ta. »a stopajte počasi. Tu je tema, otroci leže po tleh, ne morejo več vstati!"
Prišleci stopajo varno in posedejo v kot.
V tem podzemeljskem prostoru ni bilo nikake oprave; vse je bilo zastavljeno. In za pravico, bivati v tem brlogu, plačevala je Katina vsako leto jedno gvinejo nekemn kapitanu P.,*) ki ni vedel, kam bi z denarjem, in je vse leto potoval.
*) Voyage en Irlande par M. Dechy. P. 113.
Preteklo je nekaj tednov. Gladovanje razsajalo je s tako silo, da so se Angleži, v strahu, da jim ostanejo posestva neobdelana, videli primorane, skrbeti, da se nadloga odpravi iz dežele. Odpirali so delalnice in pošiljali podpor v hiše.
Zalika je le želela, da bi dobila dela. Dala se je zapisati z Mihalom ; Anica je ostala pri očetu. Bil je tako slab, da je komaj dospel do luknje, da je malo svežega zraka potegnil v se. A necega dn6 ni mogel več vstati.
»Prosi vikarija, da me obiščejo," rekel je Za-liki, ko je odhajala na delo.
Nevarnostnega znamenja ni imel na sebi in Zalika je odšla žalostna, a vendar mirna. Ko pride zvečer domov, bil je ves spremenjen. Njegov glas je bil milo-doneč, oči so se blestele. Govoril je o svidenju v nebesih; zahvalil se je Katini za nje ljubezen, blagoslovil svoje ljube in poučeval jih z lepimi nauki. S pomočjo Zalike poklekne in moli »vero". Ko je prišel do besed: »Verujem v sveto, katoliško cerkev", potihne in nasloni glavo na steno.
»Oče — ali ste slabeji?" poprašuje Zalika.
Več jej ni odgovoril. — Tom Joyce je izdihnil svojo dušo. — —
Neznana bolest ji je morila dušo — a misel, da je sedaj jedina podpora otrokoma, jo je vzdržala, da ni oma
Nj. ekscelenca gospod minister je na to izjavil, da hoče skrbeti, da se bodo uradi ravnali po na-redbah, le povedo ntj se mu parnimi slujiji. Hvaležen sem mu z» to izjavo. hrekel j| pa t«df
svoje preprič|uje, da se postppa v zmM« naredllp.
Naloga moja bode, dokazati mu, d* se mo|i, da mi imamo dovolj uzroka, pritolinti M- Kedo Vi morda vprašal: Kako je pa z veljavno«^ naredit izdanih o jezikovnem vprašanja? To vprašanja H je povodom drugih slučajev obiirtio razpravljal«, mej drugim tudi po l<8tib.
Če se naredbe strinjajo z obstoječimi zakoni, se po mojem mnenju ne more več povpraševati o tem, če ima vlada pravico, izdajati naredbe. Ta pravica jej gre po članu 11. državnih osnovnih zakonov o izvrševanju vladne in izvršilne oblasti. Jaz torej mislim, da so naredbe vsekako veljavne, in njih veljavo tudi morajo priznati razne instance, če le naredbe ne nasprotujejo veljavnim zakonom, pred vsem osnovnim zakonom.
Jezikovne naredbe izdajale so se skozi desetletja, da, rekel bi lahko, skozi celo stoletje, za razne nadsodiške okoliše, pa tudi za posamezne dele nad-sodiških okolišev, za posamezne sodiške okoliše. Jednako je bilo tudi pri nas.
Ne bodem se spuščal v to, kako se je vreje-vala raba drugih nenemških jezikov, baviti se hočem le z naredbami, ki se tičejo rabe slovenščine.
To je pred vsem ukaz z dne 27. oktobra 1850, ki se je tedaj dal nadsodišču v Celovcu. V tem ukazu se pravi, — in to jaz naglašam, — da je na Kranjskem, pa tudi na Koroškem slovanščina sodnijski jezik. Ce se slovanske stranke zaslišujejo, morajo se pisati slovanski zapisniki. Tolmača ni treba, če sodnik in zapisnikar znata jezik. Ko bi pa zapisnikar ne znal slovanski pisati, drugega zapie-nikarja bi pa ne bilo pri rokah, naj se pa zapisnik nemški spiše, poleg pa pristavi, zakaj se zapisnik ni pisal slovanski.
Pozneje bodem navedel, kako je sedaj na Koroškem. Ponavljam samo, da se je ta ukaz bil že 1850. leta izdal tudi za Koroško.
Napredek v tej zadevi pomenja za nas ukaz z dne 15. marca 1862, če tudi ta odločuje jako ozke meje za rabo narodnih jezikov. Določa pa vendar, da se v kazenskih stvareh imajo zapisovati izpo-vedbe obdolžencev in prič v slovanskem jeziku. Ta ukaz se je izdal nadsodiščema v Gradcu in Trstu in se tiče za Istro tudi hrvaščine. Te izpovedbe se imajo zapisovati v slovanščini, ali vsaj odločilna mesta imajo se pisati v slovanščini.
