AVTOHIŠA VRTAČ Kranj Audi Delavska 4, Strazišče pri Kranju Emaihavtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si jgtp://'www.avtohisavrtac.5i 04/2700200 VARMOST KRANJ [MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE [E-mail:varnost@varnost-kranj.si I http://www.varnost-kranj.si "dežurni center (04) 20 15 100 Linkl ELEKTRONSKA BANKA ^^^j ZA OBĆANEIN SAMOSTOJNE PODJETNIKE^ Gorenjska^v Banka Banka .• posluhom ©@mi!KMJ©I£HGLAS LgtoUVjJSSN 0352 - 6666 - St. 60 - CENA 210 SIT (13 HRK) Kranj, petek, 3. avgusta 2001 Kmetijska računica Mcdtem ko kmetje med delom v najhujši poletni pripeki bržko-ne še bolj kot v vremensko "normalnih" dneh premišljujejo o tem, koliko bodo dobili za pridelke in kako bo plaćano njihovo delo, se bitka za kmetijski denar bije tuđi na državni ravni. Ko so v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije zvedeli, koliko naj bi kme-tijstvo dobilo v državnem proračunu za prihodnji dve leti, jim je tuđi postalo vroče in so v sredo sklicali novinarsko konferenco, na kateri so jasno in glasno povedali, da se z enakim zneskom kot letos ne morejo strinjati. In zakaj ne? Prav od tega, koliko bo kme-tijstvo dobilo od države v zadnjih letih pred včlanitvijo v Evropsko unijo, bo precej odvisno, kako pripravljeno bo vstopilo na skupni trg. Če država od kmetijskih gospodarstev zahteva, da se ravnajo po predpisih in normativih, kakršni veljajo v Evropski uniji, zbornica v imenu kmetov in kmetijskih podjetij zahteva od države, da so tuđi denarne podpore (subvencije) na evropski ravni. V nekaterih dejavnostih so že zelo blizu evropskim, v drugih še močno zaostajajo. Velika razlika je, na primer, pri pitanju mladih goved. Letos je podpora 18.000 tolarjev na žival, za prihod-nje leto je predviđena 25.000 tolarjev, v Evropski uniji pa je kar 75.000 tolarjev. Slovensko kmetijstvo pa ne potrebuje denarja le za evropsko primerljive podpore, ampak (kot pravijo učeno) tuđi za prestrukturiranje: za povećanje kmetij in za uvedbo dejavnosti, s katerimi bodo lahko preživele tuđi manjše kmetije. Če je bilo še pred leti slišati, da bo v Sloveniji obstalo le nekaj tisoč večjih kmetij, vse ostale pa naj bi propadle, zdaj kmetijski politiki poudarja-jo, da bi s primerno dejavnostjo lahko obstale tuđi manjše. Šest, sedem hektarjev velika kmetija res ni perspektivna za prirejo mle-ka, lahko pa preživi s cvetličarstvom, vrtnarstvom, sadjarstvom ali s kako drugo dejavnostjo. • C.Z. Julija najnižja inflacija Guverner Mitja Gaspari je napovedal, da se bo inflacija, ki je na letni ravni že nekaj niesecev znašala blizu desetih odstotkov, v "rugeni polletju umirila. Napovedi se očitno uresničujejo, julijska inflacija je bila najnižja v letošnjem letu. lie° ^^^ih državnega statističnega urada so se julija cenc živ-rrie !n potrehšč'n zvišale le za 0,2 odstotka, v prvih sedmih jUr|Se,as,_______lelnarast Ptlje msti ce/* Življenjskih potrebščin januar - julij 2001 Novorojenček iz Bohinja umri zaradi napačnega zdravila Preiskava sumljive smrti novorojenčka iz Bohinja, rojenega 25. aprila letos v jeseniški porodnišnici, je s kazensko ovadbo proti dr. Branislavu Franjiču iz Ljubljane, ki v porodnišnici dela pogodbeno, za policijo končana. Že drugi crni pečat na predlani dohljenem Unieejbvem priznanju prijazni jeseniški porodnišnici. - Fotoi arhiv GG Dogodek, ki je po anonimni prijavi sele dva meseca kasneje zbudil pozornost varuhov pravice in javnosti, je v zadnjih nekaj letih žc drugič pritisnil crn pečat na ginekološko porodni-ški oddelek jeseniške bolnišni-cc, ki je predlani dobil ćelo Uni-cefovo priznanje "Novorojcnč-kom prijazna porodnišnica". Prezgodaj, 1. aprila 1998, rojena Manca se je kljub domnev-ni zdravniški malomarnosti (sojenje odgovornima zdravni-koma, obtoženima opustitve pomoći, se na kranjskem ok-rožnem sodišču nadaljuje 4. septembra) k sreći uspela ubra-niti skoraj zanesljivi smrti. Novorojenček iz Bohinja, ki seje v jeseniški porodnišnici rodil 25. aprila letos, na žalost ni preži-vel. Na osnovi izviđa sodne obdukcije trupelca, medicinske in porodniške dokumentacije ter pogovorov z zaposlenimi v porodnišnici in nekaterimi drugi-"mi so kriminalisti sestavili kazensko ovadbo in jo posredovali na okrožno državno tožilstvo v Kranju. Kaznivega dejanja povzročit-ve smrti iz malomarnosti so ovadili B. F. Kot zdravnik spe- cialist s področja ginekologije in porodništva, sicer pogodbeno zaposlen v jeseniški splošni bolnišnici, je bil 25. aprila letos dežurni v ginekološko porodni-škem oddelku. Po opravljenem pregledu naj bi porodnici v pri-pravah' za predčasni porod predpisal zdravilo prostin 15 M, kar je, kot so ugotovili kriminalisti, v nasprotju z veljavno medicinsko doktrino. Po do-bljenem zdravilu naj bi se maternica porodnice moćno skrči-la, posledica je bil znižan srčni utrip otroka, ki se je kasneje rodil brez znakov življenja. Otro- ka so sicer oživljali, vendar pa je zaradi hudih poškodb mož-ganov 30. aprila v Ijubljanskem kliničnem centru umri. Za kaznivo dejanje povzročit-ve smrti iz malomarnosti je po zakonu zagrožena kazen zapo-ra od šestih mesecev do petih let. Ljubljanski specialist dr. Branislav Franjič je sicer v jeseniški porodnišnici dokaj priljubljen zdravnik. • H. J. l i Ir 3 GORENJSKI GLAS « 2. STRAN Petek, 3. avgusta 2001 PO SLOVENIJI Avgusta dražji železnica in pošta Kranj, 3. avgusta - Avgust se je začel z nekaterimi podražitva-mi. Podražili so se prevozi potnikov na železnici v notranjem potniškem prometu. Cene so se povišale za 3 odstotke. Prevozi na železnici so se lani dvakrat podražili (1. aprila za 5 odstotkov in 1. julija za 3 odstotke), letos pa 1. februarja za 5 odstotkov. V obrazložitev podražitve je ministrstvo za gospodarstvo zapisalo, da so se lani cene prevozov potnikov na železnici povišale za 8,2 odstotka, inflacija pa je znašala 8,9 odstotka, da cene prevozov po železnici že od lefa 1992 za-ostajajo za cenami prevozov potnikov v cestnem prevozu (za skoraj 50 odstotkov) in so nizke cene deloma tuđi vzrok za izgube. Po sklepu vlade so se v sredo za okrog 8 odstotkov podražile tuđi nekatere poštne storitve v notranjem prometu. Cena za standarizirano pismo seje s 24 povišala na 26 tolarjev, cena pisma do 20 gramov s 25 na 27 tolarjev, cena pisma od 20 do 100 gramov z 48 na 52 tolarjev, cena dopisnice s 24 na 26 tolarjev in cena nestandardizirane dopisnice s 25 na 27 tolarjev. Cene pišem in dopisnic so se lani povišale dvakrat (za 1 in za 2 to-larja). Ministrstvo za gospodarstvo ugotavlja, da cene pišem in dopisnic realno padajo in dosegajo le 24 odstotkov povprečnih cen v državah, članicah Evropske unije, in od 54 do 60 odstotkov povprečnih cen v državah, pridruženih članicah Evropske unije. • J.K. Pomoć narodnostno mešanim območjem Ljubljana, 3. avgusta - Zakon o nadzoru državnih pomoči in podzakonski akti določajo, da se morajo vsi predpisi, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči, uskladiti z njim. Zato je vlada sprejela uredbo o merilih, pogojih in postopku za dodelitev spodbud za ustvarjanje gospodarske osnove na narodnostno mešanih območjih. Uredba natančno določa območja, kateri kraji so upravičeni do državne pomoči. To so občine Hodoš, Šalovci, Dobrovnik, Moravske Toplice, Lendava, Koper, Piran in Izola. Upravičenci do pomoči so fiz-ične in pravne osebe, ki izvajajo projekte na narodnostno mešanem območju, pomoč pa se lahko porabi za začetne naložbe v proizvodne in storitvene objekte in opremo, v naložbe v razvoj kmetij in za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. • J.K. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA V državnem zboru je predlog zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika Gluhim pravica do tolmača Gluhim đajeta to pravico Ustava v 14., 15. in 62. členu in Deklaracija o pravicah invalidov, posebno resolucijo pa je leta 1998 sprejel Evropski parlament. Tolmača bo plaćala država. V Sloveniji je okrog 2500 gluhih. Ljubljana, 3. avgusta - Ustava in dokumenti mednarodnih organizacij pozivajo države, da priznajo znakovni jezik gluhih in pravico do njegove uporabe in poklič tolmača za znakovni jezik. Vlada je sprejela predlog zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika in ga predlagala v sprejem državnemu zboru. S sprejetjem se bo Slovenija pridružila večini članic Evropske unije, ki imajo to pravico gluhih zapisano v ustavi ali v posebnih zakonih. Znakovni jezik daje gluhim možnost, da se izrazijo, in s tem preprečuje njihovo izolacijo, obenem pa jim omogoča enakopravnejše uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V Sloveniji je po po-datkih Zveze gluhih in nagluš-nih Slovenije približno 2500 gluhih oseb. Večina jih uporab-lja znakovni jezik. Po predlaga-nem zakonu naj bi bila pravica do tolmača priznana le tištim gluhim osebam, ki znajo in uporabljajo znakovni jezik. To bodo ugotavljale posebne komisije. Na osnovi njihovega mne-nja bodo odločbe o pravicah iz- dajali centri za socialno delo. Gluhim bo, tako predvideva predlog zakona, priznana pravica uporabljati znakovni jezik v vseh postopkih pred državnimi organi, pred izvajalci javnih po-oblastil oziroma izvajalci javne službe in v vseh drugih življenj-skih situacijah, v katerih pome-ni gluhota oviro pri zadovolje-vanju njihovih potreb. Pravica do uporabe znakovnega jezika bo uresničevana preko tolmača. Državni organi in izvajalci javnih pooblastil bodo dolžni za-gotoviti sredstva za plačilo stroškov tolmača za znakovni jezik. Tolmač bo v teh primerih brezplačen. Država po predlo-gu tega zakona zagotavlja gluhim dodatno brezplačno pravico do tolmača v obsegu 10 ur. Upravičenec bo lahko sam pre-sodil, kdaj bo to pravico izkori-stil. V takih primerih bo gluha oseba plaćala tolmača z vavčer-jem, tolmač pa bo na osnovi predloženega vavčerja uveljavil plačilo pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Gluhi bodo lahko tolmača iz-brali sami. Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik bo pripravilo posebno listo tolmačev. Na listo bodo uvrščeni le tišti tolmači, ki bodo dobili certifikat skladno z zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikaci-jah in bodo vpisani v posebcn register. Gre za popolno novost, ki naj bi začela veljati prihodnje leto. Vlada bo za uresničevanje zako- na zagotovila v proračunu za prihodnje leto 32 milijonov tolarjev. Prav tako bo vlada v 60 dneh po sprejemu zakona ustanovila Strokovni svet za slovenski znakovni jezik, ki -bo skrbel za razvoj slovenskega znakovnega jezika, za uveljavljanje in enakopravnost znakovnega jezika in za usposabljanje tolmačev. S pokrajinami tokrat resno Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc je povedal, da se tokrat vlada resno loteva pri-prav na ustanovitev druge stop-nje lokalne samouprave - pokra-jin, ki jih Slovenija še nima in je v tem pogledu neprimerljiva z državami, članicami Evropske unije. Ustanovitev pokrajin je kot obveznost (sedaj je to pros-tovoljen dogovor občin) zapisana v predlogu za spremembo ustave. Ministrstva, zlasti ministrstvo za notranje zadeve, so zadolžena, da skupaj z ordinarni do 1. oktobra predlagajo, K* tere naloge bi lahko država P^' nesla na pokrajine in katere, P [ načelu subsidiarnosti, na oo ne. Narejene bodo tuđi analizi katere zakone in predpise " bilo treba pri prenosu pristojnoj sti spremeniti. Ministrstvo z j notranje zadeve in ministrstv za finance sta zadolžena za P j pravo spremenjenega načina , nanciranja pokrajin in °'3Cl.a! Minister Bohinc je povedal, Q se bo vlada držala pravit in ravnala racionalno. Pokraj' bodo ustanovljene vse hkrati ne parcialno. Biti bodo ^01^: primerno velike in imeti vs 100.000 prebivalcev. Već ma™ ših pokrajin bi bila nepotre^ in neučinkovita dodatna d&K Slovenije. Tuđi pri pred\o»n tj nove občine bo vlada spostov la v zakonu napisane pogOlI ; tako glede števila prebivale kot drugih pogojev. , k . J. KošflF Nov sistem plač vjavnem sektorju Ljubljana, 3. avgusta - Vlada pripravlja nov sistem plac v javnem sektorju. Ustrezen zakon naj bi bil sprejet po hitretn postopku do konca marca 2002, uporabljati pa naj bi ga začeti I-januarja leta 2003. Napovedane so številne novosti. Tako naj bi se v prihodnje place vjavnem sektorju določale v nominalnih zneskih, brez raznih os-nov in količnikov. Uspešnost dela bo nagrajena enkrat letno in ne vsak mesec posebej. Novi zakon bo določil značilne poklicne skupine in določil razlike medposameznimi skupinami v zneskm-Takšen sistem plač v javnem sektorju pozna večina drzav Evropske unije. • J.K. POSEZONSKA RAZPRODAfA od 2. 8. do i8. 8. 2ooi -25% KI imatskenaprave" in ventilatorji r-20°/S% Trgovski center MERKUR C. na Okroglo 8, NAKLO, tel.: 04 258 83 03 Obiščite nas med tednom od 8. do 20. ure, v soboto med 8. in 13. uro. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo STRANKARSKE NOVICE Jubilej nove Slovenije Nova Slovenija, ki skupaj s Socialdemokratsko stranko sodeluje v Koaliciji Slovenija in v parlamentarni opoziciji, je praznovala prvo leto delo-vanja. Ob tej priložnosti so v središču mesta, na Cankarjevi 11, odprli nove prostore. Prostore je blagoslovil frančiškanski pater Polikarp Brolih. Predsednik stranke dr. Andrej Bajuk je dejal, da seje stranka v cnem letu uveljavila in opozarjala na nepravilnosti v delu državnega zbora in vlade, pri tem pa je b^la konstruktivna in je podpi-rala odločitve, ki so bile koristne za državljane. Občinam (najmanj) sedanje pristojnosti Zadnjo predpočitniško konferenco za novinar-je je sklical predsednik SLS + SKD mag. Franc But in obžaloval, daje vlada zavrnila predlog, da bi bil sedež elektrogospodarskega holdinga v Mariboru, kjer bo sedaj le projektiranje novih elektrarn. To je bila priložnost za decentralizacijo, kar imajo v programu vse stranke, očitno pa le SLS + SKD jemlje to resno, je dejal. Stranka soglaša s predlogom ustavnih sprememb, vendar poudarja, da bi morale sedanje občine najmanj obdržati sedanje pristojnosti, novim pokrajinam pa mora pristojnosti odstopiti država. Sporazum o meji s Hrvaško bodo v parlamentu podprli, če-prav bo za marsikoga boleč kompromis in bi morala Slovenija vprašati za mnenje tuđi župane obmejnih občin, tako kot je to storila Hrvaška. Ljudje ob meji, zlasti pa prebivalci zaselkov ob Dragonji, morajo dobiti oosebne ugodnosti, med drugim tuđi možnost pridobitve slovenskega državljanstva in koriščenja naših zdravstvenih in šolskih uslug. To je treba urediti v izvedbenih aktih. • J.K. Tržiška Nova Slovenija vabi Tržič, 3. avgusta - Občinski odbor nove Slovenije Tržič organizira zbor, ki bo v četrtek, 9. avgusta, ob 19.30 na tržiški občini. °ce^6 bodo enoletno delo in opozorili na Per gospodarske probleme v občini. Na sejo so V vabili tuđi predsednico sveta stranke Sla Navinšek in poslanca ter člana izvršilnega o ra Lojzeta Peterleta. • J.K. Znani slovenski ultramaratonec ^.?meit^ Skubic - Hilarij teče po več kot tisoč *'J^yV dolgi poti kurirjev in vezistov NOB. \ .nC tekel skozi Dražgoše. Na sliki Ludvik J« pozdravlja tekača. Na cilju bojutr • @@MiM^IEnGLAS 3$ide vsak tonek in peiek Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS, d.o.o. KRANJ_________________ ^*|iiilJ ! I.redniška politika: neodvisni nestrankarski politično- informativni pollcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorcnjskcm / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Marija Volčjak / Novuiaqi 1^ ^ pfjp™., Helena Jelovćan, Jože Košnjek, Urša Peterncl, Stojan Saje, Darinka Scdej, Vilma Stanovnik, Cvcto Zaplotnik, Danica Zavrt-Žlcbir, Andrej Žalar, Štelan Žargi / Lektoriranje: Marjcta Vo/lić / Fotografua: ' ^ ^. ^M tisk: Media Ari, Kranj / Tisk: DELO ■ TĆR, Tisk ćašopisov iin revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naroćnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mul: WJ^ ^. ind^ telefon: 04/201-4247 sprejemamo neprckinjeno 24 ur dnevno na avtomaiskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkilt in petkih. Naročnine: mm« ^ „aro*-" alni naročniki (fizične osebe ■ občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoće številke časopisa do PISNtGA preklica; odpovcdi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. a 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji i! % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). ________________.—-^ Pgft, 3. avgusta 2001 AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Kako je vroče Na ležalnik in v senco! Ko termometer pokaže več kot 30 stopinj, vsako pametno bitje pobere šila in kopita in se preseli nekam k vodi. Ali pa na ležalnik in v domaco senco s kozarcem hladne pijace v roki... A kaj, ko si nekateri tuđi v teh vročih dneh tega ne morejo ali ne moremo privoščiti! Za vse tište, ki pred vročino (še) nišo pobegnili, pa tuđi za starejše in otroke, ki vročino še posebej težko prenašajo, smo zbrali nekaj nasvetov o tem, kako lahko vroče dni preživimo brez hujših zdravstvenih težav. ^dravniki za vroče poletne dni svetujejo predvsem veliko pitja, naJbolje vode ali nesladkanih sokov. Treba se je izogibati dela na Vročem soncii, zato - če je le mogoče - fizično delo opravimo j^godaj zjutraj ali proti večeru. Starejši naj se zadržujejo na "ladnih, senčnih mestih, prav tako majhni otroci. Pred vsako v°znjo pregreto vozilo, ki nima klimatske naprave, temeljito Prezraćimo, se na poti večkrat ustavimo, pri roki pa vedno imej-m° tuđi pijaco. ^ e je tclo preveč izpostavlje-"o zelo visokim temperaturam, lahko pridc do vročinskega uda-ra' 'zčrpanosti zaradi vročine, ^elo redko pa do vročinske kaPi< je povedala dr. Teja Ar-než, specialistka internistka iz Jcseniškc bolnišnice. A s pre-udarnim ravnanjem većino vro-Clr>skih motenj lahko prepreči-m°> nasveti za preprečevanje so ^ostavni, prav zato pa žal veli-K°krat prezrti. Nevarnost je cčja pri visoki zračni vlagi, ki zmanjšuje hladilni učinek zno-jenja, ter pri dolgotrajnih napo-rih. Za vročinske motnjc so zla-sti dovzetni starostniki, pretež-ke osebe, kronični alkoholiki, Ijudje, ki jemljejo določene vrste zdravil, denimo proti alergi-jam, nekatera psihoaktivna zdravila, ali pa Ijudje, ki uživajo alkohol ali kokain. Rizične skupine ljudi naj v hudi vročini ostanejo v stanovanju, ki so ga zjutraj dobro prezračili. Obleka naj bi iz materialov, ki omogo-čajo dobro znojenje. Treba seje izogibati napornim dejavno-stim v vročem okolju. "Vrtna opravila naj počakajo na hlad-nejše dni, rekreiramo pa se v zgodnjih jutranjih urah," svetu-je dr. Arneževa. In kaj, če se ne moremo izogniti dejavnostim na vročini (denimo različni de-lavci na gradbiščih, cestah...)? Poskrbeti je treba za zadostno pitje izotoničnih napitkov vsako uro ne glede na žejo, saj je občutek žeje slab pokazatelj iz-sušenosti. Kdor bo zmerno jedel... V hudi vročini je tuđi zelo po membno, kaj in koliko jemo. Težkc in mastne jedi nišo pri- merne za vroče poletne dni. Zdravniki priporočajo lahke jedi, juhe ali solate, pa veliko sadja in zelenjave. "Hrana naj bo lahka, sestavlje-na-iz zelenjave, sadja, piti je treba hladne brezalkoholne napitke. Izogibati se je treba pitja alkohola, kave in pravega čaja. Če že ne gre brez alkohola, naj bo to vino, razredčeno z vodo," pravi dr. Arneževa. Tuđi 'basanje' s hrano poleti nikakor ni priporočljivo. Ni za-stonj že Sveta Hildegarda sveto-vala: "Če nekdo poleti veliko je, če je v notranjosti zelo topel, se bo njegova kri zaradi množine hrane preveč segrela, sokovi se bodo spremenili na slabo in meso njcgovega telesa se bo na-pihnilo in narastlo... Če pa bo nekdo zmerno jedel, mu toplo-ta iz zraka ne bo škodila in os-tal bo zdrav..." Zmernost torej, pa ne le pri hrani. • U. Peternel, foto: A. Korenčan Kdaj pridc do sončarice f-ot'udi preiiniuega .soiuen/a (tli bivanja v zelo vročih in sla-h" Pn>?ntčt'nih prostori/i lahko ''"hinio ludi \o,icaiico. /naki s<> ttluvoho/, shiholiiost in otno-Mnosi. Od ubiča/ne preorao 1 "oblika ,s .so/narieo tovi vi-s°*" 11'ni pera Hira do 41 sto-'"/. kaza pa je vroca in sii/ia, Khcr •*<• ne poti. Bolnik lahko *ncli ■'>'> fh /)(1<""a j!'' '"'' ■ill'"yili' " . *" fl/~inskexa -druvslvi'iH'RU Ko potujemo v še bolj vroče kraje Mnogi poleti od/fofu/ejo y \c bolj vroče kraje. deri iino v /ii-fiizijo. Dominikansko republika, (ini/o, Sieilijo kjer temperature lahko pre.seže/o JO .sto-pinj Pri tem je poniemhna po-stopna .s!iui, ki jih nismo navajeni Psi vročino prenašajo še težje kot Ijudje V pasjih dneh trpijo še psi Le nekaj minut v zaprtem avtu je v tej vročini lahko za psa usodnih. Tuđi sprehodi naj bodo v tej vročini zmerni, hrane naj bo manj, pes pa naj ima vedno na voljo dovolj sveže vode. 1^ ailJ - Vročino, ki je zajela naše p Je zadnje dni, nekateri Ijudje jo najo zel° tezko- še težJe Pa Pfenašajo nekatere živali, zla-' Dsi 1" r«io h 'Se P vročino ne mo-|,|a... ran'ti z znojenjem, saj se b|a,!J(! sam« skozi jezik in med Uje !CaniL Kako P°skrbeti za-tare- eti -" kakšne so težave, ki p0 Jo kužke v vročini, smo se doktVa-rjali z dr> scL Zlato Cop' ki j^rico veterinarske medicine, Hiai?a.V Lescah Ambulanto za ^le z«vali. ^eloteh vročih Poletnih dneh je vetin Pornembno, da ima pes v0(j ° na voljo dovolj sveže hran: Pravi dr. Čopova. Tuđi ° Je treba prilagoditi, bolje je, da pse hranimo s hrano za manj aktivne pse, saj se manj gibljejo. "Hrana naj bo lažje prebavljiva, manj kalorična," svetuje dr. Čopova. Tuđi sprehodi naj bodo zmerni, v tej vročini nikakor ni dobro, da psa nave-žemo na kolo, ob katerem mora tekati. Tuđi psa namreč lahko doleti toplotni udar. Dr. Čopova seje v zadnjih dneh srečala s kar nekaj takšnimi primeri, neka bokserka je ćelo poginila ob vzponu na manjši hrib, neke-ga drugega psička pa so resili zato, ker je bila k sreči v blizini voda in so ga tako ohladili. Če je pes privezan, je treba poskrbeti, da ima senco in vedno do- volj sveže vode. Zelo je treba paziti tuđi pri prevažanju psov z avtomobili. Kot opozarja dr. Čopova, je lahko že nekaj minut v zaprtem avtomobilu v tej vročini za psa usodnih. "Če last-nik skoči samo na banko ali v trgovino, pa avto s psom in zapr-timi šipami pusti na soncu, pes lahko pogine." Če psa že pustimo v avtomobilu, morajo biti okna vedno odprta, avto pa mora biti v sneci - treba je tuđi predvideti, kdaj bo sence konec in bo avto spet na soncu. In kako psa pripjaviti za na pot, denimo na morje? "Lastniki naj se odločijo za vožnjo ponoči, ko je bolj hladno, in ob urah, ko ne bodo naleteli na prometne za-maške. Na poti naj se vsaki dve uri ustavljajo za petnajst minut, da se pes lahko sprehodi," svetuje. Ob vožnji pes nikakor ne srne moliti glave skozi okno, saj se mu kaj lahko vnamejo oči in ušesa. Poletje pa je tuđi čas bolh. Ka-kor gre pes na sprehod, zagoto-vo 'pobere' vsaj eno bolho. Ve-deti pa moramo, poudarja dr. Čopova, da ena bolha izleže od 50 do 100 jajčec na dan! Ta jaj-čeca padejo na tla v stanovanju ali zunaj in čakajo na nove žrtve. Tako je nujno, da psi nosijo zaščito proti bolham, kopanje s šamponi in posipi pa ne-xadoš-čajo. Dr. Čopova priporoča ovratnice ali posebne ampule, ki se psu iztisnejo za vrat. Prav tako je treba čistiti prostor, kjer pes biva, denimo stanovanje ali boks. Bolhe pogosto povzročijo alergije, saj si zaradi praskanja in grizenja nekateri psi naredijo velike rane. Letos veterinarji opažajo tuđi veliko klopov pri psih, kar je verjet.no posledica dokaj mile zime. Klopov je veliko, prenašajo pa ćelo vrsto bolezni. Tuđi psi namreč lahko zbolijo za bo-relijo, ki pa ni tako huda bole-zen kot pri ljudeh, saj se pes običajno pozdravi sam. Klop lahko povzroči erlihijo, ki pov-zroča slabokrvnost, bolj redka pa je babezija, ki prizadane jetra in ledvice. Mladi psi pa poleti lahko obolijo tuđi za parvovi-rozo, to je virusno krvavo dri-sko. To dobijo psički, ki nišo cepljeni, veliko pa jih zaradi parvoviroze tuđi pogine. "Zadnje časc pa opažamo tuđi presc-netljivo veliko garij pri psih, ki jih dobijo v gozdu, vir pa so ver-jetno lisice. Samo ta teden smo imeli štiri, pet primerov," pravi dr. Čopova. V poletnih mesecih pa je tuđi veliko pasjih pretepov in avtomobilskih nesreč, saj so Ijudje z živahni več zunaj. Poleti je še posebej treba skrbeti tuđi za pasjo dlako in redno česanje. Mnogi lastniki psov v teh mesecih opažajo, da psom moćno iz-pada dlaka, kar je za poletje normalno. Kožuhe je treba dobro prečesati, da se dlaka ne za-vozlja; če se, pogosto pomaga le striženje. Psom z zelo dolgimi in gostimi dlakami lahko olajša-mo življenje tuđi s tem, da jih poleti postrižemo, lahko pa jih tuđi tuširamo, vendar s čim manj uporabe šamponov, še svetuje dr. Zlata Cop. • LIrša Peternel, foto: T. Dokl GORENJSKA ODT0RKAD0PETKA AMZS Minule dni so imeli delavci AMZS 17 . intervencij. Od tega je bilo veliko vlek nevoz-nih vozil, in sicer 12. 5-krat pa so se njihovi mehaniki pe-ljali na pomoč ob manjših okvarah tja, kjer so se vozila pokvarila. GASILCI Kranjski gasilci so posredovali pri prometni nesreći, ki se je zgodila na cesti Pod-brezje - Posavec. Voznica osebnega vozila je iz neznanoga razloga zapeljala na desno stran vozišča, vozila po bankini, se prevrnila in obstala na strehi. Gasilci so odklopili akumulator in vozilo postavili na/aj na cesto. Na cesti na Belo seje voznik osebnega vozila zalete! v dre-vo. Vklešćenegii sopotnika so s pomoćjo resevalcev resili iz razbit in, okolico nesreće pa sanirali. V lovnrni Iskra F-meco je zagorclo v omarici za kuhanje kave, in sicer je zagorel električni kuhalnik. V/drževalec je pred prihodom gasilcev izklopil kuhalnik in pričel z gašenjem. Z gašenjem so nato nadaljevali gasilci in nato prezračili prostor. Na cesti Scnčur - Trata so iz obcestnega jarka / dvi-galom na/aj na cesto postavili osebno vozilo. V "šenčur-ski gmajni" so z vodo pogasili požar smeliščne jame. .leseniški gasilci so v dneh od torka do danes opravili 4 spremstva tovornih vozil, ki so skozi predor Karavanke prevažala nevarne snovi. Av-tomatski javljalnik po/ara je /a/nai požar v domu starej-ših obćanov na Jesenicah. Ob prihodu so gasilci ugoto-vili, da seje alarm sprožil zaradi kave, ki je skipela čez rob na razbeljeno plošćo ku-halnika. Iz Vodikarne Bela so jih zaprosili za rneritev plina v cevovodu, na katerem bi opravili vzdrževalna dela. Koncentracija plina je bila v mejah normale. Imeli pa so tuđi tri tehnične intervencije. Prvič so jih poklicali v Za-breznico, kjer se je zgodila prometna nesreća. Drugič so dobili klic iz ZO Jesenice, da je v Ratečah na pokopališću zasulo delavca. Intervencija je bila preklicana, saj so delavca odkopali sami. Odšli pa so tuđi na tržnico na Jesenicah. ker je poćila vodovodna cev. Do okvare je prišlo zaradi del. NOVOROJENČKI. Na Gorenjskem snio od torka do danes dobili 12 novih prebivalcev, od tega 9 v Kra-iiju in 3 na Jespnicah. V kranjski porodnišnici sta se rodila dva dečka in sedem deklic. Ob prvom tehtanju je bila najlažja deklica z 2.820 grami. Najtežja pa je bila s 3;53O grami prav tako deklica. V jeseniški porodnišnici so ■imeli tri porode. Na svet sta prijokala dva dečka in ena deklica. Najtežjemu dečku se je kazalec na tehtnici ob pr-vem tehtanju ustavil pri 3.940 gramih, najlažji-deklici pa pri 2.740 gramih. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na internem od-delku 42 urgentnih primerov, na kirurgiji 147, na pedia-triji pa je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 25 otr-ok. PABSJA Vft£'«A T(žoAJ», GORENJSKI GLAS « 4. STRAN IZ GORENJSKIH OBČIN Petek, 3. avgusta 2001 Vpis v višje sole Kranj, 3. avgusta - Januarja je bil objavljen razpis za visje strukovno izobraževanje, ki je ponudilo 1100 vpisnih mesl /a i/.obražcvanje mladine in 2014 mest /a odrasle. Na 14 slovenskih višjih šolah je scdaj končan i/birni postopck po prvem prijavncm roku, seznami sprejelih kandidatov so žc objavljeni, vpisati se morajo do 31. avgusta. Kandidati, ki pa v tein roku nišo izpolnili pogojev za vpis, se bodo lahko do 25. septembra prijavili z obrazcem druge prijave (dobi se v vseh većjih papirnicah in knjigarnah). Na višjih šolah je prostora se za 129 mladih in 435 odraslih. Fdina višja šola na Gorenjskem, Višja strokovna šola za gostinstvo in turi-zem Bled, ima za mlade še 20. za odrasle pa še 10 prostih vpisnih mest. • D.Ž. Jože Stružnik direktor Komunale kranj, 3. avgusta - Skupšćina družbe Komunala Kranj je pred kratkim na predlog nadzornoga svela za direktorja Komunale imenovala dipl. inženirja Jožeta Stružnika, ki je zadnje leto dni to funkcijo opravljal kot vršilec dolžnosti direktorja. • H. J. Nova enota vrtca v Bohinju Bohinjska Bistrica - V Bohinju so se maja letos prvič sreča-li s problemom nrcvelikega števila vpisanih otrok v vrtec. Za leto 200: je vpisalo kar 24 otrok već, kot je prostih mest v vi i... :... to že zadošća za odprtje dodatnoga oddel-ka vrtca, so se na občini odioćili, da bodo od pri i še en, deseti oddelek, in sicer v Osnovni soli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. V ta namen bodo telovadnico preuredili v igralnico. Vendar pa je ta rešitev kratkoročna - samo za leto dni, medtem ko naj bi problem dolgoroćno resili z gradnjo prizidka k matični osnovni soli. Z gradnjo naj bi zaćeii pri* hodnje leto, s prizidkom pa bodo zagotovili dovolj prostora za prehod na devetietko. pa tuđi resili problem neustrezno-stt prostorov na podružnici osnovne sole v Srednji vaši in problem pomanjkanja prostora v vricu. • U. P. O meji med Radovljico in Bohinjem Bohinjska Bistrica - Na pismo župana radovljiške obeine Janka S. Sluska, v kalerem utemeljuje radovljiško zahtevo po sprernembi meje med občinama na Jelovici, so se vendarle odzvali bohiniski občinski svetniki. Odločili so se, da bo posebna komisija, ki je že ustanovljena, proučila zgodovinske, pravne in druge vidike spremembe moje in do konca septembra izdelala poročilo, ki bo osnova za odločitev obćinskega sveta. Naj spomnimo. da Radovljica zahteva spremembo meje na Jelovici, saj naj bi, kot zatrjuje župan Stušek. država obmoćje Radovljiške, Mošenjske in Lipniške planine 'podarila' hohinjski občini, ćeprav sodi h katastrski občini l.ancovo. Odloćitev o (em naj bi bila po Sluškovih besedah 'birokratska pomola'. • 1;. K Dopolnjena spletna stran o vključevanju v Evropsko unijo Ljubljana, 3. avgusta - Urad vlade za informiranje, ki i/va-ja vladni program obvešćanja javnosti o vključevanju v Evropsko unijo, je pripravi! prenovljeno spletno stran http://evropa.gov.si. Na novi strani je animiran prikaz procesa slovenskoga vključevanja, ki na zanimiv način prikazuje celotno sliko našega približevanja Uniji: slika avtocestc, v katero so urnešče-ni posamezni koraki ali pa ćela obdobja poti s startom, ciljem, pa šo z ovirami in pospeški. Ta program obveščanja poteka pod geslom "Slovenija, doma v Evropi", pisan pa je na kožo življenjskih vprašanj vsakega posameznika. lako bodo v naslednjim mosocih na spletni strani predstavljene konkretno posledice članstva v EU za šolarje, studente, turiste, nezaposlene, kmete, podjetnike. Za tište, ki želijo sami iskali odgovore na vprašanja o posledicah članstva, nastaja spletna baza "evropomoćnik", v kateri je prek 700 vprašanj in odgovorov z evrofona. Prerojena je tuđi debatna rubrika evroklepet, naloga evro kviza pa bo priti do znanja na zabaven način. Poleg spletne strani bo jeseni urad izdal tuđi brošuro Slovenci v Evropski uniji (tuđi v jezikih manjšin), septembra in oktobra pa bo znova na terenu evrobus, ki bo obiskal 66 manjših krajev po Sloveniji. • D.