Št. 107 V Gorici, v .torek 4 nahaja v Gosposki ulici St 7, < Gorici v 1. nadstr. na demo. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. <Ž? v I. nadstr. na levo v tjskarm. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. / Oglasi \i poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano* 1-krai 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-kraf 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po-; godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in, vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivad »vč ič v Gorici. T«l«fon »t. 83. „Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Pabčič) tiska in aal. Ljudsko štetje. IV. Da ie ljudsko štetje za nas neizmerne važnosti, to vpoštevajo Slovenci v vedno večji meri sedaj pred novim štetjem. Pri nas se deiu marljivo na to, da se izvede zasebno ljudsko štetje ter da se Slovenci v Gorici vpišejo za Slovence, v Trstu pa j tudi delajo z vsemi močmi, da bi preprečili nakane Lahov, ki hočejo posebno ob • bližnjem ljudskem štetju storiti vse, kar bo ie mogoče, da bi kolikor se da ute- '• snili pravo število Slovencev. j Pri Sv. Jakobu v Trstu je bil v so- \ boto shod, ki se je bavil z ljudskim štet- t jem. Na tem shodu je govoril tudi državni in deželni poslanec dr. O. R y b a r. Iz njegovega govora posnemamo ; to-le: j »Ljudsko štetje je v drugih državah , vprašanje, ki zanima le upravne uradni- • ke in učenjake, dočim je ljudsko štetje pri j nas politiško vprašanje. Mejtem ko se i dele v drugih državah stranke po politiš-kem prepričanju, se dele pri nas po narodnosti. Edina stranka, ki je združila v sebi vse narodnosti, je bila soeialnodc-mokratična stranka. Socijalui demokratje so trdili, da ne poznajo nikakc narodnosti, ampak da se hočejo boriti le za trebuh in kruh. Ko je prišla splošna in enaka volilna pravica, so se socijahii demokratje hvalili na vse pretege, da že napravijo oni mir med narodi. Obljubovali so takorekoč že na tem svetu nebesa, obljubovali lep mir in raj, katerega bi se imeli veseliti sami an-geljci v nebesih. Danes pa se mora ista socijalnu demokracija, ki je nam toliko očitala, d a se b a v i m o z narodnim v p r a š a-li j e m, s a m a b a v i t i ste m v p r a-šanjem. Med češkimi iu nemškimi socialnimi demokrati divja že dolgo časa ljut boj, s katerim se je moral pečati celo velik soeijalnodemokratični mednarodni strankarski shod v Kodanju. Češki in nemški socijahii demokratje se kregajo in napadajo med seboj, kakor se niti mi ne z Italijani. A zakaj? Mi vsaj vemo, zakaj se prepiramo, a oni niti tega ne vedo. Kregalo se za svoja društva. Nemci bi hoteli v svojih strokovnih organizacijah, kakor dosedaj komandirafi, a Cehi hočejo svoje lastne strokovne organizacije. In zato je prišlo do prepira. Omenil sem to, da se razvidi iz tega, da je narodno vprašanje tako važno, da se istemu ni mogla stalno odtegniti niti socijalna demokracija. Temu primerno bi človek mislil, da se bo tudi ljudsko štetje vršilo na podlagi narodnosti, ali vsaj po maternem jeziku. To pa bi bilo preveč priprosto in pametno. Zato tega niso storili, ker se bojijo nas Slovanov, ki smo v večini. Drugje se vrši ljudsko štetje zato, da se dozna resnico, pri nas se hoče pa celo pri ljudskem štetju prikriti resnico. Zato so zbrali mesto narodnosti ali maternega jezika ¦občevalni jezik«. Poglejmo, kaj je to občevalni jezik? Pride tak števni komisar h kakemu poštnemu ali finančnemu uslužbencu in ga vpraša po občevalnem jeziku. Kaj bo odgovoril? S predstojniki v uradu govorim nemški, ko grem v kako italijansko bo-tego italijanski, a doma s svojo ženo in otroci slovenski. Govornik je potem omenil, da je bil ! riliki predzadnjega ljudskega štetja v j Pazinu. Tam je govoril na sodniji hrvat-J ski ali italijanski, z uradniki so govorili večinoma nemški, dočim ni slovenski skoro nikdar govoril. Katerega teh jezikov naj bi bil naznanil kakor svoj občevalni jezik? Seveda jaz nisem dosti po-mišljal - je nadaljeval govornik - in zapisal sem slovenščino kakor takega. Sličnih slučajev je pa na tisoče. Poglejmo n. pr. naše služkinje, ki služijo v italijanskih družinah. Koliko je takih, ki ne znajo italijanski drugo ko »bon giorno šjor«, »bon gjoruo šjora«. Na po, lagi občevalnega jezika bodo vse te zapisane med čistokrvne Italijanke. Tako pa ni le v Trstu, ampak tudi drugje. Ko prihajamo mi na to s kakimi zahtevami, se privleče takoj na dan pole o ljudskem štetju, češ, saj vas je le toliko Slovencev! Kar je bil preje občevalni jezik, postane potem narodnost. Potem se šteje med Italijane vse tiste kuharice, dekle itd., sploh vse tiste nezavedne Slovence, ki so pustili zapisati italijanščino kakor svoj občevalni jezik, četudi ne znajo italijanski. Iu v tem je vsa ta lum-parija »občevalnega jezika*. Govornik je povedal slučaj pri razdeljevanju okrajev za državnozborske volitve, ko so Italijani sami priznali, d a s o p o d a tki ljudskega štetja g I e d c rubrik e »o b č e v al n i j e-z i k sleparski!