To se pa omejuje le na one slučaje, če so stranke zmožne samo slovanščine, in je ukazano, da se izvršuje po možnosti. Nadalje je rečeno v tem ukazu, da se zapisniki o prisegi, ali vsaj formula prisege, če se je v slovanščini priseglo, morajo spisati v slovanščini, in da se morajo vspreje-mati slovanske vloge in po možnosti tudi v slovanščini reševati. To je baš tista stvar, katero je nam prinesel ukaz z dne 15. marca 1862. Ta ukaz se
Vročica, strašna tovaršica gladovanja, vselila se je nenadoma v okraj »Liberties" in tudi v klet Ka-tinino. Dva dni po nje vstopu ležala sta Katina in Mihal v smrtnem boju. — Zalika ni omahovala mej dolžnostjo iu strašno nevarnostjo, kljubovala je dolgo strašni bolezni; a vročica je bila močnejša od nje in položila je tudi njo na postelj. Postala je nezavestna ; ko se je po več dnčh zopet zavedla, znašla se je v veliki dvorani, ob katere belih stenah so stale vrste postelj. Bolnica spregleda in prestrašena zakliče:
»Mihal, Anica, kje sta?"
Strežajka prihiti in jo zavrne: »Ali ne veste, da se tu ne sme glasno govoriti? Hišni red je strog!"
»Kakšni?" vpraša Zalika.
»Hišni red," odgovori strežajka.
»V kateri hiši pa sem?"
»Ali znate brati?"
Zalika prikima. — Strežajka pokaže na duri, na katerih je bilo zapisano: »Bolnišnica ,work-house'-a v Ballisnaloe".
»\Vorkhouse!" šepetala je bolnica; »jaz sem v workhouse-u?"
»Gotovo, moja ljuba I"
Zalika vzkrikne bolestnim glasom in nezavestna pade vznak na postelj.	(Dalje sledi.)
je pa tako tolmačil, da se tiče Ie kazenskih stvarij, ne pa tudi civilnih.
Privosodpo ministerstvo je moralo dn4 20. oktobra 1966 odločno se lireči, da tako tolmačenje ni pfftVO. In dnd 5. septembra 1867 se je pa izdala 9«{fdb%, določeni samo za Kranjsko. Ta naredba določuj«, da to, k*r ae je dnd 15. marca 1862 za-ttkazalo, da se ima po možnosti vršiti, velja brezpogojno.	(Dftlje slcSdi.)
■ji'mu j' '-iigmi. ■■.......--
Družbe sv. Cirila In Metoda redna TI. velika skupščina
v K a m e n i k u dne 23. julija 1891.
(Dalje)
Ce pa imamo zdaj v duhu pred očmi vse to mlado krdelo več kot 500 otrok, sme vodstvo danes pač po pravici vprašati: Je-li to vredno truda i znojaslovenskih rodoljubov? (Da!) Ali bi°bilo prav v interesu slovenske stvari, da nimamo teh zavodov? (Gotovo ne!) Mislimo, da največji slovenski pesimist mora pred to čredo obstati ter reči: Da, otroci moji, vi ne smete biti svoji slovenski materi zgubljeni! — (Splošno odobravanje.) Da, na ta mladi naraščaj je naša družba ponosna; tu, glejte, slavna gosp6da, je pravi pravcati slovenski misijon, ker tu gre za našo deco, ki jo vabijo drugam ne iz krščanske ljubezni — kakor mi v svoje zavode — nego iz sebičnosti želeč iz njih splesti nam bič, ki bi v bodočnosti šibal narodno mater; tu gosp6da, gre za versko-narodno stvar, čije vzvišeni čut se mora zasaditi že v nežna sprejemljiva srčica . . . »Tu imate torej — poslužiti se smem doslovnih besed tržaškega poročila — dragi rodoljubi, radodarni Slovenci in Slovenke, obresti zavašo denarno j podporo, katero pokladate na narodni žrtvenik,
;in vse to v korist slovenski mladini,
j '
j katera bi brez vas bila gotovo izgubljena." i (Živahno odobravanje!) Qui potest capere, capiat! — Umeva naj, kdor more in ima še dobro voljo.
B) Govoreč o družbinih zavodih ne smemo ; zamolčati uprav krščanske trudoljubivosti našega j narodnega ženstva, (živelo!) ki se je zbralo | v posebnih podružnicah v Trstu, Gorici, Ilirski Bi-; strici, in nedavno tudi v Ljubljani, in plemenito podpira družbine smotre. PodružnicivGoric> inTrstustakotnarodniognjišči, okrog katerih se zbira osirotela mladež. Kakor gospodinja, kakor mati svoji deci ureže kruha ter jo teši, tako dela i to zlatii vredno ženstvo ob obalih jadranskega morja. 1 Častita imena teh stražark ob zahodnji meji čitate j itak pri slavnih načelništvih imenovanih podružnic. Pri vseh prej omenjenih slavnostih — nekatere besede in božičnice so zasnovale uprav ženske podružnice — pri katerih so bile oveseljene po lepem napredku družbinih šolarjev, razveselile so tudi one j nežno mladež z lepimi in koristnimi darili. Tako so v Gorici razdelile čez 300 kosov razne obleke; jednako i v Trstu oblačil ter jestvin. Ko vodstvo beleži take čine, je tega menenja: Cč. dame slovenske! le stopite mej otročiče, darujte jim po svojih razmerah ... pridobile bote s tem cerkvi, narodu in državi ne le otrok, nego i njih rodbine — a ve si bote splele tudi nevenljivo krono, katero obeta sv. vera, in On, ki je rekel: »Pustite otročiče k meni priti", Vas bo s svojo božjo roko blagoslovil, da bote presrečne že tu v krogu svojih rodbin.