Ž. V spominskem parku še Janez Mežan? Doprsnim kipom Ignacija Borštnika, Janeza Ccbulja in Franceta Barleta v spominskem parku poleg sole v Cerkljah naj bi se ob letošnjem občinskem prazniku pridružil še slikar Janez Mežan. Rojcn je bil 1897 na Spodnjcm Brniku, umri pa je leta 1972 na Ptuju. Pokopan je v rodnom kraju. () njem je profesorica Danijela Moćnik za občinsko spletno stran zapisala: "Po studiju slikarstva na Dunaju in v Zagrebu je s svojimi sodobniki (Olaf Globoćnik, Miha Maleš, Nikolaj Pirnat in Mira Progelj) pripadal "četrti generaciji". Kljub tomu, da je bil zelo navezan na domaće kraje, gaje službena pol vodila vodno daloc od doma: v Novo mesto, Maribor in Ptuj. Bil je zelo ploden ustvarjaloc, saj je ohranjenih okoli šest tisoč njegovih slik, grafik in risb. Molivika njegovih dol šega od portretov do krajin. Najpomembnejša njegova sakralna dola so v Plečnikovi cerkvi v Bogojini: oltarna podo-ba in križev pol. Sploh so njegovi križevi poti pomemben prispevek slovenskomu povojnemu cerkvenemu slikarstvu. Tuđi v domaći fari je zapusti! fresko Sv. Martina z gosko v cerkvi v Šmartnem. Na svoj rodni kraj je bil zelo navezan. Vsako leto ob počitnicah se je z družino vraćal na Brnik in v C'erklje tor s papirjem in barvami iskal zanimive motive ter tako mnogo otel pozabi. Naslika! je novo cerkljansko solo, portret rojaka Davorina Jenka krasi šolsko avlo. Njegov na-grobnik vobliki kapelice nas spominja na njegov priljubljeni motiv." • D.Ž. Policisti vlakcu odklopili dva vagona Vlakec z vsemi tremi vagončki naj bi zdaj vozil le še tam, kjer so ceste zaprte za promet, torej Pod gradom, v Veliki in Mali Zaki. Bled - Obiskovalce Bleda, še zlasti pa domaćine, zadnje dni pre-seneča, da priljubljeni turistični vlakec vozi okrog jezera le z enim vagonom. Se već, klicala nas je domačinka, ćeš da so vlakec ćelo ukinili in da so 'fijakarji dosegli svoje'. Znana so namreč naspro-tovanja fijakarjev vlakcu, ki naj bi jim jemal potnike, plašil konje ter grozil, da bo blejska tradicija voženj s kočijami okoli jezera povsem zamrla. Kaj je zares z vlakcem, ali še vozi ali ne, smo se pozanimali pri vodji blejskega občinskega redarstva Borisu Sodji. Taje po-vedal, da so prejšnji teden zares prišli policisti in inšpektorji in prepovedali vožnje vlakca, na katerega so priključeni trije vagoni. Osnovo za svoje ukrepa-nje so našli v veljavni zakonoda-ji, po kateri je vlakec registriran kot traktor, ki pa je zgolj eno-priklopno vozilo. Tako po zakonu vlakec lahko vozi le z enim vagonom. Zahtevo policistov so upoštevali in vlakcu odlopili dva vagona, tako da zdaj vozi le z enim, na katerem pa je prostora le za kakšnih deset potni-kov. To pa po besedah Eve Štravs Podlogar iz Turizma Bled pomeni, daje vlakec izgu-bil svoj osnovni namen. Prej se je namreč z njim lahko peljalo kakih 50 turistov. Kje najti reši-tev? Kot je povedal Boris Sodja, je edina možnost ta, da bo od-slej po vseh javnih površinah vlakec vozil le z enim vagon-čkom, medtem ko bo po tistih cestah, ki so zaprte za promet, vozil z vsemi tremi vagončki. To torej pomeni, da bo vlakec z vsemi vagončki vozil Pod gradom, v Veliki in Mali Zaki, medtem ko naj bi od Festivalne dvorane mimo Toplic do Zake ter do Ribnega vozil le z enim vagončkom. Po Sodjevih besedah bo ureditev podobna tišti, ki so jo na občini predlagali že pred hudim razburjenjem fijakarjev. Po takratnem predlogu naj bi polovico območja okrog jezera 'pokrivali' fijakarji, polovico pa vlakec. Vendar pa so fijakarji takrat dogovor čez noč porušili, je povedal Sodja. In kje najti dolgoročno rešitev za vlakec, ki je odlično popes-tril turistično ponudbo Bleda? Preko dveh gorenjskih poslan- cev v državnem zboru bodo po Sodjevih besedah jeseni sproži-li postopek za sprejem dveh do-polnil k zakonu o cestnem prometu, ki naj bi vendarle omogo-čila vožnje turističnih vlakcev. Kot še poudarja Sodja, je vlakec, ki vozi na Bledu, izdelan po vseh standardih, ima dvojno varovanje zavor in pri polni hit-rosti se ustavi v desetih metrih. Tako kratke zavorne poti ninja niti marsikateri avtomobil- "° svetu vozi kar 800 vlakcev iste- i ga proizvajalca, od tega samo Franciji 600. Pri nas enak vlakec vozi v Ljubljani. Kot srn° izvedeli, pa policija in inšpe* torji tam nišo ukrepali. Kjer n tožnika, ni sodnika. Kdojebnv j blejskem primeru tožnik, Pa •' menda jasno. • U. P. ! Turistični vlakec na Bledu bo s tremi vagončki vozil le še Po& gradom, v Mali in Veliki Zaki. Kam s posebnimi odpadki iz gospodinjstev? Odgovor ponuja kranjska Komunala, ki bo septembra Ijudem v petih občinah omogočila oddajo teh od pad kov. Kranj, 3. avgusta - Okvirni nacrt prvega organiziranega zbira-nja posebnih odpadkov je predstavi! Viljem Frelih iz Komunale, ki je uvodoma povedal, da bo pri zbiranju odpadkov sodelo-valo ljubljansko podjetje LIIVIT, ki bo nato poskrbelo tuđi za strokovno uničenje. Akcija, ki jo v Komunali umešćajo v čas po dopustih, ne-kje sredi septembra - natančen urnik bodo še objavili - bodo pripravili na već zbirnih mestih v mestni občini Kranj ter v občinah Naklo, Preddvor, Cerklje in Šenčur. Skleniti jo namerava-jo v dveh tednih. "Čas zbiranja posebnih odpadkov borno predvidoma omejili na pet ur, začenši okrog poldneva, tako da bodo odpadke lahko od-dali Ijudje, ki jih popoldne ne bo doma, kot tuđi tišti, ki se popoldne vračajo iz služb," pojasnju-je Viljem Frelih. Oddati bo mogoče odpadne kemikalije, olje, barve, lake, škropiva, zdravila, baterije in akumulatorje. V Komunali po-udarjajo, da bodo sprejemali zgolj odpadke iz gospodinjstev, ki imajo te stroške vgrajena v ceni odvoza odpadkov, ne pa tuđi iz kmetijske, obrtnih in drugih poslovnih dejavnosti. O nekaterih drugih novostih na področju ravnanja z odpadki pa je spregovoril Jože Pešak iz kranjske Komunale. Najbolj za-nimivi sta nedvomno t.i. ekološki otok in reciklažno dvorišče. Ekološki otok je tlakovan prostor v naselju za ločeno zbiranje papirja, stekla ter pločevink in plastenk. V petih občinah ima Komunala trenutno okrog sto takšnih otokov, sele deset zares urejenih po pravilih, dvema za-bojnikoma za papir in steklo pa mora dodati še tretjega. Samo v mestni občini naj bi postopno uredili približno sto ekoloških otokov. "Reciklažnih dvorišč bo v kranjski občini pet do sedem, razporejenih tako, da bodo do- stopna čim več Ijudem. 'r borno verjetno uredili v Ten tišah, pred deponijo komunal«1 odpadkov, kamor Ijudje že z<> tuđi sami vozijo različne odpa ke," pojasnjuje Jože Pešak. . Na reciklažno dvorišče, bodo prav tako namenjena ključno gospodinjstvom, predvidoma mogoče v P° mezne zabojnike oddati SoSA. dinjske aparate, zabavno el troniko, posebne odpadke. loške odpadke, stekleno etno i lažo, kartonski papir, k°vina£j, odpadke, manjše količine gr . benih materialov, kosovne padke in plastiko. ^o ! Većino teh odpadkov se dalo ponovno predelati. „ . H. Jeloycil i i erkije, .i. avgusta - (//> ohanskem prazniku, 23. septembru (starija ga v čast slovenskemu dramskemu igrahu Ignaciju Borštniku, rojnem v Cerkljah), hoda še posebej veseli starši predšolskih Otrok, saj ho ob prazniku odprt novi vrtec, ki so ga cokule generacije otrok. Ce hi šio po siceršnjih načrtih, hi ga Cerklje dobile sele čez sedem let, tako pa občina ni čakala, kdaj hood države dobila denur zanj, tem več se je gradnje totila sama. 'temeljni kamen so pv (' ^ ob lanskem občinskem prazniku, ob leto*1-' pa ho že odprt. 0 Došle/ je bilo v starem cerkljunskent vr1c >() otrok, po novem jih ho lahko se 24, vm Pa . i(jj, razdeljeni v stiri skupine. Šo/ski vrtec pu n j\ ni v Cerkljah, saj so tam pred nekaj h'fl sp še zasebni Marijin vrtec, ki var uje već » otrok. • D.Ž. getek, 3. avgusta 2001 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Prejšnji petek se je nad Goropekami utrgal oblak Narava se je znesla! Na tisoče kubikov kamnitega materiala in blata so minuli petek zvečer hudourniške vode nanesle v dolino in med drugim ogrozile dve stanovanjski hiši v Račevi ter uničile približno tri hektarje zemlje v Brekovicah. f ln> 3. avgusta - "Narava se je znesla nad nami! Prav neverjetno Je> kolikšna količina vode je pritekla v dolino. Ne pomnim tako vi-s°ke hudourniške vode," je razlagal Pavel Pečelin iz Brekovic, •fledtem ko me je vodil po nekdanji urejeni kmetijski poti v gozdu nad njegovo kmetijo Pri Gantarju. Poti danes ni več. Podivjana voda jo je enostavno odrezala in na njeno mesto nasula nekaj tisoč Kubikov kamenja. Narava je v Žireh v minulih aneh pokazala dva obraza. V sredo je tako peklensko pripe-Ja«o, da je bila voda ta dan naj-DoU zaželena dobrina, ki nam Jo daje. Kako ironično, le nekaj am nazaj jo je nad Žiri poslala * takšni količini, daje ta posta-'a uničevalna sila. Dvakrat žled, sedaj stoletne vode s ginuli petek, 27. julija, zvečer eJe nad Goropekami dobesed- 10 utrgal oblak. Pečelinovi so kayno končali z delom v hlevu, G° Je visoko nad kmetijo, vrh ba,ntarJeve grape, glasno za- »bnclo, le nekaj trenutkov kas- Je je deroča voda v dolino 'nesla neznanske količine ka- *nJa in blata. Kamenje se je javilo kmalu po izhodu iz Prote' blatO je odnesl° naprej « cesti, na njivo, kjer je bil P^aJen krompir. pr -5kaJ smo ga pobrali že ostalnJC dni> večino §a Je še den 7ln smo ga P°brali ta te- 'Jeno nkrat vse še ni iz8u[> ne b ' *** upam- da ves krompir mo°,.Zgnil' nekaj pa smo ga že bila | Vreči stran. Škoda, ker je *on» • Za kromP»r dobra se-br0 d'n je dobro usPel- Še do- časno Sm° vsaJ otavo Pravo" Pave| posPravili," je razložil Uniči/ S° mu stoletne vode žemlja Približno tri hektarje leti saV Zanirnivo, prejšnji dve žledu .° utrPcli škodo zaradi ce d' Ko.Je enkrat lomilo iglav-vjala 3C llstavcc, letos je podi- storiij - tako> kot smo to ze ob prejšnjih škodah, borno tuđi tokratno škodo sanirali. Upam, da bo občina priskr-bela vsaj stroje, ostalo borno že uredili sami. Dandanes se mora pač človek večinoma zanesti kar naše, bo pa dobrodošla tuđi pomoč družbe," je še dejal gospodar kmetije z okoli 34 hektarji. Kozolec ustavil kamenje Na drugi strani "Goropeškega hriba", v Račevi, so usodnega petka hudourniške vode v dolino prav tako prinesle ogromno količino plažu in ogrozile sta-novanjski hiši Račeva 34, kjer stanujeta Milojka in Janko Krmelj, ter njune sosede na Račevi 35 - Franca, Marijo in Franjo Kavčič. "Deževalo je približno pol ure, nato je začela dreti voda, nazadnje je zabobnelo in proti nišama se je vsulo približno tisoč kubikov materiala. Vse sku-paj je trajalo približno četrt ure," je opisala Milojka Krmelj, ki se je pred desetimi leti z mo-žem iz Ljubljane preselila v Račevo. V tem času je bila nju-na hiša že dvakrat ogrožena. Prvič seje tako zgodilo oktobra leta 1994, ko so hudourniške vode blato naneslo ćelo v bival-ne prostore. Tokrat se ju je voda toliko usmilila, da je z blatom povsem napolnila "le" klet-ne prostore, zalilo je vrt, groze-če kamenje pa je na srečo delo-ma ustavil kozolec, ki stoji nekaj višje in se je hiše izognilo. "Eden izmed gasilcev, ki so ta-koj priskočili na pomoč, mi je dejal, da če ne bi bilo kozolca, ki je zaustavil glavnino materiala, bi hišo odneslo," je razložila soseda Marija Kavčič. Tuđi pri Kavčičevih je blato zalilo vse kletne prostore. Tako Krmelje-va kot Kavčičevi so predvsem hvaležni gasilcem iz Račeve, Dobračeve in Žirov, ki so hitro in učinkovito pomagali, predvsem pri črpanju blata iz hiš. "Po podobni nesreći pred scd-mimi leti je Podjetje za urejanje hudournikov začelo s sanacijo terena, a so dela predčasno ustavili, ker je menda zmanjka-lo sredstev. Sedaj sem že pokli-cala na Ministrstvo za okolje in prostor, da naj nekaj storijo. Ne morem večno živeti v strahu, da bo ob vsakem velikem nalivu voda povzročila tako razdejanje in, bog ne daj, odnesla hišo," je še dejala Milojka. • S. Šubic Račeva: naslednji dan po razdejanju. Pot je kar odrezala. Kamenje se je ustavilo tik pred hišo, v kateri iivita Janko in Milojka Krmelj. Pavel Pečelin z roko kaže, kako visoka je bila v petek podivjana voda. Pet dni kasneje: Kavčičevi in Krmeljeva stojijo pred svojim rešiteljem - kozolcem, teren je že očiščen. V Zasipu praznujejo Ob krajevnem prazniku odpirajo igrišče na Homu. Zasip, 3. avgusta - Spomladi, v začetku aprila, je bilo v kra-ievni skupnosti Zasip v občini Bled veselo. Takrat so ob prazniku občine Bled dobili novo dvorano v prenovljenem domu. loje bil dogodek. ki so si ga dolgo želeli. Poslej ima-jo namreč v krajevni skupnosli prostor za različna kulturna in družabna srećanja, na katerih se običajno predstavijo tuđi domaćini. Razlicnih dejavnosti namreč v tej krajevni skupnosti v občini Bled res ne manjka. Vsako leto 5. avgusta pa imajo v krajevni skupnosti ludi krajevni praznik. Takrat se namreč spomnijo dogodkov iz leta 1941, ko so mladi domaćini l-rane Primožič, Anton Trseglav in .hmez Ambrožič iz-vedli sabotažno akcijo in minirali cevovod pri hidroelektrur-ni v Piškovci. Miniranje je bilo ena prvih vojaško sabotažnih akcij v tem delu Gorenjske. Danes je krajevna skupnost Zasip med tistimi, kjer še ved-no vsi poprimejo za delo, kadar se tako dogovorijo. "Pri nas se na tem področju, kar zadeva delovanje krajevne skupnosti, ni nič sprmenilo," pravi njen predsednik Ciril Kraigher. "Še vedno smo vsi pobudniki sprememb in projektov. Veliko delamo tuđi prostovoljno. Ohćina je namreč /a takšne stvari "predaleč" od ljudi." Prirediive ob letošnjem krajevnem prazniku v krajevni skupnosti s predsednikom drilom Kraigherjem pripravljaj« skupaj z Gasilsko zvczo Bled - Bohinj in Prostovoljnim gasil-skim drušvom Zasip. Tako bo drevi (danes) ob 10. uri velika meddruštvcna gasilska vaja, ob 20.30 bo v domu kraja-nov slavnostna seja sveta krajevne skupnosti s kulturnim programom, nato pa kulturni večer s skupino Strune. Praznovanjc bodo jutri, v soboto, nadaljcvali z balinar-skim in nogometnim turnirjem, popoldnc ob-16. uri pa bodo slovesno odprli igrišče na I lomu. Veselo pa bo potem tuđi v nedcljo popoldne, ko bo ob 13. uri najprej pohod skozi so-tesko Vintgar, na Momu pa se bo ob 16. uri začelo veselo srečanje. Ciasilska zveza Bled - Bohinj bo razvila svoj prapor, občini Bled in Bohinj ter PGD Zasip bodo izroćili PGD Log pod Mangartom dobrodelne prispevke, za razpoložeje na veselici pa bodo skrbeli Gamsi. • A. '/.. Zlati grb Vidu Černetu in Stanku Koširju Kranjska («ora - Sedmi avgust je pra/nik Občine Kranjska Gora, ki ga pra/nujejo šestić zapored. Iako kot vsako leto bodo v obćini pregledali opravljeno delo in imeli slavnostno sejo občinskega sveta v počastitev praznika. Jutri ob 12. uri bo najprej otvoritev trga v Kranjski Gori, nato pa bo sledil ogled občinskih pridobitev v zadnjem letu dni: prenovljene Vandotove sobe, gradnje mostu v hrtki, obnovljencga mostu in ceste v Podkorenu, športnega igrišča na Vanišah v Podkorenu. kolesarske poti v Ratečah, začetka gradnje srnu-ćišć v Ralečah. pratlnje čistilne naprave v I'abrah, gnitlnje na teniskom ituišcu v Mliičci, gradnje mostu ce/ Kolćtrico v Radovni, drsališča v Mojsirani, na grob svetnika in podžupana Vojteha Budineka pa bodo položili venec. Ob 16. uri bo pri Katri na l)o\jcm shivnostna seja in podelitev obćinskih pri/nanj. l.elos jih bodo prejeli: zlati grb Vid ("crne in Stanko Kosir, srebrni grb Srećko Zima, bronasti grb Aleš Brezavšček. Marina Cufar, I rane Urbanija, po sklepu župana pa še Šonja Mirtič. • I1. P. Poletna šola slovenskega jezika Dom/ale, 3. avgusta - Na osnovni soli v Dom/.alah se je prejšnji teden začela deseta poletna šola slovenskega jezika, lutmetijena otrokom in rnladostnikom slovenske narodnosti, ki živijo v tujini. Šolc se udeležuje sto otrok iz naslednjih dr-žav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Irancije, Hrvaške, Italije, ZR Jugoslavije, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Švice m Velike Britanije. Nekateri /ivijo v dija-škem domu, drugi pri družinah, ra/en treh ur pouka pa se ukvarjajo tuđi z različnimi športnimi in kulturnimi dejav-nostmi, izdelujejo časopis poletne sole, pripravljaju razstave in podobno. V okviru poletne šolc slovenščinc sta tuđi dve celodnevni ekskurziji po Sloveniji, udeleženci pa spoznava-jo tuđi okolico Domžal. Cilj poletne šolc je izboljšanje znanja slovenskega jezika ali začetno učenje in doživljanje tega jezika v avtohtonem okolju, spoznavanje Slovenije, sc/nanja-njc z njeno kulturno dediščino in druženje z vrstniki iz Slovenije. Ob koncu sole bo zaključna prireditev, kjer bodo pokazali, kaj so se naučili v dveh leđnih. • D.Ž. Župan bo dobil slovesno ovratnico Šenčur, 2. avgusta - V odloku o simbolih in obćinskem prazniku občine Šenčur so svetniki na zadnji seji občinskega sveta dodali še doloćilo o slovesni županski ovratnici. Odločili so se tuđi o tem, kakšna bo veriga, ki si jo bo župan nadel ob slovesnejših priložnostih. Sestavljena bo iz 14 ele-mentov, velikega grba na sprednjem delu ler manjšega grba kot obtc/.ilnika na zadnjem delu ovralnice. hlemenli so iz-menično pozlaćeni in ponikljani, pozlaćeni pa vsebujejo ob-cinski grb. V tnanjšem grbu bo vgraviran datum ustanovne seje obćinc Šenčur. Slovesno verigo bo nosil župan Franc Kern, ob priložnostih, ko bo v skladu s statutom opravljal župansko funkcijo, pa tuđi podžupan. In kakšne priložnosti so to? Slovesno ovratnico si bo župan nadel ob slavnostnih sejah občinskega sveta, na osrednji svečanosti ob občinskem prazniku, ob podelitvi. občinskih priznanj, ob sprcjenui ali slavnostnih obiskih državnih uli visokih tu jih predstavnikov, ob sklepanju zakonske zve/e ter v vseh ostalih primerih, ko grc za svečano predstavljanje ali zastopanje obćine. • D.Ž. Igrali so Gregorji Kranj - V reportaži s Kranjske noći. objavljeni \ lorek. si1 ■<.' n»cd drugim omenih ludi nekaterc glasbene ansamble. Iako se nam je zapisalo, da so v sohoto na Glavnem trgu irrali Cuspciii. V lesnici so igrali Gregorji Članom skupine, bral-cem s:i se posebej njihovi goreči fbo/cNalki, ki nas )e opozo-11ltt na napako, se opravičujenio. • H. .1. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN REPORTAŽE Petek, 3. avgusta 2001 Noj Miška posluša Val 202 Štirinajstletna Matej in David sta v valilniku, ki sta ga sama naredila, "žvalila" pravega pravcatega nojčka Miško. Da ne bi poginil zaradi bolezni, sta mu takoj po rojstvu dala "antibiotike", da ne bi poginil od dolgega časa, pa skrbijo s programom na Valu 202. Gorice, 3. avgusta - Zgodba je toliko neverjetna, daje ravno pravš- I nja za zdajšnje vroče dni in seveda za prijetno, zanimivo branje. Začelo se je, ko je v uredništvu zazvonil dežurni telefon in nas je ženski glas povabil v Gorice številka 7 v Mestni občini Kranj. "IVIorda bo zanimivo za vas in za bralce Gorenjskega glasa, saj sta fanta žvalila pravega afriškega noja." (?) "No, žvalila sta ga v inkubatorju, ki sta ga sama naredila. Vlenda pa je to izredno re-dek, če ne kar edini primer, sploh pa pri teh letih, saj sta oba sku-paj (dvojčka) stara sele 28 let." V Goričah, Pr' Met po doma-če, je menda še edina hiša v vaši s pravimi "polkni". Tu sta doma Matej in David Vreček, dvojčka (David je nekaj minut starejši), šolarja, ki sta letos obiskovala 7. razred osnovne sole Simona Jenka v Kranju. "Pred tremi dnevi pa sta fanta žvalila pravega afriškega noja," je začela pripoved njuna mama Francka v začetku tedna. Ko sta v dar dobila nojeva jajca, sta se lotila brskanja po in-ternetu in studija. Da mora biti jajce oplojeno, da mora imeti pravo temperaturo, vlago, in še kaj, jima v glavnem ni bilo neznano, saj sta fanta žvalila že kokoši, race, gosi, prepelice, pe-gatke, golobe... Že pred tremi leti sta v valilniku (inkubatorju, kot pravita), ki sta ga sama naredila, valila različne pernate male živali. Najbrž sta tuđi zato, zaradi skrbnosti in veselja in tuđi znanja, dobila v darilo nojevo jajce. V umetnem valilniku žvaliti nojevo jajce, so poskušali sicer že mnogi, vendar se menda va-ljenje do zdaj na ta način ni posrećilo. Samo dragi, uvoženi, avtomatski valilniki so danes tišti, ki zagotavljajo dokaj uspeš-no valjenje. Seveda pa valilnik za valjenje nojev lahko stane tuđi do 20 tisoč nemških mark. No, Matej in David seveda ništa tište sreče, da bi si lahko omislila takšen uvožen avtomatski valilnik. Zato pa sta se hitro obogatila z znanjem prek interneta, pa nekaj iz domaće literature ter s praktičnimi na-sveti prijaznega gospoda Zoba- I ča. Naredila sta valilnik in se lotila valjenja. Skrbno sta se poučila z vsemi posebnostmi, kako je treba jajce obraćati, o temperaturi, vlagi, ciklusih... Bila sta natančna kot najbolj točna švicarska ura ponoći in podnevi. In potem se je zgodilo. Po 41 dneh in treh urah seje izvalil nojček Miška. Če sta pra- I vilno izbrala ženski spol, bosta videla po enem letu. Da se je skobacal iz lupine, pa je trajalo okrog dvanajst ur. "Najprej sva poskrbela za njegovo odpornost z "antibiotiki • ("?") Le z zaužitjem iztrebkov postane odporen, sicer kmalu po izvalitvi pogine. Ker potre-buje druščino, sva mu za sose-de dala male račke in ker ima rad glasno družabnost, sva mu namestila radio s programom Vala 202. Namesto račk bi bile družabne lahko tuđi gosi, vendar morajo imeti vodo in Pre' več čofotajo. Nojček pa ne sflie biti moker." Priznam, da je bil obisk pr» Mateju in Davidu v Goričah v začetku tedna ena najbolj zani-mivih pravih učnih ur med pej" natimi prijatelji v zadnjih leti" mojega dela. Toliko malih Per' natih prijateljev ne vidite dane« tuđi na največjem in zares ur jenem in gospodarnem doma čem kmečkem dvorišču. Da P bi bila njihova "očeta" in gosP0" darja najstnika, ki še gujlljj osnovnošolske klopi, pa spl° j ni primera. j Pa sta fanta, ko sta lani jes# postala člana Društva gojitelj^, malih živali Kranj, na razsta dobila tuđi že pomembno P^ j znanje. Trenutno pa jima kot še tako veliko in poniem*^ priznanje pomeni mali noj1' ; Miška. • A. Žalar kuni ara za ćelo družino Miron, že 22 let gumar v kranjski Savi, je na Suhi prvič postavil rastlinjak. Pol metra dolge kumare nišo nobena redkost. Suha pri l'rcdosljali, 3. a\u»~ sta - Prvo sporočilo o neua vadno dolgih kumarah v rastli-njaku na Suhi pri Pred os Ij ah smo dobili že teden dni prcj. Tak rat je hčerka Mirona Mladenovskega, ki je po rodu i/ Makedonije, že 22 let pa je v Savi v Kranju gumar, sporo-ćila, da imajo v rastlinjaku ne-navadno dolge kumare, ki pa še vedno rastejo. Posebno ena je bila že takrat /cio velika. No, po tednu dni pa smo dobili sporoćilo, da je tista velika kumara zrasla že skoraj 59 centimetrov v dolžino. Miron Mfadenovski je bil v torek okrog opoldneva doma. Za hišo na Suhi številka 10 pri Predosljah, kjer sije z družino v zadnjih petih letih uredi! domačijo, smo opazili manjši rastlinjak in v njem paprike, paradižnike, feferone in kumare. "Prvić sem letos postavil tu-kaj manjši rastlinjak. Ni velik, vendar je na parceli 750 kvadratnih metrov, kjer sta hiša in nianjši sadovnjak, še toliko prostora, da bom najbrž postavil še en rastlinjak. Ku-marično seme sem dobil od doma i/ Makedonije, drugo pa lukfij. VVndai vse nenavad-no dobro raste. Paradi/utka sem že pred tnesecem dni pri-deial 100 kiiogramov, kumare rastejo, da težko verjameš. Ta je najdaljša, skoraj 59 centimetrov dolga, okrog pol metra pa jih je nić koliko. Tuđi paprike, feferoni in malaneanc zelo dobro delajo. Jagod je bilo ogromno." Zelo pomembno je seme, veliko pa je odvisno najbrž od /cmlje o/iromu gnojenja, smo ugibali ob nenavadno veliki kmnari. loliko bolj presenećeni pa smo bili, koje Miron po-vedal, da je vse odvisno le in samo od toplote, vlage in vode. " l'u /raveii leće potok Belca, toploto in vlago pa daje folija. Najbolj pomembna pa je ob potrebni zadostni vlagi in votli toplota. V Makedoniji takšne kumare /rastejo ludi bli/u enega metra." Ob tem, koje ena Mironova kumara dovoij za stirićlansko družino, ko sta dva paradižni-ka s paprikama dovoij za dru-žinsko solato, je še posebno zanimivo tuđi to, da je rastlinjak Mironov najvećji in glavni konjiček po deki v tovarni Sava, kjer delata oba z ženo. • A. Žalar Arboretum in visoka šola za lovce Na začetku Ravenske Kočne, v kraju Sibirija, ki je poznan kot najbo'J senčen predel na Jezerskem, so lovci začeli graditi studijski objekt z redkim rastlinjem okoli njega. Jezersko, 3. avgusta - Lovska družina Jezersko s starešino mag. Francem Ekarjem in okrog 80 člani je danes med ti-stimi, kjer velja, da so lovci tuđi planinci, gasilci, vodniki, šport-niki. Njihova skrb pa je tuđi dobro in predvsem pravilno go-spodarjenje v lovišču in sodelo-vanje z drugimi lovci. Za izgradnjo tako imenovane-ga izobraževalnega, študijskega objekta in središča so se odloči-li že pred leti. Zato so kupili na začetku Ravenske Kočne v kraju Sibirija, kot mu pravijo domaćini, osem tisoč kvadratnih metrov zemljišča. Po pridobitvi potrebne dokumentacije pa so začeli z gradnjo. V okolici so že zasadili tuđi redko drevje in v nekaj letih načrtujejo, ko bodo dokupili še deset tisoč kvadratnih metrov, bo tu pravo izobra-ževalno središče za lovce. "Izobraževanje in gospodarje-nje bosta v prihodnje najbolj pomembni nalogi v lovstvu. Čeprav nimamo ravno velikih lovnih površin (uporabnih je le 3600 heklarov) in upamo, da borno od države morda najprej dobili odgovor, ki ga čakamo na naše in pismo občine, potem pa še kakšen hektar več, smo že zdaj poznani kot skrbni gospo-darji. V našem študijskem sre-dišču in arboretumu borno imeli vse naprave in opremo, saj je ta predel poznan po različnih vrstah divjadi. Tako načrtujemo preže, solnice, krmišča..." Ko bo objekt zgrajen, bodo iz sedanjega zadružnega doma preselili vanj arhiv in drugo opremo. Tu bodo studijski prostori in prostori za srečanja z gozdarji, planinci, za raZ {j\ učne ure. V projektu J^ ^ nadzorniška soba in P1' <# Arboretum z objektom >' p sole za lovce pa Je.le.^e ?$, stran od tovorne žični ^i Kranj za Ledine. Jezer.s£,t pC* so namreč poznani tuđi'i .y vi planinci in dobri smu^j n» posebno ponosni pa s0 t $ nadvse dobro sodelovanj* ,|) ćino Jezersko in z zup Milanom Kocjanom. pW Petek, 3. avgusta 2001 GOSPODARSTVO ureja: Marija Volcjak 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Savi se zatika pri združevanju kemije Če bo doma ta zgodba predolgo trajala, se bodo morda medtem podali na Hrvaško, v Jugoslavijo, Makedonijo... Kranjska družba Sava je v zadnjih tednih v središču medijske Pozornosti, saj se kar vrstijo intervjuji s predsednikom uprave Janezom Bohoričem. Vendar se ni zgodilo nič posebnega, če •zvzaniemo (pričakovane) težave v medvoškem Colorju in zas-toJ pri pogajanjih o nakupu Heliosa in Belinke. Medijsko zani-J11311^ za Savo si torej lahko razlagamo s tem, da se še ni zgodi-•o nič posebnega. Z Janezom Bohoričem smo se pogovarjali minuli Petek, tik pred njegovih odhodom na dopust, v teh V|"očih dopustniških dneh je beseda tekla posebej o turizmu. *,*ko si razlagate izjemno "^dijsko zanimanje za Savo, redi vročega poletja, kar ni običajno?" v udi sam se to sprašujem. Ne m' morda bi Vas moral jaz *^ati, da mi to razložite." 2a^?.teiJJski glas je bil tokrat sebiie'" ^e bi se zgodil° kaJ P°" li?" ysekakor ne bi odlaša- . kava je pać velik sistem, ljudi 2anirna, kako posluje, kaj se do-gajaznjo." . "^ako ocenjujete poslovanje v Ietošnjem prvem polletju?" ski e rezu'tate borno v fladu z borznimi pravili obja- nl v začetku avgusta. Lahko pa cem, da se ob polletju pribli- Jerno načrtovanim, s tem da situacija na posameznih pod- cjih delovanja različna, tuđi 2'ično sezonsko obarvana. to polletni rezultati glede na dosr Plan.niti ne povedo kaj va 'i. ^an'miveJša je primerja- z lanskim prvim polletjem; v evr harSlVU je ProdaJa realno, v 'ariih ZA 8 odstotkov večja, v to- je r fa 16 odslotkov' trgovina sioHYai!no približno na 90 od- 3 0*lh la"ske ravni, kemija za mi^n°skkieHnadnJO'-Pri-neprC" va 1Skl aejavnosti pnrneria- Ua nc pove dosti, lahko rečem, t( seRazvija v skladu z načr-nl0 v ,. turizmu pa letos belcži-veo i a P°većanja, tuđi 50 in „^stolna." pO| ,eprav Je mimo sele polovica „v ne turistične sezone?" Pu nl°£? rast tlosegajo v kam-naših du'k'Jetudisicerena Se nal - ° uspeSno razvijajočih golf ; zh- Tudi na igrišču za *uit'«" V hotelu ToPlicc so re- ,Kdtl veliko boljši kot lani." NetPa naložbe v turizem?" iiovin J Sm°jih že izvedli- Pre-igri§čuSmo kra|jevo hišo na cePci- Za 8°lf' zgradili novo re-V/Uri ' nabavil' nove stroje za s^af lrVa?e igri^a za golf, ki je * njim k ,telnejSc in igralci so karnp? • olj zad°voljni. Tuđi v ' ;i!0 ,Je nekai investicij pove-k. zadovoljstvo gostov in h°'iših ' velja za ene8a na> krn\cč\T Samo v Sloveniji, XvL^mdelu Evrope." Vpsticiie?" Se Predvidene in- be'temvPOtrCbne veiike naioz-Je- novn predvsem dobre ide-PrisiuVh°nvtodstvojihimainzna eHdar ; - POtrcbam ^ostov-Ureuttve-1 Se odPrto vprašanje ?