« Prememba občinskega volilnega in (Dalje.) TOITJH POGLAVJI;. V o i i t ev. S 12. Vabilo k volivi pribije župan javno vsaj osem dni pred volilnim opravilom, h; v dotičuem razglasu se navede kraj in dan in se določi ura začetka m zaključka volitve in morebitne ožje volitve; ožja volitev se določi najmanj na dva dni po prvem volilnem opravilu. V javnem razglasu se navede tudi število starešin in namestnikov, ki jih je izvoliti v vsakem volilnem razredu. Ako se vrši volitev na več voliščih, se navedejo v javnem razglasu kraj in dan, kakor tudi ura. ko se volilno opravilo prične in zaključi na vseh posameznih voliščih, in se določi, kateri volilni komisiji gre pozvedeti in objaviti skupen izid razdeljenih volitev. Zupan vroči istočasno vsem volil-cem legitimacije, ki morajo obsegati splošne napovedbe o volitvi, ki so navedene v tem paragrafu. § 13. Da se je volitev razpisala se naznani, zajedno, ko se javno razglasi, kakor predpir.uje § 12., okrajni politični oblasti. Ta oblast zamore odposlati k volitvam odposlance z naročilom, naj pazijo na to, d? ?,e vrši vse po zakonu in da se vzdržuje red in mir, iz tega pa ne smejo izvirati stroški za občinsko upravo. § 14. Vodstvo volilnega opravila se izroči volilnim komisijam, in se ustanovi posebna volilna komisij« za vsak volilni raz- red, oziroma v slučaju, da se določi za en volilni razred več volišč, posebna volilna* komisija za vsako volišče, V tem slučaju se poveri eni izmed delnih volilnih komisij dotičnega volitve-nega razreda, da poizve in objavi skupen izid razdeljenih volitev. Volilne komisije sestojajo iz župana ali njegovega namestnika, ki ga določi župan izmed členov starešinstva, kot predsednika in iz četvero členov, ki jih izvoli poslujoče starešinstvo izmed volil-cev dotičnega volilnega razreda. Za vsako volilno komisijo se določi zapisnikar. Volilni komisiji gre odločevati o tem, ali je glasovanje dopuščeno in ali so glasovi veljavni, ako: a) nastane dvom o identiteti volilca, ki pride volit; b) nastane dvom o veljavnosti posameznih glasov; c) se ugovarja, prodno se je dotični glas dejanski oddal, volilni pravici osebe, ki je vpisana v volilnem imeniku, iz razloga, ker je izgubila do-tična oseba potem, ko so bili volilni imeniki sestavljeni, pogoje, ki se stavijo glede volilne pravice. Komisija mora odločevati takoj in njene odločbe so končno veljavne; komisija sklepa z relativno večino glasov ne glede na število glasovalcev. Predsednik odda svoj odločilen glas le v slučaju, da so glasovi enako razdeljeni. § 15. Vsak posamezen volilni razred se zbere v svrho volitve ločeno zase, in sicer najprej četrti, potem tretji, nato drugi in končno prvi volilni razred. Vsak volilec more izbirati izmed vseh izvoljivih členov občine, ne glede na to, kateremu volilnemu razredu pripadajo. Volilno opravilo je javno in voli se z glasovnicami. . . § 16. Neposredno predno prične volitev, opozori predsednik komisije zbrane volil-ce na vsebino §§ 5., (>. in 7. pričujočega volilnega reda, glede pogojev za izvolji-vost, jim obrazloži, kako je postopal pri volitvi in pri štetju glasov, in jih povabi naj oddajo svoje glasove po svojem prostem prepričanju brez postranskih namenov na način, ki ga smatrajo po najboljši vesti in vednosti najprimernejšim blagru občine. ¦ . . ' Zatem se komisija prepriča, da je za vlaganje glasovnic določena posoda- prazna. Volitev prične s tem, da oddajo členi komisije svoje glasovnice. Nato oddajo glasovnice volilci po vrsti, kakor prihajajo volit. §17. Vsak volilec, ki se predstavi, mora pokazati svojo izkaznico. Predsednik komisije čita iz izkaznice ime volilčevo, prevzame od njega zloženo glasovnico in jo položi neodprto v volilno posodo. Kdor voli s poobblastilom, mora izročiti pooblastilo volilni komisiji. Imena vliJcev se vpišejo v glasovalni register, ki ga vodi zapisnikar, in, ako se gre za volitev s pooblastilom, se vpiše v register ime pooblaščenca in ime volilčevo, ki zanj voli. Zajedno se zaznamuje v to določenem razpredelu volilnega imenika zravenimena volilcev, da so se gla- sovnice oddale. Ta zaznamovanja vodi člen komisije. § 18. Na glasovnice je napisati toliko ime«, kolikor je starešin oziroma namestnikov, ki jih je voliti. Ako vsebuje glasovnica več imen se ne štejejo število presegajoča imena, napisana na koncu glasovnice. Ako vsebuje glasovuica manjše število imen, je vseedno veljavna. Ako je na glasovnici napisano ime večkrat, se 6*eje pri štetju glasov le enkrat. Glasovi, ki se oddajo za osebo, ki je od izvolitve izvzeta ali izključena; glasovi, ki so vezani na pogoje ali so jim pri-stavljena naročila za kandidata; končno glasovi, ki se iz njih ne more natančno spoznati oseba, ki ji veljajo, so neveljavni in se ne štejejo. Prazne glasovnice so neveljavne in se ne štejejo. § 19. Volitev mora praviloma končati za vsak volilni razred tekom v to določenega dne. Oddajanje glasovnic se mora zaključiti ob določeni uri. Volilci pa, ki so prišli v volilnico, prednoje potekla ura< določena za zaključek volitve, se ne morejo izključiti od glasovanja. Ako nastopijo okoliščine, ki bi preprečile začetek, nadaljevanje aH zaključek volilnega opravila, more volilna komisija podaljšati volitev ali jo odložiti na naslednji dan. Podaljšanje ali predložitev mora predsednik volilne komisije pravoča no javno razglasiti. V slučajih, ko se že pričeta volitev pretrže, mora volilna komisija zapečatiti spise in volilno posodo z glasovnicami, ki so v njej, dokler se volilno opravilo ne nadaljuje. § 20. Čim so vsi navzoči' volilci oddali svoje glasovnice, proglasi predsednik glasovanje zaključenim, in