Primorskim ženam zveste vrstnice kot izvan podružnice stoječe so šmartinske in litijske Slovenke. Vodstvu manjka besed, s katerimi bi jih moglo dostojno zahvaliti. Poleg tega, da so dvakratne pokroviteljice, poslale so že tolikrat darov v novcih in knjigah, da jim ga ni para v celi domovini. Njih čč. imena naj se v vedni spomin ohranijo v družbini kroniki. So pa gospe in gospice: Tereza Svetec, Ljudmila R o b 1 e k , Milivoja V o n č i n a , Marija in Alojzija ter Ljudmila K o b 1 a r , Marija Zore, Minka V r a n č i č , Roza R o b a v s , Pranja Grilc, Franja Verderber, Minka Demšar, Pavla Rus, Helena B e v e k , Josipa B a r t e 1 j , Nežika L en ček, Alojzija P o r e n t a , Marija Rep i na, Antonija Mandelj. — Vodstvo se čuti srečno, da more oznaniti slovenskemu svetu, da so uprav družbenice sv. Cirila in Metoda v Litiji poleg svojih primorskih sestra drugemu ženstvu pokazale pot, kako se z materijalno podporo pridobivajo srca slovenska. (Navdušeni slava-klici.) (Dalje sledi.)
Politični preg-led.
V Ljubi j »ni, 5. ivgusta. Aotra«)* det«l*.
Cesar v Pragi. Cesar pride v Pra|o » drugi polovici septembra. Ogjedll bode ras»U*| j« nekatere tovarne in zavodi v Pragi i* «4Wg Prage. Cesar ostane v Pragi šUrilajst Iti. Levičarji so se jako prizadevali, da M prepritfli prihod cesarja v Prago.
Pvaškak ramttava. Ker so M prt Hpfejemu gdstov na prftšketti kolodvoru večkti* govorili govori, ki višjim krogom niso ugajali, so oblastva prepovedala take vsprejeme na kolodvoru. Sedaj bodo kor-porativno došle gfiste vselej pozdravili še le v razstavi. Poslednje dni je prišlo razstavo ogledat tudi več učencev ljudskih šol iz raznih čeških mest, mej drugimi tudi učenci češke šole na Dunaju, kar posebno v oči bflde židovske nemške liste.
Češki jezik. »Narodni Listy» poživljajo vse češke občine, ki imajo krajne table z nemškim in češkim napisom, da jih odpravijo in napravijo nove table samo s češkim napisom. Ce je ta poziv popolnoma umesten za vse češke kraje na Češkem, ne bodemo preiskavah. To pa lahko povemo, naj bi na krajnih tablah na Slovenskem bila slovenščina prva, nemščina pa druga, kajti slovenščina je prvi jezik v deželi, nemščina pa še-le drugi.
Položaj na Ogerskem. Stališče ogerske vlade je jako omajano, ko se je pokazalo, da se reforma uprave ne bode dala nikakor izvesti. Govori se že, da se bode razpustil državni zbor. Predvčeraj je zboroval ministerski svet pozno v noč. Kaj se je sklenilo, še ni znano.
T manj e driare.
Rusija. Poljski listi pišejo, da je vrhovni prokurator Pobedonoscev dosegel pri vladi, da se bode ruskim židovskim trgovcem prepovedalo zapirati prodajalnice ob sobotah in židovskih praznikih. Te naredbe pač ne bode noben razsoden človek odobraval. Narodno-gospodarskega pomena nima, k večjemu bode še kristijanskim trgovcem v škodo. Da bi se pa kdo silil, da ne sme praznovati praznikov svoje vere, to pač ni pravično, ker s tem se pospešuje verska indiferentnost, ki ni nobenemu v korist. Kar se sedaj hoče ukreniti proti Židom, to se bode najbrž v kratkem tudi ukrenilo proti katolikom in se jim bode zabranjevalo praznovati katoliške praznike. S takimi naredbami hočejo v Rusiji le vse popravoslaviti.
Rusija in Francija. Vsi francoski listi neso odobravali, da je francosko brodovje odplulo v Kronstadt. Trije veliki pariški listi so odločno grajali to prosjačenje za rusko prijateljstvo, mej njimi glasilo Ferryjevo. Mej zmernimi republikanci jih je mnogo, ki neso za rusko-francosko zvezo.
Razoroženje. Govori se, da je nemški cesar, ko je bil v Angliji, proti angleškemu ministerskemu predsedniku izrazil misel, naj bi se evropske države razorožile. Salisbury je pa nekda izrazil se, da se mu zdi ta misel sedaj neizvedljiva. Nemški cesar pa zaradi tega še ni popustil te misli in je nedavno pisal Salisbury-ju, proseč ga, naj bi o tej stvari začel pogajanja s Francijo. Nemčija sama se naravnost s Francozi pogajati ne more. Bode li Salis-bury začel kaka pogajanja, se ne ve. Najbrž ne, kajti kakega uspeha ni pričakovati. Javno mnenje na Francoskem je zoper razoroženje, dokler si Francozi zopet ne pridobš Alzacije in Lorene. Ce pa Francozi ne začno z razoroženjem, tudi Nemci raz-oroževati ne morejo. Rusija pa tudi ni za razoroženje, dokler se ne reši vzhodno vprašanje. Zatorej bode razoroženje ostalo le pobožna želja nemškega cesarja.
