Leto I. Ljubljana, sredo 4. junija 1919. Stev. 117. Cene po pošti :< za celo lelo K 40*^-7,a pollela . K 20'4-za četrt leta K 10,’tr-za 1 mesec K 3 ‘50 Za [jjfcliiiano rcesežna 3 H. UradniStvo in uprava. Kopitarjeva ulica sl. 6. Uredn. telefon štev.50. NEODVISEN DNEVNIK & osamela številka IP vinarjev. Maribor pripade Jugoslaviji. Maribor 3. junija. >Male Novice« poročajo: Danes popoldne sta dva francoska častnika kot odposlanca generala Segreja na Dunaju obiskala okrajnega glavarja dr. Lanjši-ča, vladnega komisarja dr. Pfeiferja in škofa Napotnika. Uradno sta naznanila, da je mirovna konferenca v Parizu proglasila Maribor, Badgono in Špilje za jugoslovansko posest. Tudi železnica od Špilja do ltadgone teče po jugoslovanskih tleh. LDU Maribor, 4. junija. Ko se je včeraj razširila uradna vest francoskih častnikov o pripadnosti Maribora Jugoslaviji, so takoj zaplapolale zastave najprej na javnih, potem pa tudi na zasebnih poslopjih in hišah. Dar ameriških Slovencev domovini. Vsled truda g. Frank Hudovernika, tajnika »Slovenske narodne Zveze v Ameriki« 1052, East. 62 nd Street Cleveland, Ohio, se je v Clevelandu (Ohio) nabralo za potrebne domače Slovence 371 zabojcev živeža, obleke, obuvala itd., ki so se že potom »The Jugoslav Relief Chicago« odposlali v slovensko domo- vino. Hvala lepa amerikanskim daritoljom! Mirovni pogoji Nemški Avstriji. LDU Lyoa, 3. junija. (Brezžično.) I/ vsebine mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo so do sedaj znane nastopne podrobnosti: Avstrija ne bo smela vzdrževati nikakega zra-koplovstva v vojne namene. Letala zavezniških držav imajo popolno svobodo kretanja in pristajanja na ozemlju Nemške Avstrije. Ta določba velja do 1. januarja 1923. Odredbe glede postopanja z vojnimi ujetniki, glede varstva vojaških grobov in glede sankcij so popolnoma enake onim v mirovni pogodbi z Nemčijo. Vprašanje obnove in odškodnine se bo uredilo pozneje, pravtako tudi finančna in gospodarska vprašanja. Mirovna pogodba vsebuje zelo podrobno izdelane določbe glede carine, ki zabranjuje Nemški Avstriji v postopanju z blagom vsakršno razlikovanje, ki bi utegnilo posredno ali neposredno škodovati trgovini atiiranih držav. Te določbe bodo ostale v veljavi pet let, ako tega roka ne podaljša svet zveze narodov. (Nadaljnje besedilo brezžične brzojavke je nečitljivo.) Pariz, 2. unija. lit mirovnih pogojev Nemški Avstriji bi bila omeniti sledeče važnejše točke: Avstrija mora priznati neodvisnost sledečih držav: Cehoslovaške, Kraljestva SHS, Poljske in Madžarske in mora narodnostnim manjšinam zagotoviti njihove pravice. Do 1. maja 1921 Avstrija ne smo izvažati zlata brez dovoljenja komisije za obnovitev. Vsaka na ozemlju Avstro-Ogrske nastala država prevzame del predvojnih avstroogrskih dolgov in sicer na podlagi stanja 1. avgusta 1914. Vsaka izmed novo nastalih držav, izvzemši Nemško Avstrijo, je oproščena vseh obveznosti iz vojnih dolgov. Donava od Ulma dalje se internacionalizira iu istotako nekateri plovni pritoki. Avstrija dobi prost dohod do Adrije s pravico prostega transita po ozemlju in pristaniščih bivše Avstro-Ogrske. V spornih vprašanjih bo razsodnik Anglija. italijanski vojak najden v morju. Italijani H) osumili brate dekleta, s katerim je ljubimkal. LDU Šibenik. 