komisija do-•žene, ali odgovarja število v glasovalnem registru vpisanih volilcev številu oddanih glasov. Nato preide k skrutiniju. Predsednik Čita glasno imena oseb, ki so vpisane na glasovnicah kot starešine, oziroma kot namestniki; ta imena mora vpisati člen komisije v glasovnik. Glasovnik se sestavi tako, da se vpiše vatif vsakdo, ki dobi glas kot starešina oziroma kot namestnik, s polnim imenom, ki se mu pridefle številka »ena«,; pri drugem glasu, ki pride na isto osebo se pristavi zraven imena številka dve, nato pri tretjem glasu, številka tri itd. Drug člen komisije vodi v svrho kontrole na isti način enak glasovnik. §21. Izid štetja glasov razglasi predsednik volilne komisije vsakega volilnega raz reda takoj navzočim volilcem. Ako se Vrši volitev na več voliščih, mora predsednik ob gprenji razglasitvi naznaniti, katera komis*ija je bila določena, da konštati-ra in objavi skupen izid razdeljenih volitev, ki se tičejo istega volilnega opravila.— §22. Za starešine, oziroma namestnike se smatrajo izvoljene osebe, ki" so prejele absolutno večino veljavnih glasov. 60 višje števila oseb nego je število starešin, oziroma namestnikov, ki se imajo izvoliti, je smatrati za izvoljeno osebo, ki je dobili vBje število glasov; ako so glasovi enako razdeljeni; odloČi žreb, ki ga potegne predsednik. Ako se iie doseže absolutna večma glasov/ se vrši ožja" volitev. Ožja volite/ se vrši za starešine o-ziroma namestnike, ki se morajo še izvoliti za starešinami in namestniki, ki so dobili absolutno večino glasov. .¦':,'¦¦§ 23. Pri ožji volitvi se morajo volilci o-mejiti na osebe, ki so dobile pri prvi volitvi najvišje Telativno število glasov za osebami, ki so dobile absolutno večino. V ožjo volitev se sprejme dvakrat toliko oseb, kolikor je starašin, oziroma namestnikov, ki se morajo še izvoliti. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, ki ga potegne predsednik volilne komisije, koga je sprejeti v ožjo volitev- .. . ,a Vsak glas, ki se pri ožji volitvi odda osebi, ki ri sprejeta v ožjo volitev, je smatrati veljavnim. Pri ožji volitvi je smatrati za izvoljene osebe, ki dobe največ veljavnih glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, ki ga potegne predsednik komisije. ... Volilci, ki pri prvi volitvi niso glasovali, niso radi tega izključeni od glasovanja pri ožji volitvi, § 24. O volilnem opravilu se sklene zapisnik, ki ga podpišejo skupno z glasovalnim registrom in z glasovniki, predsednik in vsi členi komisije, kakor tudi zapisnikar. Ako se vrši volilno opravilo na več voliščih se odpošlje zapisnik z vsemi volilnimi spisi predsedniku komisije, ki mu je bilo- naloženo, da konštatira in objavi skupen izid razdeljenih volitev. O skupnem izidu se spiše poseben zapisnik po gorenjih navodilih, in predsednik komisije objavi skupen izid volitev takoj ustno in potem z javnim razglasom. " Ako niso volilni spisi podpisani od vseh členov volilne komisije, se mora navesti vzrok v volilnem zapisniku. (Konec prih.) i Žirovnikovih narodnih pesmi. Zbir-*ke*ni treba hvaliti, saj je dovolj že ime Žirovntk. Pripomnimo le, -da je tisk prav iičen, oblika knjižice je ista, kakor prvih treh zvezkov, vezana v platno — ter starce 1 K — po pošti 5 h več. Sezfte po nji, dokler ie kaj zaloge* — Naroča se pri upravništvu »Slov. Branika« v Ljttb-ljani, Tržaška c. 33. Za družbo sv. Cirila in Metoda K 4.60 nabrala vesela družba v Plavefo dne 7. kfmovca. Srčna hvala! Za družbo sv. C. In M. K L— daruje gdč. Anica v spomin obletnice smrti Adamiča in Lundra. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Vrtojbe. — (f Jos. Boštjančič.) — V nedeljo smo pokopali Jos. Boštjančiča, predsednika društva »Napredek«. Okoli 300 ljudi je prišlo k pogrebu, položili so mu na krsto 2 venca. Društvo »Napredek« mu je zapelo pred hišo* in na pokopališču v slovo dve žalostinki, ki sja segali navzočim v srce. Vodil je petje gosp. nadučitelj Zorn. Izgubili smo vrlega naprednega moža, ki se je zanimal za vse naše gibanje kljubu starosti 70 let. Pokojni je delal dolgo let v tovarni v Stra-čicah ter užival sedaj pokojnino. Naj počiva v miru! Spomin nanj ostane ohranjen med nami. 2 0. sept. Danes je poteklo dve leti, ko sta padla / Ljubljani na Pogačarjevem trgu, zadeta od vojaških krogelj, Adamič in Lunder. ¦ ¦ ¦"¦ - V svojih srcih Častijo spomin na dva mučenika vsi zavedni Slovenci. V duhu gledamo pred seboj grobova žrtev in rodijo se nam misli in vstajajo zaobljube. Z de;om, kulturnim in gospodarskim, se hočem" vspešno bojevati proti vsem sovražni. <;i'. »Slov. Branik« piše: »Kakor sedaj, tako še niso nikdar znane krute sile pritiskale slovenstva. — Stiskajo nas, a zatrli nas ne bodo. »Izginiti mora črni mrak, razbline ž njim se gost oblak in soince nam zasine.« Da se to zgodi prej, delajmo neumorno in žrtvujmo! Najlepša prilika za to bodi ob obletnici naših žrtev. Sedaj naj vsak, ki mu je pri srcu o-hranitev našega naroda in njegove' mladine, daruje kaj za družbo sv, Cirila in Metoda aH za Branibor. Te obletne rodoljubne zbirke naj se vrše po vsem Slovenskem. Darovi, žrtvovani plemenitim narodnim namenom, izklešejo najlepši spomenik našim žrtvam — srečno slovensko bodočnost.