Anglija in Francija. Ko je bil nemški cesar v Angliji, sprožila se je v zbornici misel, da bi Carnota, predsednika francoske republike, povabili, naj obišče Anglijo. Vlada je to odklonila, češ, da ni navada vabiti vladarjev. S tem pa potovanje Carnotovo v London še nikakor ni preprečeno in je zadnji čas jako verojetno. Cesar vlada ni hotela, to misli storiti neka vplivna družba. Carnot je b i inžener, predno je bil minister in predsednik re<-publike. V Angliji je pa jako veljavna družba in-ženerjev, ki je sklenila Carnota kot nekdanjega tovariša povabiti k letošnjemu občnemu zboru. Predsednik bode najbrž porabil to priliko, da obišče Angleže. Potovanje Carnotovo v Anglijo imelo bi pa velik političen pomen. Dvomiti ni, da bi precej škodovalo nemškemu vplivu v Londonu.
Parnell. Upliv Parnellov vedno bolj gine. Dillon in 0'Brien sta se izrekla proti Parnellu. Najvplivnejši list irski, »Freemans Journal", ki je dolgo zagovarjal Parnella, izjavil se je sedaj proti njemu. Nevspehi Parnellorih pristašev pri volitvah so streznili mnoge, ki so se dozdaj navduševali zanj, in so mu obrnili hrbet Nekoliko je pa Parnellu škodovalo tudi to, da so se zanj potegovali angleški konservativci. Irci so se že dovolj prepričali, da od angleške konservativne stranke ne morejo pričakovati boljše prihodnjosti. i--——
izvirni dopisi.
0d Drave, 1. avgusta. (Družba s v. M o-horja.) 51.827 udov! 3743 več, kakor lansko leto!
To veselo vest javlja slovenskemu uarodu slavi odbor družbe sv. Mohorja. Kdo bi se nadejal, da bode število udov tekom enega leta toliko uarasJo ,da se bode že letos dopolnilo in častno prekoračilo zaželeno jubilejno število.^
Po vseh Škofijah opazovati je lep narastek Mo-horjauov v gotovo znamenje, da reč slovenska vkljub zlobnim nakanam zvitih nasprotnikov vendar-le vztrajno napreduje.
Prvo mesto zavzema glede števila udov, kakor •se spodobi, ljubljanska škofija, ki šteje 20.726 družbenikov, 1853 več, kakor lansko leto. Koj za ljubljansko hitro koraka laveutinska škofija, kjer je število članov od 15.498 poskočilo na 16.744, pomnožilo se torej za 1251. Da se i slovenski Korotan probuja, priča nam veBela novica, da i tam vkljub ' nasprotni sili število udov stalno napreduje. Leta 1890. štela je Koroška 4120 udov, letos že 4392; ' napredovala je torej za 242. Prejšnje leto je bila napredovala za 226 članov. Opravičene so torej odborove besede v „družbinem oglasniku": „Sploh je to najbolj toiažljivo pri nas v Korotanu, da Mohorjeva družba vztrajno od leta do leta napreduje, če prav ne velikansko, vendar pa dokaj veselo. Upamo, da bode tako še zanaprej." No, odbor se ni varal!
Po vseh škofijah videti je napredek Mohorjanov, njih število v nobeni ni nazadovalo. Celo v daljtii Ameriki narastlo je število družbenikov na 260, za 63 več, lakor lansko leto.
Ta velikanski napredek naše družbe močno bode v oči naše narodne nasprotnike, ki na vsak način skušajo zabraniti sijajni družbeni napredek. Po njihovih listih kar mrgoli psovk proti tej šoli za odraščene. Tako je nedavno pisal zakoten nem-čurski dopisun v neki nemško-liberalni listič: „Schon zu wiederholtenmale hat die ,Deutsche Allgemeine Zeituug' umstiiudlich nachgewiesen, dass der Her-magorasverein die eigentliche Brutstatte ftk den nationalen Kampf in Karnt^n ist, und dass die bd-riicbtigte Hermagorasdruck^rei in Klagenfurt mit ihren noch berflchtigtern Verlagsartikeln die eigentliche nationale Gifthtitte ist. Die durch windische Jiinger Guttenbergs bedruckten Papiersorten, die von dieser Anstalt aus durch fanatische Seelsorger den Weg bis in die unbedeutendsten, von allem Verkehr abgeschnittenen Orle unseres schonen Heimatlandes nehmen, verbreiten mehr Gift unter dem Volke, als wenn mau aus den Waarenvorrathen siimmtlicher Apotbeken des Landes ein Ragout btauen und hievon den verstocktesten Bauern des Volkermarkter-bezirkes kriiftige Dosen verabreichen wiirde." (!!)
Tako ostudno pisarenje zadosti obsoja samo sebe ter priča o „oliki" (??) nemških časnikarjev. Podali smo pa te besede cenjenim čitateljem v izvirniku, Ker naša mila slovenščina ne premore toliko psovk, kakor „blažena" (?!) nemščina, kojo nam hočejo ob vsaki priliki vsiljevati. Iz tega cenjeni bralci tudi morejo povzeti, na kak način in s kakimi dostojnimi (??) sredstvi se liberalci borijo zoper nas, oziroma družbo sv. Mohorja!