2. junija. (DD-U) Te dni je priplul ameriški parobrod :>Jazon«. Parobrod je polu materijala za Amerikance, katere Šibenik pričakuje. Ameriški častniki se nikakor no družijo z italijanskimi; obiskujejo kavarno, v katero zahajajo Jugoslovani. — Nekega dne so karabinijerji hoteli ameriškemu vojaku izpuliti livvatsko trobojnico; ko pa je do-; šla ameriška patrola, so pobegnili. LDU Split, 3. junija. (DDU) Včeraj popoldne so se zbrali tukajšnji begunci na protestni skupščini proti italijanskim aspiracijam. Več govornikov je izrazilo svoje ogorčenje nad krivico, ki se nam hoče storiti. Sprejeta je bila resolucija, ki so io brzojavno poslali dr. Trumbiču, narodnemu predstavništvu iu predsedniku Wilsouu. LDU Split, 2. junija. jDDU) Iz Šibenika poročajo: Naše meščanstvo je lioteio proslaviti ameriški praznik vsaj s tem, da okiti prsa z ameriškimi znaki. Mnogi Jugoslovani so okrasili svoja prsa, toda italijanski vojaki, nahujskani od tukajšnjih Italijanašev in celo od italijanskih častnikov, so jim začeli znake surovo snemati. Napadenih je bilo več meščanov in dijakov. Nekaj oseb so italijanski vojaki celo pretepli. Bavarska proti podpisu miru. LDU Nauen, 3. junija. (Brezžično.) V bavarski deželni skupščini je podal kabinet Moti- aezcim SKupscim jc puuai f •nann, ki je v deželni skupščini obrazlozil pro-Sram koalicijske vlade in izjavil, da je Nemčija pripravljena pridobiti mir z velikimi žrtvami, da pa ententa ne sme zahtevati podpi- sa versailleskega načrta. Ako_ bi ententa vkorakala v Nemčijo, bi stali vsi deli Nemčije v bratski slogi skupaj. Ministrski predsednik je prebral brzojavko iz Speverja, po kateri se je izjalovil poizkušeni puč francoskih somišljenikov. Italijanska nasilja v Dalmaciji. LDU Šibenik, 2. junija. (DDUj Tukajšnji vealci še vedno stavkajo, ker nočejo poslušati nekoliko dnevi so brez povoda zaprli duhovnika Piana in še nekoga iz Zlosela. — V me- ge veano sravKttju, »vci ******** Predavanj italijanskih profesorjev. — Pred stu vodijo karabinijerji preiskavo, ker je bil Narodno predstavništvo. Belgrad, 3. junija. Na včerajšnji seji narodnega predstavništva je nacionalec Stojan Ribarac interpeliral ministra /.a notranje stvari o ukrepih proti onim srbskim državljanom, ki so za okupacije pomagali sovražnikom dežele. Našli so sc ljudje, ki so za dober denar izvabljali od kmetov skrilo žito in živino ter prodajali sovražniku. Pri lem so naglo obogateli. — Minister Iv. Pribičcvič je odgovarjal, da je temu vprašanju takoj posvetil veliko pozornost in polagal veliko važnost na to, da‘ sc reši nepristransko. Izdal je dva odloka, naj se taki čini ugotove in dožene, ali so se storili samovoljno ali pod pritiskom sovražnika. Vlada je tudi predložila nar. predstavništvu zakonski načrt, po katerem spadajo taka dejanja pred porotno sodišče. — Nacionalec Mašič je zahteval, naj se najstrožje postopa proti izdajalcem naroda in države. — Po odmoru je poslanec Marko Dakovič (Črnogorec) zahteval, naj se akcija nroti narodnim izdajalcem raztegne tudi na Črno goro. — Posl. Ke-1 rubin Šegvič (nar.) je obžaloval, ker še ni objavljena