°ramn iHšča' ° čemer se Kicunjc >w mi bile vedno všeč, vdelane v steklo pa so dekorativne in trajno shranjene. Čipke, ki jih dobim iz Idrije in Žirov, vložim med steklo tcr zali>m s cinkom in svincem, delam tuđi v TifTanv tehniki, z enim okrasnim pladnjem pa imam več kot 40 ur dela. Omenjena kombinacija stekla in čipke je moja, zamiscl, moja posebnost pa so ročaji v obliki rožice. Združujem dve slovenski ročni spretnosti," je pojasnil Škrjanc. Njegovi lepi in domiselni izdelki so spodbudili tuđi posne-movalce, kar je po eni strani pohvala njegovemu ustvarjanju, po drugi strani pa ga moti po- vršnost tistih, ki kopirajo njegovo delo. "Kopije mojih izdelkov najdete po vsej Sloveniji, vendar so nekatere zelo slabo izde-lane, kar se vidi že po robovih, ki nišo natančno zglajeni, kar pomeni, da je bilo vloženega manj dela in je izdelek potem lahko cenejši. Vsi moji izdelki šo ne le natančno izdelani, ampak tuđi pralni, odporni na vodo." Klekljane čipke vdeluje v stcklcne svetilke. pladnje, stoja-la za serviete, stenske dekorativne obeske, šatulje za nakit in vaze, ki jih je še posebej težko izdelati, naštetemu pa bo dodal še lučke za dišeča olja. Tuđi oblikovanja so njegova in pravi, da oblik ne bo spreminjal, saj tuđi po njih postaja prepoznaven. V njegovem ateljeju serijskih izdelkov ni, so le unikati. Največ znanja o izdelovanju vitražev je dobil pri enem največjih moj-strov Marku Jermanu, rojenem v Argentini (številne slovenske cerkve krasijo njegovi vitraži). Sole za to umetnostno obrt v Sloveniji ni, zato so tuđi z delav-ci težave. Boris Škrjanc zaposlenih nima, delata z ženo, ob tem pa pravi, da slednjega, če bi gledal le na denar, zagotovo ne bi počel, saj bi v tem primeru moral imeti zaposlene delavce in večjo delavnico. "Glede na vlo-ženo delo zaslužek ni velik in samo od mojega dela ne bi mogli živeti. Vendar delam iz veselja in še na misel mi ne priđe, da bi popustil pri kakovosti." Dela tuđi po naročilu, razstavljal pa je na razstavah domaće in imet-nostne obrti v Slovenj Gradcu, Ljubljani ter na kranjskem in celjskem sejmu. S svojimi izdelki je letos sode-loval na prvem ocenjevanju izdelkov domaće in umetnostne obrti 'Edinstveno iz Slovenije', mednarodna strokovna komisija pa je njegove izdelke izbrala tuđi za enega največjih sejmov daril na svetu, ki je bila od 21. do 24. julija v Los Angelesu. Omenjeni projekt je vodil Pos-peševalni center za malo gospodarstvo, sodelovanje na sejmu pa so slovenskim razstavljav-cem omogočila tuđi ministr-stva. "Na Ameriški razstavi so-delujejo obrtniki domaće in umetnostne obrti iz 38 krajev, od Gorenjcev so poleg mene še iz Mojstrane, Krope in Škofje Loke, zame pa je sodelovanje na tako pomembni svetovni razstavi vsekakor priznanje za moje delo. Nad izdelki je bila navdušena tuđi Barbara Mo-wat, vodja ameriškega projekta in podjetnica leta v Kanadi, predstavitev v Ameriki je tuđi enkratna priložnost za Sloveni-jo, da se svetu predstavi s svojimi obrtmi. V Ameriko so odpo-tovali le moji izdelki, saj bi bilo potovanje zame zelo naporno, upam pa, da bom čez dober te-den ali dva že izvedel, kaj so o mojih vitražih menili svetovni poznavalci obrti," je še dejal Škrjanc, ki v svojem ateljeju že snuje mizico za grškega atašeja. Kakovost se obrestuje, dober glas pa seže v deveto vas. Boris Škrjanc je že nekajkrat dokazal svojo ustvarjalnost in bogato domišljijo, utegne pa se zgoditi, da nas spet preseneti. Talent za portretiranje mu ne da miru. Ga bo treba umiriti. • Renata Škrjanc Boris Škrjanc med izdelovanjem večjega vitraia za okrasno mizo. Boljši nakup v spletnih straneh kranj, 3. avgusta - V lelošnjem prvem policiju so Slovenci več kupovali v domaćih, kot v tu jih spletnih straneh. Raziska-va z naslovom Raba interneta v Sloveniji je pokazala, da 12 odstotkov aktivnih uporabnikov spletnih strani tuđi kupuje, vrednost nakupov pa naj bi letos dosegla 2 milijardi tolarjev. Kupljeno blago najpogosteje plačujejo po povzetju, narašea pa število tistih, ki plačujejo s plačilno kartico. Povprečna vrednost nakupov je od 10 do 20 tisoč tolarjev. Spletne prodaje se zavedajo tuđi trgovci, zato čedalje već pozornosti namenjajo ureditvi svojih spletnih strani. V primerjavi s svetom, je v Sloveniji spletnih trgovin šc malo, veliko pa je spletnih katalo-gov, ki kupcem omogočajo plačilo po povzetju. Prava spletna trgovina mora kupcu poleg spletnih katalogov ponuditi tuđi možnost piaćevanja prek interneta. Slednjega se dobro zavedajo v Merkurju, kjer so oktobra lani prek spleta ponudili izdelke, od maja pa v prenovljenih spletnih izložbah kupcem nudijo virtualno nakupovanje. Za prenovo so se odločili zaradi možnosti širše ponudbe. Merkurjeva e-trgovina ima vsak mesec od 13 do 14 tisoč obiskovalcev ter 2 milijona tolarjev prometa. Ponujajo tuđi nasvete za hišna in druga opravila ter nudijo brezplačno dostavo. • R. Š. Manj letalskih gostov v Sloveniji Kranj, 3. avgusta - Število letalskih gostov v Sloveniji upada. V 70-ih in 80-ih letih so bili čarterski poleti glavna dejavnost slovenskih letališč in kar 75-odstotkov letalskih potnikov je k nam pripotovalo s čarterskimi leti. Danes je stanje obratno, saj je 75 odstotkov rednih in ie 25 odstotkov čarterskih linU-Po besedah Janeza Pergarja, predsednika uprave Kompasa, se povpraševanje po letalskih paketih povečuje v vseh področjih mednarodnega turizma, zato bi morali pripraviti zanirnive pakete po promocijskih cenah, ki bodo pritegnili tuje organi* zatorje potovanj. Omenjeni paketi bi morali poleg slovenske turistične ponudbe vključevati ludi ponudbo sosednjih držav, npr. Benetk, Dunaja... V prostorih Gea College v Ljubljanji Je bila pred slabima dvema tednoma okrogla miza z naslovom Naš turistični korak v zrak, ki so se je med drugi mi udeleži«1 predstavniki slovenskega lurističnega gospodarstva, Mu"' ljanskega in portoroškega aerodroma, letalskega prevoznika Adrie Airways ter ministrstva za kulturo. Slovenske turistične organizacije in lokalnih turističnih organizacij. Udeleženci s° menili. da bi država morala imeti več posluha za razvoj letalskega turizma, predvsem pa bi morali odpravif( birokratske ovire npr. vize. V prihoi'nic bi morali veliko vlag&^ V pron ■'<1in;ivskih trcih ■ u , bilo vćasih veNko letalsk... .. ...... i/, ^.,,_.,, .JV..V...._ ....opc. • H. S. OŠ Staneta Žagarja Kranj , Cesta 1. maja 10 a | razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA GLASBENE VZGOJE za doloćen čas (nadomeščanje delavca na bolniškem dopustu) s polnim delovnim časom Pričetek dela je 1. september 2001. Prijave z dokazili o ustrezni strokovni usposobljenosti pošljite v 8 dneh po objavi na naslov sole. OSNOVNA ŠOLA BISTRICA TRŽIČ Begunjska cesta 2, Tržič Osnovna šola Bistrica Tržič razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA GLASBENEGA POUKA za določen čas, š polnim delovnim časom, za šolsko leto 2001 /2002. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Bistrica, Begunjska cesta 2, 4290 Tržič. 9 Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-12-439, fax: 04/51-24-423 Smo organizacija državne uprave, ki se trudi za prijazen odnos do naših strank. Iščemo nove sodelavce in sodelavke, ki so strokovni in pri-' pravljeni s timskim delom dosegati najboljše rezultate. Z javnim natečajem razpisujemo 2 novi, prosti delovni mesti: SVETOVALEC/SVETOVALKA II ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE - v Oddelku za gospodarstvo - v Oddelku za kmetijstvo, gozdarstvo in regionalni razvoj. P o g o j i : - univerzitetna izobrazba pravne smeri ter eno leto in osem mesecev delovnih izkušenj ali - visoka strokovna izobrazba upravne smeri ter dve leti in šest mesecev delovnih izkušenj - strokovni izpit za delavce v državni upravi - znanje uporabe računalnika - znanje slovenskega jezika - državljanstvo Republike Slovenije. Vsem kandidatom/kandidatkam nudimo: - možnost funkcionalnega izobraževanja - možnost opravljanja preizkusa znanja iz zakona o splošnem upra-vnem postopku - pripravniku/-ci možnost opravljanja strokovnega izpita za delavce v državni upravi. Izbrani kandidat/kandidatka, ki izpolnjuje vse pogoje, bo sklenil/-a delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Diplomantom/kam pravne smeri nudimo možnost opravljanja pripra- vništva. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih izkušenj pošljite v 15 dneh po objavi javnega na- tečaja na naslov: Republika Slovenija, UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA, Poljanska c. 2, 4220 Škofja Loka. Nepopolnih prijav ne borno obravnavali! Kandidate, kandidatke borno o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi. Krst Mobitelovega katamarana Posadka Mobitelovega katamarana oziroma dvotrupca TurboTornado si je za cilj postavila nastop n olimpijskih igrah v Atenah leta 2004. Bled, 3. avgusta - Družba Mobitel je minulo sredo na Bledu krstila jadralski katamaran oziroma dvotrupec Turbo Tornado, ki je svoj prvi nastop uspešno opravil že na travemundski regati za svetovni jadralski pokal, pluje pa pod vodstvom krmarja Dušana Puha in fokista Davorina Miklavca. Njun cilj je uvrstitev na olimpijske igre 2004 v Atenah. Mobitel je regatni jadrnici Veliki Vihar-nik dodal še omenjeni katamaran. Novo pridobitcv je krstila plavalka Nataša Kcj-žar, blejske slovesnosti pa so se med drugi-mi udeležili tuđi številni jadralci in ljubitelji jadralskega športa. Katamaran Turbo Tornado je dolg 6,10 metra, širok 3,05 metra, težak 160 kilogramov, karbonski jam-bor pa je visok 9,30 metra. Njegov jadrni komplet obsega 17 kvadratnih metrov veliko glavno jadro, 8 kvadratnih metrov velik flok in kar 24 kvadratnih metrov velik ge-naker za jadranje z vetrom v krmo in v bok. V idealnih razmerah doseže hitrost od 45 do 50 kilometrov na uro, svoj vzde-vek pa je dvotrupec dosegel prav zaradi gli-serske hitrosti. Jadralski katamaran tornado so sprojekti-rali pred 30 leti in na olimpijskih igrah leta 1976 se je izkazal kot najhitrejši, tehnično najbolj zahteven in akrobatsko najbolj sprektakularen olimpijski tckmovalnt . red. Tornado, ki je zaradi številnih izj& šav že tako najhitrejši dvotrupec serl^jg. proizvodnje, je po lanskih olimpijsk . ^ rah v Sydneyju postal še hitrejši, saj -uvedli dvojni trapez za oba člana P0^*.. v Mobitelov TurboTornado so izdela' Marstrandu na Švedskem, kjer sta ■ . Dušan Puh in Davorin Miklavec prevzela. fja Puh in Miklavec sta jadralska Par: cTia že vrsto let, krmar Puh seje kotjadrale deski udeležil olimpijskih iger v los Ang ^ su leta 1984. Pred dvema desctletjem*^ spadala med deset najboljših posadk v ^ redu leteći Holandec na svetu, leta j sta na prvokategorni regati za sve^jC|ii jadralski superpokal v ncmškern ^o osvojila 6. mesto in izpolnila °''rTl|3jj ni( normo, uspešno pa sta sodelovala tu ^j. Viharniku in sta stalna člana Vos'd jA\ n" kega Viharnika. ki bo tuđi letos Ja kar je 31 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Na Povećanje bilančne vsote je vplivala živahna posojilna dejavnost banke, predvsem pri posojilih gospodarskim družbam, ki so porasla za 13,7 odstotka. Večji obseg posojil je omogočil 14-odstot-*}} Porast tolarskih in deviznih vlog in depozitov. Banka je kljub živahni posojilni dejavnosti obdržala visoko varnost naložb, saj je ar dobrih 96 odstotkov naložb razvrščenih v najvišja bonitetna izreda A in B. Uspešnost poslovanja odraza tuđi ocena kreditne sposobnosti ^anke. Agencija Fitch IBCA je namreč v začetku julija svojo onitetno oceno BBB+ dvignila na A-, kar je le eno stopnjo pod °ceno države. Že lani pa sta izboljšanje bonitetnih ocen potrdili udi mednarodni rating agenciji Moodv's in Capital Intelligence. oančna skupina Nove Ljubljanske banke je v prvi polovici leta Us.tvarila 7,9 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo oz. sko-raj 18 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Konsolidirana bilančna vsota skupine je konec julija znašala nekaj več kot ■^56 milijard tolarjev inje v primerjavi s prejšnjim letom porasla Za 7,8 odstotka. • C.Z. VGorenjski banki Ze 2.200 uporabnikov SMS *ranj - Kot so sporočili i/ (ioivnjskc banke, se je duslej -aOO inietnikov h-kočih, gotovinskih in žiro raćunov odluci °i da jini banka ob vsaki spremembi na računu in poleg tega s|" redno vsak ponedcljck /julraj sporoči na mobilni telefon s«anje na računu. v Ciorcnjski banki so lani kot prvi v Sloveniji uvedli no\\) sU>ritcv /;i <)hc;me l..ink SMS - šutnjo, ki vsem prijavljenim °nH)g()C;t |,j(c|. jn cnosiiivcn nadzor nad stanjem na mctinih v ai1*i- |/, banke vsako jutro s pomoćjo kratkih SMS sporocil Pošljcjo okrog (isoć informacij o trenutnem stanju vsan, ki so PrcJsnji dan imeli spremembo na računu; vsak ponedeljek /ju-raJ Pa vsem ne glede na to, ali se je stanje na njihovem računu ''P^cmenilo rili ne. To pomeni. da vsi uporabniki nove stoiitve ^.Imanj slirikral na mesiv dobijo a/urno informacijo o stanju (l r:ićuiHi. S pomocjo mobilnoga telefona lahko spivmljajo slllnJe tloinsi ali v mjini. • C.Z. Bančne obrestne mere Pri depozitih večje zvišanje kot pri posojilih Ljubljana - Z naraščanjem medletne inflacijske stopnje so se v letošnjem prvem polletju spreminjale tuđi bančne obrestne mere za posojila in depozite. Po podatkih Banke Slovenije so podobno kot lani ostale nespremenjene le obrestne mere za tolarske vloge na vpo-gled. IMedtem ko so bile lani v prvem polletju realno negativne obrestne mere vezanih vlog do 90 dni, je bilo v letošnjih prvih šestih mesecih mogoče zaslediti podoben pojav zgolj pri obrestnih merah za vloge, vezane do 30 dni, a še te so se junija približale realno pozitivni vrednosti. Naraščanje medletne stopnje inflacije je vplivalo tuđi na dvig mesečne temeljne obrestne mere (TOM), ki je na letni ravni nihala med 8,56 in 10,18 odstotka. Temu nihanju so se pri-lagajale tuđi nominalne depo-zitne in posojilne obrestne mere, pri tem pa je bilo prilaga-janje pri dolgoročnih posojilnih obrestnih merah izrazitejše kot pri kratkoročnih. Kratkoročne posojilne obrestne mere so se od januarja do junija zvišale za 1,2 odstotne točke, dolgoročne pa za 1,9 odstotne točke. Povprečna nominalna obrestna mera za kratkoročna posojila je v prvem polletju znašala 15,4 odstotka oz. 5,9 odstotka nad TOM-om, za dolgoročna posojila pa 17,5 odstotka oz. 7,8 odstotka nad TOM-om. Depozitne obrestne mere so se v istem obdobju zvišale bolj kot posojilne. Nominalne ob- restne mere za vloge, vezane od 91 do 180 dni in od 181 dni do enega leta, so se zvišale za 2,1 odstotne točke, za vloge krajših ročnosti za 1,9 in za vloge dalj-ših ročnosti za 1,7 odstotne točke. Banke so najbolj zvišale obrestne mere pri vlogah, vezanih do 30 dni, ki so od lanskega novembra do letošnjega junija porasle s 3,6 na 4,9 odstotka. Povprečna obrestna mera za vloge, vezane od 91 do 180 dni, je v prvem polletju znašala 11,6 odstotka oz 2,3 odstotka nad TOM-om, za vloge, vezane nad eno leto, pa 14,1 odstotka oz. 4,7 odstotka nad TOM-om. V prvem polletju se je v skladu z gibanji v tujini nadaljevalo zniževanje obrestnih mer za devizne vloge pri bankah. Obrestna mera za vloge, vezane nad enim letom, seje znižala s 3,4 odstotka v januarju na 3,1 odstotka v juniju, poleg tega pa se je zniževala tuđi stopnja rasti deviznega tečaja. Povprečna stopnja donosa za vloge, vezane v evrih nad eno leto, je v prvih šestih mesecih znašala 9,2 odstotka in je s tem močno zaostajala za donosnostjo isto-vrstne tolarske vloge, ki je bila v povprečju 13-odstotna. • C.Z. Pivovarna Union Delničarjem 615 tolarjev dividende Ljubljana - Delničarji Pivovar-ne Union, njihovi zastopniki ali pooblaščenci, ki so skupno predstavljali blizu 83 odstotkov kapitala družbe, so na tor-kovi šesti redni skupščini spre-jeli vse predlagane sklepe. Sprejeli so poslovno poročilo uprave za lansko leto in skleni-li, da bo lanski dobiček v visini nekaj manj kot 1,3 milijarde tolarjev ostal nerazporejen in da bodo za dividende delničarjem ter za udeležbo uprave in nadzornega sveta na dobičku na-menili nerazporejeni dobićek iz 1995. in 1996. leta. Za dividende so namenili blizu 270 milijonov tolarjev, za udeležbo uprave in nadzornega sveta na dobičku pa nekaj manj kot 23 milijonov tolarjev. Delničarji, ki so bili na včerajšnji dan vpisani v delniško knjigo v kli-rinško depotni družbi, bodo do konca septembra prejeli dividendo v znesku 615 tolarjev (bruto) na delnico. Medtem ko so v Unionu v letošnjem prvem polletju še povećali prodajo brezalkoholnih pi-jač, se je prodaja piva zmanjša-la. Glavni razlog za to naj bi bila višja cena piva, ki pa je predvsem posledica 50-odstot-nega februarskega povišanja trošarin. • C.Z. KRANJ, 3. 8. 2001 ^M^^^MmKK^P nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA ™~~Z7Z~~^~te™_ L___1_ats__J 100 itl A BANKA (ližić. Kranj, Jcsema. NIŠO POSREDOVALI PODATKOV GORENJSKA BANKA lv.:e onotn NIŠO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA LON. d.d. Kranj HZ.10 112.50 15.92 15,98 11.28 11.36 HIDA tržnica Ljubljana 112.15 ll?.3O ir..ui th.'Jh li 3? 1135 HRAM ROŽCE Mengeš 11? 1S 112.32 15,92 15.99 1130 11.35 ILIRIKA Jesenice i??-00 11?3!> 15 90 15.97 11.30 11.35 ILIRIKA Kranj 112 00 112,40 15,90 15 97 11.29 1135 ILIRIKA Medvode n?oo n?.4O 15 88 if.'tf 11.29 11.34 INVEST Škofja Loka 11?-10 112.45 15.90 15.98 11.30 11,38 KREKOVA BANKA M..-.....K .....; Ml BZ 112.55 15.89 16.00 11.29 11,37 KOVACinaRadovljiškilr/nic'i HI-'J0 112.40 15,88 15,98 11.2'J 1I.3G ŠUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-UUD.BANKAdd.K:aPi 1U.40 112.40 15,88 15.98 11,27 11,38 PBS D.D. fn,; . ■ '■ 110.70 112 ob M Un 15.95 1100 1l.;-i4 SZKBBlag. u- . 11200 112,39 15.90 15.98 11.30 11.39 TALON Škofia Luk:i 11190 112 3:. 15 90 15 98 1130 11.39 VVILFAN .lesenice supeKuilui U.non 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Giaiski dvor 530 40 40 (8.h -13 h, I3.45h - I8.li) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 111,86 11?.?4 15,80 15.98 1171 1136 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.53 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostiti iipmmemb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavi/amo njihova telefonske številke, mi kate/ih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Nova storitev Mobitela Mobitel za plačilo storitev Kranj - Družba Mobitel je v petek predstavila prvo slovensko storitev na področju mobilnega plačevanja, storitev Moneta, ki na podlagi identifikacije prek mobilnega telefona oz. uporabni kove mobilne telefonske številke omogoča enostavno kupovanje pri različnih ponudnikih storitev in vsebin na internetu. Storitev temelji na preprosti in varni uporabi. Ko Mobitelov naročnik na internetu dostopi do strani, ki so plačljive (elektronske igre na srečo, mali oglasi, vsebine finančnih ustanov, storitve zavarovalnic, humanitarna nakazila...), se mu odpre posebno okno, v katerega vnese podatek o svoji mobilni telefonski številki. Sistem mu v obliki kratkega sporočila SMS takoj za tem posreduje geslo, to naročnik vnese v ustrezno polje, sistem pa mu omogoči dostop do zahtevane strani ali storitve. Storitev lahko uporabljajo redni naročniki sistema Mobitel GSM, ki ima-jo dostop do interneta, še letos pa bo na voljo tuđi Mobi uporab-nikom. Stroške vsebin in storitev, ki jih bodo naročniki kupili na internetu, bo Mobitel obračunal enkrat mesečno na posebnem računu, ki ga bodo naročniki prejeli poleg rednega mesečnega računa za Mobitelove GSM storitve. Zanimanje za sodelovanje v storitvi Moneta je precejšnje tuđi med ponudniki vsebin in storitev, saj so se za tak način trženja storitev in posredovanja in-formacij že odločili Salomonov oglasnik, Športna loterija, Slovenska tiskovna agencija, Gospodarski vestnik, Finance in Rdeči križ. V Mobitelu pripravljajo že tuđi rešitve, ki bodo omogočale plačevanje z mobilnim telefonom na fizičnih lokacijah. To bi bila ena prvih tovrstnih rešitev v svetovnem merilu,.saj tuđi telekomunikacijsko tako razviti državi, kot sta Finska in Španija, sele uvajata podobne možnosti. • C.Z. Skupščina delničarjev Kolinske Sto tolarjev na delnico Ljubljana - Delničarji Kolinske so na skupščini prejšnji petek sklenili, da bo lanski čisti dobiček v znesku nekaj manj kot 872 milijonov tolarjev ostal nerazporejen in da bodo iz nerazpore-jenega revaloriziranega dobička iz 1997. leta namenili za izplači-lo dividend 316 milijonov tolarjev, za nagrade nadzornemu svetu skoraj 11 milijonov tolarjev in za nagrade upravi blizu 35 milijonov tolarjev. Bruto dividenda na delnico znaša 100 tolarjev in je za 15 odstotkov višja kot lani. Kolinska je lani uspešno poslovala in je s prodajo ustvarila blizu 13 milijard tolarjev prihodkov ali za devet odstotkov več kot leto prej. Medtem ko je prihodke od prodaje na domaćem trgu povećala za tri odstotke, jih je na tujih trgih kar za 28 odstotkov. Na tujem je povećala prodajo predvsem v Rusijo in v države jugovzhodnc Evrope. • C.Z. Gorenjska borzno posrednička družba d.d. Koroška 33, Kranj, tel: 04 280 10 16 280 10 17, 280 10 30, 280 100 varnost strokovnost donosnost Sklici skupščin podjetij v mesecu avgustu ter EX-DIVIDENDE ! odjetja morajo po ZGD enkrat letno sklicati skupščino družbe. Na skupščini družbe delničarji od-cajo o statutarnih zadevah, o letnem poročilu, o članih nadzornega sveta, o revizorju, ki bo rev-1 '!"a' letr|o poročilo prihodnje leto, ter o izplačilu dobička delničarjem (dividend). Podjetje mora po «konu najmanj en mesec pred skupščino objaviti sklic skupščine z dnevnim redom. V primeru, da 0 podjetje izplačalo dividende, mora biti v sklicu definiran tuđi presečni datum, ki se upošteva za Plačilo dividend. EX-DIVIDENDA predstavlja prvi dan brez upravičenja do dividende. u^JETJE DATUM SKUPŠČINE EX-DMDENDA DIVIDENDA £IUROTEHNIK 07.08.01 31.07.01 53 SIT Tc,c PUC0NCI 09.08.01 10.08.01 108 SIT Ap^OM SLOVENIJE 10.08.01 09.08.01 242 SIT JJj£ETOURPOTOVALNAAG. 17.08.01 SaV/,k 21.08.01 KOTnJSKABPD 21.08.01 Np'U 22.08.01 13.08.01 120 SIT V Nama 23.08.01 preglednici Dn^ . 23.08.01 29.08.01 70 SIT navajamo °°HOR2AGA 23.08.01 sklice Cco-^ 24.08.01 skupščin Klk-i!»°PODJ- KRANJ 24.08.01 23.08.01 140 SIT delniških DAi^NlK 27.08.01 družb KM^D 28.08.01 ' dokonča IMPtc, TEC 28.08.01 meseca lKAATnTEKOM 28.08.01 avgusta. TEHM^OVSĆINA 28.08.01 Pri ALPNik, D 29.08.01 . . podjetjih, TRIGI a\ BOHINJ 29.08.01 kjer ^JNIVPD7?.TEBER 2- 30.08.01 načrtujejo VARkjTS?LE d°MZALE 30.08.01 izplačilo TURRnrJoKRANj 30.08.01 dividend, GfSfSST|TUT 30.08.01 navajamo AVTn^LS0CA 31.08.01 30.08.01 70 SIT tuđi IMp črpa,ANIKA ŠKL 31.08.01 predlagano 'SKRa JU E 31.08.01 visino TKK SdS-NDENZATORJI 31.08.01 bruto ^HPENICA 31.08.01 30.08.01 50 SIT dividend. dodatn ENI NAMlG: Pravočasno si kupite 10.000 pokojninskih bonov in jih zamenjajte za polico SIT 7a t pok°ininskega in življenjskega zavaravanja. Polica se glasi na več kot 2,500.000,00 ^akun nh P bonov Pa boste trenutno odšteli cea 430.000,00 SIT. 2a dodat SOS2 (Pri teć£»iu cca 71} vam Prinaša več kot DEM + 10 % na let0- na sed5naoPrašanja smo vam Via voljo tuđi po telefonu 04/280-10-00 oz. 280-10-40 ali osebno k^^ u Gorenjske borzno posredniške družbe, d.d., Koroška cesta 33 in 31 v Kranju. ^—— ■—-^--------- Iz uradnih objav Eni o dobičku, drugi o izgubi Kranj - Delničarji družbe Emona Farma lhan, družba pooblaščenka, d.d., se bodo 31 avgusta sestali na drugi seji skupščine, na kateri bodo obravuavali tuđi poročilo o lanskem poslovanju.in sklepali o delitvi dobićka. Uprava družbe predlaga, da bi celotni lanski dobiček v znesku nekaj već kot 44 milijonov toJarjev namenili za izplaćilo dividend. Cc bodo na skupšei-ni soglašali s tem predlogom, bo bruto dividenda na delnico znašala 83,43 tolarja, Delni-čarji družbe Marnior Motavlje bodo na peti seji skupščine, ki jo je direktor Branko Selak skli-cal 30. avgusta, med drugim sklepali o delitvi lanskega Ćistega dobička v znesku 70,6 milijo-na tolarjev. Delničarji družbe rlormo, d.d., Skofja Loka se bodo na skupščini sestali 12. septembra, ko bodo tuđi sklepali o predlogu, da bi od lanskega dobička 665 milijonov tolarjev polovico namenili za rezerve družbe, druga polovica dobička pa naj bi ostala nerazporeje-na. Delničarji družbe Triglav konfekcija Kranj se bodo na skupščini 7. septembra ubadali z drugačnim problemom, namreč s tem, kako bi pokrili lansko i/gubo. Podobna naloga caka tuđi dclničarje družbe Avtomehanika Škofja Loka, ki se bodo na skupščini sestali 31. avgusta. Okrožno sodišće v Ljubljani, je 10. julija začeto postopek prisilne poravnave nad dol/nikom Induplari holding, Industrija platnenih iz-delkov, d.d., Zgornje Jarše, pri tem pa je v up-niškem odboru tuđi Gorenjska predilnica Škofja Loka. Okrožno sodišče v Kranju pa je 16. julija začelo stečajni postopek nad dolžni-kom Avtoservis Bled in ga takoj zaključilo, ker premoženje. ki bi prišlo v stečajno maso, ni za-doščalo niti za stroške postopka. Proti Uikemu sklepu se upniki še vedno lahko pritožijo. *• C.Z. GORENJSKI GLAS • 10. STRAN KMETIJSTVO ureja: C'veto Zaplotnik Petek, 3* avgusta 2001 Po novem biotehniška šola Kranj - Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj se je preimenovala v Srednjo biotehničko solo Kranj (BTŠ). Kot je pojasnil ravnatelj sole Marijan Pogačnik, so se za spre-membo odločili na pobudo staršev in dijakov, ki so ugotavljali, da je ime že postalo preozko za številne izobraževalne programe, saj na soli poleg kmetovalcev in mlekarjev izobražujejo tuđi vrtnarje, cvetličarje, pomoćnike v živilstvu in pomoćnike gospo-dinje - oskrbnice ter vrtnarske, kmetijske in živilske tehnike. Po-stopek za spremembo je trajal približno dve leti in seje končal letos. Aprila je vlada sprejela sklep o preimenovanju, od 19. ju-nija dalje pa je šola pod imenom Srednja biotehniška šola Kranj tuđi vpisana v sodni register. V soli nišo ocenjevali, koliko jih bo sprememba imena stala, vsekakor pa bo to povzročilo tuđi nekaj stroškov, saj bo med drugim treba zamenjati vsc table s starim imenom. Novo ime sole ne bo edi-na novost v novem šol-skem letu. Medtem ko iz-obraževalnih programov nišo spreminjali, bodo ob rekordnem vpisu 640 dijakov število oddelkov povećali s 26 na 29, hkrati pa bodo za izvedbo pouka najeli nove prostore. Šest učilnic bodo pridobili v prostorih nekdanje višje sole za organizacijo dela v Prešernovi ulici v Kranju, z Ljubljanskimi mlekarna-mi pa so se dogovorili o najemu prostorov v upravni stavbi nekdanje Go-renjske mlekarne nasproti sole, kamor bodo preselili upravo, sedanje upravne prostore sole pa namenili za učilnice. Pouk bo v novem šolskem letu potekal na štirih lokacijah: na soli, v Prešernovi ulici in v prostorih AMD v Kranju ter na šolskem posestvu v Strahinju, telovadba pa v špo,rtni dvorani na Planini in v fitnesu v Ćirćah. In kako kaže z gradnjo nove sole na šolskem posestvu? Ravnatelj sicer razpolaga s pisnim dokumentom ministrstva za šolstvo, znanost in šport, da naj bi solo začeli graditi v prihodnjem letu in jo potlej gradili še dve leti, vendar pa ni zanesljivo, ali bo za to tuđi denar v državnem proračunu. Šola bo novo šolsko leto začela tuđi z nekaterimi kadrovskimi spremembami. Šolsko posestvo v Strahinju bo vodil Tone Peča-rič, izobraževanje odraslih pa Irena Gril. • C.Z. Tablo bo treba zamenjati. Podpore za urejanje pašnikov Kranj - Agencija /a kmetijske trge in razvoj pode/elja je pred kratkim objavila javni razpis /a dodelitcv nepovratnih sredstcv /a spodbujanje urejanja pašnikov. Po tem razpisu bodo med upravicence razdclili 75,3 mili-jona tolarjev denai ja. Za podpore se lahko potegujejo kmc-tijc ter podjetja m zadruge, ki se ukvarjajo s kmetijsko in ži-vilsko dejavnostjo in i/polnjujcjo razpisne pogoje. Za vse je kot enoten pogoj najmanjša skupna velikost pašnika dva hektarja in največja trideset hektarjcv, razlike pa so pri ob-te/bah pašnikov. Na gorsko višinskcm območju in na strmih kmclijah je pogoj od 0,5 do 2 glavi velike /ivine (GVŽ) na hektar, na gričevnalo hribovitem obmocju od 0.5 do 2,5 GVŽ, na ni/inskcm ohmoOju pa od 1,5 do 2,5 GVŽ. Do ncv-raćljivega denarja nišo :>"-•>-;■■■■■- " 'M\{)<. v povprecju pei do šest oilsio'kl>v ' |i(ni doskj. V /.druženju se jun /i!l ^^''.„; strošek toplotne obdolavc (sk'-ip'1-1 ^.j,,.; vo/.nimi slio.-,ki 48.(> tolarju /a ^}.jr/x previsok va ■icprimerljiv /. ^1^^1'1^;))'1 vami, zato g;j bodo v pogajanji*1 s poskušali zni/.iti. • C.Z. frg*, 3. avgusta 2001 REPORTAŽA 11. STRAN • GORENJSKI GLAS V Grčijo z enajstmesečno Laro "Vi boste pa letos zagotovo počitnikovali v Sloveniji, ker je Lara še premajhna, da bi sli kam ven," so bile pogoste besede znancev, prijateljev, sorodnikov... Midva z Alešem pa sva mislila drugače, Lara ni ovira in tuđi mi borno dopustovali nekje izven naših meja. Odjočila sva se, da bova / majhnini otrokom dopust preživela tuJ«ni, kar pa je pomenilo, da bo potrebno še pred odhodom P°skrbeti za marsikaj, da bodo počitnice minile brezskrbno. aJPrej sva morala i/brati primerno agencijo, po številnih pri- Poročilih znancev sva se odločila za Intelekto. uoziveti nekaj novega. dru-wcnega, je bil najin cilj, ko sva Klenila, da še ne z enajstmeseč- o Uro letujeva na grškem oto- ^u ^os. Najprej je zavladalo ve- 'Je in navdušenje, kmalu za tm Pa so se že prebudili prvi ^°mi. Bo Lari dovolj prijetno: znja z Ictalom, letovanje na °ku, ki je znan po tipični sre- "zemski klimi (temperatura se q ,etl dv'gnc tuđi do 35 stopinj .' le-to pa sprcmlja stalni sever-kj Veter), drugačna hrana, voda, . ni Primerna za pitje, zelenje v'aga na otoku sta idealna po-0Ja,Za življenje komarjev in za laio nizko leteći mrčes Ud... £ SaJ se lahko namestimo v ho-bip ' V katCrem borno imeli udo-rr..Zgotovljeno. Toda, mi bi ,da> ziveli in dihali z otokom. raP°skusimo niCo p&i z Larino osebno zdrav-nujne;?