Nasproti takim psovkam navedemo le besede najbolj kompetentnega sodnika v tej zadevi, vse-učiliščnega profesorja g. dr. Gregorja Kreka, ki piše v 122. zvezku dela „Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild": „Družba sv. Mohorja razširja slovstvo med vse kroge naroda slovenskega. Sedaj ima nad 46.000 udov, izmed katerih dobi vsak vsako leto po šest knjig, ki obsegajo okoli 100 tiskanih pol; vsako leto pošilja torej ta družba nad četrt mitijona knjig mej svoje ude — zares zavod, s kakoršnim se, ako primerjamo število prebivalcev, ne more ponašati noben drugi narod. Vse te knjige so pisane v čisti knjižnej slovenščini, kar očitno dokazuje, da slovenskega jezika niso iznašli le nekaterniki, in da slovenski jezik, kakor se nahaja v knjigah, ni nerazumljiv priprostemu ljudstvu, kar pri vsaki priložnosti v nespametnosti svojej trde naši nasprotniki."
310 962 knjig romalo bode prihodnjo jesen med Slovence, od glavnega mesta do najoddaljnejše bajte, ter bo blažilo srca vernega ljudstva: učeč ga večne resnice naše sv. vere, uMfi ga pa tudi ljubiti narod materinski!
Iz zrna, koje sta v rodovitna slovenska tla položila nepozabljiva uzornika naša A. M. Slomšek in A. Einspieler, razvilo se je veliko drevo, ki je svoje korenine zarilo globoko v rod slovenski. — Da se to drevo i v prihodnje vedno bolj razširja kot bran in zaščit slovenske narodnosti iu vere katoliške, — •v to pomozi Bog!	Ra tisi a v.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. avgusta.
(Presvetli cesar) je podaril občini dolenjevaški za brizgalnico 50 gld. in gasilnemu društvu v Gra-dacu 60 gld.
(Umrl) je v Gotni vasi pri Novem Mestu dnd 3. t. m. v 70. letu svoje starosti o. kr. dvorne garde konjeniške stotnik v pokoju in posestnik, gospod Janez Dejak. Rodil se je v Rakitnici v ribniški dolini. V mladosti je bil čvrst in zal mladenič junaške postave; kupčeval je s konji, katere je kupoval na Ogerskem in prodajal na Laškem. Pozneje je šel k vojakom ter s svojim bistrim umom povspel se do nadporočnika pri domačem pešpolku, naposled je bil premeščen k dvorni gardi na Dunaju. Bil je kot pristen Ribničan zelo šaljiv in prijazen, v veseli družbi je rad v svoje govore vpletal ribniške. Nekaj njegovih je priobčil pokojni profesor A. Lesar leta 1863 v izvestji ljubljanske realke. Naj v miru počiva!
(Umrl) je včeraj tesarski mojster in posestnik .Na Osojah", g. Anton Jerančič ml. Bil je vrl obrtnik in sploh priljubljena oseba. Naj v miru počiva!
(Vrejevanje Vipavčice) in njenih pritokov pričelo se bode jeseni. Delo izročilo se je veščaku v tej stroki gosp. inženerju A. C a d e ž u. Za vrejevanje dovolila je dežela prispevek 10.000 gld., za katero podporo se jej ondotno prebivalstvo dostojno zahvali. Upamo pa, da bodb visoka vlada dovolila za to važno delo primerno svoto v pokritje troškov, ki so proračunjeni vkupe na 200.000 gld. Izdatne državne podpore je tembolj pričakovati in želeti, ker je konečno vrejenje dotičnih voda bistveno važno za povzdigo kmetijstva na Vipavskem, katerega prebivalstvo je itak jako ubožno.
(V Prago) se je v ponedeljek odpeljalo iz Zagreba 180 oseb. Na Zidanem Mostu se jim je pridružilo do 100 Slovencev. Med hrvatskimi potniki je največ duhovnikov in učiteljev.
(Ogenj.) Iz Planine se nam poroča: Danes dne 3. avgusta popoldne je zgorel kozolec posestnika Arha v gorenjem koncu Dolenje Planine. Zanetili so otroci z žveplenkami. Tudi sedemnajst v6z sena je ubičil požrešni plamen. Pogorelec je zavaroval le les in streho, sena ne, in še to za nizko svoto. Ker je bil zrak miren in je gasilno društvo naglo in odločno gasilo, ni segel ogenj po bližnjih poslopjih, dasi je bila nevarnost velika. Pri gašenju sta se posebno odlikovala Janez Tegelj in kovač Golja.