lista konfidentov na Hrvatskem. — Minister Pribičevič je odgovarjal, da je v to svrho imenoval posebno zastopništvo, v katerem so vse stranke. Da listina konnden-tov ne bo izginila, je dokaz to, da mnogi krivci že sede v zaporih in čakajo obsodbe. V nadaljni debati je zahteval dr. Hehmed Spaho (nar.), naj se obelodanijo zapiski narodnih nepnjateljev v Bosni. — Posl. Mihajlo Skorič (nar.) je zahteval, naj narodno predstavništvo izrazi zahtevo, da naj sc izvede preiskava proti vsem, ki so na ozemlju Srbije in Črne gore pomagali sovražniku ter naj se jih sodi, s čemur sc naj preide na onevm reVi ste huda žena, pravijo?« — »Nič nisem huda « — »Kje zdaj stanujete?« -rM^Pod -kapoin.« — * Vaš mož je pravi mučenik pri Vaš, kakor nam je sporočila policija.« — Molk. — >Štirje stražniki so. Vas odnesli na stražnico, tako sle razgrajali.« — »Pri sodniji ste že precej vajeni: Zaradi tepeža rste dobili leta-1884. prvič v Kamniku & dni, leta 1913. 24 ur; dalje 10 dni, 14 dni zaradi tepeža in leta 1915. zaradi težke telesne poškodbe 2 meseca.- Deložirali so Vas iz stanovanja, ker ste se vedno prepirali. Vse se Vas v Mostali izogiba.« — Sodišče je Hočevarjevi prisodilo 2 meseca težke ječe. v Fantič iz Strahoaacra pred deželnim sodiščem, Na zatožni klopi so sedeli trije fantje iz Strshomera. Njihov kolovodja je Matija CXven. posestnikov sin. »Enajst. živine pa pet konj imamo,« je povedal predsedniku senata spdnijskcnni svetovalcu Nagodetu.^ Njegova pomočnika sta Gradišar Franc, kajžarjev sin, ii» pastir Klančar Jože. Fantje so 13. aprila letos ponoči vlomili v kamro Glavičeve in ji odnesli 25 kg masti, eno salamo in par moških čevljev. Orožniki so pridno poizvedovali; orožniški stražmojster, ki je bil zaslišan *ot priča, je dognal iz sledi, da je bil med ta-*Qvj Qy$n, Aretiral ga je, toda fant je tajil, kakor je tajil tudi njegov tovariš Frančišek Cjradišar. Pač je pa Jože Klančar povedal orožniku natančno, kako da sta zlezla v kamro on in Oven in dala Klančarju ukradene rtČi.' Tudi preiskovalnemu sodniku je prvotno "lančar vse pripoznal, toda pozneje je svoie Priznanje preklical in rekel, da je lagal, rn Slavni razpravi je fant tajil. »Nikoli nisem bil »raven, kakor je Bog v svetih nebesih,« ie rekel Oven, ki se je pri razpravi obnašal zelo Predrzno, Ležerno se je z rokama naslonil na *oizb. Fant je pisal 16. in, m. iz zapora svojemu bratu pismo, v katerem mu je naročil, •k* morajo priti priče na zagovor in da si morajo jezik »fajn nažlajfal«. Predsednik: »Zakai »te to pisali, saj veste, da morajo priče resnico govoriti.« Oven seveda taji in ostro mo-Jri priče. Pravi, da je šel že ob devetih spat. ‘udi Grkdišar odločbo taji, da bi bil pn tatvini udeležen. K razpravi ie bilo povablienih ** Pri?,! ker je Oven skušal z njimi dokazati, da je takrat spal, ko je bila tatvina izvršena. Kako se je od Ovnovih vplivalo na priče, dokazuje izpoved Frančiške Glavičeve, kateri je rekel obtoženčev brat: »Tiho bodi, stara, saj imaš prešiča v hlevu in kravo v hlevu!