° do'očili seznam naj-kov „J.lh zt|ravil in pripomoč-ska' :r"p Proti kašlju, fiziolo-PrePečen°Plna' kaPUice AD3, ^aziio m suhe borovnice. Stv° Dm?rOtl °Peklinam, sred-kriva][n t Plkom komarJev, po-Hži pl l®r"iorneter, povoji, ob-di'i 'med °dhodom smo si urc-?avarOv arodno zdravstveno saj le dme z asistenco Elvia, ždravstv orn°g°ča popolno "esreče ai" u oskrbo v primora S^^inih b5>lezni »" krije stro-: Lari j^".1.1? ^iravstvenih storitev. časni Đf?t . Posebno urediti /a- Vedanje -' ''St' sledil° ie še pre-^narn:CcJe v kovčku vsc iz °V ^a se'acil in Pripomoć-i s%Pri'eil° higieno, in bili uBrniv -Je začela na leta- njo*>" • ber dan- Potuje- ?Kk^aledonSprSlOm na Laro , ^radi I* roko P°kr'Jte use- lPri^ank^Upa- Med vzletom ; % tekoe m naj zauž^ vc-* Sin v'1!0' da ne bo imela SpalUtcsih'" Je Se dodal. >'ZL k°l da bi razumela, ; ^Poš nasmcšek. I >vs^č«evilnenasveLe >ani^ivoPd' na letal° in za nas L>iScd^lv1etJ^ejezačelo. CU^b?n tlVannc igrače. as°^^Sa,T-; nepretrgoma ponavljala: "Ka-kaj, kakaj, kakaj..." Po dveh urah letenja smo pristali na In-telektinem grškem otoku Kos -na otoku radosti in življenja, ki leži v južnem Egeju. S površno 286 km je Kos tretji največji otok, ki spada v skupino Južnih sporadov. V dolžino meri 45 km, njegova širina pa se giblje med 2 in 11 km in ima kar 112 km obale. Na najsevernejši ko-nici otoka leži glavno mesto Chora, imenovano tuđi Kos, ki šteje 16.000 prebivalcev od 25.000-ih, kolikor jih otok ima. JASSAS, tako, kot si Grki voš-ćijo dober dan, smo se pozdavi-li in začeli z raziskovanjem otoka. Ker smo se zavedali, da je na potovanju pomembno, da znaš gledati in videti, smo se najprej sprehodili po tržnici in po krajšem klepetu z enim iz-med domačinov nam je uspelo izvedeli, da se na otoku preživ-ljajo prcdvsem s predelovanjem žitaric, povrtnin, sadja, grozdja, oliv in tobaka, daje za otok zna-ćilna tuđi živinoreja in da se vse bolj uveljavlja turizem. Stavbe same, ki so nas pozdravljale na sprehodu skozi glavno mesto, so priča različnih kultur in bogate zgodovine otoka. Turski minaret, italijanska arhitektura in rimski ostanki -vse srečaš v enem samem me-stu, kljub temu pa je zaradi po-žrtvovalnih domačinov mesto ostalo grško. Tako so v dobi, ko je na Kosu vladal Mussolini, v znamenju upora v barvah grške zastave (belo- modra) pobarvali vse, kar se je pobarvati dalo. In še danes belo ometane hiše, v odtenkih svetio modre barve krasijo stehe, vrata, okvirje oken, "polkna"... Bela in modra barva pa sta se kot prevladujoča barva poigravali tuđi v taver-nah, ki smo jih srećevali na naši poti in jih prepoznavali po mal-ce hrupnem, a prijateljskem vzdušju domačinov, ki so ob ko-zarčku vina ali pa ob skodelici kave posedali na popoldanski siesti. Lari je bilo vroče, toda kljub temu je z veseljem pogledovala zdaj na levo, zdaj na desno. "Toliko novega." Iskrice v očeh in pogosti kratki vriski pa so bili dokaz, da se dobro počuti. Po daljšem sprehodu smo si senco poiskali kar na Hipokratovem trgu pod platano, ki naj bila po mnenju mnogih znanstvenikov najstarejše drevo v Evropi. Ponosni smo bili, da smo lahko se-deli prav tam, kjer naj bi slavni oče medicine Hipokrat učil svoje Licence.Vsaj Lara od njegove učne ure ne bi veliko odnesla, saj jo je prijetno hladna senca tako navdušila, da je v hipu zaspala. Tuđi midva z Alešem sva bila potrebna oddiha, sedela sva in obujala zgodbe o Hipokratu in o njegovi zdravniški poti. Lara se je v spanju, kot da bi brala najine misli, rahlo nasmi- hala, po krajšem počitku pa je na široko odprla očke in začela veselo poskakovati. Zazdelo se mi je„kot da hoče reći: "Dovolj je bilo, še veliko zanirnivega se skriva v Hipokratovem rojst-nem kraju, zato pojdimo," in ob misli na njegov temeljni nauk "Telesni sokovi - kri, sluz. rumeni in crni žolč, ki da ustrezajo štirim osnovnim lastnostim člo-veškega telesa (toploti, mrazu, mokroti in suhoti), morajo biti v ravnovesju, kar je enako zdravju", smo za zdravje spili nekaj požirkov vode (ustekleni-čcne. scveda) in se najprej od-pravili na ogled viteškega gradu, nato pa proti svetišču Asklepi-on, kjer smo bili priča ostankom 3000 let stare zgodovine. Nekoč je na mestu svetišča, po-svečenega bogu zdravilstva - As-klepiusu stala najbolj slavna bolnišnica tistega časa z zname-nitimi toplicami, danes pa lahko občudujemo ostanke veli-častnega templja in Hipokrato-ve medicinske sole. Tuđi obisk grških vasic je bilo ria našem potovanju doživetje zase. Domaćinom je uspelo ohraniti svojo pristnost, ki je ni mogel izpodriniti noben osvaja-lec. Na vsakem koraku smo lahko videli, kako se grška mentaliteta na prikupen način povezuje z vsemi čari sodobnega sveta. Vsaka vas je nekaj posebnega in skrbno hrani svoja izročila in običaje. Vasica Zia je znana po cimetovem sirupu, Pyli po konjskih dirkah, Antimachia pa po edinem na otoku še delujočem mlinu na veter. V Artimachiji smo vstopili tuđi v tradicionalno grško hišo, * v kaleri smo se prepustili toku grškega življenja in ko sva si z Alešem ogledovala predmet za predmetom, je Lara začela nav-dušeno mahati z rokami, kmalu sva ugotovila, da so ti pozdravi namenjeni domačinki, "ki je v kotu tkala preprogo in tako naju je opozorila na še eno tradicijo, vredno ogleda. Kasncje nas je pot vodila še v vas Thermes, kjer smo se skopali v izvirih termalne vode in si menda tako pozdravili artritis, revmatizem in težave ginekološke narave. V vsaki vaši bi lahko našli kakšno posebnost, toda mudilo se nam je na sosednji otok Nis-syros, ki je znan po romarskem središču (samostan Device Marije) in po vulkanu, katerega krater zavzema skoraj polovico otoka. Predvsem v meni se je ob spustu v sam krater naseli pose- ben nemir, Lara se ni pustila motiti, občudovala je rumeno obarvane kristale žvepla, ki so se, kot da bi se sončili na skalah kraterja, poigravali s soncem. Sama pa sem se bojevala z ne-izmerno hitro naraščajoćim adrenalinom, toda brezuspešno, saj je pod našimi nogami vse žu-borelo, žuborcnje je sprcmljal močan vonj po žveplu in kar na-enkrat smo vsi trije stali pred ! bazenom, iz kalerega so puhteli plini, kar je samo še podkrepilo mojo misel. da vulkan še ni re-kel svoje zadnje besede. Vsaj midva z Alešem sva bila srečna, da smo preživeli; Lara pa je še vedno s kazalčkom ka- I zala na krater vulkana, očitno ji je bila avantura všeč. In že nas je čakalo novo, res da ne tako vznemirljivo, toda vseeno prijetno doživetje. Odpravili smo se v eno izmed tipičnih grških ta-vern, kjer so nam domaćini pripravili pravo vzdušje v ritmu grške folklore ob pristni hrani (gi-rus, saganaki, baklava...) in pijaci (ouzo, metaxa, ktimat...). Skupaj z domaćini smo se zazi- ' bali v ii, ' - pa je grški me- los trdno uspaval. V času našega letovanja na otoku nas je pot vodila tuđi do solin, kjer je imela Lara, ker se zadovolji sele ta-krat, ko vse otipa in okusi, gren-ko ali bolje rečeno slano izkuš-njo in ob pokušanju belih kri-stalčkov ni pokazala prav nobe-nega navdušenja. pa čeprav Grki trdijo, da so njihove soline celo ene izmed najboljših v Mediteranu. Lara je bolj kot na so-linah uživala ob poćitkih na številnih lepih plažah, ki so bile največkrat mešanica proda in peska. Na izletu s kolesom smo sliša-li žvrgoleti mnoge redke vrste ptić, ob večernih urah pa smo se zgubljali v množici sprehajal-cev ter uživali v toplih večerih. In će je Hipokrat imel svojo pri-sego, zakaj je ne bi imeli tuđi mi, smo si mislili in prisegli smo si, da borno še velikokrat potovali skupaj. Ko smo se domov vraćali s Hi-pokratovo in z našo "srčno" pri-sego, smo bili veseli, da nam je s pomočjo Intelekte uspelo do-živeti toliko lepega. • Bojana Pivk GORENJSK1 GLAS • 12. STRAN KULTURA Petek, 3. avgusta 2001 ___________Razstava likovnih del___________ PUŠTAL - KRAJ, Kl NAVDIHUJE UMETNIKE Škofja Loka - V Okroglem stolpu Loškega gradu bo še do konca meseca na ogled zanimiva razstava likovnih del desetih puštalskih likovnih ustvarjalcev. Na skupinski razstavi so se tokrat z brali že četrtić. Za tokratne likovne razstavljalce je značilno, da jih ne povezuje društvo ali kakršnokoli formalno združenje, prav tako so si med seboj karseda različni. Največ je slikarjev, tako akademskih kot amaterskih, med njimi pa so tuđi fotografi in obliko-valci iz lesa. Mnogi med njimi so za svoje delo prejeli številne nagrade. Kot je zapisano v spremnem besedilu k razstavi, pes-trost in relativna visoka kakovost umetnin daje slutiti nekakšne predispozicije Puštala kot kraja, ki že sam po sebi s svojo slikovito in razgibano krajino navdihuje. In prav Puštal kot kraj, kjer ti ustvarjalci delajo ali so bili rojeni, povezuje umetnike. Svoja dela je tokrat na ogled postavila-deseterica Puštalcev: Marijan Jesenovec, ki značilne nadrealistične pokrajine ustvar-ja v tehniki olja in akrila, Janez Justin, ki se posveča upodab-ljanju tihožitij, krajin in figuralike, Tone Kožuh, ki upodablja prevsem tihožitja in krajine, Simon Mlakar, ki deluje kot slikar in likovni pedagog, Mojca Pintar, ki slika tihožitja in izseke iz narave, Bdi Sever, po pokliču grafik, ki se ukvarja predvsem z akvarelom, in Domen Slana, ki se ukvarja predvsem s slikanjem krajine. Omenjenim slikarjem pa so se na razstavi pridružili še Avgust Babnik, ki se poveća predvsem dodelavi in obdelavi za-nimivo oblikovanih korenin, ter fotografa Anton Mlakar in Boštjan Pleško. • U. P. Utrinek z razstave: zanimivo oblikovani izdelki iz korenin Avgusta Babnika. Foto: Ti na Dokl Razstava fotografij ČUDOVITI SVET POD RAZORJEM IN STENARJEM Radovljica - Nocoj ob 18. uri bodo v galeriji Pasaža v radovljiški graščini odprli razstavo fotografij Svet pod Razorjem in Stenarjem. Razstavo pripravljata Planinsko društvo Radovljica in Fotografsko društvo Radovljica, posvećena pa je praznovanju 50-letnice Pogačnikovega doma na Kriških podih. Do 7. septembra bodo na ogled fotografije Ivana Pipana, Draga Vogrinca in Marjana Burgarja, ki so člani Fotografskega društva Radovljica, ter Janeza Pretnarja in Simona Eržena, ki sta člana Planinskega društva Radovljica. Vsem je skupno to, da so v svojem prostem času zvesti obiskovalei narave in gorskega sveta, da z njim živijo, ga čutijo in doživljajo. Tako so tuđi nastale njihove fotografije - so odsev vtisov, ki so jih doživeli na poteh po gorskem svetu in hkrati odsev njihovega ustvarjalnega duha. Obencm pa fotografije prikazujejo lepote gorskega sveta pod Razorjem in Stenarjem vsem tištim, ki še nišo imeli možnosti, da bi si ga ogledali sami, in jih hkrati pova-bila v to kraljestvo. • U. P. Slikarska in kiparska razstava OD KAMNITIH KIPOV DO AKVARELOV Kranj - Sinoči so v Mali galeriji Likovnega društva Kranj odprli razstavo kamnitih kipov, lesorezov, olj in akvarelov kraškega slikarja in kiparja Petra Abrama. Razstavo organizira Likovno društvo Kranj. Slikar in kipar Peter Abram, rojen leta 1956, se je šolal na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah in na slikarski specialki Likovne akademije v Ljubljani. Razstavlja od leta 1980, za sabo ima 14 skupinskih in 27 samostojnih razstav. Ukvarja se tuđi z ilustracijami in oblikovanjem nagrad. Živi in dela v vasici Ped-rovo nad Branikom, kjer je na ogled tuđi stalna zbirka njegovih del. • U. P. Kaj prinaša letošnji gledališki abonma Linhartove dvorane VELIKO VEDRINE, MALO MANJ RESNOBE Radovljica - Linhartova dvorana Radovljica bo v začetku septembra, torej že čez mesec dni, drugo leto zapored razpisala gledališki abonma, ki je lani privabil kar 214 abonentov. Kot je povedala direktorica Linhartove dvorane Alenka Bole Vrabec, je v letošnjem abonmaju sedem predstav, torej ena več kot lani. Izmed odmevnih predstav v slovenskih gledališčih so sestavili mozaik sedmih gledaliških dogodkov z veliko vedrine in malo manj resnobe, ki bodo polepšali nekaj večerov med jesenjo in pomladjo. "Že lani so bili gledalci zelo zadovoljni z izborom predstav in zato smo se tuđi letos zelo potrudili, da bi vsakdo našel nekaj zase. Hkrati pa želimo v Radov-Ijici predstaviti gledališča, ki jih sicer manj poznamo," je povedala Alenka Bole Vrabec. V letošnjem izboru je nekaj izvrst-nih komedij, med drugim tuđi monokomedija Štefka Valentin avtorja Willyja Russella z ne-nadkriljivo Polono Vetrih. Alenka Bole Vrabec: "Polone Vetrih ni treba posebej predstavljati, v tej predstavi pokaže vso svojo mojstrsko komedijantsko paleto." Prešernovo gledališče Kranj prihaja v goste z Linhartovo Županovo Micko v režiji Vita Tauferja. "Z novim branjem te prve slovenske komedije odkriva nove razsežnosti tega Linbarto-vega besedila in potrjuje Linhartovo dramatsko moć še vedno za vse čaše in vse generacije." Moje gledališče iz Ljubljane prihaja z aktualno in udarno dramo Krivica boli Toneta Part-Ijiča. "Toneta Partljiča poznamo kot komediografa, ki nima dlake na jeziku, ima pa njegova komedija velikokrat tuđi tragične poteze oseb, ki jih je prizadel čas bodisi s politične bodisi s so-cialne plati." Prav tako Moje gledališče iz Ljubljane bo gostovalo s še eno komedijo Večna mladeniča Neila Simona, v ka-teri smejalne mišice spodbujata Dare Valič in Aleš Valič. "Neil Simon je avtor, ki ga poznajo gledališča na vseh celinah, saj s svojim predirljivim raziskova-njem človeških značajev zna pokazati temo in svetlobo vsakrš-nega položaja, v katerem se znajde kakšen od njegovih juna-kov. Z dobrim občutkom za zaplet in razplet zgodbe že nekaj de-setletij ostaja avtor, ki ga nima-jo radi le gledalci, ampak tuđi igralci, saj v teh vlogah lahko pokažejo vse svoje obrtno znanje ob inventivni ustvarjalnosti." Ansambel Mestnega gledališča Ijubljanskega prihaja s Fevdeau-jevo komedijo Gospod gre na lov. "Fevdeau je avtor, ki življenje jemlje z laž je in bolj zabavne plati, svoje junake pa obdari z drzno okretnostjo misli in iska-nja izhodov iz kočljivih položa-jev. Glavno vlogo ponavadi odig-rajo zapletena ljubezenska raz-merja." Nekaj posebnega bo tuđi gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje z Markizo de Sade Jukia Mishi-me. "Japonski pisatelj in drama-tik je za Slovence novo odkritje, kajti dramski teksti z Daljnega vzhoda so redki. Slovensko ljudsko gledališče Celje pa je z Markizo de Sade odstrlo nov list v poznavanju te dramatike. Pet ig-ralk, pet imenitnih vlog v raz-košnih rokokojskih kostumih je zagotovo dovolj tehten razlog, da to predstavo uvrstimo v našo abonmajsko ponudbo." Stalen gost v Radovljici je tuđi Gledališče Toneta Čufarja, letos se bo predstavilo z igro švi-carskega dramatika Duerren-matta Obisk stare gospe. "Mar-sikdo se spominja prvakinje jese-niških gledališčnikov Slave Ma-roševič, ki bo igrala glavno vlogo..." Na izbrane predstave ljubljanske Drame, za katerc je radov-ljiška dvorana premajhna, pa bodo vodile kulturne karavane.' Ena izmed njih se bo odpravila v Trst, predviđen je tuđi ogled baleta Labodje jezero v ljubljanski operi, v zgodnji jeseni pa se bo na pot odpravila tuđi kulturna karavana, namenjena na razstave velikih slikarskih moj-strov. Cilj bo Leoben, kjer je de-želna razstava Stari Egipt, dvodnevno potovanje na Dunaj pa bo združeno z ogledom enega od sodobnim mjuziklov in s karske razstave evropskih avt jcv. "Upamo, da bo abonentov vsj toliko kot lani," pravi Alen* Bole Vrabec, ki obljublja dojy | zanimivo in pestro gledali* sezono. In še cene: pri PIač% enem obroku bo cena 12-b tolarjev, v dveh obrok ih Pa ^ kaj višja, 13.200 tolarjev. Ja upokojence in dijake bo c q 10.500 tolarjev (oziroma I1' tolarjev pri plačilu v dveh °D kih). ^\ . Urša Pet<*n° Sredi septembra se Z&č# tuđi filmsko gledališče, /"?'. film bo /mncoski zgodovi'?* spektakel Voleja bratovsči"^ sledilo pa bo še osetn fif»ilW' Alenka Bole Vrabec: prvi del dopusta (deset dni, vzhodna Tirolska, Sankt Brugen, Lienz s festivalom pouličnega gledali ' tamkajšnje planine, polovico časa branje zaradi neusmiljene8 dezja) je končan, konec septembra pa sledi Provansa. V Linhartovi dvorani pripravljaju tuđi abonma za otroke, tuđi letos bo na sporedu osem predstav, od tega pet lutkovih, dve igrani in ena pantomimično-plesna. Kulturno društvo B 51 prihaja s Klovnom Bing Bang Bnngom - Prijateljem svetu v režiji Violete Tomoc, Lutkovno gledališče 3 Kranj z Boa no (T. Vngerer, N. Ilerlee), LutkovnT/ gledališče kranj s Fant kovini dnevom (l/rš-ka Illebee), (ilusbeno gledališče Melite Osojnik z Miško Kotal-iško, Studio za pantomimo Andres Valdes s Pravljieo o črtastem princu, Teater zu vse Jeseniee z eno izmed novi/t postavitev, Mini teater Ljubljana s Cudovitmi dogodivšeinami Vajenca lllapiča Ivane Brlić Maiuranić in Lutkovno gledališče Maribor s Pe-pelko. Cena otroškega a bon maja je 4000 tolarjev oziroma 4600 tolarjev pri plač i lu na dva obroka. Lani je abonma imelo kar 120 otrok. _________Nov kriminal i štićen roman_________ POBARVANI DOSJEJI -POLITIČNE INTRIGE Ljubljana - Pred dnevi je pri založbi Mladinska knjiga izšel roman Igorja Karlovška z naslovom Pobarvani dosjeji. Nova knjiga mojstra politične kriminalke je nadaljevanje njegovega prvega dela Navzdol in naprej. Roman govori o uporniškem junaku Iztoku Strivarju. Ko se ta komaj dobro družinsko in eksistencialno ustali, ga že zadenejo osebne in poslovne nesreče, povezane z velikanskim spreminja-njem sveta, ločitvijo Slovenije od Jugoslavije. In nadenj se zgrne vse: gospodarsko vojno dobičkarstvo, podkupljivi uradniki OZN, balkanske tajne službe, prizadevanje za nove volitve s starim, skritim kapitalom, ki je odtekal v tujino na skrivne račune. Avtor prepleta pohlepnost politične scene z notranjim bojem posameznika, ki skuša ohraniti vsaj drobec lastnega dostojanstva. Karlovšek, ki je po izobrazbi odvetnik, tematiko za svoje zgodbe ćrpa iz lastnih pričevanj. "Imel sem to srećo, da sem živci v prelomnem času," je dejal ob predstavitvi knjige. "V romanu je veliko dejstev, ki so se zares zgodili - od nastajanja novega denar-ja do trgovine z orožjem in delovanje črnogorskega lobija v Ju-goslovanski narodni banki." Kot zanimivost: Karlovšek je bil nekoč odvetnik Nicholasa Omana, okoli katerega je pred nekaj leti izbruhnila afera zaradi skladiščenja plinskih mask v Ko-prskem zalivu. Čeprav v svojih romanih razkriva umazano ozadje poslovne in politične scene, še ni doživel stvarnih groženj ali ižsiljevanja. "Moj namen ni zadeve preiskovati kot novinar, ampak sem enos-tavno želei prikazati usodo junaka od osemdesetih let naprej." Karlovšek je svoje zanimanje za politični kriminal prencsel tuđi na filmsko platno. Napisal je namreč scenarij za slovenski akcijski film Patriot, z Branetom Završanom in Romanom Končarjem v glavnih vlogah. • Nataša Žunić _______________Novo v kinu_____________^1 PRIHAJA JURSKI PARK 3 Celotno življenje je posvetil proučevanju dinozavrov. A si m ni mislil, da se bo moral z njimi soočiti... Ponovno.•• Tokrat že tretjič - v tretjem nadaljevanju pustolovskeg* trilerja Jurski park. In tuđi pri nas - v slovenskih kinematografih od 13. septembra naprej. ^^^ Jurski park 3 temelji na dveh predhodnih uspešnican ^ . juf; Spielberga: Jurskem parku iz leta 1993 in lzgubljenem sve*u'jjžrii skem parku iz leta 1997. Spielberg je prvi film posnel po rHnjć-uspešnici Michaela Crichtona in zanj prejel tri oskarje za te ^ ne dosežke, vključno z nagrado za najboljše vizualne efe^:., -cji-1997 je sledilo nadaljevanje, ki je bilo prav tako posneto po .p tonovi knjižni predlogi. Zgornja meja uporabljene ra^u!^ana na tehnologije in elektronske animacije je bila spet postavlja ^. mejo mogočega in film si je spet prislužil oskarja za vizua'n^jci# te. Tretji del, ki pa je prvi v nizu, ki ni posnet po romanu

Sam Neiil v vlogi dr. Alana Granta, NVilliam H. Macy^jnoZ^ Kirby ter Tea Leoni kot Amanda Kirby. Da o orjaškem sp^ ^ ru in letećem pteranodom niti ne govorimo... Vsekakor za oskarje... • U. P. petek, 3. avgusta 2001 Odprte strani 13. STRAN • GORENJSKI GLAS £>: Miiia POGACMK Zahteve po meji na Mirni uli drugje v Istri nišo realne i*io/a ocena je, da je sporazum o meji v Hrvaško uravnotežen in Pi'imeren, da so rešitve \niiselne in v korist oheh drf.uv. Vsak tak sP°razuin je neke vrste kompromis, zato ne c"TT> A \I 1A Morem teci, da je Slovenija dosegla prav vse. S I KAiS 14 Civilna družba: Istra je slovenska Pogodba o državni meji Dobrih 15 milijard za pet glavnih prehodov STRAN 15 POGLED 1 Z G O R KN J S K KG A J V G A Boj za južno mejo let-iJ t'S °Vem^a stalhica. Boj z.u severno mejo smo kar V C" ':^ll^ln' luko po prvi kot po drugi svetovni dov-' u Zahodu i strani snio z rapalsko mejo najprej na§Ve pravo katastrofo in krivico, ki pa je bila na b0- Sreco ter po naporih narodnoosvobodilnega n£.Vletih M41-45 in politike, ki je sledila, v veliki je v'P°pravlJe'M. Da nanije ostuljužni del Štajerske, tyQ. Ve"ki meri zasluga škofu Slomšku in generala na , a' za 'Zgubo Koruške ostaju nujvečji del krivde ''l(ht Ovenski partizani in jugoslovunsku vojska pod K(lVOtn maršalu Tita in tova risi je... i/()(; lhl južna meja, lista, ki je stoletja ločila iV^"'S*'- in hrvaške dež.ele? Taje bila ves Čas pred- hi še,U'Oclnostlu> m dež.elna meja, državna je posta- ^'ks, -i eta ^1- Pf'e/•<" °(lprta '" prehodna. Na hrvaško stran in še i l'9/«/t'! S"W lu)(lll> prodajat in kupovat, delat, služit nekcit(,'.SC lu"nakat v Jadransko morje. Hkrati so S se ' 'hl, Uln'"] in f)o ZosMnuh ves ^'as zahtevuli, '"!>/'•. "" KolP' Postavi zid. li silni in butasti "pred-: lh'^cni Si la::llkovali If v i'ni tančini: eni bi zidali \srjij "(^''"P'tvuo, drugi bi \> zidu pustili okno. skozi katerega bi sosedom ":'(hhi'k'C'U'n"V(> lcto' lr""i.ia zgodovine je hotela, da utegne v nekaj let ih '"•uli ,n ,- ' IV res nastati, čeprav ne dohesedno. Ko homo enkrat v EU, bo tu i "(lpi'to e te '" "a nJc-i '■'• ^bengenski režim, ki mejo po eni strani ohranja ' h'n r'(rJ° "'""ti' pa jo učinkovito nadziru, kot še nikoli doslej. 'r'->nOv\. in'1"1"" <> slovensko hrvaški meji v prihodnje, sevedu ne morenio ''"Ictj,/!11^."1'0 P"""*kega z.aliva. fiijcspe! več "resnic". Eno je žf sredi N. ', J< ^' si>,'',lnS"1''' hf Kozler, koje IS53 objavi! sloviti zcmljevid in leto pozne- ^ll Po r!i° lH'S('ll°- Podavi! je trditev, da poteku narodnostnu meja v tem , terenu pyi ' raX°"Ji- 7-godovinur Smion Rntur jo je poznejc prehodil. na ^'"■'''to''"' "\P°ir<"'l ter leta 1896 zapisat, kako 'je n<>izrečeno težko Un'° '"('i° me(l Slovenci in Hrvali v Istri, kjer jedno narečje v drugo prehaja". Druga, še starejša je resnicu, da je staro piransko mestno ozemlje z.ajemulo tuđi katustrski občini Savudrija in Kaštel, na južni strani zaliva. "Pozubljajo" pa tišti, ki se na to sklicujejo, da sta imeli ti občini po avstrijskem štetju leta 1910 dve tretjini italijunskega prebivulstva, po štetju 1945 pa Že izrazito hrvaški značaj. Podobno velja c<:< današnja slovenska obalna me sta Koper, Izolo in Piran - ta so bila do 1945 većinsko italijanska. Današnja obala naše države od izjivu Dragonje do Dcbelega rtiču včasih sploh ni bila slovenska! "Staro slovensko obmorje" z obrežjem, na kuterem je. plenice prala legendarna lepa Vida, je bilo med Barkovljami, Opčinami, Na brezi no in Stivunom pri Tržiču! V teli krajih - ~ izjemo poz.neje nastale ga me sta Trst -je bilo od nekdaj pa vse do let po 2. svetovni vojni, ko so se sem zatekli istrski ezuli, 90 odstotkov prebivalcev Slovencev! Eden redkih, ki je v zadnjih let ih opozoril na to z.godovinsko dejstvo, je zgodovinur Vlado Habjan (Mejniki slovenske zgodovine, /997). Sedanja slovenski) obalu je pruvz.uprav nekakšna Z.umenjava za ono staro, nastala v politični trgovini po letu 1945. V tej je eno glavnih vlog odigra! Slovence Edvard Kardelj, najožji sodelavec Hrvatov Josipa Broza in Vludimirju Bakariča. Ena od "zgodovinskili" dontnev mu pripisuje možnost, kako hi bil takrut luhko dosege!, da bi bila slovensko-hrvaška meja v Istri na rcki Mirni? Do te je namreč segulo t.i. Svobodno trž.uško oz.cmlje (STO). Pa se menda ni hotel spreti z Bakaričem, češ da homo tako ali tuko vsi v eni in isti drž.avi. kjer bo meja med republikama Ie formalnu. In taka je vse do 1991 tuđi res bila. Slovenci smo Istro dohesedno okupirali, pokupili skoraj vso obalo, zgntdili brezštevilne počitniške hišice in ćelu naselju. Razvili so se nuli močni gospoilurski in kulturni odnosi, skoraj več Istranov je studiralo v Ejul)ljuni kot v Zagrebu... Prav te odnose je treba z.duj obnoviti in še okrepiti. drž.avni meji navkljub. Enkrat bo tuđi Republiku Hrvaška v LU in takrut bo ta meja spe! sumo administrativna. Cez.njo se bo namreč svobodno prdivalo vse bogaslvo gospo-durskih in kulturnih stikov in vezi--- •Miha Najjlič Spoznavanje meje Do^o\ oi i o ii^otavl/an/n poteku di \i\ tu- im /< ■med Sltneni/o in lit \usko na kopiu m -n n/< m m določcuiju na moi/it \o bili dol^o iu/no\l \'u pupuph ni (inl/e\idih hi bil \(t/eti>c w neku; ( (i\u žt't o \n,i<;i ^(inpuo^ti, t ( m i>i p , t'si'duik Imutke \ Unle isi'U Račun doka/ tu pm ak<>\u no iijiluno iinnost Minutu/ s podtobnosiini pobiti. Isliiluit se p(>\Uir < i dr:u\ nei^u zboiu ludi luujnirah spoitt um o obmepit m prometu m sndelo\anpi med Shnenuo m Hi \atko Sal>or sosedn/e di^u\e /<; sporuzum polidd ze pit >t liemi leti. \lo\tii\ko od/usun/e ^uiiidt siiahii du '"» spoiuzuni pie/u du ual m< /o pa /< po\ .roCilo \ /a<;n !>u piei ! !t iki i/t r>> ht\m pi< ,!\i\iini 0 nu// so bili. Hizumlp\t> tuđi skiaitu. tako pit ki utkah kot pri Ina'tih Me/u puč ni neka/ iicpoim mbiii i>a, inni)uk i,'.'.n/// n.'/«''><" th.ii\ nosii Sidai ko \c zu< i n/uio p> i edt li l/iitl/e ob iiiep st znaiijuii . -emlje\uli in iesii\ami posta ja/ootciii tealnejsi. \a pupu inu: *<•//<■ nit jeo 1 i to. milinu t< i nu papu ju pomeiu JO tm tun \ nuitiM piinuiju]'' ljud){ ' iu.uu.iumi \ \\ojcm okolni Pnu mnc/uii. >u en „r .nanih kntiko\ ^ibn auli pi(d\sem \ C/i///// pobudi „< in ki s,i /ih nakit iitnui po^moi no , unam> nunisirst\o in inu nr/o'dr podiobnosti poteku nu/n (ihniii ih il, k u '■> ' dl* />i hita luku m ihinin \ potiibiui .<' pu i pnd \nl,/ut\i/o (io^o\.>ni o ineji \(knt(/i' usnu \o bile ihi'Hki picsu' i • "/( hist\ \ dolini Diagoiiji m pu jimcu/iiMih po\ isin ob nu /ni/l lekah Ratifikut uu do<^()\oiti o me/i i Dtzu\nem lom ' 1 juiiljuut in i Sulioin i /ugichu bo koihk ih kt t,7/ obdobjti. \t'ijetnoji do^o\oi/e-no muksimum možneqa sporazumu, žuto \o i, jiienumbe komai nio-iu' Moulu/e t i '/< ''" udiit i du bo /<( dovovor s/»/i /i i ih /hi i;i( \pl(ili tu bo lninu s/ou-nske politike te naklonjena raitltkaiin spotu uma i ilizinnerti -boru Potnnna ie ii,i\un ie na Hrvaškem Sasprotntki spufa.nma so ste\dc-ncjsi in m/asnejsi kot \ Sloveniji (i/usu tuso ■ dvignih Ie "last/ehi' i hnaskt pohlikt anipak ludi ribu i, ktitenh prostor na/ hi hd nu kuuii dogovoru onic/en Slinama eh nuditi juilo-ai na južni meti ludi zuiddi \stopu v I \tupsko unijo \a skrhi homo imeli pomeinbno sc/iengensko me/o in nu taksiu jt 'iiijb-'l/e /meti zadc\e iire/ene Prav tuki) im/i som dj Ihvasku, k/er preiiscd-mk \lade h u u Riuun in nie\>ti\a stranku naibo'i »-ircte .u^o\iit/utu \pretein sporazuma i Sa boi u /frvask.i bo moralu sj>o na u, da /e \suk dogovor konipionus \ ktiteiem se liki m rgiibha in dobnu / n\>oio\it\untt, da hrvaška pof v Evropsko unijo pel/e pteko Slmc/nje, skuša /tivnost piepiuuii du ima Shnem/a \ toka/i \.\odc, kt n luhko poučan/e po\zton';o neprijctno Samo preko Sloveniji vn luhko Hrvaška po icsti in zcieznui \ Evropa. Shnenei pa so nuli to zadnje dm poudaini Rin aii nuibolj z\esti pm itmkovaU i na jadranski ohah Spoiiizmth \at>ie o me/i /e in/o le^a w//( ino letu 1991 ko sta se dr?u\i osanuisvo/ih m sta bili lakrat i< mlm zincnui mluc i.i pi u u kova! /aio na n>oh hitne Piis'i ni ni/ue lunnislil ko i,1/« ,". ^ • - ■ 'i \\aka st\ar j>"kaze i dntllUi.il, hl /'( 4 'slo iL/'ll'Ctill Ilu I ' J. Kos njek GORENJSKI GLAS • 14. STRAN Odprte strani Petek, 3. avgusta 2001 R E P O R T A Dr. Miha POGAČNIK, vodja slovenskih pogajalcev za sporazum o meji s Hrvaško Zahteve po meji na Mirni ali drugje v Istri nišo realne Moja ocena je> da je sporazum o meji s Hrvaško uravnotežen in primeren, da so rešitve smiselne in v korist obeh držav. Vsak tak sporazum je neke vrste kompromis, zato ne morem reci, da je Slovenija dosegla prav vse. Dobila pa je bistvo, teritorialni izhod na odprto morje, trdi dr. Miha Pogačnik, ki je zadnje mesece vodil slovensko pogajalsko delegacijo za usklajevanje dokončnega sporazuma o meji. Ali bi sploh lahko Slovenija na pogajanjih o meji s Hrvaško dosegla več kot je? "Vsak tovrsten sporazum je kompromis. Oc upoštevamo začctna pogajalska izhodišča, potem seveda težko rečemo, da je dosegla Slovenija prav vse. Mislim pa, da je dosegla temeljni interes - teritorialni izhod na odprto morje. Dobila je dobrih 80 odstotkov Piranskega zaliva, kar je skoraj celovitost z izje-mo slabih 20 odstotkov, ki zagotavljajo Hrvaški dostop do njene lastne obale. Na nekaterih drugih delih meje pa nismo dosegli naših maksimalnih izhodišč." Katera so bila naša maksimalna izhodisča? "Ražen teritorialnega izhoda še Piranski zaliv v celoti in sektor II z zaselki, ki jih zajema katastrska meja ob Dragonji, za kar smo se tuđi prizadevali. Vendar nam vsega ni uspelo dobiti. Na sporazum, ki je po svoji naravi kompromis, je treba gledati celostno. Rešitve morajo biti uravnotežene, upoštevati pa je bilo treba dokumente in argumente posamezne strani." V izjavah ste poudarjali, da ste pri ugotavljanju meje na kopneni in njenem določanju na morju izhajali iz stanja 25. junija leta 1991, ko sta Hrvaška in Slovenija razglasili samostojnost. V zgodovini pa je, kot je znano, meja potekala tuđi nižje, na primer ob reki Mirni. So bile v pogajanjih obravnavane tuđi take možnosti? "Pomembnoje poudariti, daje kritični datum 25. junij 1991, datum osamosvojitve. Vsi zgodo-vinski vidiki in zgodovinski naslovi so bili upo-rabljani samo v funkciji pojasnjevanja stanja na ta dan, ne pa povsem samostojno. Zavezani smo bili k spoštovanju Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki v drugcm razdelku pove, katere so bile meje Republike Slovenije ob njeni osamo-svojitvi, ražen tega pa je bilo treba izhajati iz celotnega konteksta priznanja Slovenije s strani Evropske skupnosti, ki je v posebnih deklaraci-jah 16. decembra leta 1991 jasno povedala, da ne bo priznala novih držav, ki imajo ozemeljske zahteve in ne spoštujejo načela ozemeljskega statusa quo. Zahteve po savudrijski obali ali ćelo po meji, ki bi potekala po reki Mirni ali drugje v Istri, se lahko razumevajo kot takšne zahteve in zato mednarodnopravno nišo realne. Presegajo okvire in pogoje, pod katerimi je bila Slovenija mednarodno priznana." Kritiki sporazuma o poteku meje verjetno s takim pojasnilom ne bodo zadovoljni. "Moj odgovor je preprost: treba je upoštevati tako osamosvojitvene dokumente kot zahteve in pogoje mednarodne skupnosti, ki je jasno povedala, da je meja Republike Slovenije z Republiko Hrvaško meja, kot je obstajala 25. junija pred desetimi leti. Pod temi pogoji nas je mednarodna skupnost priznala. Seveda so se meje v zgodovini spreminjale. Vendar se je stanje 25. junija leta 1991 navezovalo na dolino Dragonje in ne južneje." Predsednika vlad o Dragonji in morju Ljudi zanima, kako takšna pogajanja sploh potekajo. Ali se začenjajo z maksimalnimijeahte-vami vsake strani, ali morda že s predlogom sporazuma, ki ga pripravi ena od pogajalskih strani? "Najprej želim povedati, da reševanje mejne problematike s Hrvaško ni potekalo samo v zadnjih dveh, treh mesecih, ampak so se začela pogajanja že po osamosvojitvi obeh držav. Leta 1993 pa je bila imenovana Mešana diplomatska komisija za ugotovitev in označitev državne meje, sestavljena iz predstavnikov obeh držav. Komisiji je uspelo na delovni, ekspertni ravni uskladiti tako rekoč 99 odstotkov poteka kopne meje z nekaterimi izjemami, zlasti s sektorjem 11 ob reki Dragonji, in na morju, kjer meje med republikami v bivši SFRJ ni bilo. Med kopnim in morjem gre s tega vidika za pomembno razli-ko. ,Na kopnem ugotavljamo potek meje, ki je obstajal 25. junija leta 1991, na morju pa jo določamo na novo. Ker Mešana diplomatska komisija za določitev in označitev državne meje glede sektorja 11 in meje na morju ni uspela najti sporazumne rešitve, komisija namreč delu-je po poslovniku sporazumno, se je odločanje preneslo na najvišji vladni nivo. Predsednika vlad sta ob veliki politični volji in interesu obeh držav za rešitev odprtih medsebojnih vprašanj dosegla dogovor, ki ga je bilo treba formalizira-ti v obliki pogodbe o meji. V zadnji fazi našega dela je šio torej za oblikovanje delovnega besedila osnutka pogodbe, za pravni zapis konceptualnih rešitev, dogovorje-nih na najvišji ravni. Za nami so trda pogajanja pravnih strokovnjakov in ekspertov. O vsaki formulaciji seje bilo treba dogovarjati in pogajati posebej, pogosto po več ur samo o enem členu ali eni vrstici. Od izrazoslovja je veliko odvisno. Pogajanja so potekala v dobrem vzdušju, čeprav so bili na trenutke oštri toni, saj je vsaka stran hotela v pogodbo seveda vnesti tisto, kar je za njeno državo bistveno in ugodno. Rezultat dela je pogodba o meji, ki je po mojem mnenju glede na čas, ki smo ga imeli na voljo, in okoliščine, pravno in tehnično zelo solidna in pregledna, brez nejasnosti. Vsaka določba je bila temeljito analizirana. V diaiogu smo lahko hitro ugotovi-li, kaj je prava vsebina in kakšna je verjetnost različnih razlag. Vsebina pogodbe je seveda kompromisna in uravnotežena po kvalitativni in kvantitativni plati in bi morala zadovoljiti obe strani." Zveza med Ljubljano in Zagrebom je torej delo-vala. "Usklajevanje takšnega besedila zahteva veliko komtinikacij. Ključne vsebine so bile oblikovane na usklajevalnih sestankih, za mizo. Seveda je bilo veliko telefonskih in drugih konzultacij, izmenjav osnutkov, pogovorov. To je tehnika, značilna za sklepanje mednarodnih pogodb, in v našem primeru ni odstopala od ustaljene prakse. S to izjemo seveda, da so bila politična pri-čakovanja za razliko od drugih pogodb veliko višja, saj sta meja in ozemlje atributa državnosti in suverenosti. Moram reći, da smo bili zelo dobra pogajalska ekipa, ki je delala pogosto na meji fizične vzdržljivosti, in bila primerno sestavljena. Z delom sodelavcev sem zelo zadovoljen." Menjava zemlje ob meji Nekateri pravijo, da bomo morali Slovenci do odprtega morja po koridorju skozi hrvaško morje. Vi pravite temu prehodu "dimnik". Ali gre za koridor ali ne? "Dimnik ali koridor? Vedno znova je treba povedati, da koridor ni ustrezna beseda. Beseda koridor sugerira namreč akvatorij, del morja, ki poteka skozi akvatorij nekoga drugega. V našem primeru pa ni bilo nikdar določeno, kje je slovensko in kje hrvaško teritorialno morje. To bo določeno sele po uveljavitvi pogodbe med državama. Zato je primerneje kot o koridorju govoriti o neki morski površini, ki je zamejena s koordinatami. Mi smo jo delovno imenovali kar dimnik." Posebnost predlaganega sporazuma o meji je zamenjava nekaterih površin na slovenski in hrvaški strani. Kako bo potekala zamenjava? Gre za občutljivo področje, za imetje, za ljudi. "Menjave bodo izključno v funkciji dokončne sporazumne ugotovitve poteka državne meje. Zamenjava je predlagana tam, kjer poteka katastrska meja nelogično in prezapleteno ozi-roma ne sovpada s funkcionalno mejo, kot je rečni tok ali kaj podobnega. V Prekmurju pre-pušča Slovenija Hrvaški, gledano dolvodno, nekatere površine na desnem bregu, Hrvaška pa svoje površine na levem bregu. Katastrska meja namreč poteka po starih meandrih Mure in zato pogosto seka sedanji tok. Posledica tega so hrvaške površine na slovenski strani in slovenske na hrvaški. Zato je potrebna izravnava. Velikost površin na obeh straneh Mure ni enaka. Ker je slovenskih na hrvaški strani več kot hrvaških na slovenski strani, ni bilo mogoče povsod potegniti slovenskega ozemlja do Mure. Uspelo nam je v 53 odstotkih. Reka je najbolj naraven, razpoznaven in funkcionalen kriterij za potek državne meje. Ražen tega smo si prizadevali za pravično menjavo, saj vse površine po kakovosti in legi nišo enake. Mislim, da nam je to v veliki meri uspelo. Do menjave površin pri-haja tuđi na drugih delih meje na kopnem. Imamo tuđi primere tako imenovanih dvojnih katastrov oziroma prekrivanja podatkov po naših in hrvaških katastrih. V takih primerih smo se večkrat dogovorili za delitev na pol. Primer funkcionalne in pravične rešitve je na primer tuđi, da naj bi Slovenija dobila nasipe v Prekmurju, ki jih bo vzdrževala zaradi obram-be pred poplavami. Hrvaška pa naj bi dobila po sporazumu po enakem ključu nasipe ob Ormoškem jezeru. Ker naj bi Hrvaška dobila tuđi površino jezera, naj bi Slovenija dobila celoti Vonarsko jezero nad Atomskimi toplica' mi v Podčetrtku vključno z objektom zajezitve-Z vidika vzdrževanja določenega objekta je taka rešitev najboljša. Sedaj še ni mogoče natančno izračunati, koliko hektarov bo dobila oziroffia zgubila vsaka država. Potek meje je na karta11 vrisan z milimetrsko crto, milimeter na papifl pa pomeni y naravi 30 metrov. Če 30 metro pomnožite s 670 kilometri, kolikor je doW meja, dobite kar precej površine. Natančen izfa' čun bo tako mogoč sele, ko bo meja s paptfJ prenesena v naravo." 