(Iz Ormoža) se nam piše: Društveno življenje se je zopet začelo razvijati; to nedeljo je imela svoje zborovanje „ Sloga", potem pa podružnica sv. Cirila in Metoda; na večer je pa napravila čitalnica koncert. — »Sloga" izvolila si je stari odbor, le namesto veleposestnika g. J. Meška v Savcih je izvoljen čaet. g. župnik J. Canjkar v Ormožu. Izmed razprav se mi važen zdi predlog g. dr. Geršaka, kateri je bil soglasno sprejet in sicer ta-le: „Katoliško politiško slovensko društvo „Sloga" jako obžaluje žalostni in pogubni razpor med Slovenci pa sosednem Kranjskem, iskreno želteč, da bi se napredna stranka in konservativna spet složili na tak način, kateri je za obstanek in blagor slovenskega nahoda neobhodno potreben". — Ni mi treba navajati vzrokov za ta sklep, ker jih vsak Slovenec v^, posebno pa tudi čuti; naj le iz živahnega razgovora omenim, da so se slišali pregovori kot: Duobus litigantibus tertius gaudet itd. Z veseljem se je poudarjalo, da hvala Bogu mi na Štajerskem še v lepi starinski slogi živimo; vsak pravi rodoljub in domoljub pa ima sveto dolžnost to slogo na vse moči vzdržavati in podpirati. — Dasiravno je grdo vreme precej pokvarilo, vendar se je koncert sijajno vršil; posebno zahvalo zaslužijo gdč. pev-kinje in gg. pevci čitalniški in voditelj jim g. Vanda, katerega zasluge je tudi občinstvo živahno pripozna-valo. Ta večer se je lepo složno društveno življenje kazalo; tdko je potrebno za naroden razvitek iu brani tudi politiško razcepljenje, ker se v med-sobnem občenj) nasprotja lažje poravnajo, kakor pa po obtožbah iq replikah v časnikih.
(Okrajni Šolski svet v Celjn) je dne 6. julija naročil, da se vsaka šola, v katerej vkljub prezračevanju toplina preseže 18° R, naj zapre ter se začnejo postavne počitnice letne. Po nekod so res šolo zaprli na podstavi omenjenega naročila. Po drugod so pa odkladali, ali namesto vročine je vsled deževanja navstala občutljiva zima. Naš dopisnik ima šego, da po šoli ob poldne odpre vsako okno
in vrata šolska, otroke pa pošlje v čisti zrak. Minolo soboto mu je več učencev pribežalo nazaj v sobo s pritožbo, da jih zunaj zebe. Sedaj je isti okrajnošolski svet s podpisom dnd 1. avgusta razposlal krajnošolskim svetom in učiteljem-voditeljem novo okrožnico, s katero na podlagi ukaza od strani deželnošolske oblasti svojo naredbo gledd vročine — preklicuje.
(Avstrijska vlada) je imenovala dr. Dragotina C e h a v Zagrebu svojim poročevalcem za hrvatsko jubilarno razstavo.
(Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda.) Na svitlo daje in zalaga družba. — VI. zvezek: Pesni Valentina Vodnika. Uredil Fr. Wiestbaler. — Cena zvezku 15 kr., vezanemu 20 ki1.; 100 izvodov skupaj 10, oziroma 15 gld. — S tem naslovom izdala je družba sv. Cirila in Metoda šesti zvezek svoje društvene knjižnice ter objavilk vzlasti za slovensko mladino Vodnikove pesni. O tej zbirki piše urednik vodja Wiesthaler v predgovoru: »Vsprejel sem vanje izvirne pesni Vodnikove vse, izvzemši dva kratka, malo robats fchjJtea in jedno basen, izmed preloženih ali po n a-rodnih predelanih pa le najboljše in najlepše, mladostni dobi primerne. Jezika pesnikovega nisem nikjer popravljal. — Da sem se odločil za popravljanje* dognati bi je bil moral dosledno do skrajne meje; 8 tem bi bil sicer iztrebil iz pesnij vse napačne in zastarele oblike, a zajedno jim izbrisal znak dobe, v kateri so nastale, poleg tega pa še skazil marši-kako mero in stik ali rimo. Tako pa je pisava sicer nedosledna in češče pogrešna, vendar pristna Vodnikova, in to je menda glavna stvar." — Iz teh uvodnih besedij je videti, da je g. urednik sam premišljal, ali bi pesni v zbirki vredil po prvotni obliki, ali bi jim dal novo obliko. V tem si bodo čitatelji gotovo navskrižnih mislij. Po našem mnenju bi bila zbirka svojemu namenu primernejša, ko bi se bila izdala v sedaj veljavnem književnem jeziku slovenskem. Prav je bilo in splošno odobra-vano, da je „ Matica Slovenska" izdala strogo kritično pristno izdajo Vodnikovih del, berilo pa namenjeno ljudstvu in vzlasti slovenski mladini — služeč ji vzlasti tudi v spopolnjevanje vednosti v književnem jeziku slovenskem, bo svoj namen do-sezalo najlepše, ako bo pisano v sedaj veljavnem književnem jeziku. — Drugi bodo morda potrdili razloge g. vrednika, ki so tudi utemeljeni. Tem-bolje, ker mi želimo, da bi se ta res slovenski mladini popolno primerno vrejena zbirka Vodnikovih pesnij prav vdomačila med slovenskim narodom ter našla med njim prav mnogo kupcev. — Ob enem priporočamo Slovencem tudi prejšnje zvezke knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda.
(Pri občinski volitvi) v Kostanjevici je bil za župana izvoljen gospod Otmar Sever, za svetovalce gg.: A. Stravs, M. Colarič, Jernej Škrjanec in J. Globočnik.