« — Orožniški stražmojster Trojko je opisal, kako je poizvedoval in meril stopinje s slamo. Ljudje so mu pripovedovali, da je Oven zelo na slabem glasu in da je že enkrat vzel nekaj blaga neki Novakovi v Strahomeru, a to blago, ki je bilo že razrezano, so vrnili. Povedal je, da je Klančar spremenil svoje prvotno priznanje, ker se je zbal Gradišarja, ki je bil takrat še na prostih nogah. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik Bežek, ki ie zahteval, da naj se vsi trije obtoženci kaznujejo, ker se je poskušeni alibi-dokaz popolnoma ponesrečil. Ovnov zagovornik dr. Švigelj je naglasa!, da se ni Ovnu krivda dokazala. Predsednik senata sodnijski svetovalec Nagode je razglasil razsodbo: vsi trije so kri- vi in se obsodijo Matija Oven v šestmesečno, Frančišek Gradišar v štirimesečno in Jožef Klančar v dvamesečno ječo. Zasebni udeleženki morajo plačati 400 kron. 2 meseca težke ječe je prisodilo ljubljansko deželno sodišče lomu Fortunam, ker je lani 25. marca skupno z Vrvarjem, ki je bil že obsojen v 6 tednov ječe, težko poškodoval Vincencija Škrabeta, kateremu teče še zdaj iz glave. Zadeva se je toliko časa vlekla, ker se je mislilo, da je pristojno vojaško sodišče. Žena. ž Američanka vzor žene. Američanka bi mogla biti vzor žene. Nikdar ne dela prizorov svojemu možu, otrokom ali poslom. Ljubi red, je marljiva in vse nje bitje in žitje je prepojeno blage volje in ljubežnjivosti. L meje odvrniti vse majhne nesložnosti in gledati svet v najjasnejši luči. Nikomur ne toži svojih težav ter ne zaupa nikomur svojih domačih in srčnih zadev. Zavisti ne pozna. V veliko tolažbo ji je, kadar je skupaj s krasnimi ženami. Ni jim naklonjena in dobra samo, kadar so navzoče, ampak še bolj prijazno govori o njih, kadar niso prisotne. Ljubosumnosti ne pozna, a vsaj nikoli je ne kaže. Ni malenkostna, noče imeti zadnje besede in ne maščuje se zaradi žalitev, za katere zve; z eno besedo vse polno ima kreposti — je vzor žene. ž Slabe strani Američanke. Američanka nima tistega smisla za tiho domačo srečo, ki je lastna našim zakonskim polovicam. Sicer bi si ne najemala po več sob v hotelu in bi ne obedovala v restavraciji, samo da se izogne domačemu delu. Dosti dobro situirani mož živi tako, ne da bi poskušal napraviti si te ho-telove sobe doma. Rada je zalo oblečena, no, pa ne samo zalo, ampak krasno, gizdavo. Ce bi ji hiša zgorela, ki pa je notabene dobro zavarovana, bi imela samo sladko veselje, da more začeti iznova. Da, če bi se dalo 100 Ame-ričankom na izbero, kaj imajo rajše: ali skoz 20 let neizpremenjeno hišo, ali pa vsako leto drugo, bi jih bilo 99 za izpremeno. Dočim se mož bavi s svojim poklicem, se ona izobražuje in hodi na »schopping« (nakupovat). Američanko ne mičejo manjše preproste pro-dajalnice kakor Evropejko, ampak Američanka zahaja najrajša v velika, orjaška in draga skladišča. Največje prodajalnice dražijo njeno domišljivo kakor naše dame romani. Čuti se prosto in veselo in zanjo je prava slavnost po triurnem beganju semintja, vrniti se domov s tubo zobne paste ali z zavitkom lasnic. Izprva se tej otročariji tujci posmehujejo. Ali čez dve leti mu to preide v meso in kri. V Novem Torku je ob lepem vremenu tako lepo! Nebo je modro, solnce sveti, šipe se v njem leske-čejo, ljudje so slavnostno oblečeni — kažejo 89 v najlepšem, kar imajo — tudi najbolj siromašne tvorniške delavke imajo promenadno obleko, ki ima svileno pedvlako. Živi ob kavi in kruhu in zato je nje polt siva. Al nje oči so vesele, zakaj videti je, da je nj« obleka prav tako lepa kakor krilo odlični!