« Družba sv. Cirila m Metoda. , Veselica v Št. Andrežu. — Podružnica družbe sv. C. in M. v Št. Andrežu je priredila v nedeljo veselico, ki je prav lepo vspela. Udeležba bi bila lahko večja in bi gotovo tudi bila, da ni bilo drugih prireditev. Vse točke so se izvedle lepo, v čast prirediteljem in v zadovoljstvo občinstva. Šaljivi prizor je vzbudil obilo smeha, ugajala je v or če šaloigra »Nemški ne znajo« kakor je bilo tudi petje dobro, česar smo navajeni v Št. Atodrežu. Največjo pozornost je vzbujala 6. točka: »Dobro jutro«, mešan zbor s spremljeva-njem orkestra. Izvršena je bila tudi ta točka prav dobro. Vsa Čast pevovodji g. nadučitelju Furlaniju, •njegovi gospej soprogi ter vsem, ki so s petjem iri igro ter s svojo navzočnostjo pripomogli, da dobi naša potrebna družba nov prispeven. Pevska društva, dijaki, pevci, knjlgo-tržnice pozor! — Konsorcij .Slovenskega Branika je izdal in založil 4. zvezek Domače vesti. Slovenske paralelke na c. kr. državni gimnaziji. — Za slovenske paralelke I. razreda se je prijaviti vodstvu jutri v sredo od 8.—12. dopoldne. Sprejemni izpiti bodo v četrtek od 8,—12. dopoldne. Vpisovanje bo v Četrtek popoldne od 3.-5. Sprejme se v paralelke največ 50 dijakov. POZOR! V slovenske paralelke se upišejo lahko tudi taki, ki so bili sedaj sprejeti v pripravljalni razred pa imajo postavno dobo in dobro spričevalo iz ljudske šole. Če ne napravi izpita gre tako lahko nazaj v pripravljalnico! Slovenske paralelke se torej otvori- jo! — Končno smo prišli do tega, da se otvorijo slovenske paralelke, zajedno z laškimi, na tukajšnji c. kr. državni gimnaziji. Že zdavnej in opetovano smo to zahtevali; zahtevalo se je paralelke po našem časopisju, po shodih, v. deželnem in državnem zboru; konečno so tu. Iz sedanjega pričetka mora vzrasti slovenska gimnazija! Posebno energična je bila zahteva po srednjih slovenskih šolah na shodu pred letom dnij v Trgovskem: Domu; krepke resolucije so bile predložene vladi. Letos se je tudi deželni šojski svet zavzel za paralelke. I Paralelke so tu — ali z omejenim številom. Samo 50 učencev se sprejme v slovenski I. razred; 50 jih sprejmejo v laški I. razred. Število 50 je za nas mnog.-) premajhno. Zato zahtevamo, da vlada opusti o-mejitev ter sprejme v slovenski razred toliko učencev, kolikor se jih oglasi, oziroma napravi vsprejemni izpit. Omejitev je v nasprotju s § 19. temeljnih avstrijskih zakonov, po katerih je država obvezana preskrbeti vsakemu narodu šole v njega jeziku in sicer neomejeno. Omejitev mora J takoj pasti, omejitve ne bomo trpeli. Poklicani činitelji naj Storijo takoj svojo dolžnost, da pridemo do paralelk, v katere bomo mogli vpisati vse priglašene učence, ne le omejeno število, . Z omejitvijo smo, udarjeni .posebno Slovenci, Lahi manj. Slovenskih učencev za I. razred se priglasi vedno več kot laških. Če se jih sprejme od teh le 50 v slovenski razred in 50 v laški, ostane na o-beh stramih še precej učencev, na slovenski več kot na laški; iz teh pa s priglašenimi Nemci in pripadniki kake druge narodnosti vred, napravijo 1. nemški razred, v katerem bi bflo največ Slovencev! Vlada hoče obdržati v Gorici nemško gimnazijo; odtod omejitev pri vsprejemu v prvi razred! Ali ta omejitev mora izginiti. Mi zahtevamo paralelke za vse vsprejete slovenske učence! Lahi vedno na boljšem, tako tudi glede paralelk. — Za Lahe se otvori na tukajšnji državni gimnaziji I. razred realne gimnazije, za Slovence pa razred navadne gimnazije. Z realne gimnazije gredo lahko na vse visoke šole, z navadne gimnazije pa ne! Torej so Lahi mnogo na boljšem. Nam se zdi, da so krivi na tem .udi slov. klerikalci!! — Take dvojne mere glede paraleik ne bomo trpeli! Nekaj novega na srednjih šolah. — Uvede se poduk od 8. vm zjutraj do 1. pop. nepretrgoma. Ta je 'epa! Še štiri zaporedne ure so preveč. Kje so tisti pedagogi, ki izdajajo tako »kunštne« odredbe? Pet ur po vrsti — to ne bo držalo, to se mora preprečiti! Kot pravni praktikant je vstopil pri sodniji v Trstu g. VI. Orel iz Prvačine. Shod za »laške šolske zahteve« se je vršil v nedeljo v Gorici. Sklicala ga je zveza laških učiteljev. Udeležba je bila majhna. Govorili so prof. Granello, ki je rekel, da jih je sveta dolžnost prignala v Gorico; pozdravil jih je župan Bombig, ki se je obregnil ob slov. moško učiteljišče; potem je govoril študent Bones: da naj bodo luške šole na laški zemlji, slovenske na slovenski (torej laške v Gradišču ali Červmjanu!); potem pa je spustil svojo govoranco proti moškemu učiteljišču znani učitelj Pasitualis.' Govor zna na pamet, ker ga je govoril že večkrat pa ga bo še. Pripovedoval je, da Bienerth je obljubi! poslancema Rizziju in Pitaco, da se premesti slov. moško učiteljišče v Solkan; omenjal je tudi, da je namestnik Hohenlohe obljubil delitev ženskega učiteljišča in sicer v šestih tednih, ali preteklo je od takrat že 10 mesecev, pa še ni delitve. Slovensko žensko učiteljišče more seveda tudi ven iz Gorice! — Hujskanje proti Slovencem, to jim je bilo glavno na shodu. To spada med glavni šolske postulate — potem je šele prišlo na vrsto vprašanje o laški gimnaziji. Govoril je prof. Pasini. Izrekli so se za zasebno gimnazijo ter rohneli zlasti proti slovenskim paralelkam. — Naravnost smešni so ti možje, ki se ne morejo niti pri važnem šolskem vprašanju zdržati gonje proti Slovencem! Potem pa še hočejo imponi-rati javnosti in oblasti! Za vsprejem v pripravljalnico