(Nova pristojbina pri brzojavkah.) Do sedaj pobirala se je v tuzemskem prometu (Avstro-Ogerske) temeljna pristojbina 24 kr. iii zraven še besedna pristojbina 2 kr. od vsake besede. Od 1. januvarija 1892 naprej pa v prometu avstro-ogerskih dežel med seboj, in tudi v prometu med Avstrijo in Nemčijo odpade temeljna pristojbina in plačevati bo le tolikrat 3 krajcarje, kolikor besedi bo imela brzojavka. A manj ko 30 kr. ne bo plačati nikoli. Ako bo v brzojavki n. pr. 30 besedi, plačati bo 90 kf., bodisi da iz Ljubljane telegrafuješ v Kranj, ali na Dunaj, ali pa v Berolin, Kolin, Draždsne. Ce pa brzojaviš od novega leta 1892 naprej le 6 besedi, ne boš plačal le 18 kr., ampak 30 kr., ker bo to najnižja pristojbina.
(Uradni izkaz o živinski kugi na Kranjskem) nam pove, da je bilo od dn6 18. jul. do dnč 27. julija okuženih v postojinskem okraju 18 občin, v kočevskem 15, v kranjskem 1, v ljubljanskem 3, v li-tijskem 5, v logaškem 4, v radovljiškem 2, v novomeškem 10 in v črnomaljskem 2. Največ okužene živiue je v postojinskem in kočevskem okraju, in sicer v prvem 2330 repov, a v slednjem 1458. Z dnč 24. julija se pa proglaša, da je ves ljubljanski okraj živinske kuge prost in je torej med rogato živino ponehala v Grosupljem, Medvodami in pri Mariji Devici v Polju, a živinski semnji so zopet dovoljeni. Istotako je z dne 20. juiija prost kuge v gobcih in na parkljih sodni okraj velikolaški.
(„Oče Radecky\) Tako sldve spis, ki ga izd& na svetlo odbor za Radeckega spomenik na DuuajiK
Ta spis bode razdeljen v 5000 izvodih posamičnim vojnim oddelkom (stotnijara, baterijam itd.) v istem jeziku, ki ga govori moštvo. Spis je spisal v nemškem jeziku c. in kr. major E pl. Duncker iu je preveden v češčino, poljščino, madjarščino, hrvaščino in rumunščino, na slovenščino so baje pozabili. Spis bode obsegal petnajst tiskanih pol, štirideset slik, štiri mape v jako krasni opravi in bode stal 1 gld.
Telegrami.
Praga, 5. avgusta. Poročila, da so včeraj ob prihodu hrvatskih in slovenskih gostov prijeli nekaj oseb, neso resnična.
Peterburga, 5. avgusta. Car in carinja sta se sinoči odpeljala v Finlandijo. Srbski kralj se je sinoči pripeljal. Mesto je v zastavah.
Monakovo, 5. avgusta. Bolgarski knez Ferdinand se je odpeljal proti Dunaju.
SJ Piccoli-jeva tinktura za želodec
JEjT j« mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- "S25 Jfrjf* bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, ataT kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena SXt HSJf Steklenici 10 kr.	(300—153»
Pri avstrijskem earu: Vinšek iz Trsta. — Franz iz
— Svvoboda z Dunaja. — Skopal iz Novega Mesta. Pri bavarskem dvoru: Kuster iz Belovara. — Šelj, Milic, Benedet, iz Šturij.
Vremensko sporočilo.
Cm
opazovanja
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zve
Stanje
zr&koraura t mm
""TEM 7336 734-4
toplomera po Celzija
13-4 23-8 18 6
V »ter
brezv. si. zapad
Vreme
megla jasno oblačno
•S a« tj-* -
in b
0'00
Srednja temperatura 18 6°, za 1'2° pod normalom
Stanje avstro-ogerske banke
dne 31. julija 1891. (Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld. 404,510.000 (+ 9,083.000) „ 245,516.000 (— 64.000) „ 141,292.000 (+ 4,126.000) 21,048.000 (+ 313.000)
Največja zaloga)
šivalnih strojev
JAN. JAX,
LJUBLJANA,
Najnižje cene.
Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. (30-18)
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vrše se točno trajno in ceno.
Kovinski zaklad Listnica	„
Lombard	„
Davka prosta bančna rezerva	gld.
50,607.000 (— 10,852.000)
Tujci.
3. avgusta.
Pri Maliču: Paulizza, Clarenbach, Wertheim, Moro, z Dunaja. — Czillag, Walle, z Reke. — Cramer, Bengue, Zugl, iz Trsta. — Jaroseh iz Budimpešte. — Klun iz Brna. — Žnidaršič iz Sarajeva. — Debewez iz Ribnice. — Partl iz Celja. — Pebal iz Pulja. — Baron Eude iz Gorice. — Merizzi iz^Ljubljane. — Picart iz Matibora. — Emilija Korbar iz Hrvatske. — Vuigner iz Pariza.
Pri Slonu: Dr. Neusser, Mautersdorfer, Goldhamer, z Dunaja. — Mohorčič iz Sežane. — Angeli, Gordan, Venezioni, Eldvarnsky, iz Trsta. — pl. Milassin, Fischer, iz Budimpešte.
—	Leskoviški iz Leskovice. — Gnun iz Podkloštra. — Hol-zinger iz Gradca. — Sieber s soprogo iz Zagreba. — Rohrman iz Novega Mesta. — Pollak s Krškega. — Okorn iz Ljubna.