#, gospa. V sleherni veliki trgovski liiši imajo veliki damski salon, kjer si lahko leže ali sed#, oddahne. Ako pa tej ali oni vsled slabegfci vzduha ni dobro, je takoj pri rokah izurjeni! oskrbnica, ki zastonj prinese praške, ledeni* vode in obkladke. Potem gre v koncertno dvo-i rano, kjer se dan na dan vršijo vokalni iA orkestralni koncerti. Taka dvorana ima za 120* oseb prostora in je tam za vsakega mehaM naslonjač. V podzemskih dvoranah je večkraf kavarna, kjer srebajo dame ob marmornati!* mizicah sladko kavo, čaj ali ledeno kremo, r Po svetu. s Clemenceau kot govornik. Znano je, da je bil Clemenceau svoj čas slaven in znan govornik. V južni Ameriki je težko ugoditi občinstvu, ker je za najmanjšo stvar zelo ob« čutljivo in so zato mnogi sijajni govorniki slavno propadli. Ko je prišel Clemenceau v južno Ameriko, so ga pričakovali prijatelji in častilci in so mu izročili na papirju napisane vse one točke, katerih se v svojih govorih ue sme dotakniti in radi katerih so propadli njegovi predgovorniki. Clemenceau je del popis v žep. Ko je stopil na govorniški oder, je vzel iz žepa popis in dejal: »Gospoda! Kakor hitro sem stopil na vaša tla, so mi moji prijatelji izročili napisane vse točke, o katerih no smem govoriti, sicer bi bil izžvižgau. Začel bom svoje predavanje ravno s temi vprašanji!« Ta originalni in hrabri nastop je pridobil zase vse simpatije Amerikaucev, ki še danes Clemenceaua visoko čislajo. s Nikola, bivši črnogorski kralj je odpotoval iz Neullya v Genovo, da obišče velike* ga kneza Nikolaja Nikolajeviča in velike kneginje, katerih ena je njegova hči. s Princ Danilo. Črnogorski princ Danil« in njegova soproga sta dospela iz Francoske v Milan. s Venizelosov spomenik. Ob priliki okupacije Smirne po grških četah so se Krečanf odločili, da otvore spomenik Venizelosu kot osvoboditelju. s Vulkanska katastrofa. Na Javi se j« zgodila velika vulkanska katastrofa, pri kateri' je izgubilo življenje 15.000 ljudi. s Sale. Prvi trgovec: Včeraj sem bil tako razburjen, da nisem vedel, kaj govorim. Imenoval sem vas sleparja. Ali ste razžaljeni? Drugi trgovec: Kaj še! Saj sva vendar kolega t — Na stranski promenadi stopi pred sprehajajočo se damo berač. »Prosim za kak dai> sem ubog slepec.« — »Slepi ste? A včeraj sem vas ravno tukaj, na oni-le klopi videla,1 kako sle čitali časopis.« — »Oh, gospa, saj nisem čital, samo podobe sem gledal.« — Gospod kancelist Suhec je porabil ugodno priliko in je svojemu predstojniku namignil, da naj vendar gre v že davno zasluženi pokoj. Gospod predstojnik se je slavnostno odkašljal' in je rekel: »Ljubi gospod kancelist! Slep sem skoraj, gluh sem, noge me bole, da skoro ne morem hoditi, roka se mi trese — kaj naj pa delam v penzijonu?