na gimnaziji ima slabše spričevalo prednost pred boljšim! —Iz mesta: »V c. kr. pripravljalnico za srednje šole sta se vpisala med drugimi 2 učenca, ki sta hodila preteklo šolsko leto oba k enemu in istemu učitelju in oba v eden in isti razred v šolo. T. je imel 1 štirico, M. pa 3 štirice, če ne celo štiri. Das! je rekel profesor O r e š e c 17. t. m., predno je naznanil, • kateri so sprejeti v pripravljalnico, da se je oziral na boljše spričevalo, sprejet je bil vendar le M. s precej slabšim spričevalom, T. pa išči drugod pouka, ali pa pojdi koze past. Zakaj tako? — Ker je M. v Alojzijevišču, T. pa stanuje v privatni družini«. Paralelke na realki v Gorici letos niso ločene po narodnosti. Pred dvema letoma je bil ločitev dosegel takratni dežel-nozborski Slov. klub. Sedaj pa dela Ka-uer, kar hoče. Dež. šolski svet pa mu pušča prosto roko, namesto da bi mu prepovedal tako mešanje, kakoršno mu narekuje »Volksrat«. Kaj dela Gregorčič v deželnem šolskem svetu? Socialni demokratje v Podgori se maščujejo! — Pri volitvah v občinski za-stop so nastopili pa seveda pogoreli. To jih strašno jezi, da še bolj divjajo kot poprej. Rekli so tudi, da se bodo maščevali. Pa kako se maščujejo? »Maščujejo« se seveda le nad naprednjaki in sicer takole: Naprednjak se le peljal na biciklju. Vidi ga divii socialni demokrat pa ga sume, da bi padel s kolesa. Naprednjak je res padel in socialni demokrat se je »maščeval«. — Dr. Turna je zasejal med socialne demokrate v goriški okolici velikansko sovraštvo proti naprednjakom. — To je njegovo glavno socialnoderno-kratično delo! Sadovi tega dela se kažejo v pocestnih napadih na naprednjake. Sramota! Umrl je v Trstu g. Maks Jeglič, višji revident in kontrolor pri državni železnici. Pokojni je bil brat g. državnega pravdnika Andr. Jegliča v Gorici. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) naznanja, da se prične šolsko leto z dnem 26. septembra t. 1. Vpissovanje za učence se vrši dalje in traja do 22. t. m. vsak dan od 10—12. ure dopoldne in od 2—3. ure popoldne v šolskih prostorih v ulici sv. Ivana š t. 7. I. nadstr. — Mesečnina za učenca znaša K 3.—, za dva učenca iste družine K 5.—, za tri K 6.—. Vpisnine plačati je K L— UČnina za izreden pouk po dogovoru. Poučuje se gosli, glasovir, petje in glasbena teorija. — Vabimo stariše in njihove namestnike, da prijavijo učence za gotovo v gorenjem toku, ker se pri poznejših prijavah ne bo moglo ozirati pri določitvi urnika v toliki meri na želje posameznikov. — Odbor, Pevsko in glasbeno društvo v Gorici, (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani). Pevske vaje možkega zbora bodo vsak torek in petek ob 8V< uri zve"er in pričnejo v torek, 2 0. septembra. Iz mesta: »Meščani! — Lahi nameravajo v nedeljo nas napasti. Pozor! Pripravite mokre cunje!« K občinskim volitvam v Podgori. — V poročilu o izidu občinskih volitev v Podgori je bila jedtia vrsta izpuščena, zato ni bilo povedano: da se klerikalci niso niti 'prikazali k volitvam za drugi in prvi razred; nastopili so le v tretjem, kakor socialni demokratje. To v popolnih) poročila. Otvoritev mosta čez Sočo v Št. Mavru in veselica lovskega in strelskega društva. — Krasno nedeljsko vreme je privabilo v nedeljo v Št. Maver vse polno ljudj. Predpoldne se je vršilo blago-siovljenje novega mosta čez Sočo. Most je blagoslovil šentrnaverski vikar gosp. Mašera. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi dvorni svetnik grof Attems kot zastopnik vlade. Most je lep; največjo zaslugo zanj ima veleposestnik g. ?van Fonzart. Slav-nost je poveličevala vojaška godba 47. pešp. Popoldne se je vršna veselica lovskega društva. Prvo darilo pri streljanju je dobil -g. KerŠevani Jako zanimiva je bila dirka psov-fermačev. Prvo darilo je dobil pes g. Kerševanija. Po končani dirki je začela prav živahna prosta zabava. Zvečer so bili umetni ognji, razsvečava mosta in kresovi so goreli. Res. krasen dan je bil v nedeljo v Št. Mavru. Nasvet županu Bontbigu. Iz mesta: »Corriere« zopet kriči. »Catata« mu brenči po latinski glavi. Attenri! Storite svojo dolžnost! Tako pravi. — Pričakovati je torej, da pripelje župan Bombig svojo četo na cesto v nedeljo. Svetujemo mu, če ima kako dobro uro in ne krompirjevo, naj jo pusti doma, da mu je ne ukradejo »buoni cittadbi«, kakor se je zgodilo njegovemu kolegi, županu Valerio v Trstu. »l>unque attento, signor podešta!« Kdo je to storil? — Iz mesta: »Pri otvoritvi mosta čez Sočo Št. Mavru so vihrale zastave, tudi slovenske. Zvečer je bila jedna slovenska, kakor se je videlo, od zlobne roke raztrgana. Kdo je m storil? Ali kak zagrizen Lah ali kak podivjani tumovski socialni demokrat?!« Pasivna rezistenza na južni železnici traja dalje. — Pričakovati pa je skorajšnje odločitve. Socialni demokratje igrajo sramotno vlogo stavkokazov. Občni zbor »Goriške Slovenske mladine« se bode vršil v soboto, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu pri »zlatem Jelenu«. — Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev 4 odbornikov. 7, Volitev veselič-nega odseka. 8. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši drugi občni zbor pol ure pozneje. — Odbor. VPrvačTntse je vršilo v nedeljo po- » laganje temeljnega kamena za Sokolski I Dom. Navzočih je bilo Sokolov v kroju okoli 100. Občinstva polno. Pozdravil je navzoče starosta Sokola v Prvačini brat Mozetič, na kar je imel primeren govor starosta P. S. Ž. brat dr. Levpušček. Na ¦SEfc ^a/^SLJ!"j? ^J^-fff>N^ravicx-h«tnega lova. Ustanovljati mernimi Besedami, ^clrta* • bo lahko zadruge, ki bi" vodile parcelacije velikih ponosna na svoj Sokolski Dom. Sveža naroM. .društev. Slavnost v Skrbinl — V nedeljo se je vršila v Skrbini na Krasu velepomem-bna slavnost. Tamošnje društvo »Narodni dom« je 'obhajalo 20-letnico svojega delovanja. Vrli Škrbinci so ta jubilej na najbolj dostojen način praznovali s tem, da so ta dan ustanovili »Sokola« ter se s tem postavili na čelu vsemu Krasu. K »Sokolu« so pristopili malo ne vsi Skrbinski fantje. — Ob 1. uri popoldne so dospeli v Škrbino domberški in zaloški Sokoli, ki so bilr slavnostno sprejeti. Pozdravil jih je na čelu številnega občinstva jur. P i-p a n, odgovoril je starosta Ž n i d a r š i č. Nato se je vršil obhod po vasi, po malem premoru pa je nastopila s telovadbo na orodju vrsta Črniškega Sokola pod poveljstvom brata dr. I r g o 1i ča iz Oorice, ki je žela obik) pohvale. Začela je nato veselica, katere se je udeležilo na stotine občinstva. Najprej je govoril predsednik Z. N. D. dr. D i n k o P u e o nalogah naših izobraževalnih in Sokolskih društev. Govori! je vsem iz srca in v sred, kar je pokazalo obilo odobravanje. DomaČi in rmemberški pevski zbor sta jako lepo in precizno zapela par pesmi, gospica Tro-b e c pa je izvrstno deklamovala Gregorčičevo pesem »»Naš narodni dom«. Tudi ig ralci *l)yeh tašč* so želi obilo pohvale. 7, eno besedo— vsa prireditev se je zelo posrečila in pokazala, da uživajo Škrbinci simpatije daleč na okrog. Mi pa jim kličemo: Po tej poti riaprcl. uspeh ne izostane! mora v lastnem interesu z vsemi sredstvi varovati malo in srednje posestvo. To je v nevarnosti deloma pred vefikimi posestniki, ki so že nebroj malih posestev ku pili radi lova, nadalje pred poklicnimi razkosevalci, ki kupujejo posestva in jih v parcelah razprodajajo, navadno z neobičajnim velikim dobičkom. Skleniti bi se morale postave, ki otežujejo pridobi- Trgovsko-obrtne in gospctfmke vesti. Sestanek trgovcev in obrtnikov v Gorici. -— Nekateri stanovski tovariši so sprožili misel, da se naj vrši prihodnjo nedeljo 25. t. m. med 1 0. in 1 2. uro dopoldne v dvorani hotela »pri J e-1 e n u« prijateljski sestanek slov. trgovcev in obrtnikov v svrho pogovora o takih vprašanjih, ki se danes tičejo nas vseh in ki so posebno zadnji čas postala aktueina. Na splošno je bilo izraženo mnenje, da je želeti in bi bHo za nas same le koristno, ako bi se sestajali večkrat na pogovore, ker vsaki čas se lahko icče eno ali drugo, med tem pa bi se spoznali bolje vsaj mi med sabo, ker v tem pogledu smo se zanemarjali do zdaj preveč, tako da se Slovenci v Gorici mnogo premalo poznamo. Toraj do vidova v nedeljo pri Jelenu! — Vabljeni so tudi prijatelji trgovsko-obrtnega stanu! Tudi ti naj govorijo na naših sestankih. II. kongres avstrijskih kmetijskih zadrug se je vršrl na Dunaju v dneh od 13. do 17. t. m., kakor smo že povedali. Udeležilo se je kong*resa tudi več Slovencev. Med referat* je omeniti posebno te-le: Ravnatelj Sedlak (Praga) je poročal j o pomanjkanju kmetijskih delavcev. To je od dne do dne občutnej-še in velika nevarnost za bodočnost našega kmetijstva. Vsi mednarodni krogi naj pomagajo. Sestaviti treba natančno statistiko o izseljevanju v mesta, o razmerah (plača, stanovanje, izobraževanje i. dr.) kmetijskih in mestnih delavcev. — Zakonodajna izpolnitev socijalnega zavarovanja z ozirom na kmetijske delavce je potrebna. Misliti treba na nov modem služabniški red. Vstvarjenje majhnih posestev je potrebno. Urediti treba delavsko stanovanjsko vprašanje. Ustanoviti treba urade za posredovanje služb. Doseči se mora za kmetijske delavce na železnicah znižane vozne cene. Zadruge morajo v tem vprašanju sodelovati z u-vedbo zadružnih strojev. Deri. posl. Bauchtnger Je poročal o ra z k o s a n j u posestev. Država posestev. Posbno važno je bilo poročilo gosp. Faschingbauerja (Dunaj) o drag i ni] ž i y i -1." Nasprotniki kmetijstva pripisujejo krivdo draginje avstrijskim kmetovalcem. To je neosnovano, ker pridejo o-gromne množine potom trgovine z Ogrskega in drugih držav. V obče pa ta draginja ni speciifčno avstrijska prikazen, temveč jo je najti po celem svetu. Vzroki: ker se je povsod pospeševalo le industrijo, kmetijstvo so pa s kor a j vse države zanemarjale. Prepričani smo vsled tega, da se torej draginji na noben način stalno ne odpomore s sredstvi, kakoršno je najnovejše (uvoz argentinskega mesa). Velik del krivde na draginji zadene medtrgovino. Cesarski svetnik Liebmaver je poročal o generalnih revizijah. Te obstoje v tem, da se povabijo k reviziji kake zadruge vsi vlagatelji, zadružniki in dolžniki ter se na podlagi dotičnih knjižic primerjajo vsi vpisi v glavnh knjigah. Pri taki reviziji bilo bi mogoče razkriti tudi najbolj skrito napako. Glede vojaških potrebščin se zahteva, da upošteva vojaška uprava pri nabavljanju kmetijskih pridelkov v prvi vrsti kmetijske nakupne in prodajalne organizacije. Državni poslanec dr. Holv poroča o potrebi kreditne postave za zadružna skladišča. Le s pomočjo poslednjih moremo izločiti iz žitne trgovine razne špekulante škodljivce in ustvariti