12.000 mejnih kamnov Do označitve meje v naravi bo zanesljivo "j^111.. še nekaj let. Pogodbo morata državi najprejra ficirati, sele nato bodo prišla na vrsto ost*1 opravila. Kdaj naj bi bila meja označena? _ . "Označevanje v naravi se bo lahko začelo se po mednarodnopravni veljavnosti pogodo& torej po ratifikaciji v slovenskem Državne zboru in hrvaškem Saboru in po izmenja obvestil o ratifikaciji. Bistvena je torej med11 rodnopravna veljavnost pogodbe o ft6' Pogodba določa ustanovitev skupnih orga*10 ' tuđi tnešane mejne komisije, ki bo skrbete z označitev meje v naravi. Delo bo zahtevn _ Meja je dolga in na nekaterih delih tez* dostopna. Zamejena in označena bo z oKf j> 12.000 mejnimi kamni. Po pogodbi mora koflj šija v petih letih končati delo. Po potrebi bos^ lahko državi rok podaljšali. Komisija za oznaCj. vanje meje na terenu bo imela tuđi mandat o roma diskrecijsko pravico za odstopanje do metrov, če bi razmere v naravi zahtevale ukrep. Meja ne more potekati po sredini ceD njaka, kot sem dejal v pogovoru na televiziJ1' ^ skozi drevesno deblo, temveč okoli njeL Komisija bo morala najti smiselne r . s0 Objekti, kot so hiše ali gospodarska poslopja-vrisani že na kartah in jih brez sporazum8\ ^ državama ne bo mogoče dodatno priključev ^ eni ali drugi državi. Komisija bo določala Pr ^ vsem smiselen mikropotek meje v naravi, na P j mer po robovih njiv, po mejah parcel itd. Dr. Miha Pogačnik ima korenine v Kamni Gorici. Povedal je, da je bil tam doma njegov pradedek. Vodja slovenske pogajalske delegacije za uskladitev sporazuma o meji je predstojnik Katedre za mednarodnopravne znanosti na Pravi fakulteti v Ljubljani in predstojnik Instituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Predlagani potek meje na morju je najbolj zanimiv za obe državi in nj u ne dnav(fa/t '' $ Za razliko od meje na kopnem, kjer milimeter debela crta ne pove veliko, pa je pred razmejitev na morju dokaj nazorna. Italija iteiijansko marje Gradež ! Jo«/M!Sk> medne1' )d"ih vod i HM: Umag Buje Hrvaška nekdanja italijdnsko-jugosiovaiisk a ' «• * 4»* * i*j& ip/udrija 5*^3. avgusta 2001 Odprte strani 15. STRAN • GORENJSKI GLAS R E P O R T ^^^uŠi^^^^li^^^ii^i^^Ie^^i^ii^i^ M boste storili, če bo hotelo neko naselje iz ene države v drugo? Tako kot pred 80 leti Li-, e'lče' kp po plebiscitu na Koroškem nišo hotele k Avstriji, ampak so hotele biti jugoslovanske. K-omisija bo na terenu samo uresničevala ^Porazum in prenašala rešitve iz kart v naravo. ^ožnost, ki jo navajate, pa presega obstoječe Desedilo sporazuma o poteku državne meje in Mandat mešane komisije. O takšnih možnostih Dl se morali državi posebej sporazumeti." Lastnina bo varovana ■^a nekatera področja, ki zadevajo življenje ljudi meji, zlasti ob Dragonji, ki jih sporazum Postavlja na hrvaško stran, je predviđen sprejem Posebnih sporazumov. Omenjena je bila možnost solanja tamkajšnjih otrok v slovenskih šolah in Kor,scenje siovenskih Z(jravstvenih Uslug. Ker gre v primeru meje med Slovenijo in rvaško za krovno pogodbo, bo potrebno posa-jezne stvari, ki se bodo pojavile kot posledica 01očitve mejne crte, še podrobneje urediti. ato sporazum že predvideva sklenitev nekate-medvladnih izvedbenih sporazumov. Gre za Porazume o uporabi določenih poti za organe 'Prebivalce druge države, za sporazume, ki .° Podrobneje opredelili režim davčnih in ^nnskih olajšav za prebivalce zaselkov ob v raS°nJi in podobno. Možnost koriščenja slo- ^nskih zdravstvenih in šolskih ustanov pa bo orala Slovenija enostransko urediti s svojo 2«onodajo." ntiki sporazuma so glasni na obeh straneh , Je- Ali lahko preprečijo njegov sprejem? n ■ CenJujem, da je sporazđm uravnotežen, pri- ?ren'n strokovno utemeljen, da so rešitve smi-prne in koristne za obe državi in da se bodo nio i!aVniki 'J^81^ v oben predstavniških do- i k Vl" 'zrckli zanj. Ponavadi so nasprotniki ne- kovaTP°raZUrna vecmo glasnejši od zagovorni- I ^ • ireba se je zavedati, da je meja dolga 670 ' jnt,rnetrov 'n da je ob njej veliko posamičnih llc "res°v. Posebej je pomembno, da sporazum ^a P^Sega v lastninske pravice posameznikov. i zgub"i u^otov'Jene mejne crte nihče ne bo in ,y SV0Jega zemljišća. Prehajanje mejne crte (| ^ljenje ob meji pa bo olajšal Sporazum o sia j,ejn.em Prometu in sodelovanju (SOPS), ki ■ mora^č^ SpreJela parlamenta obeh držav. Meja ?riČQi XVn manJ vplivati na življenje ljudi ob njej. •j s n^ ^01- da se bodo po celoviti seznanitvi pO| »Ocfbo o meji kritike na obeh straneh je j°razum ° meJ' Je D'l glede na pretekle zasto-p . °sežen presenetljivo hitro. Je niorda na nas «*|skala Evropska unija? £a vsako državo je ugodneje, če ima rešena 'ejna vprašanja. ^. Vropska unija želi sprejeti Slovenijo z urejeni-rOcj1TleJarTii, čeprav formalnopravno po medna-Vatinpm pravu od Slovenije tega ne more zahte-no 2namo veliko držav, ki nimajo pogodbe-jo s reJenin mejnih vprašanj, ampak jih urejuje-ene pralcso. Brez pogodb. Vsekakor pa rešitev odn VprašanJa' ki je dolgo obremenjevalo n0VeSe merne JC dogovor ° meJi nadvse dobrodošel, ren m v skupnem interesu." Mnenja o predlaganem sporazumu Civilna družba: Istra je slovenska Civilna družba za mejo v Istri oštro kritizira predlog sporazuma o meji in opozarja na poga-jalski neuspeh slovenske strani. Slovenija ima za mejo južneje od sedanje močne argumente, ki bi jih morala predstaviti mednarodni arbitraži, tokratni argumenti pa so bili za državo škodljivi. Civilna družba za mejo v Istri ugotavlja, da Istra ni bila nikoli hrvaška, kar velja za ves pol-otok in ne le za območje do reke Mirne, kjer je bila južna meja Svobodnega tržaškega ozemlja. Tuđi koprska cerkvena uprava je segala do reke Mirne. Južno mejo Svobodnega tržaškega ozemlja so določile mednarodne sile, zmagoval-ke v drugi svetovni vojni, in je tuđi razmejevala ozemlje med slovensko in italijansko govoreče in med hrvaško in italijansko govoreče. Po Pariški mirovni konferenci leta 1947 je bila predviđena raba slovenščine in italijanščine. Hrvaško prebivalstvo se je naselilo kasneje. Popisi prebivalstva iz začetka stoletja in pred njim dokazujejo, da je bilo avtohtono slovensko prebivalstvo većinsko naseljeno tuđi v južnejših predelih Istre, pod crto Novigrad - Buzet. Etnični zemljevid, ki ga je leta 1926 objavil časopis Slovenec, ki so ga med drugo svetovno vojno priznavale tuđi okupacijske sile, dokazuje, daje bilo tedaj območje do crte Umag - Buje slovensko in italijansko. Vse kasnejše spremem-be v poseljenosti pričajo o tihi asimilaciji ali pri-kritem genocidu med slovenskim življem na tem območju, posebno po drugi svetovni vojni. Hrvaška je dobila Istro, Reko in Kvarnerske otoke na račun zgubljenega slovenskega etnič-nega ozemlja v Italiji. To krivico bi morala med-narodna skupnost popraviti s pravilnejšo mejo v Istri. Meje piranske občine so še vedno legalne. To potrjuje Pariška mirovna konferenca, ki je stopila v veljavo 15. septembra 1947, nato Londonski memorandum iz leta 1954 in Osimski sporazum iz leta 1977. Nihče od njih ni dovolje-val spreminjanja notranjih občinskih meja. Savudrija je bila leta 1893 darovana občini Piran in je pravno še vedno last piranske občine. Administrativna meja na Dragonji je bila postavljena nezakonito, s poveljem vojaške uprave brez sklepov tedanjih skupščin Jugoslavije, Slovenije in Hrvaške, in proti volji prebivalcev teh krajev. To dokazuje tuđi peticija prebivalcev Savudrije iz leta. 1958, s katero so zahtevali pri-ključitev tega območja Sloveniji. Savudrijski rt kot del zaliva omogoča Sloveniji prost teritorial-ni izhod iz slovenskega v mednarodno morje. Piranski zaliv je bil ves čas od leta 1954 v upravljanju Republike Slovenije. Zato je ta zaliv kot morski teritorij slovenski in ga ni možno deliti, tuđi zato ne, ker bi na ta način Hrvaška pridobila nekaj, kar v SFRJ ni posedovala. Minimum sprejemljivega Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša je na konferenci za novinarje dejal, da so poslanci njegove stranke na seji odbora državnega zbora za mednarodne odnose soglašali s pobudo za podpis sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško. Sporazum je minimum sprejemljivega, vendar je kljub temu veliko boljši od sporazuma med državama o jedrski elektrarni Krško, kjer pada preveč bre-men na slovenska ramena. Predlog določitve meje na morju je boljši del sporazuma. Slovenija je dobila stik z mednarodnimi voda-mi. Meja ob reki Dragonji je za Slovenijo slab-ša, saj noben zaselek ni slovenski. Tu je Slovenija preveč popustila. Z ostalim delom kopne meje bodo nekje bolj zadovoljni, drugje pa manj, zato se bodo verjetno na obeh straneh meje pojavljali problemi in nezadovoljstva. Ob Dragonji poseben položaj Mag. Franc But, predsednik SLS + SKD je označil potrditev sporazuma o meji na vladah obeh držav kot pomemben korak naprej. Njegova stranka bo glasovala za ratifikacijo spo- razuma, vendar je očital vladi, da bi se morala pred sprejemom posvetovati z župani obmejnih občin, kot je storila sosednja hrvaška. Sporazum o meji je kompromis in kot tak bole-če posega na nekatera področja, vendar je po desetih letih pogajanj smiselno reci "ja". Glede zaselkov o Dragonji je povedal, da so zgodovin-sko povezani s Slovenijo, vendar je bila to očit-no cena za ugodnejši sporazum na morju. Mag. Franc But je povedal, da bo njegova stranka zahtevala ugodnosti za ljudi ob Dragonji. Po sporazumu bodo lahko zaprosili za slovensko državljanstvo, poseben sporazum pa jim mora omogočiti obiskovanje slovenskih šol in korišče-nje storitev slovenskega zdravstva. Janez Janša Mag. Franci But Pogodba o državni meji Osnutek Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o skupni državni meji ima 30 členov. V 3., 4. in 5. členu je govora o razmejit-vi teritorialnih morij Slovenije in Hrvaške v Piranskem zalivu in o poteku mejne crte do točke C, ki leži na meji, določeni v Pogodbi med socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo, podpisani v Osimu (Ancona) 10. novembra leta 1975. Posebej je opredeljen stik teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtim morjem in stik teritorialnega morja Republike Hrvaške z italijansko republiko. Tretje poglavje obravnava državno mejo na kopneni in njen potek, pri čemer se sklicuje na ustrezne zemljevide. V 7. členu je govora o zamenjavi površin. Pogodbenici potrjujeta, daje zamenjava površin, do katere je prišlo pri sporazumni ugotovitvi državne meje, uravnotežena. Zamenjava površin ne vpliva na stvarno pravne in obligacijsko pravne pravice fizičnih in pravnih oseb nad zemljišči in drugim nepremičnim premoženjem, ki je vključeno v zamenjave. Imctniki stvarno pravnih in obligacijsko pravnih pravic to premoženje uporabljajo v skladu s posebnim sporazumom med pogodbenicama. V 8. členu je določena označitev poteka državne meje. Potek državne meje na kopnem označijo skupni organi, ustanovljeni s to pogodbo, in na način, definiran z navodili za delo mešanih teh-ničnih skupin. Pogodbenici v roku petih let od dneva uveljavitve te pogodbe opravita izmero, označevanje in zaznamovanje državne mejc. V 9. členu je predpisano označevanje z mejnimi oznakami, v 10. členu pa vzdrževanje in obnav- ljanje državne meje. Pogodbenici najmanj vsa-kih.pet let skupaj opravita pregled stanja mejne crte in mejnih oznak ter po potrebi obnovita ali dopolnita označitev državne meje. Doba petih let se računa od dneva začetka zadnjega skupne-ga obnavljanja. 11. člen govori o nespremenljivo-sti poteka državne meje. Ugotovljena mejna crta se ne spremeni, tuđi če priđe do sprememb v poteku poti, kanalov ali vodotokov na skupni državni meji. Potek državne meje bo vedno označen enotno in nedvoumno. Pas ob mejni crti je območje ob mejni crti v širini najveć 1,5 metra na vsaki strani mejne crte. Lastniki, uporabniki in upravljavci ter drugi imetniki stvarno pravnih in obligacijsko pravnih pravic na zemljiščih, objektih in napravah, ki se nahajajo na državni meji ali v njeni blizini, so dolžni dopustiti vsa dela in ukrepe, ki so potrebni za označitev, izmero, vzdrževanje, čišćenje in obnavljanje državne meje, kot tuđi dostop oseb, ki opravljajo ta dela, je zapisano v 15. členu. Pri delih je treba upoštevati notranjo zakonodajo tište pogodbenice, na ozemlju katere se opravljajo dela. Skupno varovanje narave V 4. poglavju so obravnavani povezani režimi. Glede uporabe prometnih povezav za potrebe prebivalcev in organov obeh pogodbenic ter glede drugih vprašanj skleneta pogodbenici posebne sporazume. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta vzdolž ćele državne meje, še posebej pa na zaščitenih območjih, kot sta na primer Krajinski park Scčovlje, Park prirode Žumberak Somoborsko gorje in drugi, obranili vsaj doseda-nji nivo varstva narave in nadalje razvijali med-sebojno sodelovanje. Vzdolž ćele državne meje, še posebej pa na območjih, predviđenih za .razvoj turizma, pogodbenici zagotovita okoljevar-stveni režim, ki bo v skladu z najvišjimi standardi varstva okolja Evropske unije. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta druga drugi zagotovili izko-riščanje vodnih virov na obmejnem območju vsaj v dosedanjem obsegu za 30 let od dneva uveljavitve te pogodbe. Po pogodbi o skupni državni meji so v 20. členu zapisane ugodnosti prebivalcev zaselkov Mlini - Skrile, Bužini in Skodelin. Osebe, ki bodo imele na dan podpisa te pogodbe stalno bivališče v teh zaselkih, bodo imele pravico pri vrnitvi z območja sosednjc države brez plačila carine in drugih uvoznih dajatev vnesti blago take vrste in količine, ki je primerno za osebno uporabo in za uporabo članov njihovega gospo-dinjstva. Te osebe bodo imele tuđi pravico do pridobitve državljanstva Republike Slovenije. Pogodba predvideva ustanovitev še nekaterih skupnih organov. Nad izvajanjem pogodbe bo bedela stalna slovensko-hrvaška komisija za državno mejo. Za opravljanje določenih del na državni meji bo lahko komisija ustanovila mešane tehnične skupine. Za reševanje sporov je v skrajnem primeru, če pogodbenici ne moreta doseči dogovora v šestih mesecih. predviđena arbitraža. Potrebni vpisi sprememb pri zamenjanih površinah v zemljiško knjigo se morajo po uradni dolžnosti, brez obveznosti plačevanja upravnih taks, urediti v enem letu po dokončni označitvi državne meje. Meja s Hrvaško bo sehengenska meja Dobrih 15 milijard za pet glavnih prehodov '-čstni mejni prehodi Obrežje, Jelšane in Gruškovje, železniški prehod Dobova, Luka Koper in Letališče Brnik bodć tako imenovani "totalni" mejni prehodiz vse mi kontrolami. ivi" • Bav^ter./a tropske zadeve Igor Postavi'"- ^° '^'' ^000111'1"^1 'an' °rgcnski paket ■ u^a kn« -niejl pa sodita tuđi Per ln Letališče Ljubljana na Brniku. V Bruslju smo obljubili, da borno većino dela opravili do konca leta 2002 in v državnem proračunu zagotovili tuđi potrebna sredstva. Računamo tuđi na pomoć Evropske unije. Prvotni stroš-ki so bili postavljeni visoko, nad 30 milijard tolarjev. Po racionalizaciji s.tr.oškov in možnosti, da bi nekale-re objekte ob meji urejcvali skupaj s Hrvaško, se je cena ustavila na 15,5 milijarde tolarjev v treh letih, tuđi na račun letališča Brnik, ki je že primerno urejen in večje nalož-bc ne bodo potrebne. Največji strošek bo ureditev mejnega preho-da Obrcžje, kar 8,7 milijarde tolarjev. Pri Gruškovju sta dve možnosti: če ga homo gradili sami, bo cena 3J milijarde tolarjev, če pa bo gradnja skupna s Hrvali, pa bo cena 2,6 milijarde tolarjev. Za ureditev mednarodnega mejnega prehoda za potniški in bla- govni promet Jelšane bo potrebna poldruga milijarda tolarjev, za ureditev /elezniškega mejnega prehoda Dobova pa 1.8 milijarde tolarjev. Luka Koper bo najmanjša ■naložba, le 200 milijonov tolarjev. Ob teh glavnih- bo na meji s IIrvaško šc več drugih prehodov, na katerih se bo opravljal zgolj policijski in carinski nadzor. Tuđi te bo treba modernizirati. Izračun stroškov seje ustavil na 1,7 milijarde tolarjev, gre pa za mejne preho-de Sečovlje, Sočerga, Podgorje, Starod, Metlika, Slovenska vas, Ri-gonce, Rogatec, Meje (novogradnja). Zavre in Središče ob Dravi. V trelji skupini pa so mejni prehodi Dragonja, Babno polje, Podplani-na, Petrina, Vinica, Orešje, Bistrica ob Sotli, Imeno, Dobovec, Zgornji Leskovec, Ormo/, Razkrižjc, Gibi* na in Pctišovci. Stroški modernizacije naj bi znašali okrog milijarde tolarjev. Nekateri od leh prehodov so predviđeni le za potniški promet, nekateri pa bodo uporabljeni za maloobmejni promet. Na osnovi Spora/uma o obmejnem prometu in sodeToVanju med Republiko Slovenijo in Hrvaško bo prihodnje leto odprtih 27 maloobinejnih prehodov. Igor Bavčar GORENJSKI GLAS • 16. STRAN Petek, 3. avgustajOjjj Bolj od vojske je pomembna pamet Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Američko terensko vozilo hum-mer je v naši prestolnici najprej postalo slavno, ko seje z njim za-čel prevažati glavni urednik Muga in novinar Danilo Slivnik. Veljalo je, da se s Slivnikom na cestah ni ravno pri/etno srečati, saj je vozilo na njih zavzelo kar dobršen del prostora in že s svojo zunanjostjo drugim voznikom dajalo vedeti, da "bližnja sreča-nja " še posebej ne bi bila pametna. Zdaj so ta terenska vozila na naslovnice naših medijev prišla zato, ker jih je za svoje potrebe kupila slovenska vojska. Ta se na srečo z njimi v glavnem ne bo prevažala po cestah, ampak po težko dostopnih terenih in na njih se je hummer ob svoji promociji tuđi res izkazal. Slovenija ima svojo vojsko in logično je, dajo opremi/a. Že pred sedmimi leti so v parlamentu sprejeli zakon o temeljnih razvojnih programih Slovenske vojske, ki med drugim določa, da se za potrebe vojske lahko zadolžuje tuđi država. Po tej "rezervaciji" proračunskih sredstev so različni obrambni ministri zadovoljevali predvsem svoje želje. Jelko Ka-cin, znani ljubitelj in strokovnjak za letalstvo, je kupoval helikopter je in letala, dr. Antonu Grizol-du so očitno bližji avtomobili. Pri vseh teh vojaških kupcih pa je veljalo, da so že v naprej natančno vede/i, da po orožje in opremo ne smejo kar v prvo trgovino. Kacin se je navezal na Izrael in zaradi tega kmalu nalete! na negodovanje Američanov, katerim se očitno zdaj uspešno odkupujemo. Naše nestrpno pričakovanje, kdaj nam bo Nato odprl svoja vrata, je za Američane idealno. Kakšnih pametnih in resnih zagotovil nam niti slučajno ne dajo, naši opremljevalci vojske pa kupujejo opremo v skladu z Natovimi standardi. Trgovina z orožjem je ob trgovini z mamili ena najdonosnejših trgovin na svetu. Vojne na Balkanu so v tem trenutku za prodajal-ce v Evropi najboljša reklama. Ce se že Slovenija, ki je bolj s pamet-jo kot z orožjem premagala ne- kdanjo jugoslovansko vojsko, tako vestno oborožuje, kaj se mora dogajati sele na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in ne na-zadnje v Makedoniji, kije trenutno za te trgovce najbolj zanimiva. Ko je predsednik države Mi lan Kučan pred kratkim v sobotni prilogi Dela nanizal svoje spomi-ne na osamosvajanje, je med drugim dejal, da je tedaj medna-rodnim politikom razlagal o tem, kako smo Slovenci visoko motivirani, ker je naš cilj legitimen, in smo prepričani, da z njim nismo prizadeli nikogar. Jugoslovanska armada pa, po Kučanovih bese-dah, ni imela motiva in tuđi ni vedela, zakaj se pravzaprav bori proti Slovencem. Zdaj bi se bilo verjetno zelo pametno vprašati, kakšen motiv imamo danes. Se bojimo napada Hrvatov? Mogoče Avstrijcev, Itali-janov ali Madžarov? Malo verjetno. Slovenija je v desetih let ih postala neverjetno mirna in za širšo mednarodno javnost nezanimiva država, brez nekih hudih social-nih ali gospodarskih pretresov. Še srečanje med Bushom in Puti-nom je mini/o brez ekscesov, če-sar smo se mogoče dobro zavedli sele po tištem, kar se je zgodilo v Genovi. Politika, ki v takih razmerah torej vojski daje prioriteta, je slaba in slabovidaa. Prihodnost naše države ni v močnern orožju, ampak v zaščiti naše identitete in našega gospodarstva, ki se bosta že v nekaj letih soočila z Evropo ter v njo združen i mi večjimi drža-vami. Tedaj bo sele koristna naša pamet, ki se nam je že obrestova-la v spopadu z JLA. Ampak pamet in kultura ne na-staneta kar sami od sebe. Državna politika mora pač znanost in kulturo uvrstiti med prioritete in se z njima ukvarjati vsaj toliko, kolikor se sedaj z nakupovanjem ameriških terenskih avtomobilov, helikopterjev in marsičesa druge-ga še, za kar javnost mogoče niti ne ve. Marko Jenšterle ni član nobe-ne stranke. Komentar/i so njegova osebna stališča. Za časopise naj bi bil sedaj čas kislih kumaric. Čas, v katerem naj ne bi imeli kaj pametnega po-ročati, pa seveda ni tuđi čas, ko ne bi mogli kaj pametnega svetovali. Nasvetov so vsi časopisi po/ni, saj Ijudje nič ne delimo tako velikodušno kot nasvete. Torej začnimo z nasvetom. Ko se je ondan zuna-njemu ministru dr. Ruplu pred TV kamero oddahnilo in je izjavil, kako lepo da je, da so sklenili s Hrvati dogovore okoli meje, ker bodo sedaj lahko mirno odšli na dopust, meje zmrazilo. Pa se ja ni vsem tako zelo mudilo zato, da bi lahko neobremenjeni odšli na dopust? Mije pa že bolj všeč prejšnje ministrovo izjavljanje, da nam Hrvati nišo na morju prav ničesar podarili, ker je šio v resnici za bivše jugoslovansko morje, ki ga še nikoli nihče ni dodelil Hrvatom, in torej samo za dogovor o razde-litvi tega nekoč skupnega morja. Pri kopnem je stvar drugačna. Če naj verjamem prikazanem na televiziji, si prebivale! štirih spornih zaselka v ob Dragonji želi/o biti v Sloveniji. Ker verjamem, da tuđi hrvaška televizija najde koga iz istih zaselkov, ki želi biti v Hrvaški, predlagam (sedaj smo pa tami), da organizirajo čisto preprosti referendum. Slovenci imamo sicer s tem slabe zgodovinske izkušnje, vendar bi bilo tako vsaj konec sprenevedanja. Tako pa: samo žal mije, da organizacije, ki protesti-rajo proti trgovini med Računom in Drnovškom, ne objavijo, kdaj prihajajo protestirat pred parlament, da bi se jim pridruži!... Verjetno gre pri tem že za drugo zgod-bo. Verjamem. da bi organizacije civilne družbe to želele, vendar jim ure nastopanja nihče ne objavi. Ker je slovenska "civilna družba " financirana pretežno v obli-kah, ki so tajno pobratene z LDS ali ZLSD, je razumljivo, da nima denarja za objavljanje oglasov v sredstvih obveščanja. Tako potem vsi nekako s posmehom objavlja-jo, da je prišlo pred parlament okoli 50 profestnikov. Kot da bi samo 50 ljudi verjelo, da se je naša pokornu nistična oblast dala tuđi Hrvatom podobno opetnajsti-ti (To smo fini, nategniti, bi rekel humorist v lutkovnem gledališču), kot seje dala Italijanom pri naku-povanju slovenske zemlje ali pa naravnost mazohistično Evropski uniji pri brezearinskih prodajal-nah. Mirno, mirno, zaspano, za-spano, popustljivo, popustljivo. Ne mislim (samo) na eldeesovega Ijubljenega vodjo, ampak ministra Bizjaka, ki je opozoril, da če za-čneš dvigovati glas, na koncu samo še vpiješ. Iju d/e božji, mor-da pa je sedaj čas, ko bi morali: rjoveti! Se ne dogaja nekaj podo-bnega, kot se je nekoč v Razkriž-ju, ko so se morali upreti vrhunskim komunistom z orožjem, ko so umirali, da so lahko ostali v Sloveniji!? Kako pa naj borno sedaj glasni, če tako spretno natika-jo nagobčnikel? Kaže, da je stvar natikanja nagobčnikov zajezikav-ce eden izmed glavnih prohlemov slovenske demokracije. Ne gre "samo " za civilno družbo. Nič dru-gače ni, ko gre za poslance v dr-žavnem zboru. Većina natika manjšini s poslovnikom nagobčni-ke, ki jim jih bo gospod Pahor lahko privijal po svoji presoji. Modri strategi očitno obujajo staro ko-munistično prepričanje, da je demokracija dobra samo dokler ne ovira napredka. O tem, kaj in kdaj je napredek, pa seveda ne morejo odločati neposvečeni. Da se ne bo karkoli zgodilo namišlje-nemu napredku in učinkovitosti, so si omislili nagobčnike tuđi za ljudstvo. To naj bi dosegli s spre-minjanjem ustave. Očitno name-ravajo ubiti več muh na mah. Tako bodo nataknili dodatni na-gobčnik ludi opozicijskim stran-kam, ki se ne bodo mogle več iti ministrskih interpelacij in pred javnost/o prati smrdečega umaza-nega perila, natakniti pa ga na-meravajo tuđi ljudstvu, da ne bo več lajalo drugače, kot zapoveduje oblast. Nič več zavezujočih zako-nodajnih rejerendumov. Kaj pa se to pravi, da posvećeni predstavni-ki ljudstva izgubijo prav na vsa-kem? Ljudstvo si je samo krivo, zakaj pa vedno napačno nespa-metno glasuje? Saj drži, da ko-munistični simpatizerji znajo stvar vedno izpeljati po svoje. Če ljudstvo referendunisko ne uboga, pač spremenijo ustavo in nas prepriču-jejo, da takšnega načina v "zrelih demokracijah" ne poznajo. Posre-čena se mi zdi možnost, na katero je opozoril dr. Matej Makarovič. Ce že mislijo, da se moramo iti demokracijo, da borno zadovoljili Evropo, bi lahko kot vzor vzeli tuđi staro demokratično Veliko. Brita-nijo, proglasili Milana Kučana za monarha, vodilnim funkcionar-jem prejšnjega režima pa podelili plemiške naslove in z njimi oblikovali lordsko zbornico. Trenutki našega vsakdana Nagobčnik zajezikavce Peter Colnar, zunanji sodelavec PREJELI SMO Učiteljska resnica na kvadrat Nekje na obrobju bivšega Frei-sinškega posestva je na močvir-ju zrasla vasica, sredi vaši pa šola in v tej soli so 22. junija de-lili spričevala. Zadnji dan so že-leli izkoristiti še za konstruktivni sestanek s starši otrok, ki jih je to leto določila razredničarka za delikvente, prestopnike ali kot se je silovito bleščalo na vabi I u OGROŽEVALCE PRAVIC DRUGIH OTROK V RAZREDU. Vabili so trije imenovani, od tega dva z originalnim podpi-som. Res velika stvar. Z neko tesnobo v srcih sva se z ženo od-pravljala na ta sestanek. Nisva vedela, kaj je lahko zadnji dan tako hudo narobe. Molče smo zasedli stole v ravnateljevi pisar-ni in čakali na najhujše. Kmalu je še šest učiteljic prineslo svoje stole in zasedlo položaje naspro-ti nas. Razredničarka - tožnica. Tri razredničarke v naslednjem letu, svetovalka in oseba ženske-ga spola, ki ni bila predstavljena niti z imenom niti s funkcijo ozi-roma potrebo, ki je narekovala njeno prisotnost. Zapisnikarja ni bilo, niti nismo bili opozorje-ni, da se sestanek beleži na kakšen drug način. Sestanek je odprl gospod ravnatelj, ki je po-udaril na eni strani, da je problem perec, na drugi pa, da ne bodo ukrepali brez pristanka staršev. Oziroma ne bodo ka-zensko premeščali otrok v druge razrede, pač pa preventivno in če se borno tako dogovorili. Po tem vzpodbudnem uvodu je dobila besedo začasna razredničarka naših otrok. Poudarila je, da otroci nišo učno problematični, neverjetno pa so vedenjsko moteči za okolico. Z njimi se ne da delati. S svojimi dejanji spravljajo vse okrog sebe v obup. In tako dalje in tako naprej. Vse na splošno in počez z malo me-gle, sonca, dežja pa tuđi kar nekaj vmes. Za njo si je besedo vzel gospod ravnatelj, ki je so-čutno z njeno bolečino še enkrat poudaril, daje tako delo resnič-no težko. Na zadnje je svoj refren odpel še zbor učiteljic z izredno intonacijo holečine in sočutja. Na koncu besedila pa se je dalo razbrati, kako so si pripravljene razdeliti plen oziroma kriminal, ki z njim prihaja. Preprosto. Vsaka enega! Starši smo lahko le strmeli, kako dovrščeno so se vse pripravile na svoje vloge. Prvi škojjelo-ški pasi/on nove dobe. Z vpitjem "križajjih", lastno sodbo, pričanjem, nošenjem križa in križa- njem. Perfektna popolnost! Gw bi bil prekinjati ta teater. Z^f smo tuđi mo/čali, dokler ni ft šio na vrsto prebadanje s suli$ Moral sem vskočiti v besedo it precej nervozno sem zahtevol da želim, preden se pogovarjt mo naprej, slišati, katera kazM va dejanja so naši otroci ston» in sicer vsaj datum in opis deft nja. Gospa razredničarka sej začela zvijati kot pohojen tnb dras in nazadnje izda vila, * tega nima, da ne ve vse ga, da\ ne more spomniti, kaj vse ] bi/o. Zagotovi lahko, da otrrf J C/l nišo učno problematični, da ■>" nadpovprečno nadarjeni, da $ lepo vklapljajo v razred, vsiso$ jih navadi I i in jih sprejernaP takšne, kakršni so. Bla bla bl&> ble ble ble itd Ud. Kakor platf jo krokarji, ko nekomu.po™ plen iz ust, tako so priskočile $ pomoč kolegice. Zatrjevale ^ da naših otrok ne poznajo /»'" na videz. So pa prepričane, $ je vse res, da so brez dvoma & znosni in to je treba resiti, dasl v razredu omogoči nernott učni proces. Ob mojem vztrafi nju, da se visina kazni doloC po dejanjih in da moramo za<^ li na začetku pri njih in pot$ sele govoriti o ukrepih v skl&f s težo dejanja, sem bil deleffl krajše dizertacije o nevarn^ vplivu odličnjakov. Le-ti so spo sobni zavesti v propad cei >j red, pa seminarsko nalogo o dl ciplinskih točkah, ki se je v vtf jih razredih izredno obneselj? izobčil določene posarneznik1 Nekaj zgrešenih pripornb P sem raje preslišal. Ponovno sej zahteval opis kriminalnega dt ja nja in ponovno ga ijisern s šal. V odgovor je priletel le °c_ tek, da so resnično grešnik1 \ veliki razgrajači, saj so skup® ^ ostalimi povzročili svojemu TQ" redniku neznanske zdravstvef, težave in če sem prav razumi fe le srečno »aključje pripoM glu, da uitelj ni pokojni, lem*1 za silo okreva. To, da je vs*-bojda povedala gospa učite(Je in da potem tuđi drži, so si _ nekaj časa pritrjevale z & nim sočutjem za bolnega & ga. ki je pred tem moral PreS. ti take grozote, da bi povprecli. ga človeka že kdaj pobralo. o mosmešenje svojih kolegi Je lel prekiniti gospod ravnatelj' fasciklom poroci/ učiteljev v P sameznih ocenjevalnih oba bjih. S poudarkom na inie.nw> citira/ barabije. Ker v prve ni P ročila ni naše/ prisotne korfl^, nacije učencev, je hitro presfa"> na drugo poročilo. Tu je bilo , pisanega še manj. Sedaj Je ,. padel tuđi ta poizkus krimić vvww nDelnvocie.com Media Art www. g o re n j s k a o n 11 n e. co m Digitalni tisk internet Studio USODE Piše: Milena Miklavčič 296 Ja, lahko ljubimo dvakrat Ren.ata je nemoćno g/eda/a, kako mož hira. To so bili najtežji trneutki v mojem življenju, pove in na obrazu se ji za riše bolečina, ki jo obudijo spo-mini. Vsak dan sem bila pri njemu. Zahyaljevala sem se usodi, da sem šla delat šoferski izpit. Drugače ne vem, kako bi bilo. Sedela sem ob možu, mu grela roke in noge, kajti ves čas ga je zelo ze-blo. V nekaj rednih se je poštara/ in v tistih trenutkih, ko sem bila pri njemu, sem se sele zavedala, kako sva si bila blizu in koliko lepega sva skupa/ doživela. Če je le bila možnost, sva se pogovarjala in si pripovedovala zgodbe, ki sva jih skupaj doživljala tako ob otrocih kot ob gradnji hiše. Trudila sem se, da so bili njegovi zadnji trenutki lepi in da ni ime/ obćutka, da je zaradi bolezni zavržen in sam. Ko je nekega petka spe/ prišla na obisk, ga ni bilo več v sobi. Umri je pred kakšno uro, soji rekli, koje, nič hudega sluteč, povprašala prvo sestro, kije šla mimo. Čepravje Renata vedela, da se bo to nekoć zgodilo, je bil šok ob novici tako moćan, da se je sesedla in izgubila zavest. Moćna moram biti, si je potem govorila, zase in za otroke. "Prvi meseci po moževi smrti so minili kot v snu. Kaj vse se je tedaj doga ja lo, niti ne vem več. Zdi se mi, da sem bila ves čas pod vplivom pomirjeval in da sem kot mesečna hodila sem ter tja in se niti nisem zavedala, kaj seje zgodilo. Otroci so se prej unesli. Imeli so svoje obveznosti, starejši tuđi svojo dekle, tako da so se hitreje sprijaznili. Jaz nisem imela nikogar več. Edini človek, ki me je kdajkoli Ijubil, je odšel od mene in zdelo se mije, da se je zame svet dokončno podrl. Nobena stvar me ni več veselila, niti za hrano mi ni bilo, kaj sele, da bi odprla televizijo ali poslušala radio. Čemela sem doma, brez volje in počela le to, kar je bilo najnujnejše. Sosede so nekajkrat potrkale na vrata, potem pa so se tuđi one naveliča/e. 