« — Učitelj: Zakaj ima žirafa tako dolg vrat? Učenec: Ker ima glavo daleč proč od života. — Pepček se ja urezal v prst in se dere kakor In ga drli. Mati prihiti vsa prestrašena ter išče košček platna in medicino, da bi rano obvezala. Kuharica pa zakliče Pepčku: Vtakni prst v usta in sesaj! Pepček uboga in vpitja ie konec* Mati: Poglej no, to je pa res dobro. Alp t* vedno pomaga zoper rane? .Kuharica: Zopei* rane ne pač par zoper vpitje. Stran 4. s Ameriško časopisje. V Ameriki izhaja 22.000 časopisov, med temi 2000 dnevnikov. y Njujorku iznaša skupen natis časopisov ne eno tretjino prebivalcev. Dneven natis vseh amerikanskih časopisov znaša 50 milijonov. Ob nedeljah se proda v Zedinjenih državah 276 milijonov dnevnikov. Poleg tega je 19.000 perijodičnih izdanj. Tednike tiskajo p o pol milijona iztisov. s Čudovit dogodek s tobakom. Uprava aekega mesta je prejemala iz središča to-j!>ak vedno v nepopolni množini. Niso po-pomagale ne plombe na vagonih, ne pe-ičati in ne vrvi. Končno se je mesto odlomilo in je poslalo dva uradnika, da sta spre-uski spisal J, Šuiidl-Melin; (£>< »Te iščemo! Pri samem Hussanu in Husseinu! To je poslanikova hči!« so kričali Perzijani. »Prav tako nam je opisana! A ii psi, ti lopovski Turkoinani so nas pripravili ob nagrado!« Za svet je načelnik Jaroslavu vrgel nekaj denarja ter zasedel osedlanega konja. Mlademu Rusu je od veselja poskočilo srce ob odhodu Perzijanov, Od vodje jim je bilo ukazano, naj preiščejo ves go/.d. Jaroslavu pa je rekel: »Pojdi, mladec, in ako ti prerok razsvetli oko, ne bo škoda zate. Pri moji bradi!« Naš junak je prebledel v lice, vendar je šel za Uho prodirajočimi. Peizijani so že nekolikokrat obšli vznožje griča, ne da bi bili ugledali kake kvišku ci iečc kota)>e. Zdajci pa se je pokazala majhna, na strmi vrh držeča stezica, s kaltie se je lahko opazilo Natalijino skrivališče. Takoj so zlezli s konj ter pričeli plezati proti vrhu. Ta hip Jaroslav ni bil zmožen niti ene misli in čedalje bolj ga je mučilo prepričanje, da je njegova družica izgubljena brez usmiljenja. Sam jo je prvi ugledal, kako je z rokami pod glavo mirno spala in niti ni slutila, da ji je tako blizu poguba. Vendar je Jaroslav veroval v čudež, ki bo Natalijo naredil nevidno. Med tem so se bili približali tudi drugi Perzi-jani in Jaroslav je z izrazom silnega strahu gledal na spečo, ko je opazil, kako si je vsak prizadeval, da bi čimprej vdrl v skrivališče, iščoč zase koristi in dobička. Naenkrat je glasen klic »Allah« kakor s čarom zamoril veselo vriskanje. Vseh pogledi so se obrnili tja, od koder je prihajal glas. Ob strani je ležal Perzijanec, roke dvigal k nebu in z obrazom, k tlom obrnjenim, skušal drugove odvrniti od vstopa, »Čemu nas zadržuješ, da se polastimo hčere krščanskega psa?« je zagrmel glas načelnika. »Ali res ne veš,« je rekel Perzijan tresoč se in še niže sklanjal obraz k tlom, »da je to dolina smrtnega angela? Ali ne veš, da nas hoče Guhl premotiti v obliki tega dekletca? V tem kraju sem rojen in poznam to strašno dolino. Nikdo ne more stopiti vanjo, komur je življenje drago. Pri preroku! Ako kdo le še za korak stopi dalje, smo izgubljeni!« »Guhl! Guhl!