razmere, ki bodo koristne kmetovalcu in konzur inentu. Poslanec Kotlant poroča o elektrarnah in priporoča, da se tudi kmetijstvo posluži električne moči pri kmetijskih strojih. Vse resolucije k reieratom so bile soglasno sprejete. Ogledali so si uddežniki tudi nižje avstrijsko mlekarno na Dunaju. Jed-uakega podjetja bržčas ni na svetu. Ta mlekarna dobi na dan 70.000 l mleka in je urejena tako, da posreduje direktno med kmetom in konsumentom. —_ Kongres je skončal v splošno zadovoljnost. Naj obrodi kmetovalcem obilo sadu! Narodni trgovci, pozor! —- Zadnje čase zopet nastopijo Pranckovi potniki s pretvezo, da se prodaja Pranckova ciko-rija v prid naši Ciril-Metodovi družbi. To je slepilo javnosti. Družbo sv. Cirila in Metoda ima pogodbo edino le s Kolinsko tovarno v jubljani, ki je slovansko podjetje, daje zaslužek slovenskim delavcem in jako lepe prispevke Ciril - Metodovi družbi in drugim narodnim društvom. Zato pa je naša narodna dolžnost, da podpiramo Kolinsko tovarno. Zavedni trgovci naj pouče o tem odjemalce, a Ciril-Me-todove podružnice naj skrbe, da bodo imeli vsi trgovci v zalogi Kolinsko kavno primes. Redne odjemalke dobe celo leto brezplačno »Slovensko gospodinjo« pri trgovcu. »Svoji k svojim« v našo narodno obrambo! Slovenski Industrijami klub. — Na slovanskem narodnogospodarskem kongresu v Ljubljani se je razpravljalo mnogo tudi o tem, kako je pri nas Slovencih industrija še nerazvita, in povdarjalo se je, kako potrebna je tudi na tem polju o-samosvojitev. V zadnjem »Slov. trg. Ve-stniku« piše o stvari J. Skalar in pravi med drugim: »Da se obrne na bolje in da bomo tudi na tem polju lahko kazali na uspehe, naj se ustanovi industrijami klub. Ta nai bi združeval v sebi vse one Slovence, ki se zanimajo za napredek naše industrije. Tovarnarji, trgovci, zastopniki trgovske zbornice, kapitalisti, sploh vsi, ki bi imeli zmisel za povzdigo industrije, naj bi se združili v tem klubu. Vsi, brez razlike političnega naziranja! Redni mesečni sestanki naj bi služili v to, da se seznani kapitalist z inženerjem ali sploh z onim, ki je zmožen izvesti idejo. Pri teh sestankih bi se pa tudi posvetovalo, kje naj se začne orati ledina, kaj nam manjka v prvi vrsti in kakšna 'bi bila rentabilite-ta. Ciin več glav, tem..več misli! Možje prakse bi gotovo dajali dobre nasvete. —-Naj bi poklicani krogi o .stvari premišljali! Kongres srbskih zadrug, — V. Les-kovcu na Srbskem se je vršil 11. t. m. XV. kongres srbskih zadrug. Kongresu je predsedoval^.v^seučiljški profesor Loza-nič. Shoda se je udeležilo nad 3000 za-drugarjev, vsled česar so se morala vsa zborovanja vršiti pod milim nebem. — Vlado so zastopali trije ministri. Na kongresu so bili zastopani Bolgari, Ogri iq Slovenci po revizorju celjske zadružne zveze Stiblerju. Ravnatelj belgradske zadružne zveze Avramovič, ki je znan kot eden najboljših zadružnikov med Slovani, je poročal o temi: »Zadružništvo in države«. Po sodbi nepristranskih veščakov je srbsko zadružništvo najvzornejše med Slovani. Vina se je pridelalo lani največ na francoski zemlji. Francoska sama je imela vina 54.446.000 hI, otok Korzika 267000 hI, Alžir 8.229.000 in Tunis 252.000 hI. Za Francijo pride Italija s 41.398.000 hI. potem Avstro-Ogrska s 4.500.000 hI. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja, da se vrši kolesarsko slavlje v nedeljo dne 25. sept. na goriškem dirkališču Velodroinu po že naznanjenem programu. Goriška kolesarska zveza vabi včlanjena društva, da se korporativno vdele-že kolesarskega slavlja v nedeljo 25. t. meseca. Dirkačem se naznanja, da je training otvorjen ter da je rednik na dirkališču gosp. M. Meniga od 5.-8. zvečer vsaki dan. Kolesarsko društvo »Vrtojba« na znanja, da se vdeleži korporativno kolesarskega slavlja bratskega društva »Gorica« dne 25. t. in. ter pošlje pet dirkačev k dirkam na Velodrorn. ''.''"„- ,: ,4,:'. j»*U».'-~«sy kov. Pri cesarskih, vojaških vajah, na Hr-vaškem bodo sodelovali budimpeštanški, požunski, zagrebški in graški vojni zbor, Petnajst zapovedi za dekleta, ki se hočejo oinožlti. ~-.-l. Ne vzemi za moža človeka, ki pride eno uro kasneje na sestanek, kakor je bilo dogovorjeno. 2. Me poroči se z moškim, ki mora imeti vedno družbo, da se zabava. 3. Ne vzemi moškega, ki se da zalotiti na laži, 4. Ne vzemi za moža onega, ki je surov z živalmi ter nima veselja do narave. 5. Beži. pred »gigerlom« pa tudi pred onim, ki hodi okoli z umazanim ovratnikom. 6. Pusti na miru človeka, ki se baha s svojimi prstani, priveski na urah, verižicami itd. 7. Obrni hrbet moškemu, ki ti reče, da ne more izhajati s svojimi dohodki. 8. Odslovi moškega, ki ti ne more mirno zreti v oko ali srečno stisniti roko. 9. Ne moži se z onim, ki zabavlja na druge; tudi ti mu boš mogoče služila le v zabavljanje. 10. Zapusti onega, ki zna sladko in lepo govoriti kakor kak gledališki junak, ki ti piše fantastična pisma ali tudi onega, ki ne spravi iz sebe ljubeznive besede. U. Ne veži se s človekom, ki preveč poprašuje po premoženju tvojega očeta. 12, Ne poroči se s Človekom, ki ne govori spoštljivo o svojih in tvojih stariših. 13. Opusti dotiko s človekom, ki ne stremi za ciljem v svojem poklicu. 14. Zapodi vsakega, ki ima še kako drugo razmerje. 