JOZA RAZPOTNIK mUj kako prijetno je slabo ravna- SPREOBRNIL SE JE Kakor so sklenile, so tudi storile. Pravljica je brž skočila k Vladku Devetletni Vladko je rad pre- na Posteljo zamomljala neke ča- biral pravljice in povesti. Bral je r,°vne besede in ze je namesto tako rekoč, koder je hodil, kar ni fecka ^ladka lezala na postelji bilo pametno, zakaj potem je na- leP*' novf kn^a- , , , , stala velika zmeda v glavi, tako da D™Še knJ^e so kar vnskale od ni vedel, kaj je bral. To je bila veselja m že je namesto knjig sta- škoda. *° tu dvajset brhkih deckov. Bila Še hujše pa je bilo, da ni znal s J* je polna sobica. knjigami prav ravnati. Pogosto jih Obstopih so posteljo, kjer je le- je zamazal in zamastil, ker jih je žala knjiga — Vladko. Vladko je čital tudi pri jedi. Razen tega jim vse sllšal m s slabotmm glaskom je še lomil hrbet, da bi mu bolje ¦p/psil usmiljenja, toda zaman. ležale pred njim, in včasih je v na- Zdelo se je, da dečki ne čujejo ali glici zapognil Iist, da bi vedel, kje nočejo čuti. Najbrže niso hoteli, je nehal čitati, namesto da bi bil zakaj eden izmed njih je rekel: vložil v knjigo kako majhno zna- »Kar je zaslužil, naj pretrpi!« menje. In zagrabil je knjigo — Vladlča Toda nič ne traja večno in tako in nesel na mizo. Že so padale ro- se je tudi Vladku nekoč maščevalo ke po knjigi in eden izmed dečkov . njegovo zlo početje. je odprl knjigo — Vladka, slinil Vladko je imel majhno knjižni- prste, listal po njej in spet slinil. co, približno dvajset knjig in knji- Kako zoprn občutek je imel žic, ampak kakšne so bile! Nekoč Vladko! Zdelo se mu je, kakor da pa so se uboge knjižice naveličale; je že ves oslinjen. ko je udarila polnočna ura, ob ka- Čez nekaj časa je deček nehal teri vselej stvari oživijo, so skočile obračati liste, toda zoprni občutek s police, se zbrale v krogu in sno- ni prenehal. Sline so se Iepile na vale maščevanje. listih in kar bolele. »Naša pravica je, kaznovati To pa še ni bilo vse. Tretji iz- Vladka, ker je z nami in s knji- med dečkov je prijemal knjigo z gami družicami, ki si jih je izpo- umazanimi rokami — strašno zo- sodil pri tovariših in v šolski knjiž- prno! nici, tako grdo ravnal!« se je vzne- Nato je pristopil četrti in za- mirjala knjiga pravljic. pognil en list, dva, tri... To je že »Ampak kako? Kaj naj mu sto- res bolelo. Kakor da nekdo Vladku rimo?« je dejala knjiga Robirtzon. lomi prste na rokah ali na nogah. »Najboljše bo, če skočimo vse Vladko je stokal z obupnim slabim na njegovo posteljo in ga pošteno glaskom, a nihče ga ni uslišal. naklepljemo po prstih, da bo ve- Nasprotno. Dečki so začeli lo- del, kako je z nami počenjal!« so miti hrbet in to je bilo ubogemu kričale druga čez drugo. Vladku tako grozno, da je mislil, »Da, da, nabijmo ga, zaslužil d_a mora umreti. je!« Pa ni umrl, vzdržal je, samo tiho »Čakajte,« jih je mirila knjiga je stokal in trpel. pravljic, »to ne bi dosti pomagalo. Tedaj so si dečki rekli, da so ga Vem nekaj boljšega. Jaz, Pravljica, že dovolj kaznovali; odnesli so znam čarati: izpremenim torej knjigo — Vladka nazaj na poste- Vladka v knjigo, nas pa v take ljo, ga spet izpremenili v dečka, dečke, kakor je on, in pokažemo sebe pa v knjige. 198 Bil pa je tudi že skrajni čas; ko- Vladko je položil glavo na bla- maj so se knjige vrnile na police, zino in jokal. Potem je s tresočimi je udarila stenska ura eno po pol- se ustnicami zašepetal v noč: noči. »To je bilo strašno, ampak — Vladko se je v postelji dvignil in Prav mi je. Zakaj sem bil tak... ! buljil v temo. Ali je bilo vse to res Poslej se bom pa res poboljšal!« ali samo sanje? Samo sanje so bile, In svoje besede ni prelomil. Od- ampak grozne. Po vsem telesu je slej je ravnal s knjigami zelo lepo, še čutil bolečino — moralo je biti skoraj nežno, tako da je bil vzor vendarle vse res! dobrega čitatelja.