« je preletelo vrste obledelih Perzijanov, Namah so vsi popadali na tla ter pobožno izgovarjali ime Allah-ovo. To je bilo edino sredstvo, rešiti se čarobni) Guhlovih. Nato so vstali in strahoma ozirajoč se na dozdevnega Guhla nastopili pot nazaj. Jaroslavu se je zdelo, da sanja. A ni se mogel dolgo vdajati veselemu čuvstvu, Perzijan, ki ga je iz neznanih vzrokov imel na sumu, je nekaj tihih besed spregovoril z vodjo. Krut je bil uspeh Štev. 11T. ki rcR;an. ptstožil Al. Benku vit. ije-i > tega razgovora; zvezan bi moral Jaroslav ž njimi dalje. Zaman so bile njegove prošnje, naj ga ne zadržujejo na potovanju. ’ J »Tako sem ukazal in tako ostane! Mošallah! Ne pustim, da bi se kdo norca delal iz mene,« je zaupil načelnik, »Posadite ga na konja in dobro čuvajte!« Hitro so ga za noge privezali na konja in mu oklenili roke. Vsak odpor je Wl brezuspešen. Od jeze in obupa strtemu je ostajala edina rešitev v tem, da bi premotil čuječnost Perzijanov. A roke in noge je imel zvezane, kako bi potem mislil na beg! In tudi če bi se ponudila ugodna prilika, bi se to moglo zgoditi šele čez nekaj dni. Kaj bi se med tem zgodilo z Natalijo« ki je brez varstva, brez hrane in v silnih skrbeh, ker njega ni nazaj? Spomni vši se nesrečnega otroka in da ni c ue more storiti zanj, je izgubil vso hladnokrvnost. Kot omoten je poskušal pregrizli spon« na rokah. Kri mu je že tekla iz ust, a vezi so bile še vedno nepoškodovane. Samo tiho j« šepetal sam pri sebi: »Nesrečni otrok, Bog ti pomagaj, Bog te čuvaj!« nato pa se ga je polastila tista onemoglost, ki je navadno posledica hudega duševnega razburjenja. Tako so potekale ure. Zdajci je opazil poleg sebe tistega Perzijana, ki je bil Natalijo proglasil za Guhla in jo tako rešil. »Ali se me spomibjaš, kristjan?« ga j« vprašal tako tiho, da ga je Jaroslav komaj razumel ter malomarno odkimal. »Jaz sem Kerin,« je oni nadaljeval, »sin tistega starca, kateremu je bila žena poslanikova poslala zdravnika, ko je obolel. In ko jo bila inoja mlada sestra prodana v harem bogatega moža, da bi starše rešila gladu, jo jo plemenita gospa, ko je bila to zvedela, odkupila, jo rešila ter jo omožila z revnim mlade-ničem, ki jo je ljubil. Vsi smo sklenili, da so za to izkažemo hvaležne, in usoda je hotelu« da mi je dana prilika, izpolniti obljubo. Pri prvem pogledu sem te spoznal preoblečenega in hčerke poslanikove nisem mogel rešiti drugače, kakor da sem jo,« tu se Perzijan ni mogel zdržati smeha nad praznoverjem svojih' krajanov, »proglasil za Guhla. A poslušaj zdaj, kako se tudi ti lahko rešiš. V večernem mraku — poznam dobro ta kraj — pridemo do grmovja. Deset korakov od njega vodi stezica v les, ki ti je znan. Ko se stemni, ti razvežem vezi; in ko pridemo do grmovja, izpod-bodi konja in uidi. Naj te tvoja dobra zvezda srečno pripelje v domovino!« Jaroslav je poslušal Kerinove besede, p<* zabil na vse gorje in strmenja ni mogel izpro-govoriti. Zdelo se mu je, da to kar je slišal, ne more biti resnica, marveč slike mrzlice, ki se mu sprehaja po bolnih možganih. Vendar ga je vsaka beseda zadela kakor blisk ter g« napolnovala z novim upom in pogumom. Ko j« Perzijan umolknil, je vprašal ujetnik: »A kako morem upati, da ne bodo takoj opazili mojega bega? Kakšna usoda me čaka potem?< Smehljaje je Kerin gladil temno brado. (Dali*.) Sirite »Večerni list"! izdafatel) konsorcH »Večernega liata«. Odgovorni urednik Viktor CenClfc. _ Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.