'Ioda prve težave so nastopile, ker nisem hotela nositi crnine. Ne vem zakaj me je še danes strah pred crno barvo, takrat pa se mi je zdelo, da me bo zadušilo, če se oblečem v crnino. Ko je tašča to izvedela, me je napadala po telefonu, opravljala po vaši. ćeš da se njen sin niti ohladil še ni, jaz pa že lovim drugega dedca, ker nočern žalovati tuđi na zunaj. Njene besede so me glohoko zarežale.v srce in zdelo se mi je, da lakih napadov ne bom mogla več prenesti. Se bolj sem se zaprla vaše in poslej so tuđi v trgovino hodili le sinovi. Mini/o je več kot sedem let, preden sem lahko svobodno zadihala, ne da bi me ob spominu na moža zabolelo pri srcu." In takrat je prišel drugi udarce. Vtovarni, kjerje delala, je postala višek, in po hitrem postopku so jo dali na čakanje. "Namesto da bi se veselila, ker bom doma in kljub temu v/ek/a plaćo, so me s to odločitvijo popolnoma dotolkli. Spel sem šla k zdravniku po poniirjevalne tablete, ker ponoći nisem mogla več spati. Tako pa ne gre več naprej, je dejal zdravuik, ki me je pozna/ še iz mladih let. Gospa, vi potre-bujete spremembo. Zm leden dni pojdite v kakšne toplice, da priđete malo k sebi, saj ste taka kot prikazen. Ko je prišel sin domov, sem sedela za mizo in jokala. Ja, kaj pa je spet, se je ustrašil. V toplice moram, tako je ukazat zdravnik, jaz pa nočem, ker ne bo nikogar, ki bo skrbel za vas tri. Sin se je zelo razjezil in mi povedal, da so dovolj stari, da bodo teden dni lahko prežive/i brez mene. Pa ne obnašaj se tako, kot bi bila stara že sto let, je še doda/." Renata je s težkim srcem šla od doma. Počitnic se ni prav nič veselila, še huje: zdelo se ji je, da počne nekaj grđega, kar mož sigurno ne bi odobrava!. Ko je prišla v Ča teške toplice, seje zaprla v sobo in prav potruditi seje morala, daje šla na večer/o. "Za mizo, kjerje bila tuđi moja rezervacija, je sedef prijazen.gospod in ker sva bila brez para, so na ju, očitno, posadi/i skupaj. Bilo mi je nerodno in najprej sem se ozrla okoli sebe, če me kdo slučajno pozna. Tada ta gospod je bil zelo klepetav in že kmalu je še mene zapletel v pogovor. Doma je bil neda/eč od našega kraja in v toplice je prišel po operaciji kolena. Sploh se ni oziral na to, da sem bila bolj zadržana. Ko so se po večer/i nekaleri pari za vrte/i, je še mene povahil na ples. Mislila sem, da se bom pogreznila v tla, tako mi je bilo nerodno. O/i, saj ne morem plesat, ker se zmeraj žalujem, sem mu dejala. Oh, kdaj pa je umri mož, ga je zanimalo. Ko sem mu povedala, da pred sedmimi leti, je samo zmaja/ z glavo in me potegnil od miže. loje pa res trapast izgovor, se je hudoval, tuđi jaz sem izgubil ženo, toda zaradi tega se nisem živ zaprl v krsto." Renata in Marjan sta plesala ves večer. Hi'a/• hvaležna, daje bila med tujimi Ijudrni, saj seji" bilo treba bati, kdaj bo tašča ali pa pre^e radovedna soseda pokukala izza kakšnega v gala. Ura je bila že ena po po/noći, ko sta še v& no sedela na terasi in se pogovarjala. Renati sej zdelo, kot daj i je težak kamen padel z duše in & tilaje, da po dolgih letih lahko spet svobodno dH1 in se, sem ter tja, ćelo zasmeje. < "Njegova zgodba je bila prav tako žalost na * moja. Z ženo ništa imela otrok in ona tega uda ca ni mogla prenesti in si je potem, ko je PrlS .\ meno, sama vzela življenje. Marjan je zelo trp zaradi tega, toda dušo si je lajšal na drug^ . način: veliko je hodil v hribe, se družil z Ullfl kolesaril in bil aktiven v dramski skupini. Rad . je smejal in njegove dobre volje sem se šejaz na . zla. Po treh dneh, ki sva jih preživela skupaJ' . sploh nisem mogla predstavljati, da se v ^ morala konec tedna raziti. Pa si dokupi še ka^ dan, mi je pred/aga/. Kaj pa naj rečeni do" , sem se u strašila. Pove/ jim po pravici, Je predlaS ■ Začuđeno sem ga pogledala. Ja, kaj pa ., rečem, še zmeraj nisem vedela. Povej jW' a nadaljeval, da si v Joplicah našla enega, ki s.f vate zaljubi! in te ne pusti več stran od sebe. ^ zameglilo se mi je pred očni/, saj sem vedela> <■ živa kaj takega sinovom ne bom mogla nikoli1' Koje vide/ moj prestrašeni obraz, seje na glaS",J mejal in me obje!. Oh, loje bilo prvič, po d^K, letih, da se me je kakšen moški dotaknil. &ar Ji jeti nisem mogla, da se to res meni dogaja- M j nisem več vedela, kam naj dam roke in kak° mu ta poljub vrnem..." ^ petek, 3. avgusta 2001 PISMA, POD LI STIK 17. STRAN • GORENJSKI GLAS PREJELI SMO zacije otrok. Starši smo postavi/i vPrašanje, čemu sestanek, če ni-m o nepopuščanju in doslednje-^'kaznovanju vključno z naj-hujšimi ukrepi in premestitvami. glasu seje dalo čutiti bes, ki bo \Prihodnje povzročal težave na-Slfn otrokom. Kako, pa borno ver-Jetno^ videli v prihodnjih letih. Na vPrašanje, če bodo enakopravno ln Pravično obravnavani z ostali-myje zagotovila, da ona nikdar ni imela težav s poštenjem in po l^mJo vsi poznajo. Otroci pa so v kasnejšem pogovoru poveda/i, da J* nekoč to morda bila resnica. uakar pa sta s sinom tekmovala "« kvizu o Prešermi, bolje rečeno °na je zastavljala vprašanja, sin Pa tekoče odgovarjal, je le podlo ^ekq/ sence tuđi na to svetniško QUfo, tako v očeh otrok, kakor pn njenih službenih kolepjh. & tern seje sesianek sprevrge/ v *v<>h' nasprotje. Ujeti v pasi, v ka- i'r()jil] je spravila spoštovana ko-j-gica, so lahko le še neargumen-tlr"no sireljali v prazno, kor je previde/ tuđi ravnatelj in na ///-lr° zaključi! sestanek brez skle- ()v, brez dogovorov, brez spre- 'lenib. Afe pa brez sovraštva, ki je tein°> S'Jal iz '*■' predstavnic uči- nhffa zhora- Nc WIU' kai so si u°etalp „ / , , , . ' y . • toda dobile nišo me. '.()/■ 'Sfe ne> kl iščejo. svoje zado-■>■ tvo v izobčenju in kaznova-nj" otrok brez doka zov. Kusneje smo tuđi starši zapre-Paščeni nad potekom sestanka v iižn/i gost Uni pasku šal i priti k Sebi in urediti misli. Predvsem pa Priti stvarem, zaradi katere smo °"i znierjani, do dna. . .ina logična razlaga pa je sle- eca. Razredničarka je pred ča- irm tniila' daJe l hektar 1OOOx U0 metrov. Naši otroci se s tem lSo stimja/i in so ji dokazovali asProtno. Nosi/i so v solo razne flr°cnike in jo spraševali, če je a™ga vprašala ali se kako dru- «««? pozanimala, kdo ima prav. Pri na to> da ni bila sposobna znati svoje zmote, otroci pa evrednotenja ploščinskih mer, Je konflikt vlekel /car nekoj časa. Vmes pa so verjetno s teh strani prihajale določene pripom-he in komentarji, ki so na samo-Ijubni duši mlade učiteljice puš-čali bolečine. Nerazrešen konflikt pa je povzročal vedno nove probleme in stoprijevanje napetosti vse do vrelišča za otroško dušo spornim zaključavanjem ocen in s tem aktiviranje eksekucijskega voda s strani učiteljice. Otroci pa itak nimajo kaj drugega kot mol-čati, ne glede na to, čejih odrasli pasejo, strižejo ali koljejo (V vsem postopku jih namreč ni prav nihče ničesar vprašal). Popolno-ma so obšli očitenje, dokazovanje in zagovor. Direktno streljati. Po vsem tem, kaj naj rečeni znancu, ki me je vprašal, kakšno barabo imam pri hiši, da moram zadnji dan sole zagovarjati svojo vzgojo. Naj mu prikimam? Naj mu raz-lagam? Otrok je ožigosan in se-daj mu bodo le dodajali. Rablji pa varno skriti za institucijo pravičnosti, ki se ji reče šola, iščejo naprej svoje žrtve, da se ustraho-valni sistem ne bi porušil. Zastrašujoče je, če tovrsten model tretiranja otrok podpira sistem šolstva v državi in tako solo usposoblja in kadrira učitelje. Dušan S. Greh Barbare Gumar Pod tem naslovom je Peter Col-nat; zunanji sodelavec Gorenjske-ga glasa z dne 27. /uliju 2001 med ostalim opisat tuđi delo Barbare Gunčar v hotelu Grad Hrib v Preddvoru. Piše, da grad slovi po porokah in sprehodu mlado-poročencev skozi drevored. Opisat je legendo, po kateri daje hotel 50-letno garancijo za srečni zakon. Moram povedati resnico, avtorica te uspešnice in garancij-skega lista ni Barbara Gunčar, kot trdi pisec, ampak Jože Dvor-šak, ki je bil več let direktor hotela Bor - Grad Hrib inje med osta-limi novost mi omislil tuđi to za-nimivost, ki je še vedno uspešni-ca. Ne bi bilo prav, da se mu vza-me avtorstvo te uspešnice. Andrej Babič Spoštovani! Prejmite tepe pozdrave iz prav mrzle, dal/ne Avstralije. Zaradi preimenovanja ulic in kreacije novih okrožij se bo naš naslov spremenil v bližnji prihodnosti, zato Vas prosim, če pošiljate Glas, ki ga vedno težko čakamo, na novi naslov. IV1 iro Kancilija Spoštovani gospod Colnar Moje mnenje je, da vam moram glede vašega članka v Gore njskem glasu, dne 27. ju lija, povedati nekaj resnic na to temo. Ne dvomim, da gospoda Jožeta Dvoršaka še poznate. Zasluga gospe Gunčarjeve je, da je dosegla sporazum z upravno enoto o uradnih porokah v Preddvoru. Vgarancijskem listu, ki ga mladoporočenca dobita, če se na poročni dan sprehodita skozi grajski drevored, ne piše, da bosta srečna v zakonu, ampak, da je to garancija za srečo. Ni pravila o tem, da ženin ne-vesto (ali obratno) nosi skozi drevored ali ćelo prevaža s sa-mokolnico. Takšne stvari si morda svatje sami privoščijo, potem pa o tem lahko še berejo v vašem časopisu. Jaz se tega ne spom-nim. Sprehodi mladoporočencev skozi drevored potekajo organizirano. Če vas v zvezi s tem še kaj zanima, se oglasite pri nas, pa borno skupaj sestavili članek. Mislim, da takega članka ne morete objaviti. V prilogi vam pošiljam tud i nekoj izrezkov iz časopisov, ki jih hranimo v našem arhivu. Prijazen pozdrav Jožica Vasiljevič, recepcija Priloga: Drevored mladoporočencev (Gorenjski glas z dne 1. junija 1976, stran 8) Preddvor - "Kaj je lepšega in po-membnejšega v življenju, kot je sklenitev zakonske zveze in odlo-čitev, da bosta od tega svečanega trenutka naprej dva mladoporočenca hodila po skupni življenjski poti, da bosta skupaj delila vse tepe in manj lepe trenutke. Vča-sih smo morda pri tem slovenske m trenutku premalo pozorni ali pa ga nekako ne znamo po-udariti. K nam ob sobotah v hotel Bor in Grad Hrib radi pritiaja-jo mladoporočenci. Ko smo razmišljali, kako bi njihov svečani 4renutek in slovesno kosilo še bol/ obogatili, smo se spomnili graj-skega drevoreda." Tako je v sobofo, ko so v hotel Bor in Grad Hrib v Preddvoru drug za drugim prihajali okraše-ni avtomobili z mladoporočenci, razlagal direktor hotela Jože Dvoršak. Grajski drevored, ki leži tik ob sedanjem hotelu Grad Hrib, je že od nekdaj drevored mladoporočencev. Danes je ta svojevrsten je se nov drevored s prepletenimi krošnjami star okrog 60 let. Bilje že prej in me rida še lepši, vendar so ga potem iz neznanih razlogov posekali. "Ne-kakšna simbolika je v teh prepletenih krošnjah. Spomladi, ko ozelenijo, poleti, ko dajejo prijet-no senco in nekakšen skrivno-sten mrak, in jeseni s čudovitimi barvami, lahko spominjajo tuđi na različna obdobja skupnega življenja, ln prav tako pravljičen je ta svet tuđi pozimi, ko krošnje prekrije debela snežna ode/a. Zato smo se odločili, naj bo to drevored mladoporočencev. Tako se danes sleherni par sprehodi od začetka do konca drevoreda. In potem mu v imenu hotela izroči-mo simbolično jamstvo," pravi Jože Dvoršak. Tako/e piše na vezanem "garancijskem listu ": Če ženin in nevesta na poročni dan skozi grajski drevored gresta, jima za petdeset srečnih let Grad Hrib jamstvo da. Pa ne da bi bili vraževerni. Ne. Ampak, kdo si pa v tem sloves-nem trenutku ne bi zaželel vsega najlepšega. Najbrž ga ni med nami. Zato takšna pozornost, ki nič ne stane in ki je že naslednji trenutek samo prijeten spomin, vseeno prav priđe. "Pet let je tega, ko smo ta drevored simbolično proglasili za drevored mladoporočencev. Lahko rečem, da so ga mladi sprejeli in da je za prenekatere zakonce širom po Sloveniji pomeni/ del ce-lotnega obreda ob sklenitvi zakonske zveze. Došle/ smo namreč takšno za-gotovilo dali že okrog 1000 parom, f/i motani reci, da ta naš servis došle/ ni ime/ reklamacij," je nazaduje v šali končal Jože Dvoršak in lakoj nato izročil za-gotovilo za petdeset srečnih let novernu paru, ki seje pravkar vr-nil iz drevoreda. A.Ž. Buren zaključek dela državnega zbora Ko sem v Gorenjskem glasu prebiral članek o zaključku dela državnega zbora, sem se spo/n-nil, da sem večer prej o delu državnega zbora gleda! tuđi oddajo na državni televiziji. Predsednik državnega zbora je hvalil delo te ustanove, ki da deluje vse bolj umirjeno in uživa med državljani Slovenije vse večji ugled. Posredovana pa je bila tuđi novica, da i majo postanci v državnem zboru na razpolago stalno zdravniško ekipo, ki skrbi za njihovo zdravje in katere stroški znašajo 3 milj. SIT. Lepo in prav, da se vodstvo državnega zbora boji za zdavje in skrbi za dobro počutje naših izvo-Ijencev, vendar se mi zdi ta skrb le malo pretirana in predraga. Zjakaj? 1. Stavba državnega zbora je oddaljena največ 2 km od vrhunske zdravstvene ustanove in do t/a vodi/o asfaltira ne ceste. 2. Med postanci je kar nekoj zdravnikov in prepričan sem, da vsaj izmed njih zna nuditi nujno zdravniško pomoč in to je tinti njegova zdavniška dolžnost. 3. Tabletko proti glavobolu ali proti zgagi lahko da tuđi tajnica in zato ni potrebna tako visoko strokovno izobražena oseba, kot je zdravnik. '4. Postanci ne podirajo dreves ali igrajo nogometa, pač pa sedi-jo v svetli, klimatizirani dvorani, kjer so poškodbe redke. Za rehi-dracijo pa skrbi restavracija v kleti. 5. Državni zbor ni tovarna z nekaj tisoč delavci, kjer bi bil zdravnik potreben že zaradi velikega števila. 6. Postanci so najbrž v veliki većini zdravi Ijudje, saj taki so bili videti v predvolilnem obdobju in stavba državnega zbora ni neke vrste negovalna bolnišnica. Take in podobne misli so se mi podile po glavi, ko sem poslušal in prebiral vesti o delu državnega zbora. Rad bi slišal argumente, ki bi me prepričali, da razmišljam narobe. Z veseljem bi jih sprejel, prav gotovo pa ne tistega, da i majo podobno ure/eno tuđi dru god, saj prav vse li stvari pa res ne moremo presaditi v Slovenija. Lep pozdrav! dr. Avgust IMencinger, Radovljica M Krivic in Gorenjska Brat sfm v Glasu zapisane levi-te M. Krivica, ki jih je napet B. Grimsu. Grims se zna hraniti sam. zato hom Krivicu zapisa/ nekaj, kar še ne ve. Pirniče da nišo čisto na'Gorenjskem, piše Krivic. To je tako kot izgovor kakšnega dekleta, da še ni čisto noseća, a je očitno v tem stanju. Krivic Grimsu očita nepoznavanje pravne stroke, sam pa, izgleda, šepa v zemljepisu, saj je že od nekdaj tako, da je severni del Ljubljane in na Gorenjskem. Vodnik se je i me I za Gorenjca, Aljaž tuđi, Pirničani enako. Pri-seljence v Pirniče pač nihče ne sili, da se imajo za Gorenje, to bodo postali tako ali tako sčaso-ma. Zemljepis je eksaktna veda, Krivičevo pravo pa ne, vsaj tako je razbrati iz premnogih Kriviče- vih interpretacij po slovenskem časopisju. Njegove dolgoveznosti bralce bolj prepričajo o naspro-tnern kot o tistem, za kar se pisec prizađeva povedati menda ne-ukemu ljudstvu v manirah minulih časov. Po I. 1945 je neki drugi Krivic po zvočnikih razglašal krivce in obsodbe notranjih sov-ražnikih ljudstva, danes pa slovenski dnevniki obilo prostora puščajo Matevžu iz Prinič, da nam streže z razlagami o zvitih zavitosti pravne stroke. Enkratje referendum legitimen, drugič ne -mlatenje slame z obilo plevami, a zrnja malo. Ko bi Slovenci imeli več Grimsov in manj Krivicev, bi že dočakali zmernejše čaše. Zdaj je, žal, udobneje biti Krivic kot pa Grims. Matevž Krivic, pa povejte, kje so Pirniče, če nišo na Gorenjskem! So na Štajerskem?Ali na Dolenj-skem ? Kje torej? Ražen, seveda, če ni drugače določeno po samoupravnem sporazumu iz ćasov Kardelja, ki je bil tuđi gospodar zemljepisa in je Slovencem zapravil pol Istre v ča-sih druženja z Bakaričem. Zato je sedanja razmejitev med Hrva-ško in Slovenijo tam, kjer so jo določili Kardeljevi raznovrstni nasledniki, izkazujoč se kot ne-vešči pogajalci s prebrisano hrva-ško diplomacijo. Kmalu bo ko-nec hvalisanja pa rt iza nov, da so priborili Primorsko. En del smo šenkali Hrvatom, drugje se že šo-piri Italija na prefinjen način, a ne po svoji volji, pač pa po vol/i slovenskili lokarjev. Ukrali hoče-jo mejiti na Italija. Ja, za kaj so pa spodili La/ie z Reke in z oto-kov, sedaj pa hoće/o mejiti z nji-mi kar na slovenskem ozemlju. Slovenski minister Gregor pa nič! Krpan in Peter Klepec - na pomoć! Oblast vodi na področju celovi-tosti Slove/lijo tako, da bo treba Gorenjcem razmišljati o samostojnosti, saj so ogrožene tuđi me/e Gorenjske. Razmejimo svojo deželico po zgodovinskozemljepisnih merilih, da dobimo po razkosani Sloveniji pravičen delež. Morda bo pa treba obuditi vojvodino Kranjsko? Za njene meje pa ludi vemo - so na Kolpi, ob Kvarner/u, na Vipavi, v Alpah in na Ka ravan-kah ter v Zasavju. Lep pozdrav Krivicu, Grimsu. Gorenjcem in drugim Slovencem. France Jenko, Draga la, Škofja Loka m Qo[kw - §0@[f®® - cdfe 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7MHz lel.r OS/373 -47-70 Lokalna radijska postaja. Poi na Zavrte 10 P i š e : 'M i ha' Na g I i č Po Ijudeh gor, po Ijudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon 305 Zdravljica iz Davče sa/°"'C leta l941 je Slovenski poročevalec zapi- .' „e n'koli ni slovenski narod proslavlja/, oblet- ju\ ernoveRa rojstva v tako usodnem razdob- n' ot tetos. In še nikoli nam ni nesmrtna Prešer- ve Va,pesem govorila tako iz srca, kakor /etos. Slo- sv ■>' nar°d črpa svoj program iz samega sebe, iz socff,61 narodne8a 'n /judskega hotenja, ki ga je pQ ? n° đogajanje do kraja izoblikovalo, ki gaje ^ CUclovito zajel Prešernov genij." Prešernove pes- ne So bile nato v letih 1941-45 res pogosto obuje- v mis/ih, besedah in dejanjih tistih, ki so se bo- O?svobod(>- (^ trn'fU I944 Seje v Partizanski tiska mi Tri/oj' sken -f?a ^'^ v Davči, največji vaši na Sloven-Podl Zgodil Pravi mali čudež: v skriti grupi blizu naihnVarjeVe domač'u'e< v baraki, ki po udobnosti mann m preka™la betlehemskega h/eva, so v dnv p tednu dni tiskali 1500 oštevilčenih izvo-Zve-kernove ZdravlJ>ce v bibliofilski izdaji! li 7yrjx}'-sporednimaštevilkama I in 2soposla-nje n ' ln Kardelju, druge so kot izjemno prizna-se ■leU!nenUiP°sebe.jzaslužnim borcem. Ohranilo Uočen* m,/o i2Vodov< Pu še ti slabo, saj so te dra-flrh'nikih Pciostikmt raznašali v premočenih na-IH).ia\rii', T ^ ^ei' se Je od^c'no ohranjen izvod hH ini- V rubarJl'vem antikvariatu v Ljubljani in ^T1a"za^»"»-k. /"dravjr ' a "' °h njeni sto/etnici pona tisni li iicUo Ktr seJe Porodila jeseni 1944. Jubilejno iz- ; zasnovala arhitekt Mar/an Šor!i - Viher, Plečnikov učenec, in Janez Vidic, mladi in nada-rjeni slikar samouk; taje k vsaki kitici pesmi pri-speval samostojni linorez, ki je po svoje ponaza-rjal njeno vsebino. Prizadevala sta si, da bi bil iz-delek tuđi v skopih materialnih razmerah vreden svojega mesta v bogati tradiciji slovenske knjižne in grafične kulture. Tiskamo, ki je tisto /eto med drugim natisni/a tuđi prvo številko Go-renjskega glasa, je pri tiskanju Zdravijice vodi/ Franc Boštjančič -Boš. Stiskano in zloženo publikacijo so zvezali z barvno vrvico, ki so jo iz domaće valne spletki dekleta z okoliških domačij. Človek se sprašuje, kako da se ponatisa Zdravljice nišo lo-tili domobranci, ki so imeli v ljubljanskih tiskarnah neprimerno boljše materiaIne in tehnične pogoje - če jih pri-merjamo s tistimi v Davči, na Vojskem in drugih partizanskih tehnikah. V Ljubljani so namreč v vojnih letih ob redni periodiki in r;rnu'rn.;n;i 'Vr vilnih knjigah tiskali tuđi nekatere bibliofilske iz- i daje. Omenimo samo imenitni Zbornik zimske \ pomoći 1944. Kako, da se nišo spomnili še Zdravljice? Odgovor najdemo v pesmi sami, v verzu, ki uvaja tretjo \ kitico: "Vsovražnike ž oblakov/rodu naj naš'ga \ trešigrom..."Prešernovega cenzorja Frana Miklo- \ šičaje v njunem času motila zahteva, "de oblast/ i in z njo čast, / ko pred, spet naša bosta kist!" Ko \ pa seje dobro vedelo, daje oblast cesarjeva! Nem- \ škega cenzorja pa bi gotovo še bolj zmotili "sov- i ražniki" slovenskega rodu. Tuđi če bi mu domo- \ hranci dopovedovali, da so to boljševiki in ne \ Nemci, bi jim najbrž ne verjel. Tuđi sicer je bil duh Zdravljice bolj na partizanski kot na domobranski strani. Cetrto kitico - edinost. srečo. spravo - so si seveda razlagali in jo udejanjali v duhu tistega časa, slovansko in komunistično, oprti na velikega ru-skega brata in kompanijo. V Titov izvod so kot posvetilo zapisali: "Našemu narodnemu junaku, genialnemu ustvariteljii Narodne osvohodilne vojske in nove demokratične ' Jugoslavije, maršalu Josipu Brozu Titu." Kardelju pa: "Ti tove mu genialnemu soustvarjal-cu, velikemu Slovencu, tovarišu Edvardu Kardelju. " Posvetilo drugih 1488 izvodov se glasi eno-tno: "Izdano ob stoletnici Zdravljice, v dneh, ko slovenski narod v sveti domovinski vojni s krvjo najboljših sinov izpolnjuje oporoko svojega velikega pesnika in videa." - Kuga so sredi okupirane do/novine in Evrope s temi besedami počastili bolj kor Fnuurtu Pn-šeni';! GORENJSKI GLAS ■ 18. STRAN Petek, 3. avgusta 2001 Kako sanjske počitnice v Dominikanski republiki lahko postanejo noćna mora Dopust v taktu "don't worry, be happy" Čudovito zelena, čeprav precej revna dežela, s peščenimi plažami, kristalnim morjem, obilico tropskih sadežev, simpatičnim i ljudini in kravami, ki se pasejo pod palmami. Podobno kot Krištof Kolumb, ki je pred dobre pol tisočletja, ko jo je uzrl, menda vzkliknil "To je najlepši kraj, ki gaje kdajkoli videlo človesko oko", smo jo ob koncu junija doiivljali tuđi mi, osmerica Slovencev, ki so nam naše male turistične agencije pod "last minute" prodale štirinajstdnevni program nemške FTI Touristik. Kadar sem v filmih ali reklamnih prospektih gledala peščene plaže, porasle s palmami, sem, zavedajoč se nedosegljivosti, le hrepeneče vzdihovala. Zadnja leta pa sem od znancev in njihovih znancev vse pogosteje poslušala slavospeve Dominikanski republiki. Vsi so se vračali polni navdusenja, hvalili dobre hotele, izbiro hrane in pijać, ki so se jih naužili, kolikor jim je srce in želodec dal. Zato smo že pozimi štirje "žlahtniki" trdno sklonili, da si jo borno letos privoščili tuđi mi. V kranjski agenciji Linda, ki jo ima naša sovaščanka Linda Podbevšek, smo se že spomladi priporočili za ugoden aranžma, saj pač nismo tako bogati, da bi si lahko plaćali letovanje po dva, tri tisoć mark na vsakega. Junija nas je Linda razveselila, češ, zdaj pa imam za vas pravi "last minute". Hotelćek, ki smo ga ugledali v katalogu FTI Touristik, je bil vi-deti prikupen, ponujal je ali inelusive, priznati pa moram, da nas je še posebej navdušila cena: 135 tisočakov za vsakega, in to za dva tedna počitnic v daljnji, sanjski deželi. Cena je ob tem, da samo letalskii vozov-nica iz Muenchna v Dominikansko republiko in nazaj stane dobrih sto tisočakov, da v hotelu lahko "zastonj" ješ in piješ ves dan in imaš na voljo še ne-kaj športov, ćelo za varčne Go-renjce, ki si med letom ne pri-voščijo posebne zabave, srneš-no nizka. Saj bo pasji hotel za našega cucka, ki ga za tako dol-go ni hotel prevzeti nobeden od sorodnikov, skoraj dražji! Po dodatnem Lindinem zago-tovilu, da se doslej še nihće, ki je letoval v Dominikanski republiki, ni pritoževal, smo si bili kar hitro enotni, da gremo. Všeč nam je bila tuđi njena "to-lažba", da hotelček z dvema zvezdicama in pol verjetno res ni tako zelo razkošen, kot so tišti s štirimi ali petimi (seveda tuđi krepko dražji), se strinjali, da ne borno pogrešali animacije in verjeli, da vsaj ležali, pla-vali, jedli in pili borno lahko, kolikor nas bo volja. Šest ur z avtom, skoraj deset z letalom In tako smo 25. junija napol: nili kovčke, nekaj pred polnoć- jo sedli v avto in se odpeljali proti Muenchnu, od koder naj bi zjutraj, nekaj pred deveto, polctel avion. Malo pred šesto smo avto pustili na parkirišču 41 pred letališčem (kjer je ce-nejša parkirnina, ob vrnitvi smo plaćali 99 mark) ter se z avtobusom odpeljali do letali-ške stavbe. Še dobro, da smo bili tako zgodnji. Letališče je veliko vsaj za ducat brniških in ko smo pred vhodom C lovili sapo, nas je najbolj skrbelo, ali borno uspeli pravočasno opraviti vse formalnosti. Pa smo se kar dobro znašli, dobili vavčerje in le-talske vozovnice, oddali prtlja-go, si temeljito ogledali letališ-ke duty freeje in se končno vkrcali v ogromni boeing 767-300. Vožnja proti letališču Puerta Plata na severni obali Dominikanske republike (v državi, veliki za dve in pol Slovenije, ki si otok deli s Haitijem, je već leta-lišć) je trajala slabih deset ur. Zanimivost, ki sem jo - nesve-tovljanska Gorenjka - videla pr- vič, je bila na enkranu spremlja-na pot letala. Leteli smo južno od Pariza, med franeosko in britansko obalo ter se prek Atlantika vzhodno od New Yorka počasi bližali otoku. Na ekranu so bili izpisani tuđi sprotni podatki; koliko časa in kakšno razdaljo smo že prelete-li, koliko še moramo do Puerta Plate, kakšna je visina in zuna-nja temperatura ter koliko kaže ura po našem, srednjeevrop-skem, in koliko po lokalnem času. V Puerta Plati smo kazal-ce na urah premaknili za šest ur nazaj, preden so nas spustili z letališča, pa smo morali plaćati še takso, vsak po deset do-larjcv. Paradise Pointe: lep, a zanikrn hotel Prvi vtis o našem malem hotelu z obetavnim imenom Paradise Pointe je bil kar dober. Hotel v Sosui, odmaknjen od obale in mesteca, je bil nizek, relativno nov, z atrijem, sredi katerega je kraljeval bazen, za eno od stavb pa še eden. Obkrožen je bil s palmami, na cvetličnih gredah pa so rasli grmi, ki jih pri nas gojimo kot eksotično sobno cvetje. Z Jurctom, ki je v recepciji "naročil" udobno sobo, sva dobila apartma, med-tem ko sta Damjana in Miro, ki sta se prvič po dolgih letih od-ločila za dopust brez otrok in upala na druge medene tedne, pristala v vroči "akvarijski" sobici. Seveda sta protestirala in brez posebnih muk - hotel pač ni bil poln - dobila bolj zračno in prostorno sobo. Na žalost so prvi ugodni vlisi kmalu splavali po mlakužasti bazenski vodi. Ko si odgrnil posteljo, si dobil občutek, daje na rjuhi že nekdo ležal, v kopalni-ci sta viseli sumljivo marogasti brisači, voda iz tuša pa je tekla ali pa tuđi ne. Zgodilo se mi je, da je je zmanjkalo ravno takrat, ko sem hotela s sebe sprati milo. V vlažni vročini, v kateri se je začuda dalo dihati - zaradi ast- me sem se bala težav, a mi v dveh tednih v pljučih ni niti en-krat zapiskalo - smo seveda hi-teli tešiti žejo v "restavraciji z barom" (po reklamnem katalogu), ki pa se je izkazala za po-krito teraso z nekaj starimi mi-zami brez prtov, plastičnimi stoli in nič manj zanemarjenim točilnim pultom. Vseh pijač s spiska seveda še zdaleč ni bilo, izbirali smo zlasti med pivom, vodo, kokakolo in džin-orindžem, medtem ko tako opevane banane mame ali pinje kolade nišo imeli. Tuđi mleko za sicer kolikortoliko sprejem-Ijivo kavo smo uspeli izprositi sele naslednji dan. Posedli smo na plastične stole za okroglo mizo, ki bi nujno potrebovala dobro krtačo in moćno čistilo, pili iz zameglje-nih plastičnih kozarcev, za ka-tere smo presenećeni opazili, da jih ne mečejo stran, ampak brzinsko "pomivajo", in se na ves glas krohotali. Ker je bilo smešno, ker je bilo zanikrno, umazano, ker česa takega niti v sanjah nismo pričakovali. Večerja brez vilic Pri večerji smo se smejali že dosti bolj kislo. Ker sem nekaj minut zamudila, sem ostala brez vilice, krožnikov pa je bilo tako malo - bili so okrušeni in po vzorcih sodeč pritepeni od vsepovsod - da smo si morali na isti krožnik naložiti tako riž (ta nas je