15. Ne moži se nikoli s pijancem. — Te zapovedi navaja neki nemški list. Če bi se dekleta strogo ravnala po njih — koliko bi se jih pa potem poročilo?! Kavarno brez opojnih pijač so otvo-rili ta mesec v Belemgradu; v tej kavarni se ne dobi ne vina ne piva ne žganje. Prodaja pa se v njej kava, limonada, razne vode in razne primerne jedi. Mali oglasi. RaJmtBjIa pristojbina stane 60 »In. Ako Je oglu obselnejM se raCutft u nako besedo 3 vU. Najpripravncjle inserlranje n trgorce ta obrtnike. nikjer n« lnaerlrojo. i Razne vesti. Poneverjenje na Ruskem. — Revizija v Kijevu je dognala, da So tamkajšnji in-tendanti tekom zadnjih let poneverili 17 miljonov kron. Žena brez spomina. — V Milan je prispela iz Pariza mlada in elegantna dama, ki je popolnoma izgubila spomin. Ne ve nič, ne od kod je, kako se piše, nič. Pripeljali so jo v sanatorij, kjer jo opazujejo zdravniki. Ljubavni roman nekega berlinskega miljonarja. — Veliko razbujenje je vladalo prošlc dni v hiši milijonarja Friedlan-derja v Berolinu. 20 letni sin njegov je izginil., Končno so po doigern iskanju dognali, da se je sin med tem oženil z neko igralko Eschborn. Sin je bil proglašen malo prej za polnoletnega. Novo ministerstvo v Rusiji. — Ruska vlada je izdala načrt za ustanovitev novega ministerstva za poljedelstvo. Doti-čni zakonski načrt se baje predloži go-spodarstveni dumi že v prihodnjem zasedanju. Novo ministerstvo se ima v prvi vrsti pečati z ureditvijo servitut in s komasacijo. Cesarske vojaške vaje na Hrvaškem. — Prihodnje cesarske vojaške vaje 1911. bodo ;baje na Hrvaškem. V ta namen pride v Zagreb v kratkem več višjih častni- fifKIMlitf IM res,1(!g& značaja želi dopisovat! ullo|JUIIIull najnovejših izdajah v - in vse druge šolske Šolske zvezke = potrebščino = na drobno in debelo po najnižjih cenah ima v zalogi Goriška tiskarna A Gabršček V GORICI Trgovski dom/Corso Verdi 24. Imouitejši Sloucnci, pristop k obrambnemu skladu družbe Isti je stal 3000 k. - Proda'' «.„ c j„ rrj. bodi Oam soeta se ga po prav nizki ceni. - j , , Natančneje se izve pri našem j uwi«»»i • upravništvu. I Lepi stavbeni prostori tik Bohinjskega jezera so sedal še ceno na proflaj. Vprašanja naj se stavijo na Vinko Hudovernika v Radovljici, Nfljvcčfo zalogo pohiStta na Goriškem z lastno mizarsko in tapetarsko delavnico ima Anton Breščak v Gorici v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši). | Velika izber žimnic, blazin za pod glavo, ogledal, slik, okvirjev, stol i c. itd. ter vse potrebno za hišno opravo. Cene konkurenčne, ker prodaja blago lastnega si zalego in prepričajte se! M. Suligoj, v Goric1, Via della Barriera štv, 43 (pri državnem kolodvoru) priporoča slav. občinstvu svojo zalogo švicarskih žepnih in stenskih ur, Šivalnih strojev vsakovrstnih sistemov, dvo-koles «Puch», pretakale sline. I(0H0" J. Medved, Gorica Tekate, Josipa Verdi it. 32. Ustanovljena tvrdka 1800. J. Dmfovka - Gorica Gosposka ulica 3. Tovarniška zaloaa usnja ter »o- ' zvrN* naročila vsakovrstnega tudi najfi • , * T , nejega peciva, torte, kolače za fcirrnaraee trebMČiu za čevljarje. Usnje za in p0roke, odlikovane velikonočna odlikovana pekarija in sladčilarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lattii hiii) sedlarje in knjigoveze i. t. d. i^a^na sirojarna v (Jernieah. Odlikovana tovarna nadplatov. pince itd. Prodaja razlifin* fina v lina In liko?js na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojua naročila ter obljublja solidno poatrežbo gap- po Jako zmernih cenah. "¦•• Vaša žena bo sila zadovoljna, če ji preskrliite Pilndčkooega specialnega! AiltOl) Potatzky V CorŽCl toaletnega mila *¦ %* jedil in pijač — za ^osHlrtfčapje -sL dobe w „Goriški Oskarni" fl. Gabršček po 20 uin. komad. „Goriška ljudska posojilnica'1 vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Soapoaka ulica št. 7, I. nadstr.) — Talafon it. 78. HaeoB poštne hranilnice Itev. 837.315. N» občnem zboru dne 30, aprila 1910. se je določilo: Hranilne vloga se obrestujejo po 4'/,%. Stalne večje vloge z anoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojfl-niea sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsattogar. Posojila ee dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni naloži se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. v Stanja 31. dec.1909.: Zadružnikov 1891 z deleži v znesku 85.374 kron. — Hranilne vloge: 1,654.661-17. Posojila: 1,643 638-. — Reservni zaklad: 91.740-59. — Vrednost hiS: 354 416-72. .lANOt" ki usluarja in ohranjuje krasno in zdrauo ------poli.------ LAIVOI, se dobiva v Gorici pri sledečih tvrdkah: Toroš Drobnič in drug, fvančič & Kurinčič, Fran Novak in na Jesenicah pri g. M. Šinkar. Edini izdelovatelj J. Pilndček, c. in kr. dvorni zalagatelj stara čisto češka tovarna za toaletno milo, parfume, voščene in povoščene sveče za cerkve, stearinove in pe afinove sveče za domačo rabo, Kralove Hradec, Čežk •. Na sredi Raitelja 1. TR60VINA NA DROBNO IN UL8EL0. | Najceneje kapavaliie alrobariheg« !¦ (kabiega blaga ter Ektr.In, prejo h alttj, POTREBŠČINE n pisarnice, kadile« ii popotniki Najboljše fiivanke za Šivalne strojn. POTREBŠČINE ia *rojai§ in Šejf/an'*, Stelfnjfce. — Eožni teneS. — Sašne knJIHce. lišna obuAala za vsa letne čase. PonebnoBt: Semena za zelenjave, trave ia detelje. Najbolje oskrbljen* zaloga *a kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih ia trgih