—	Šetinc iz Ljubljane. — Jurjančič iz Karlovea. — Zupan iz Vipave.
Pri Južnem kolodvoru: Strenar iz Pontabla. — Scharsch iz Idrije. — Popp z Bavarskega.
(1302) ^ naLjem	^
se oddž takoj pri Tosniku v Medvodah
kovačnica
z vsem orodjem in stanovanjem.
Poizvedbam odgovarja France Zvoljšak, po domače ,Smolec' na Švetji pri Medvodah.
500 goldinarjev
se zagotavlja vsakemu boleliajočemu na plučih, komur ne pomaga svetovnoznani maltozni Izdelek. — Kašelj, hri-pavost, naduha, plučni in sapniški katar, izmečki itd. prenehajo že v malo dneh. Na stotine jih je to zdravilo rabilo že z vspehom. Maltoza ni tajno sredstvo, napravljena je z vplivom slaja in koruze. Spričevala najvišjih avtoritet se lahko ogledajo. — 3 steklenice z zabojem gld 3' — , 6 steklenic gld. 5'—, 12 steklenic eld. 9—.	tll , r, ,
Albert Zenkner,
(4-4)	izumitelj maltoznih preparatov v Berolinu.
Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom:
Povesti
slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Sestavil in uredil
A. Kalan,
urednik »Domoljuba<. —o Ponatis iz „Domoljuba'! o—
I. zvezek. — Cena 20 kr.
Obseg:
Zlati lasje. — Dedi čina. — V zametih pokopan. — Veronika. — Sama smola! — Trojni sveti večer. — Božič na sv: Gotliardu. — V valovih življenja. — Lovski tat. — Luč na oknu.
—	Po viharju svetlo solnce. — Požar.
—	Lepi pirhi. — Marušnik. — Ob-
hajilo v ječi.
Dobiva se v „Katol. Bukvami" in pri H. Ničmanu v Ljubljani.
************
Sfi
Naznanilo.
Zaradi predelavanja hiše prodaja se
stari stavbenski materljal,
kakor: strešnik, kamenje, ostrešje, okna, kamenit obod
pri vodnjaku itd.
Keclor namerava kaj kupiti, oglasi naj se pri generalnem zastopu banke „Slavije" v Ljubljani v Gospodskih ulioah Štev. 12.	(1304) 2-1


[♦jZavod šolskih sester|
v Mariboru.	|
S početkom šolskega leta (15. sept. 1891) M se prične privatno učiteljišče za žensko L"J
mladino (letos I. in III. tečaj).	H|J
Več pove predstojništvo zavoda.	(6—4) M
JOS. SEUNIGr
v LJUBLJANI, Slonove ulice
priporoča
veliko i?§j©ialjp uoja
lastnega in tujega izdelka
za trgovce, čevljarje, sedlarje itd., kakor tudi vsa čevljarska orodja in druge potrebščine, posebno podplate (Terzenleder), katerih dobiva iz fabrik velike partije proti gotovi plači; tako kupovanje pa mu omogoči najcenejšo prodajo, kakeršne drugod za isto izvrstno blago ni moči dobiti.
SI. občinstvo naj se nikar ne da prevari ti po Židih potujočih po deželi, kateri ponujano slabo robo na vse pretege hvalisajo ter cene znižujejo na škodo kupo-valcem samim. Opozarjamo torej, da so časi minoli, ko so pri kupčiji židovi imeli prednost. Prednost ima le oni, ki prejema blago proti takojšnjem gotovem plačilu.	(i3oi) 2-1
Kdor hoče v resnici ceno kupiti, naj se oglasi pri ozna-« čenem ter prepriča o dobrem blagu in nizki ceni.
1> n li m j s Iv a I> o
r z a.
Dne 5. avgusta.
Papirna renta 5%, lti% davka . . Srebrna renta o%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Ak.-ije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100.........57
92 gld. 35 kr.
. 92		25 ..
. 111		45 „
. 102		30 „
. 1026		
. 290		50 .,
. 117		SO ..
		39 ,.
		59 .,
		
Dne 4. avgusta.
Ogerska zlata renta .......104 gld
Ogerska papirna renta 5 %......
4% državne srečke I. 1854.. 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 °'o Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,%
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
104 gld.	25	kr.
101 ,.	75	
135 „	50	n
148 „	—	
179 „	75	
97 „	10	
100 „	60	n
187 „	—	
60 „	75	»
Ljubljanske srečke, 20 gld..............20	gld.	50 kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	75 .,
Rudolfove srečke, 10 gld.......20	„	— „
Salmove srečke, 40 gld........59	,	— ..
Windischgraezove srečke, 20 gld..........49
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	155
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2725	„	— „
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	94	n	—
Papirni rubelj . . ...............1	n	25l/,„
Laških lir 100 ....................46	50 „
50
(menjarnična delniška ,dr^anaDunaju,o
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Razna naročila Izvrši se linjtofineje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallške proplnaoljske zadolžnioe. 4','j "/o zastavna pisma peštanske ogerske komer-
cijonalne banke. 4 '/,% komunalne obveznloe ogerske hip o tedne banke z 10ft premijo.
Na to papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnico njene.
Zemljiškokreditne promese
a 1 gld. in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek	gld.av.velj.
Žrebanje je že dnč 17. avgusta!