spremljal vsch tri-najst dni) kot meso, omako, so-lato in ćelo sadje. Skratka, pravi koktejl na enem krožniku. Tuđi kruha, ražen toasta, v hotelu nismo videli, čeprav smo se kasneje v drugih restavraci-jah in trgovinah prepričali, da obstaja. Nekajkrat smo ga ćelo kupili. Edini natakar je med obroki budno spremljal, kdo ne je več, odnescl praviloma na pol pra-zen krožnik, ga na hitro pomil pod ćurkom mrzle vode in obri- sal z brisačo, ki praška vsaj že teden dni ni videla, ter ponudil naslednjemu gostu. Gluha Natascha Predstavnica FTI Touristik Natascha Leith nas je obiskala že naslednje dopoldne. Da bi nam povedala čim več lepega o deželi, navadah domačinov, ki jih je tujcem dobro poznati in nam prodala katerega od organiziranih izletov. Pa nismo bili posebno razpoloženi za lepore-čenje. Iz nas so vrele pritožbe zaradi slabe hrane in svinjarije, na katero smo naleteli na vsa-kem koraku. A mlada, arogantna Natascha se ni pustila zme-sti. Ni hotela poslušati. Zvedeli smo samo, daje prejšnji lastnik hotel prodal, da se novi lastnik na vse kriplje trudi in da naj kar njemu povemo, kaj nas moti. Zakaj njemu, če pa je ona naša predstavnica? Poklicali smo našo Lindo v Kranj - telefonska kartica za tri-minutni pogovor stane 45 peso-sov, pesos smo na okroglo množili s 150 - in v stiski prosili za pomoč. Sprva iskreno začuđena nam je svetovala, naj z argumenti, s primerjavo ponud-be v katalogu z dejanskim stanjem, podkrepimo zahtevo za preselitev drugam ter zagotovi-la, da bo tuđi sama prek FTI Touristik v Muenchnu zahteva-la isto. Posvarila nas je tuđi, naj ničesar ne doplačujemo. Smo mar Slovenci - ze prvo popoldne smo se seznanili še z dvema mladima paroma in ob pivu iz zamegljenih plastičnih kozarcev družno bentili - pre-več izbirćni, razvajeni? Ne, smo ob pogledu vaše odločno odkimali. Nemci, ki so med gosti prevladovali, so kazali ena-ko mrke, jezne obraze. Tuđi njim Natasha, četudi njihove gore list, ni pomagala. V Paradise Pointu smo spoznali zanimiva starejša zakon-ca, doma nekje iz stare Jugoslavije, ki živita v Nemčiji in sta prepotovala domala že ves svet. Pritrdila sta, da take zani-krnosti in umazanije še ništa doživela, niti v šotoru sredi Afrike ne. Povedala sta, da so se teden pred našim prihodom s hrano zastrupili vsi gostje in da sta druga dva Nemca, ki sta že tretje leto prišla v Paradise Pointe, ker jima je bil tako všeč, tokrat dobesedno "ponorela". Svetovala sta nam tuđi, naj pri-tožbo napišemo in jo damo Na-tasehi, ona pa naj nam drugi izvod podpišc. Res smo tako storili, v angleš-čini na drobno popisali dve strani in jih pomolili Nataschi. Brez ugovora je podpisala in obljubila, da nas bo poskušala preseliti drugam. Že popoldne seje vrnila z rešitvijo: ali gremo brez doplačila v hotel s tremi zvezdicami v Gabarete, v kate-rem se nihče od gostov ne pri-tožuje, ali pa z doplačilom v hotel s štirimi zvezdicami. Iz-brali smo prvo varianto in po dveh dneh dali slovo Paradise Pointu. Brez obžalovanja. Tuđi zato. ker je hotelski shuttle (beri: škatl) vozil na javno plažo v Sosui le nekajkrat na dan. Zadnjic se je vračal že ob pol petih popoldne, zato smo s plaže, polne vrveža temnopoltih domačinov, prvi dan pešačili slabe pol ure. Drugi dan smo se - spet peš - pretihotapili na eno od plaž očitno solidnejšega hotela, in prvič uživali v toplem morju in kremasti mivki. Bali smo se le, da nas kdo ne nažene, saj na rokah nismo imeli sicer obvezne "zapestnice" vijoličaste, bele ali zelene barve, po katerih so se ločili gostje posameznih ho-telov. Zakaj bi nam jo v našem tuđi dali, saj so vedeli, da se jim gostov iz drugih hotelov ni treba bati. Ker smo bili brez za-pestnic, smo kajpak ostali tuđi brez športov na plaži, ki nam jih je sicer obljubljal katalog- Sun & Surf: isti lastnik, enaka zanikrnost V razdrapanem kombiju, ki ga je vozil sicer simpatični, široko nasmejani šofer (na enem od ovinkov so se odprla zadnja vrata in kovčki so veselo zleteli po cesti) smo se torej po dveh dneh slabe volje, polni optimizma, daje za lepe počitnice pred nami vendarle še dovolj dni. primajali v Cabarete, pred hotel Sun & Surf. Kot smo kmalu ugotovili, je imel hotel samo to prednost, da je bil blizu plaže, ki je bila za spremembo od javne v Sosni brez odpadkov, na njej pa so poležavali le redki turisti. Prava sezona v Domini* kanski republiki traja od jeseni do aprila. Vsega šest let star hotel Sun & Surf, z njim pa tuđi mi, Je imel namreč veliko smolo, da je bil v lasti istega ćloveka kot Paradise Pointe. Edino lepega atrija s palmami, gredicami m travo mu še ni uspelo zanemariti, vse drugo pa smo že videl in doživeli. Izbira hrane v sicer zaprti restavraciji je bila enako borna, brez juh in sladic, breZ pravega okusa, kuhana prema' 10 ali preveč, sadje, ki ga inia dežela na pretek, so postregK le ob zajtrkih, sicer pa so ga doda; jali le za aranžma, res pa smo si končno na toast lahko namaza' 11 ćelo margarino in marmela' do. Nekateri srečneži smo dv0* mljivo čiste brisače dobili Z drugi dan, nekateri sele nasleo* njega po večkratnih neuspešni prošnjah receptorju in lovu z sobaricami. Klimatske naprav v sobah so hladile preveč #■ Prvi dan v hotelu smo se smejali, potem nič več. "Naša " obala. Hotelski bazen je večjidel sameval, saj je bila voda v njem večkrat zelena kot modra. Prodajalec nakita z nenavadnimi modrimi očmi je bil prepričljiv. Glasbeno navdahnjeni kuhar je na žalost raje hrenkal po "ribeznu" kot dobro kuhal. Jureta je celodnevni najem motorja stal dvajset dolarjev, deklf ki so ponujala "zastonj" Ijubezen, pa seje le od daleč snteJa • Pe*ek, 3. avgusta 2001 ZGODBA TEGA TEDNA 19. STRAN • GORENJSK1 GLAS n'c> Ljubljančana sta ponoći Preganjala ščurke, ob hotelom bazenu, v katerem se je Kljub velikim količinam klora ln menda ćelo broma hotelski 2nak na dnu videl le s stresne ^rase, smo ob večerih občudo-^a'i "makote" (ogromne žabe), e boljalimanj uspešno otepali »siljivih komarjev in ob hotel- k! °graji, na kupu smrdljivih 0dPadkov, "občudovali" lepo rejene podgane. ^°n't worry, be happy - v tem aktu, ki je zelo blizu domači- °m - naj bi mineval tuđi naš jjopust v Dominikanski repu- 'ki. Seveda se mu nismo mo- ?" Podrediti, preveč stvari nas * motilo in preveč denarja smo take "poceni" počitnice od- e'i. Drugič, tretjič, šestič smo l°ali Lindo, v recepciji čakali na Natascho in vztrajali, naj dni P°novno preseli. Tri, štiri se i/ °dhodom domov smo dom"0"0 vdali- Ob mislih na "Št !)C° S°ve->° Juho- Jabolčni irudel" in pošten zrezek smo sPet postali boljše volje. 'z hotelske kletke smo ušli Qyakrat. Z domačo turistično gencijo, ki je ponujala pol ce- eJše izlete z enakim progra-J^m kot FTI Touristik, smo se Pe|jali na polotok Samano in *p| Vit otocek Bacardi, kjer sta aža in voda ćelo lepši kot v o mu Modra laguna. Jedli smo , pvrto ribo, ki je iz hotelske ku- '*Je nismo dočakali. do IUgič smo se P°dali na izlet č 'agune Gri-gri, iz čolna ob- sko°Val' morske borale, "gusar-Ij r votlino, na plantaži okušanom ne lrop.skc sacleže z me" žj ^ se senćili na "najlepši pla-rj SeJerne obale", na Playa kOvn<7?' in od izvrstnih vodni-ne ' k' so govorili angleško, VcHk m {rancosko' zvedeli "nia 2animivega o deželi; da cev ,?Sern milijonov prebival-< da je približno tri četrtine dH:a"Cev med crnci in belci, §lavni Hlcevvečkotčrnih'daJe da ' d°nodek dežele turizem, Kubo' °dkar ZDA b°JkotiraJ° najb :. nJihove cigare davidoff bHka Pr°dajane, da ražen to- tions,8oi1Jo tuđi riž, različno DuSo °.sadje, najbolj zanimive le nn ,mi bi'e krave, ki so se pas- , Vee dpa|mami. lih >'n^ Dominikancev je rev- ' ^lvUo v skrđmnih, majhnih hišah in, zlasti mlajši, bežijo v mesta. Glavno mesto Santo Domingo z zanimivo zgodovi-no, arhitekturo in kulturo - med drugim tuđi s palačo Krištofa Kolumba - ima tri milijone pre-bivalcev, zaradi prenaseljenosti in pomanjkanja služb pa je v njem tuđi precej kriminala. Vlada se trudi s t.i. socialnim programom; na podeželju gradi naselja majhnih hiš, da bi zadržala ljudi. Druga dva slovenska para sta se odločila še za dva izleta, da bi se znebila zanikrnega hotela in tuđi nam štirim je bilo kasne-je žal, da si nismo na ta način vsaj za malenkost polepšali le-tovanja. Posebno, ko smo zve-deli, da je inspekcija "našemu" hotelirju zaprla že tri od petih hotelov, ko smo začeli tekati v stranišče, ko so sanitarci prišli jemat vzorce vode in hrane tuđi v Sun & Surf in ko je rešilni avto zaradi zastrupitve odpeljal k zdravniku eno od gostij (vsaj ta družina se je potem lahko preselila drugam). Odštevali smo dneve do vrnitve domov, se počutili kot v zaporu, edine prijetne trenutke smo preživlja-li ob morju in v njem. Avta, s katerim bi se popeljali po otoku, nismo upali najeti. Promet v Dominikanski repu-bliki je - čuden. Vse drvi, vse hupa, vse prehiteva. Če se turistu avto pokvari ali če se, bog ne daj, zaplete v nesrećo, mora plaćati vse stroške. Že tako na-redijo, da je vedno kriv turist, so nas posvarili. Jure in Damjan sta kljub temu najela motor in potem še funny bike (motor na štirih kolesih) ter uživala v divjih vožnjah čez drn in strn, ženske pa nismo bile mirne, dokler se ništa živa in zdrava, čeravno malce potol-čena, vrnila v hotel. Imajo pa v mestih, kar me je začudilo, le-žeče poticaje, na katere pri nas še čakamo. Zanimivo je tuđi, da je prevozno sredstvo većine dominikanskih družin moped, na njem vidiš dva, tri ali ćelo štiri. Mladi fantje imajo mopede za taksije, precej vsiljivi pa so po plažah prodajalci nakita -najlepše so ogrlice in zapestni-ce iz dominikanskega črnega zada - prodajalci sadja, školjk, klobukov in otroci, ki ti s pasto za čevlje hočejo čistiti sandale. Vse je dražje kot pri nas Čeprav revna, je Dominikanska republika za turiste dokaj draga dežela. Dvakrat smo si namesto hotelske večerje pri-voščili piće. Srednje velika pića stane v našem denarju nekaj več kot 1300 tolarjev, dražja kot pri nas je tuđi vsa druga hrana in pijaca. Precej smo "zmetali" tuđi za telefon, pa za izlete, tako da nam za spomin-ke skoraj ni več ostalo. Posebne škode sicer ni bilo, saj je vse precej kičasto. Sama sem kupila le manjšo sliko. Nenavadna olja, poslikana z močnimi, ža-rečimi barvami, seveda nišo ni-kakršne umetnine. Podobna so si kot jajce jajcu in se "valjajo" po vseh ulicah in trgovinah. V menjalnicah pa tuđi sicer imajo Dominikanci najraje ameriške dolarje. Med našim dopustovanjem si za dolar do-bil 16,60 pesosa. Pića v najce-nejšem lokalu je stala 75 ali 90 pesosov, kokakola 20, ogrlica iz zada prek sto, spretne doma-činke pa so ti bile pripravljene na plaži splesti lase v drobne kitkepo vsej glavi za 500 pesosov. Ce si seveda znal cenkati. Prodajalci radi cenkajo, vendar le do določenega zneska. Naj-lažje se jih znebiš, če blekneš tako nizko ceno, da v "obupu" odidejo ali če se na plaži potuh-neš, da spiš. Mi smo se pred vsiljivci največ zatekali v morje. Smola ni odvisna (samo) od števila zvezdic Na izletih smo seveda videl i tuđi lepše, urejenejše hotele od naših. Turisti, ki so se nam v av-tobusu postopno pridruževali, se nišo pritoževali tako kot mi, čeprav je imel njihov hotel ena-ko število zvezdic kot naš ali le pol zvezdice več. Naša smola torej ni bila v številu zvezdic -čeprav smo sklenili, da nikoli več ne gremo v hotel z manj kot štirimi zvezdicami, raje ostanemo doma - ampak v zanikrnem, barabinskem lastniku, ki je očitno sklenil obogateti na pre-majhnem številu, verjetno tuđi slabo plaćanih ljudi, ki so dela-li po svoji vesti (čim manj), brez pravega vođenja in nadzora, in turistih, ki naj bi jih lepa narava tuđi nasitila in odžejala. Seveda takih turistov ni. Slovenci smo tuđi v drugem hotelu Nataschi vročili pisno pritožbo, na katero ni reagirala oziroma se je ćelo zlagala, da naša Linda sploh ni posredovala. Slišali smo, da naj bi prijate-ljevala z lastnikovim sinom, kar bi bila logična razlaga njenega vnetega zagovarjanja dobrobiti hotela in ne gostov ter posredno s tem agencije, ki jo je zasto- pala. Zadnja dva dneva smo namesto Natasche srečevali drugo zastopnico FTI, ki pa je za nas prišla prepozno. Preskrbeli smo si tuđi kopijo pritožbe nemških gostov in prvi korak, ki smo ga po spo-dobni hrani ubrali domaje bila pot k Lindi. V reklamaciji smo zahtevali vrnitev vsega denarja, za dokaz pa priložili še obe naši in nemško pritožbo ter video kaseto, na katero smo po-sneli crne pike, ki se jih je dalo videti, žal ne tuđi ovohati in okusiti. Zdaj čakamo na odgovor in, čeprav neradi, razmišljamo o tožbi FTI Touristik, če nas odgovor ne bo zadovoljil. Iz principa; ker smo imeli v "sanjski deželi" uničen dopust. In to v bistvu zaradi drobnih malenkosti, ki hotelskega lastnika ne bi veliko stale, nas pa bi napravile za večne občudovalce Dominikanske republike. Kdo ve, mor-da bi se kljub dolgi vožnji kdaj spet odpravili tja čez lužo? Zdaj se zanesljivo ne borno in na sosedske vzdihe "ah, a na Karibih ste bili, v Srednji Ame-riki?" se le kislo nasmihamo. • H. Jelovčan LOTRIC, d.o.o.. Selca Selca 120, 4227 Selca tel.: 04 510 11 30. fax:04 510 11 31 http://www.lotric-sp.si. e-mail: lotric@lotric-sp.si AKREDITIRAN LABORATORIJ LOTRIČ VAM NUDI • PERIODIČNI PREGLEDI TEHTNIC • SERVIS TEHTNIC • KALIBRACIJA TEHTNIC PO STANDARDU SIST EN 45001 • KONTROLA TEHTNIC PO STANDARDU SIST EN 45004 ci,! »mi. c POGODBO z Uradom RS za merosiovje št. 515-17/97-7 : avimo, kontrolor Območne enote Ljubljana pa izvede overitev. l7T lesnina pri nas je zdaj čas udobnega in POCENI počitka sedežne garniture, postelje In vzmetnlce ~Kre« otresti Samo do 16. avgusta LESNINA KRANJ, Mirka Vadnova7..........04 204 22 33 LESNINA JESENICE, Skladlščna S..........04 5831179 Pri nw je tuđi na|drai|e pohlitvo NAJCENEJSE Resnični raj na zemlji - otok Bacardi. <*zen živahne Victorie med hotelskimi gosti ni bilo manjših otrok. Ko prileze dol, hoče za poziranje en dolar. 20. stran priloga Gorenjskega glasa o bbčinž Radovljica. 3. avgusta 2001_ Program prireditev ob občinskem prazniku Ob prazniku občine Radovljica bo osrednja proslava v soboto, 4. avgusta, ob 20. uri na letnem kopališću v Radovtjici (ob dežju v Linhartovi dvorani). Slavnostni govornik bo Iztok Čop, na prireditvi bodo podelili občinska priznanja, pa tuđi knjižne nagrade najboljšim učencem in dijakom. Nastopile bodo Foxy Teens, Manca Urbane, predvidoma tuđi Pihalni orkester Lesce z dirigentko Andrejo Šolar, program pa bo povezovala Katja Stušek. Drugi del občinske proslave pa bo tradicionalno srečanje na Vodiš-ki planini, letos ob 60-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941 na Vodiški planini. Slavnostni govornik bo radovljiški župan Janko S. Stušek. Proslava bo v soboto. 4. avgusta, ob 11. uri organizator pa je radovljiška območna borčevska organizacija. • U. P. Knjižne nagrade najboljšim učencem Župan bo na osrednji občinski proslavi podelil tuđi knjižne nagrade najboljšim učencem in dijakom v občini. Skupaj jih je 34. Iz OŠ A. T. Linharta Radovljica so bili vseh osem let odlični: Aljaž Golmajer, Tonja Klanšek, Maja Pristov, Jaka Geltar, Masa Grohar, Žiga Mandelj, Gašper Noč, Ivan Šteh, Mina Grčar, Robert Lazar, Žiga Sitar, KatraToplak, Katja Župan, Alenka Blas, Nika Kozamer- nik, Valerija Ostojič, Tinka Pohar, Tina Praprotnik, Daša Zugvvitz, Luka Bernard, Gašper Cvenkel, Žiga Hrovat in Nina Kostanjšek. Iz OŠ F. S. Finžgarja Lesce bodo nagrajeni: Tjaša Ekar, Rok Finžgar, Anja Gašperin, Aljoša Hodžič, Martina Kristan in Daša Perko. V OŠ Staneta Žagarja Lipnica pa sta bila vseh osem let odlična Juli- ja Pečjak in Domen Rampre. Odličnjaki vsa leta srednje sole pa so Nina Marinšek iz Radovljice, ki je zaključila Gimnazijo Bežigrad v Ljubljani, Alenka Župan z Lancovega, ki je z odliko končala Gimnazijo Kranj, ter Kristijana Žakelj iz Lesc, ki je bila vsa leta odlična na Srednji mlekarski in živil- ski soli Kranj. • U. P. "\fl^ES CSCIZiP©®[M][M][l[^(SlS Rožna dolina 40, 4248 Lesece, tel.: 04/531 85 02, fax: 04/531 85 21 Titova 108, 4270 Jesenice, tel., fax: 04/583 57 77 Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku Radovljice. i^ORENJKA C-.....i/ r.......'.............." i v-........-^ Žito Gorenjka, dd,, RoŽna dolina 8, 4248 Lesce, I te).: 53 53 000, www.gorenjka.com Ob prazniku radovljiške občine Županov govor bo imel Iztok Čop Letošnji praznik občine je namenjen predvsem mladim, zato bodo vsi nastopajoči na osrednji občinski proslavi mladi, pa tuđi klasičnega županovega govora ne bo. Osrednji slavnostni govornik bo namreč letos prvič vrhunski športnik Iztok Čop. Radovljica - Radovljiška občina ima dva praznika: zimskega in poletnega. Poletni, 5. avgust, ima izvor v partizanskem od poru proti okupatorju, toda v radovljiški občini mu zadnja leta dajejo nove vsebine in nov po-men. Letošnji praznik bo še po-sebej praznik mladih, mlado-stnega duha. Tuđi zato bodo na osrednji proslavi jutri zvečer nastopili izključno mladi. Še več, slavnostni govor je župan Janko S. Stušek tokrat prepu-stil predstavniku mladih, vrhun-skemu športniku Iztoku Čopu. In kaj je v Občini Radovljica naj-bolj zaznamovalo čas od zimskega občinskega praznika do da-nes? Trenutno največja gradnja v občini je v Lescah, kjer raste nov stanovanjsko-gasilski dom. Dela na gradbišću pri vrtcu v Lescah so na vrhuncu, kljub poletni vročini pa potekajo v skladu z nacrti. V objektu bodo poleg gasilcev prostor dobili tuđi gorski reševalci, v zgornjih nadstropjih pa bo 18 sta-novanj, ki so že naprodaj. Nalož-ba je vredna 350 milijonov tolar-jev, objekt pa naj bi bil zgrajen do aprila prihodnje leto. Do konca tega leta pa naj bi bila dokončana tuđi gradnja doma obrtnikov v Ra-dovljici. V občini pa se obetajo tuđi druge nove gradnje, saj so občinski svetniki že sprejeli zazi- dalna nacrta za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Poljska pot in turistično-nakupovalnega centra ob glavni cesti v Lescah. Zelo pomemben projekt v občini je tuđi izgradnja plinskega omrež-ja, ki se je v teh dneh spet pospe- šeno začela. Po podelitvi koncesije Petrolu novembra lani (zamenjal je Komunalo Radovljica, ki je leta 1997 s projektom začela) je bil projekt plinifikacije postavljen na nove temelje. Plinifikacija naj bi bila tako v Radovljici in Lescah končana do konca leta 2002, v Begunjah pa do konca leta 2003. Dela zaenkrat potekajo po načrtih in brez pripomb. Na področju ko- munale velja omeniti zaključek del na kanalizaciji Stare Vrbnje, v Finžgarjevi ulici v Lescah in na Gregoričevi v Radovljici. V delu je vodovod Lancovo, v štirinajstih dneh pa bodo zaključena tuđi dela na vodovodu Peračica - Ljub-no. Zaključena je raziskava vod-nega vira Kroparice, vendar pa žal ni dala pričakovanih rezultatih, saj vode ni dovolj. Tako bodo morali poiskati druge rešitve. Za projekta centralne čistilne naprave in deponije bodo osnutke prostorsko-ureditvenih aktov obravnavali na jesenski seji občinskega sveta, poteka pa tuđi že lokacijski posto-pek za reciklažno dvorišče. Na področju čest obnova poteka po načrtih, pravijo v občini, med večjimi odseki, ki so jih obnovili letos, pa omenimo cesto v Zapužah od avtobusne postaje do križišča. Gradnja prizidka jeseni Na področju zdravstva naj bi po dolgotrajnem postopku izbire izva-jalca jeseni le začeli z gradnjo prizidka. Na področju šolstva naj bi bila v nekaj dneh končana obnova strehe na vrtcu v Lescah, obnovili so telovadnico v osnovni soli v Lescah ter zgradili novo plinsko ko-tlovnico v osnovnih šolah A. T. Linharta in Antona Janše v Radovljici, pa tuđi novo kotlovnico za potrebe občine, upravne enote in Linhar-tove dvorane. V izdelavi pa je tuđi dokumentacija za prehod na de-vetletno osnovno solo. Na kulturnem področju je velika pridobitev prenovljen bajer v Kro- _ pi, obnovo so financirali s sredstvi kulturnega tolarja in občine. Sep-tembra bodo začeli z obnovo Siv-čeve hiše, z delno obnovo obzidja v graščinskem parku ter grobisca talcev v Dragi. S pomočjo držav-nih sredstev (poleg občinskih) se bodo lahko zaključile tuđi naložbe Linhartove dvorane in muzejev, zlasti obnova Kovaškega muzeja v Kropi in muzeja v Begunjah, kjer bodo uredili sanitarije. Občina bo financirala tuđi obnovo Robačnikovega mlina v Begunjah in poslikavo kapelice na Br-dih nad Podnartom. Jeseni bodo zaključena tuđi dela na cerkvici v Spodnjem Otoku. Trenutno poteka tuđi obnova kulturnega doma v Mošnjah, pri Domu, krajanov v Kamni Gorici pa so obnovili oporni zid. Tuđi na športnem področju se Radovljičani lahko pohvalijo s kar nekaj pridobitvami. Tako so poleg velikega olimpijskega bazena o ^ prli tuđi manjši, otroški bazen. Trenutno poteka gradnja otroškeg igrišča v Radovljici ob kopaliscu, ki naj bi bila zaključena še ta ^ sec. Septembra bodo Lesce dobile tuđi kotalkarsko ploščad. P& tako jeseni naj bi začeli tuđi z o novo letnega bazena v Kropi, de pa naj bi bila končana do princi-nje sezone. Nova je tuđi P°b^a za pridobitev statusa mestne ot>c-ne. Radovljičani menijo, da za obstajajo že zgodovinski razlog. saj je Radovljica mestni status d bila že pred več kot 500 leti. Me novostmi, s katerimi se se lan* pohvalijo v Radovljici, pa f> omeniti tuđi prijazno potezo zup na, ki je začel z obdarovanjen vseh novorojenčkov v občini. . urša Peterne' Prenovljen kroparski bajer ob Kovaškem šmarnu so vanj spet spustili vodo. OBČINA RADOVLJICA ŽELI OBČANOM IN GOSTOM LEPO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA 5. AVGUSTA IN VABI NA OBČINSKO PROSLAVO NA LETNO KOPAUŠCE V RADOVLJICI - 4. 8. OB 20.00 URI IN NA TRADICIONALNO 12. SREČANJE NA VODIŠKI PLANINI 4. 8. 2001 OB 11.00 URI, V POČASTITEV 60-LET-NICE USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA IN 60-LETNICI USTANOVITVE CANKARJEVEGA BATALJONA TER NA VSE KULTURNE IN ŠPORTNE PRIREDITVE. Janko S. Stušek Župan Bogomir Vnu.čec, poslanec v Državnom zboru Leto, ki ga v radovljiški občini sklepamo v času med dvema poletnima občinskima praznikoma, /e spet prežeto z uspehi s podroćja gospodarstva in kulture. Mnogi med nami so bolj ali marij bučno pražnovali j svoje poslovne in osebne jubileje. Nekateri boste ! ob občinskem prazniku dobili tuđi visoka občin-i ska priznanja in nagrade. Ponosen sem, da živim v tako uspešni in lepi občini. Čestitam vsem občankam in občanom, še posebejpa nagrajencem! 3- avgusta 2001 aađ®W[!03®a (^PšMMj© 21. stran Letošnji dobitniki radovljiških občinskih priznanj Velika plaketa Plavalnemu klubu Radovljica Plaketo občine bo prejel Filip Urh, pečate občine Vladimir Černe, Martin Erklavec, Nataša Kejžar, Jože Rebec in Združenje veteranov vojne za Slovenije, medalje-občine pa Ciril Globočnik, Vili Klanšek, Marjan Kunej, Niko Legat, Slobćdan Jovanovič in Alojz Šuštaršič. Radovljica - Na jutrišnji osrednji občinski Proslavi bo župan Janko S. Stušek podelil °bčinska priznanja: veliko plaketo, plaketo, Pet pečatov in šest medalj občine. Najvišje občinsko priznanje bo tokrat prejel Plavalni k|ub Radovljica za izjemne uspehe pri razvoju Plavalnega športa v krajni občini, Sloveniji, pa Uc*i za uspehe v svetovnem merilu, ki so Pomembno vplivali na ugled občine. Plavalni klub Radovljica je bil ustanovljen leta 1933 in je eden najstarejših klubov z neprekin-jenim delovanjem v Sloveniji. Vsako leto se v £lubu nauči prvih plavalnih zamahov preko b°0 otrok. V klubu trenira 150 plavalk in Piavalcev pod vodstvom šestih trenerjev. Z ^ladimi plavalci je klub v samem slovenskem rr)u, saj je po osvojenih medaljah na državnih Prvenstvih postal najboljši slovenski klub. radovljiški plavalci in plavalke pa so uspešni udi v svetovnem merilu, na evropskem prvenstvu za male bazene je Nataša Kejžar osvojila ronasto medlajo, Alenka Kejžar pa na svetov-n®m Prvenstvu bronasto medaljo. Na olimpijskih igrah v Svdnevu so nastopili kar trije člani Wuba (Nataša in Alenka Kejžar in Marko M'"nkoyič). Plavalni klub Radovljica tuđi uspeš-n° vodi Kopališče camping Radovljica; bazen je letos že četrtič prejel priznanje Turistične zveze Slovenije in Slovenskegaturističnega ra-dia za najbolj urejeno slovensko kopališče. Plaketo občine bo tokrat prejel Filip Urh ob 70-letnici za dolgoletno uspešno delo na podorčju gospodarstva. Po pokliču je. elektro-tehnik, najprej je bil zaposlen v kranjski Plani-ki, nato je bil direktor nekdanjega Okovja v Kamni Gorici, od leta 1968 pa je obrtnik oziro-ma podjetnik. Ves čas se ukvarja s kovinopla-stiko, vodi podjetje Interplast, ki zaposluje 30 delavcev, predelujejo plastične mase, večji del proizvodnje pa izvozijo. Že skoraj tri desetletja deluje v organih Območne obrtne zbornice Radovljica, aktivno sodeluje tuđi pri organizaciji rekreacije obrtnikov. S svojim dolgoletnim delom je veliko prispeval k ugledu zbornice, so zapisali v obrazložitvi. Letos bo župan prvič podelil tuđi pet pečatov občine. Gre za priznanja za večletno uspešno delo, napredek in razvoj ter uveljavitev občine na podorčju političnega, upravnega dela, mednarodnih odnosov, gospodarskih dejavno-sti in zavodov. Župan jih je namenil petim dobitnikom. To so Vladimir Černe ob 10-let-nici samostojnosti za prispevek k zaščiti orožja in za osemletno uspešno županovanje, Martin Erklavec za 60-letnico, 25-letno dejavnost in vođenje dekanije, odprtost in sodelovanje s krajem, Nataša Kejžar za dosežene športne uspehe na evropskih prvenstvih in olimpijskih igrah, Jože Rebec za 40-letno uspešno delo v upravi, za dolgoletno vođenje krajevne skupnosti in Plavalnega kluba Radovljica, ter Združenje veteranov vojne za Slovenijo, območni odbor Radovljica - Jesenice ob 10-letnici osamosvojitve za prispevek veteranov v procesu osamosvajanja. Medalje občine pa je letos župan namenil šestim občanom. To so Ciril Globočnik za uspešno trenersko delo s plavalno reprezen-tanco in Plavalnim klubom Radovljica, Vili Klanšek za večletno uspešno delo na področ-ju gospodarstva in za razvoj brezalkoholnih pi-jač ter uspehe na sejmih, Marjan Kunej za knjigo Kamna Gorica na nakovalu časa, ki ohran-ja zanamcem bogato krajevno ljudsko izročilo in krepi samozavest Kamnogoričanov, Niko Legat za prispevek z razvoju gasilstva, zaščite in reševanja, Slobodan Jovanović Boban za večletno uspešno delo na področju gostinstva in turizma ter Alojz Šušteršič z Brezij ob 90-letnici za delo v društvih, krajevnih organizaci-jah in v občini. • U. P. CENTER ZA SOCIALNO DELO RADOVLJICA i Center za socialno delo Radovljica je pristojen za področje treh občin: Radovlji-; ca, Bled in Bohinj, ssedežem v Radovljici, (Kopališka cesta 10, tel. 04/537 14 00.) • Svojo prostore imamo v pritličju in I. nadstropju stavbe. ura . Delo opravljamo pogosto tuđi izven sedeža centra in na terenu. Zato smo določili ^ e Ure, to je čas, ko je praviloma strokovni delavec dosegljiv. Možno se je predhodno dogovoriti ___ gov°r, seveda v primeru nude trenutne stiske pomagamo tuđi izven tega časa. cr„jVn' ^as: Ponadoliek, torek, četrtek 7.00 do 15.00 Sre<*a 7.00 do 17.00 fgte<< 7.00 do 13.00 Uradne ure: ponedeljek 8.00 do 12.00 sreda 8.00 do 12.00 in 14.00 do 16.00 petek 8.00 do 12.00 VSAKEGA. Kl JE V STISKI, SPREJMEMO IN MU POMAGAMO! Gradnikova cesta 2 4240 Radovljica SLOVENIJA tel.: + 386 4 531 41 20 4 531 45 55 tel-, fax: + 386 4 531 41 40 E-mail:info@manca-sp.si www.manca-sp.si * Braznovanje obletnic in poroke "*■ Poslovna kosila, večerje "* *avne (finska, turska, iakuzzO, solarij tenis ^J%llbazen z ogrevano vodo REKREACIJSKI KLUB VEČNO MLADIH FANTOV RADOVUICA Gorenjska 31 a 4240 Radovljica Tel./fax: 04/531 48 05 HIMNA VEČNO MLADIH FANTOV SOOBČANOM OB PRAZNIKU FANTJE SMO Z GORENJSKEGA, ZMAGUJEMO, ŽIVLJENJE KUJEMO, SEŽEMO ČEZ HRIB IN DOL, NAJRAJŠI GREMO PA NA STOL! PROČ SKRBI, VESELI VSI NALIJMO GA, NATO IZPIJMO GA, NAŠA PESEM GRE PREK MEJ, ZATO PRIJATELJI NAPREJI REFREN: Ml VSI SMO VEČNO MLADI FANTJE, NAJ ŽIVI MLADOST, NA ZDRAVJE VSEH VESELIH LET, DOKLER BOMO NA SVETI ^ninsko društvo Radovljica *renjska cesta 31,4240 Radovljica, *fon: 04/53 15 544 vsako sredo od 16. do 18. ure ^ruštvo oskrbuje tri postojanke: lnf°9aČnikov dom na Kriških podih *ohiaC'ie: mobitel: 031 755 °01 'ntorni ov dom na Begunjščici y "nacije: mobitel: 050 623 402 'nform °rjev dom P°d stolom \^22^mobite|; 050 628 648 tapetništvo radovljica d oo Zapuže 16 4275 Begunje na Gorenjskem I *V2metr^crtev interierov. oblazinjenje pohištva. oblazinjenje plovil in drugih prevoznih sredstev r('loji i,,^0' p0R(eljni vložki, blazine . polaganje tlakov, preprog, tekačev . zavese, senčila, karnise, 11 (! P'iatoljnina, prti, nadprti, serviete . različne vrste blazin izdelki in storitve po naročilu ™' ■" "Iflllllli Uroš Jerefa servis, kleparstvo, ličarstvo Begunjska 6a, 4248 Lesce, Slovenija tel.: +386(4) 530 25 40, Fax: +386(4) 531 74 01, E-maii. u,jereb@siol.net AKCIJA: FABIA dasic že od 1.683.000 sit OCTAVIA žeod 2.410.000 sit FELICIAFRIEND že od 1.430.000 sit Del. čas: od 8.- 18. ure, sobota od 8. - 12. ure SIMS LESCE, d.„.„. -GRADBENI iNŽENIRiNG IN NADZOR - PROJEKTIVA Smrekar Šonja Čopova u!. 2A 4248 Lesce te!. & fax: 531 86 47 GSM: 041 350 614 od pon. do pet. od 8. do 10. on sobota od S. do 12. u« Kranjska 4, Radovljica. UL:0VWM182 Perilo, kopalke, nogavice, spalni program in še kaj, ^ se najde pri nas, m za vse vas! JH . -2Š% i ZEUŠČARSTVO "PREŽLA" iPtR5F*%5E3l£, M/mtujska c. 23. ■i248rM^m AT0TECH ATOTECH PODNART, proizvodnja kemičnih izdelkov Podnart 43, 4244 Podnart, Telefon: 04 53-76O-OO, Fax: 04 53-315-26 Vsi govorijo o kvaliteti in varovanju okolja, ATOTECH PODNART, d.d., je za oboje certificirana Nudimo vam: «♦ preparate za galvansko zaščito kovin in plastike ^ preparate za izdelvo tiskanih vezij •► preparate za fosfatiranje »■*• preparate za termično obdelavo kovin Dolgoletne izkušnje, zanesljM postopki in dober servis garantirajo zaželeno kvaliteto vaših izdelkov. ISO 9001 008/1994-12-06 ISO 14001 003/1998-03-23 LEŠKI ura Krsto Gicić & Slobodan Radujevčanović 4248 Lesce, Begunjska 9 te!..- 04/5302 140 fax: 04/5302 141 privat: 04/5318 331 PENSION ŠPORTNA OBLAČILA i/^\f Mira Oblak, s.p. Brezje 4, 4243 Brezje te!7fax: 04/5338-065 mobitel: 031/649-453 SIT0TISK PRIM0ŽIČ Primožič Uroš, s.p. Begunjska c. 1 4248 LESCE *el 531 85 44 Tbčeni parjumi Trgovina dišav Marjeta Hrovat, s.p. Železniška 6, I^sce Tavčarjeva 3, Kranj, tel: 202 26 80 LOKARTAT)ANA,s.p. Črnivec 26,4243 Bre^e Tel: 04/530-95-95 PIZZERIA&PUBMOBVDICK MOBVDlCK SPECI ALIZI RANA OKREPČEVALNICA PIZZERIA Z GOSTINSKIM VRTOM, DNEVNI BAR Z GOSTINSKIM VRTOM KOMUNALA RADOVUICA, d.0.0. Ljubljanska c. 27 4240 Radovljica tel.: 537 01 OO Že leta Komunala Radovljica sodeluje z občani. Hote ali nehote smo zavezani k sodelovanju. Izkoriščamo to pri-ložnost, da občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Radovljica in se jim zahvaljujemo za sodelovanje'pri opravljanju poslanstva našega podjetja. Potrudili se borno, da bodo praznovanja čim manj obre-menjena s problemi, ki smo jim skupaj lahko kos; pa naj si gre za oskrbo z vodo, kanalizacijo ali ravnanje z odpadki. Prav tu vas borno v prihodnjih mesecih po-vabili k akciji zamenjave starih, marsikdaj dotrajanih posod za odpadke z novimi, opremljenimi s kolesi in prirejenimi za strojno pražnjenje v smetarsko vozilo. GORENJSK1 GLAS • 22. STRAN POTUJEMO ■ LETUJEMO Petek, 3. avgusta 2001 POGITNICE 2001 TURISTiCNI BOUTIOUE Slovenska 58, Ljubljana (el.: 01/29130 71, te!.: 01/430 35 55, fax: 01/430 35 56 ..JIM*.] V AVGUSTU OD 52.900 SIT na os eho, ZA BRALCE GOREHiSKEGA GLASA PA OB PRIJAVI ŠE POSEBNA NAGRADA ■ VOŽHJA 1 MUZEJSKIM VLAKOM ! Potujcmo skupaj Glasovi izleti - ponovno srečanje starih prijateljev ali začetek novega druženja. Ne glede na to, ali ste sami ali v družbi, vedno se bo našel nekdo, ki bo pripravljen z vami pokraml-jati, občudovati naravo, se navdušiti nad dobro kaplji-co... Skratka, nikoli niste sami, sptoh pa ne osamljeni. V mesecu Juliju smo Glasovci v organizaciji Tur-istične agencije Rozman-bus obiskali veliko zan-imivih turističnih krajev, od-krili kakšno še neodkrito plažo, nazdravili v vinski kleti. Imeli smo se, kot se spodobi na Glasovih izletih. V opuščeni stiskalnici olivnegč olja je zadonela že znana... "kolko kapljic, tolko let" in "mi še ne gre-mo dam". Kvarnerska riviera s svojim turističnim biserom Opatijo je izletnikom Gorenjskega glasa že dobro znana, toda še vedno se radi vračamo na njene plaže, v zgodnjih večernih urah pa si privoščimo sprehode po znamen item sprehajališču Lungomare. Ce ste negotovi, kaj boste počeli avgusta, predlagamo, da čimvečkrat odprete Gorenjski glas in v rubriki Glasovi izleti poiščete kaj zase. Poudarek bo na kratkih kopalnih izletih za take, ki želijo npr. s sabo popeljati svoje vnuke, organizirali pa borno tuđi kakšen izlet v bolj oddaljene kraje, kot so obiski že znane ribiške n- ■■■' ■ ___J Dubrovnik 2O":27972001, ^^^-^-^^^^^ -, letalo/letalo, nočitve z zajtrki sit/. 59.900 + takse Tllrtl]a - 6. 8. in 13. 8. htl CAN 3***, ——————— letalo/letalo, pol penzioni, 7 dni 87.000 sit + takse + viza Turtlla -13., 20. in 27. 8. Antalva ali Kemer, letalo/letalo, nočitve z /ajtrki... od 75.900 sit dalje GrćIJa - Santorlnl - 10 8. - letalo/letalo, noćitve z zajtrki ...od 75.000 sit dalje Grfclja - Kreta ■ 10. 8. letalo/letalo, noćitve i zajtrki... od 82.000 sit dalje SICILIJA -11.8.- letalo/letalo, noćitve z zajtrkom ... že od 94.900 sit dalje FLORIDA -11- dnevno potovanje iz Ljubljane, letalo/letalo že za 229.000 sit + takse DOMINIKANSKA REPUBLIKA odhod 13. in 27. 8 iz Dunaja, letalo/letalo, 14 dni, hotel 3 *** ALL INCLUSIVE ... že za 255.900 sit KUBA-odhod 13. 8. iz Dunaja, letalo/letalo, 14 dni, hotel 3**** ALL INCLUSIVE, že za 28Z900 sit j in letalske vozovnice; trajektne karte; eno in već dnevni izleti, potovanja, sejmi... POKLIČITE! TA PEUKAH, Glavni trg 20 - KRANJ, tel./tax: 04 / 2023 285, e-mail: pelikan siol.net petek, 3. avgusta 2001 DOBROTA NI SIROTA _ ; __ urcja: j^arnca Zavi1_Ž|obtr 23. STRAN • GORENJSKI GLAS Benedikovi s Strmice Sreča, da imamo dobre pomagače! Pred petimi leti se je pri delu v gozdu smrtno ponesrečil Štefan Benedik s Strmice. Odtlej se žena Rezka s petimi otroki sama prebija skozi življenje. Na srečo so ji v pomoč dobri Ijudje. ^trmica, 3. avgusta - "Po moževi smrti (septembra bo pet let) nam Ijudje res veliko pomagajo, napišite, da smo vsem zelo hvaležni," je ?» našem nedavnem obisku dejala mama Rezka. "Sreča, da "nanio dobre pomagače!" Pravkar so namreč končali naporno spravilo sena, ki je zaposlilo njo, otroke, sorodnike in druge Vasčane, čeprav so imeli štednji veliko opraviti tuđi z delom na svo-J'n knietijah. Ravno zato Benedikovi še posebej cenijo njihovo Pfipravljenost za pomoč. V Strmici, ki si več kot zasluži svoje ime, Je namreč še veliko ročnega kmečkega dela. K-0 se je pred petimi leti Ponesrečil oče Štefan, smo se ^cli pri Gorenjskem glasu vključili v akcijo za pomoč osi-roteli družini. Društvo ljubite-Uev Triglava in likovne dejavno-stl je prodalo na likovni koloni-J' na Pokljuki nastalo sliko Henrika Marchela, izkupiček Pa namenilo Benedikovim. Ko snio takrat pisali o družini, seje glasilo še nckaj dobrotnikov, preniski glas pa jim je ponudi brezplačno naročnino na Casopis, dokler zadnji od otrok ne konca šolanja. Pri Bene-dikovih je pet otrok: najstarejši Tomaž ima že 23 let, zaradi duševne prizadetosti in neprestanih bolezni pa je kar doma. Ravno pred našim zadnjim obiskom je zaradi epileptičnega napada spet padel. Zdravnica, ki je iz Skofje Loke prišla na pomoč, se je ježila nad razdra-pano cesto in slabimi oznaka-mi, zaradi katerih je zašla. Tuđi Benedikovi se neprestano jezijo zaradi obojega, po neurju pred dvema tednoma pa je bila cesta še slabša. Zaradi ceste je bila Rezka Benedik že večkrat pri škofjeloškem županu, naj jo vendarle izboljšajo, da bodo domaćini lažje hodili v dolino, obiskovalci pa v vas. Strmica namreč sodi v občino Škofja Loka, sicer pa je skoraj bližja Kranju, saj se tja priđe čez Pševo in Čepulje. Toda tuđi ta cesta je slaba in dve Benedikovi deklcti, 18-letna Martina in 15-letna Jožica, se v soli v Kranju vozita čez Škofjo Loko. Martina je končala triletni program trgovske sole in bo nadaljevala še dve leti, Jožica pa bo hodila na ekonomsko solo. Na avtobus morajo šolarji iz Strmice do Bukovšćice ali Ševelj, od tu pelje v Škofjo Loko, od tam pa v Kranj. Še najbližje ima solo 17-letna Neža, ki obisku je gimnazijo v Škofji Loki. Starejša Marjeta, stara 21 let, pa že studira na višji upravni soli v Ljubljani (ob našem obisku je imela prakso na upravni enoti v Škofji Loki). Benedikova dekle-ta se pridno šolajo. Še dobro, da imajo stipendije, pravi mama, saj ćelo premoženje dajo že za avtobusne karte. Martinina in Jožičina bo jeseni znašala kar 40 tisočakov, sta izračunali dekleti. Družinska pokojnina po pokojnem očetu je nizka, Rezka pa je tuđi še premlada, da bi imela svojo. Preden se je poročila, je delala v ćevljarni Ratitovec, potem pa je zaradi otrok in kmetije ostala doma. Dela je veliko, poprime vsa družina, ražen Tomaža. Sredi pole-tja so imeli na praksi tuđi dekleti iz NValdorfske gimnazije. Kar dobro sta se izkazali, čeprav sta prišli iz mestnega okolja, pri spravilu sena pa jim je dvoje pridnih rok prišlo zelo prav. Pri Benedikovih življenje ni rožnato, a so vendarle videti zadovoljni. Mami Rezki veliko pomeni že prost dan. Kadar imajo piknik društva Sožitje, kamor je vključen njihov Tomaž, je zanjo kakor dopust. Lepe spomine ima na vsak eno-dnevni izlet v preteklih letih, najlepši pa se ji je zdel tišti čez Vršič in v dolino Soče. Tuđi zaradi Tomaževe bolezni mama ne more velikokrat /doma. Dve od deklet pa sta si te dni privoš-čili nekaj morja, kamor sta sli s sosedi. • D. Z.Ž lebir Od leve proti desni: Neia, Jožica, Martina, Tomaž, in mama, manjka Marjeta. Letos so taborili v Savudriji kavudrija, ?>. avgust - "Letošnji tabor Rdečega križa Škofja M>ka je hi) v inarsieem drugačen. Po šestih letih taborjenja SI»*> se preselili i/, mirnih Fučkovcev ob Kolpi v živahno °binorsko Savudrijo. Namesto noćne tišine in regljarija žab so na'n tokrat delali družbo vonj po borovcih, hriipna glasba in *rvež drugih gostov," sporoća sekretarka Rk. Škofja Loka •Vlarjcta /ajjar. <£. ^'idarse nismo pusi ih /apeli.ili vsaki mo/nosli ki jo ponu-J«1 karnp m snio obranili svojo piepo/navnost s svojo slruk-!"".' 'n načinom dela, ki ga gojimo in razvijamo tor vsebin-■Kini konceptom pičko programa. S šcslimi ra/lićnimi tlclav '■■nm Mo scin );i/, ah /ivini /di.ivo, ptv.i pomoć oh ^orju, spioslnno se, kje miio, kaj lahko slonm /a druge), •zbraninii proslovoljnimi dejavuostmi (glashcna. likovna, šp> da .so zanj največ naredi-5? *ztra S° ^" ~ tiubezfli.i° "Rovali doma e ne h°,eli za njegovo dobro počulje. napredkl doma> ne bi doživel takega a- meni mama Majda, ki s sinom prebije tuđi največ časa. Ob prihodu domov je Gregi dobil invalidski voziček, ima tuđi posebno posteljo. Gibati se ne more, morajo ga hraniti, preoblačiti, umivati, ga prelagati z vozička na posteljo. Tuđi govoriti ne more, z domačimi se sporazumeva z neartikulirani-mi glasovi in gibi, sicer pa starši, sestri in brat vse želje preberejo iz njegovih oči. Zelo so mu vdani, videti pa fe, da se ne morejo sprijazniti z dečkovo usodo. Življenje se je z Gregom res kruto poigralo. Potem ko je že kazalo, da ga je srćna operacija resila nad-log, je prišlo do težke invalidnosti. Ko smo i sponi/adi obiskali Valjaveeve, si se nišo bili povsem na jasnem, kako naj si uredi/o življenje, da bo za Grega najbolje. Njegovi invalidnosti bi radi prilagodili hiso, a je staru in za njeno adaptacijo bi potrebovati veliko denar-/a. Resiti bi morali se dečkov status, poskrhe-ti nemara za njegovo dnevno varstvo (ne že/i-jo ga dati od doma v zavod, saj menija, da ga Ijubezen njegovih najh/ižjih otiranju pri ko/i-kor toliko dobrem zdravju), zaprosili morda za negovalko iz javnih del... Gregova zgodba se ni srečno iztekla. Družina je potrebna I po/n oči, kak.š/ie, pa razmišlja jo na Huma i nitarnem zavodu Vid iz Kranja, kamor so se, I Valjavčevi obrnili po nasvet in pomoč. • D.Z.Žlebir Grega z mamo in sestro Majo. Darovali ste OZARA na Gorenjskem Ozaia Slmcnfja Xui ionalno združi nje za kako\ost življemu /e dmst\o ki delu/e > /a\nem interesu na podru> ne\ladno tn sonalno tiuniantta/no društvo D/ustvo Ozara ustano\l/eno leta IVV4, s sedeze/n v Maitboru, \ enotah po Sknentu omogom l/udem s tezasunu i duw\nem zdunpt puzi\//an/c p/ostega (.asa r dne\mh an tuli, usposabljan/e m zapostovan/e mvaltdo\ in tez/e zaposlji-vih oseb \ centru za delovno tn sonalno rehahi/itan/o niozno-stt bt\an/a \ stano\an/skt skupim \a (joren/skem /c Ozaia poleg pisar/te za t/i/or/nita/i/e i/i svetovan/e v ktan/u odp/la tuđi no\e prostore na Jesenuah na Iavcar/e\i uhu Jh, k/er tma/o uradne uh \siik d( /auuk tuni Q tn h uio alt po telefonu na st 04/ 5(S'i' 6 "" 00 Pok/na/o kran/skogorsko /,'sem-sko, zmnnisko rado\lpsko b/e/sko i/i bohtn/sko o/h ino \/t luni pi ograni i so namen/em l/udem z dol^otraimnu te~a\umi \ dusc\nem ~dia\/u ni hudem \ tluse\m sr/ski tei n/iJtoiim s\o/iem He/nuna Zizek m I rsa I meisu, ki \uditu p/sarno, si skupa, z 'ipoiuhniki m n/t/mvinu s\oja ptrudesata, da hi se upouibntk nm hitnu \klimil \ družbo tn rbol/sa/ k\ahw-to .iM/en/a Pit ete/u poudiit/ajo indnidualnt pristop kut pomeni tla \sakega uponibnika obra\nu\a/o posebe/ /n na ncu m kol sam zeh ozuonia mu na/bol/ ustreza ker nekatenm iipotabnikom na/bol/ ustreza ponun na domu, raz\t;a/o ludi terensko delo Sodelu/e/o in po\ezu/e/o se z uizln mini stroko\-num sluzbamt za duševno zdrav/e (z dne\nwu centu bolms-numtm oddelki chspanzeiskinu ambiifautami, dehiMiuami s pii/ago/i /umi programi ) lazlicninu u\tano\amt. ne\ladmtm ontantzaii/anu /n posanteznikt I porahmki w \ programe \kl/iu u/c/o hiezphuno in piostovol/no \'ok\uupisuincpm nudi/o indnulualno su tmun/e, mjoinn-ran/e, osehno asistetno zai*o\ormst\o ptnlpoio pn mdividual-nem nacrto\amu samostoinega zt\//en/u spremst\o tn druženje terpodporo pu \^akodth \nih aktnnostih I \tann\ih bodo skupino za samo/'omoi k/et si o\< '>, ^ n ,ntirm \ du\e\nem -drav/u lahko medsehoino /lomača/o in i metiiu/o izkusfi/e Delo\at ho t/nli klub s\o/ce\ sa/ se zaveda/o da /e \loga s\o/ ce\ tzredno piuin mbna pri \k//uie\(iri/u uporabmko\ i \suk i/i/n/e zn i/en/i labi/o tuđi di/ake, sttiih rite, upoko/eua tn \se (iste, kt so pnpra\l/em kot prosto\t>//ci sodelo\ati tn spreml/ati Ipuh s tezti\anu \ duse\nem zdra\pt Delavnice za krepitev duševnega zdravja Okroglo, 3. avgsuta - Na Okroglem, kjer ima svoj počitniški dom Zveza slepih in slabovidnih Slovenije, te dni potekajo delavnice za krepitev duševnega zdravja slepe in slabividne mladine. Program financirajo Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, Urad republike Slovenije za mladino, Fundacija Open Society Institut in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ražen mladih iz Slovenije sodelujejo tuđi gostje iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Mladi na delavnicah pridobijo samospoštovanje, komunikacijske spretnosti, vedenje o premagovanju stresa in podobno. Dogajanjc so popestrili tuđi s plesno delavnico na temo čustev, prostovolj-ni gasilci iz Podbrezij jim bodo prikazali gasilsko reševanje in tehniko, gorski reševalci reševanje ob pomoći psa, skavti Triglavskega stega skavtske veščine, ob tabornem ognju pa bodo pekli kruh, kor uzo in druge dobrote. Predviđen je tuđi sle-pim prilagojen ogled Bleda, Radovne-, slapa Peričnik in Triglavskega muzeja v Mojstrani. Svetovni teden dojenja Kranj, Škofja Loka, 3. avgusta - Vsako leto prvi teden v avgu-stu več kot 120 držav po svetu praznuje svetovni teden dojenja. Vsakič nove znanstvene raziskave potrjujejo pomembnost izključnega dojenja v prvih šestih mesecih otrokovega življenja in nadaljevanje dojenja ob primerni zdravi prehrani do drugega leta otrokove starosti ali šc dlje. Lelošnja tema svetovnega tedna dojenja (2. avgust je bil svetovni dan dojenja) je dojenje v dobi informačij. Ražen zdravnikov in drugih strokovnjakov dojenje spodbuja tuđi Mednarodna zveza za dojenje (LLL1). Takšne skupine delujejo tuđi v Sloveniji, natnenjene pa so pomoči in podpori doječim materam. Svetovanja potekajo brezplačno po telefonu, v petih slovenskih mestih potekajo tuđi redna mesečna srečanja na določeno tematiko o dojenju. Na Gorenjskem so takšna srečanja v Škofji Loki, informacije o njih pa je mogoče dobiti po telefonu 04/51-08-001 (Irena) ali prek elektronske pošte viral siol.net. Sicer pa Mednarodna zveza za dojenje LLLI vabi v torek, 7. avgusta, ob 16.30 na srečanje v prostore zdravstvenega doma v Škofji Loki, kjer bodo govorili o dojenju kot zdravi odločitvi. VSE NAJBOLJŠE, HARFM VSE NAJBOLJŠE, JOANNE! Harry Potter, čudoviti skromni čarodej, dijak Bradavičarke, Ijublje-nec otrok irvstarejših širom zemeljsko oble - jutri, 31. julija, praznuje svoj rojstni dan. Zdaj, v četrti knjigi, je Harry star že 14 let. Njegova stvariteljica, pisateljica Joanne K. Rovvling pa rojstni dan praznuje skupaj z njim. Danes, ko je ena najbolj uspešnih žensk sveta (in svoj uspeh si je priborila s čudovito domišljijo) - bo verjetno skupaj s svojim junakom dobila mnogo več daril kot "nekoliko pomećkano škatlo"! Ona in njen junak sta namreč osvojila svet... segla sta Ijudem v srce tako, kakor zmorejo samo največji. Pisateljici in njenemu junaku, ki je tuđi v Slovenije prinese! smeh, veselje, čarobno branje, ustvarjanje in druženje generacij - kliče-mo - "Vse vse najboljše!". Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljaje nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo, Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822. GORENJSKI GLAS • 24. STRAN VE£ KOT £Asop|s Petek, 3. avgusta 2001 Ju lij a 2001 izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca JUNIJA 2001 Miss Maja in Leo z Okarino Na Gorenjskem že OSMO zaporedno Leto vsak mesec s teden-• skimi glasovanji kar na štiri različne možnosti v šestih medi-jih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GOREN3KA/GORENJEC MESECA". Tuđi v letu 2001 jo nadaljujemo. V njej lahko sodeLujete: bralke in bral-ci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušala vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj - Radia Kranj, Radia Šora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledala GTV - Gorenjske televizije v redni petkovi oddaji GTV-MIX z Matejo in Atešem. Glasujete lahko po elektronski pošti. V torek, 31. julija, smo zaključili izborGORENJKE/GORENJ-CA meseca JUNIJA 2001, danes začenjamo nov mesečni ciklus, izbor GORENJKE/GORENJCA meseca JULIJA 2001. Pravila o sodeLovanju v štirih radijskih in televizijskom glasovanju, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, Vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Najbolj preprosto je se vedno glasovanje na dopisnici, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Će boste Vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi odlično sodeluje Gorenjski glas, niti ne potrebujete poštne znamke. Naši sodelavci so turistič-na društva Bled, Bohinj, Dgvje -■ Mojstrana, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; ter Turistična agencija Meridian s poslovalnicama na Jesenicah in v Lescah, Pravilo "ena dopisnica - en glas" pri preštevanju glasovnic dosledno upoštevamo in zato nam ne pošiljajte polnih kuvert 'glasovatnih listkov' ali pa dolgega seznama imen na eni sami dopisnici; upoštevamo jo kot en glas. Kratki predstavitvi Gorenjke in Gore nj cu, ki sto v Juliju posebej opozon'la naše: MAJA PETRIČ, Kranjčanka, po pokliču ekonomska tehnica, na letošnjem izboru MISS GORENJSKA 2001, na katerem so prejšnji mesec med 13 kandidatkami sodelovale samo 3 Gorenjke, je bila izbrana na drugo spremljevalko in Maja je izmed Gorenjk dosegla najboljšo uvrstitev. LEO LIČOF, dolgotetni uspešni gostinec na Bledu in neumorni organizator, kije prejšnji mesec skupaj z javnim zavodom Turizem Bled požrtvovalno skrbel za brezhiben potek enajstega Okarina fotk festivala Bled 2001, katerega idejni oče je prav Leo. V zadnjem krogu glasovanja za GORENJKO/GORENJCA meseca JUNIJA 2001 smo prejeli 242 glasovnic (skupaj prvi, drugi, tretji in četrti krog 727). MARJETIJENKO ste namenili 139 glasovy četrtem glasovalnem tednu (skupaj 280 glasov). Za ŽIGA PRETNARJA pa so v tem krogu prispeli 103 glasovi (skupaj 447). ŽIGA PRETNAR je po Vašem izboru GORENJEC meseca JUNIJA 2001! V največji, najbolj tradicionalni qorenjski akciji popularnosti tuđi vletu 2001 sodeiujejo: FRIZERSKI ATELJE ŠILVA v BRITOFU 292 v Kranju, v bližim samopostrežbe Živila, telefon 04/23-43-070 ali GSM 041/405-366, Fitnes center KRPAN Radovljica, Gorenjska 43, telefon 04/53-12-623, lepotni studio FENIKS Bistrica pri Miču, Kovorska 17, telefon 04/ 59-46-009. V Friz-erskem ateljeju Si Iva vsak leden uiedijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca, vfitnesu Krpan in vStudiu Feniks pa vsak teden po eden od glasovalcev uživa v najsodobnejšem so-lariju. Poleg tega JERNEJA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tuđi tišti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjka/Gorenjec meseca in pri njih se kadarkoli lahko oglasi junijski izbranec ŽIGA PRETNAR. Izmed prejetih glasovnic poleg tega v VSAKFM glasovalnem krogu izžrebamo še sedem sodelujočih, ki ste glasovali i dopis-nicami, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v Britofu 292 pri Kranju je tokrat povabljena BRANKA KRIVEC iz Kranja; v Studio Feniks v Bistrici pri Tržičuje povabljena MAJA SKUMAVEC iz Šenčurja; v Fitnes studiu Krpan v centru Radovljice pa pričakujejo ANŽETA JENKAiz Kranja. Vrednostna pisma po tisoć tolarjev prejmejo: Ivanka Ulamec, Reber4 - Zasip, Bled; Marija Burja, Bohinjska Bela 108, Bohinj-ska Bela in Ivanka Hafner, Srednje Bitnje 75, Žabnica. Štiri Glasove reklamne-artikle pa pošljemo naslednjim: Matevž Jenkole, Gorenjskega odi eda 8, Kranj; Hana Stevic, Rećiška 14, Bled; Jelka Vrhunec, Topolje 6, Selca in Milka Ravs, Podlubnik 160, Škofja Loka. Moja Petrič Leo Učof Rodio Tfiglcir® I Prri 9I0/ Gorenj/k©^ Prvi glo/eh Goienj/kc® [ Radio Triglav JeseniM, d.o.o., Trg Toni.'ta Ćularja 4, <1270 Je-jemce STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Zvami na Gorenjskem sejmu Na 51. Mednarodnem Gorenjskem sejmu, ki bo od 10. do 19. avgusta v Kranju, vam v Gorenjskem glasu in na našem razstavnem prostoru pripravljamo vrsto presenečenj in veliko zanimivega. Kranj, 3. avgusta - Danes teden, 10. avgusta, se bodo na razstavišču Gorenjskega sejma odprla vrata tradicionalnega 51. Mednarodnega Gorenjskega sejma. Sejem v Savskem Logu bo spet kraj ugodnih nakupov blaga široke porabe, pohištva, bele tehnike, akustike, konfekcije, kmetijske mehanizacije, avtomobilov, pa tuđi gradbene-ga materiala in montažnih hiš. Skratka, ponudba bo pestra in vsakdo, obljubLjajo prireditelji, bo Lahko na^l n ^jmu neka"; zase. Za to bo poskrbelo 148 neposrednih razstavljavcev, vseh razstavLjavcev skupaj pa bo 297. Tuđi letos bo na sejmu poskrb-Ijeno za dobro gostinsko ponudbo. Ne bo manjkaLo zabave in sprostitve, ki že po tradiciji spretnija avgustovski sejem. Tokrat jo bo pripravil Center mladih s klubom studentov Kranj. Vsak večer po 19. uri bodo za zabavo in sprostitev skrbeli različni ansambli in glasbene skupine. Gorenjski glas VEČ KOT ČASOPIS Na sejmu bo tuđi letos tako kot vedno zadnja leta pri vhodu v večnamesko dvorano razs-tavni prostor Gorenjskega glasa. Tu se bo vsak dan dogaja-lo kaj zanimivega, za kar bodo poskrbela dekleta, tci jih tuđi že poznate. Predstavili se vam homo 7 nrj^imi in vašimi poslovnimi partnerji. Poskrbeli pa borno tuđi, da nam bodo zaigrali ansambli in posamezni-ki, s katerimi sodelujemo med letom. Posebnost, ki smo jo letos skupaj z Gorenjskim sejmom in Centrom mladih ter Klubom studentov Kranj pripravili med sejmom, pa bodo štiri vesela srečanja. Na prireditvenem prostoru borno skupaj z ansambli, skupinami, igrami že Ansambel Jevšek Večerni program na Gorenjskem sejmu Petek, 10. avgusta: ROCK'N'BAND sobota, 11. avgusta: PERO LOVŠIN in KRIŽARJI nedelja, 12. avgusta: WERNER ponedeljek, 13. avgusta: NUDE torek, 14. avgusta: KINGSTON sreda, 15. avgusta: ansambel LOJ ZETA SLAKA ćetrtek. 16. avgusta: ČUKI petek, 17. avgusta: DAVOR RADOLFI in RITMO LOCO sobota, 18.avgusta: CALIFORNIA nedelja, 19. avgusta: MAMB0 KINGS Jutri 48. Zbiljska noč Zbilje, 3. avgusta - Turistično društvo Zbilje je poznano tuđi po Zbiljski noči, kije ena naj-daljših, tradicionalnih priredi-tev na Gorenjskem in v Sloveniji. Jutri (sobota) zvečer bodo ob jezeru pripravili že 48. Zbiljsko noč. Začela se bo ob 20. uri, za zabavo bo skrbel Avaa big band, pripravljajo bogat srečelov, ob polnoči pa velik ognjemet. 0b pripravljanju letošnje prireditve pa je predsednik Turističnega društva Zbilje Iztok Pipan pove-dal, da postaja ta prireditev gredvsem birokratski podvig. Ceprav imamo dovolj izkušenj, da nam organizacija ne dela te-žav, je seznam zahtev iz Upravne enote tako dolg in takšen, da borno (tuđi stroškovno) resno razmislili, ali borno Zbiljsko noč v prihodnje še imeli v programu prireditev ali ne. popoldne. Med drugim bodo nastopili ansambli Tulipan, Matjaža Kokalja, Obzorje in Jevšek ter druge skupine in posamezniki. Srečanja Gorenjskega glasa z vami in vašega z nami na prireditvenem prostoru, kjer bodo vsak večer nastopale glasbene skupine, bodo v soboto, 11. avgusta, v nedeljo, 12. avgusta, v sredo, 15. avgusta, in v soboto, 18. avgusta. Vsakokrat se bo srečanje začelo ob 16. uri. Tuđi različna nagradna žrebanja pripravljamo med letošnjim sejmom. Skupaj z Gorenjskim sejmom borno izžrebali dobit- j nike lepih nagrad, ki bodo j cenejše vstopnice lahko kupili'2 j nagradnim kuponom. Če nas ; boste obiskali in se odločili za > sodelovanje in boste odgovorili \ na nekatera vprašanja v anketi, borno tuđi za vas pripravili žre-banjein nagrade. Priloga Sejemski USPEH Na sejmu bo tuđi letos Press center Gorenjskega glasa, ki bo pripravljal poseben sejemski časopis Sejemski USPEH Gorenjskega glasa z zan-imivostmi na sejmu, nagradni-__________ ^i mi igrami. Izšel bo petkrat med Gorenjskim sejmom in vedn takrat, ko ne bo izšel sicer reci' ni Gorenjski glas. Ne pozabite danes teden, ko bo ob 10- ur. kranjski župan Mohor Bogataj odprl letošnji sejem v KranjU' na Gorenjski glas. V njem borno v posebni prilogi podrobn^ predstavili dogajanja na razs , tavnem prostoru Gorenjsk^ j glasa in na sejmu. • A. Žala : Veselo srečanje na Sovodnju Sovodenj, 3. avgusta - De- lavni gasilci prostovoljnega gasilskega društva Sovodenj sb letos še ne tako dolgo tega proslavljali pridobitev nove-ga, prek dvajset milijonov vrednega gasilskega vozila. Sicer pa gasilci, ki so med naj-boljšimi v Gasilski zvezi Škofja Loka, vsako leto pripravijo tuđi veselico. Z izkupičkom ou veselic in različnih prireditev ter prostovoljnih akcij namre zbirajo denar za lažje op^' mljanje v društvu. Redno, tradicionalno veselico z b°9a-J" srečelovom bodo imeli vneu Ijo, 5. avgusta, ob 17. un ^ Sovodnju. Igral pa bo ansan belTonija Verderberja. Dan oglarjev Turistično društvo Stari vrh prireja v soboto in nedeljo ze.." ,., etnografsko prireditev dan oglarjev. Jutri (sobota) bo ^^',4. ska noč z ansamblom Strmina. V nedeljo 5. avgusta, bo od ^ uri nastopila folklorna skupina Javorje z domaćinu PeV('1' 30 14. uri bo v Poljanah tuđi start kolesarjev s ciljem okrog l ^ do 15. ure na Štrem vrhu. 0b 16. uri '\ra bo na prire(litv?]0,ii prostoru na Starem vrhu lajanje kopu in vosolica / anv»n''"' Lojzeta Slaka. Ansambel Obzorje Ansambel Tulipan Ansumbel Matjaža Kokalja getek, 3. avgusta 2001 paNORana 25. STRAN • GORENJSKI GLAS IB1MHMMHHHM1I9M ^, Astrologija uporablja 12 hiš, ki so zemeljska projekcija * J 12 nebesnih znamenj in predstavljajo 12 ra/ličnih pod- ročij življenja. **•"" Pomembne so 4 kolne točke horoskopa: Ascencient (Asc), Descendent(Dsc), dno neba oz. Imum Coeli (Ic) in / -, sredina neba oz. Medinim Coeli (Me). Astronomsko so to točke, ki sekajo ekliptiko zodiaka i obzorjem (Asc in Dsc) in lokalni meridian (Ic in Me). Kotne J>v* točke predstavljajo 4 glavne teme v življenju: Jaz (Asc), Ti (Dsc), Dom (Ic) in položaj v svetu (Me). Kotne točke nišo planeti in zato ne opisujejo notmnje strukture posameznika, so samo 4 glavne točke izkušenj v življenju. Predstavljajo okostje 12 astroloških hiš, ki pred-'. stavljajo 12 temeljnih področij življenja posameznika Ascendent in prva hiša: rojstvo, nastop, zunanja osebnost .-.- Naravni vladar prve hiše je sonćno zn;mieii|e Ovnn in *"""" planet Mars. Asc in prva hiša predstavljata odnos posameznika do sveta, karje podlaga za graditevosebnosti - njegova maska ali oseba, s katero se pojavlja oz. nastopa. Predstavljata način, na katerega se posameznik loteva vseh začetkov oz. izzivov v svojem življenju. Govori o osnovni sliki, ki jo imamo o svetu, predstavlja naš temeljni f^-- pogled na svet in življenje. Pokaže nam način, na katere-'d^ ga nas sprejemajo drugi pri prvem kontaktu. Ponavadi se sploh ne zavedamo svojega Ascendenta. ker reagira '- : podzavestno in deluje sam od sebe. Pokaže nam, kateri /ivljenjski izzivi nas motivirajo. Predstavlja trenutek, v katerem smo vstopili iz maternice v življenje, naš prvi vdih. Znamenje, v katerem je Ascendent, pomembno opisuje naše življenje. Govori nam otem, kako nasplošnocenimo življenje, kateri izzivi so nam pomembni, na kakšen način se predstavljamo. Npr. znamenje Kozoroga na Ascenden tu nam govori o previdnem pristopu k življenju, skromnej-šein nastopanju in o zadržanem obnašanju pri vzpostav ■ ljanju prvega stika z novimi temami, ki se pojavljajo v življenju. Planet, ki se znajde v blizini te kotne točke, imenujemo kotni planet in se tradicionalno obravnava kot zelo moćan in važen, ker dodatno obarva človekovo osebnost. cert* trtu 1.8.- Tribute to Riverdance - Sum-mer explosion of original Irish Dance & Music v portoroškem Avditoriju (2.900 sitov), 29.8. -IVlarilyn Manson, Papa Roach, Cult... na Hipodromu v Stožicah (7500 sitov).2.7 do 29.7. - No Border Music festival - Bled, Tr-biž in Celovec. Program za Bled (27.7. do 29.7.): 27.7. The Jasko Argirov Ensemble (Bolgarija), 28. 7. Borte (Mongolija), 29.7. Tibetan Monks From The Dre-pung Monastery (Tibet). www.aligator.si Ini $ht neuredno vprffžhffr* /e Dons se boste pa malo potrudili. Če smo že začeli z dojen-čki, pa z njimi še končajmo. No, saj ne bo težko, samo na tretjo stran današnjega časopisa pejte, pa mi prepište, koliko novorojenčkov se je od torka do petka rodilo v kranjski po-rodnišnici. Saj bo šio! Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 8. avgusta, na naslov Gorenjski glas, pripis "Jodlga-tor", Žoisova 1, 4000 Kranj. Čav! DRUŽINSKI NASVETI Damjaita Smid (socia/ua pedagoginja) Otroci in droga (4) 'Jf)na značilnost većine •larsev je strah za otroka, za ■K-govo zdrav je ter za njegovo Prihod nosi. Dejstvo je,'da se ■ joraba drog med otroki pove- tUjf zat" je potrebno, da smo jj}'ais^rši (po/cg učiteljev, vzgo- £ fyc'v ln širšejavnosti) še pose- V dobro informirani o tem po- [Vl<- To Pomeni, da poznamo rve drog (katere so pri nas po '■' ra~širjene), nevarnosti samezne droge ter da znamo \a 'mti snremembe v obna- • n/u m videzu našega otroka, I ,ar za"-ije drogo. Prav tako ki .i'Stno Poznati imena drog, Jih upora bijajo mladost niki 7eZTmezne d'n>*e»' k<» * v'eZ ,naJho/J P»membno, da niT'-kJe lahko P»i*™»'o po-vni ' Uj pos1une "uš otrok uži-^ droge. Naj na/pref ome-%»dovolje„e droge: med kate- hol nUJO: kofei"' toh^' a'ko-l>lin IP"C Snovi (anestetiau Uh h" orfia»ska topi/a v lepi- [^^^-dravila. Prepovedane droge pa so: marihuana, hašiš, THC, LSD, kokain, eraek, opi/, heroin, eestasy, speed, ketamim in druge. Konoplja je enoletna rast/ina, ki dobro uspeva ludi pri nas. Vsebuje številne psiho-aktivne snovi, med katerimi je najpomemhnejši tetrahidroka-nabinol (TIK). Je snovi je naj-več v vrši čk ih in I i stih ženskih rasli in, kijili posušene imenujemo marihuana, ganja, trava, dope, špinel. Rastlinska smola pa se imenuje hašiš. Na trzišču je ludi marihuana iz posebnih semen in rastlin, kijih gojijo pri umefni svet/obi in se imenuje skunk. Marihuana in hašiš se uživata v različnih oblikah - kadila se primešana tabaku ali sama (joint), kuhana v čaju, se žvečita v kroglicah, lahko pa sta pomešana v sladiee ali potresena po piei ali sendviču. Vznemir/jiv je podatek, daje od začetka šestdesetih let, ko je koncentracija TUC-ja v marihuani zna šal a 0,1 do 0,2 od-stotka, do danes narasla na 6 do 12 odstotkov. Zato je marihuana danes bol/ nevarna kot včasih in tako ne velja mnenje nekaterih ndadostnikov, da trava ni nič takega in da sojo kadili tuđi njihovi starši. Učinki uživanja so raz/ični (glede na osebnost uzivalca, na njegove psihofizične sposobnosti, na priča kovanja). Ob slabem psi-hofizičnem počinju se pogosto pojavi jo tesnoba, napadi panike, potrtost. Kadar pa je mladostnik dobro razpoložen, ga bo cigareta marihuane najbrž pope/jala v stanje sanjarjenja, odmaknje-nosti ter povećala občutke za-znavanja. Vse to pa je še kako privlačno za mladostnike, ki se boji/o realnih živ/jenjskih situa-cij, ki rajši sanjarijo kot pa sanje uresničujejo... Zato na koncu spet mise/ o vzgoji - vzgajaj-mo neustrašne otroke, takšne, ki se znajo spo prijeti z življenjem tuđi takrat, kojim pokaže svojo temno p/at. Vzgajajmo borce... GsrnAMo \ MLADO-I POfiOGENCEM * .Skotja Loka, p> i I 28. julija | | MAMIN Si IHICin 1 j DARIAUING | I lOMAŽGMHlAUin i I IMIRA |ANI^()Vir: | I IU\NJ()R)|kAUn, S I MAriJAANTOLK':, I | irm: vodnik i„ i I i ina iojižaj • ' I '* r li 1 * ior< ri|ski (jlas vsrni ^ II ? auoporo« eiicem | pi'isrrno česrira in jim | s usrirko, prejelo na J I1- 1 ^ iiiiitu nini manu, ' III % .uja pol ledio f | naroi liino časopisa. | Tiskovna agencija l# B.P. poroča #^ "Gospa ministricu, mi v Acroniju smo se še kar dobro otresti težav. Kot kaže. .so najbolj crni čas i mimo, ćeprav Vi prav zdajle vse vidite zelo crno. Ampak le zato, ker je stekelce na teh očaliti p o p o 1 n o m a temno! Z njimi ni kar ne gle/te na reše-vanje iržiškega Peka!'! Tja se s trzišL,,n (<-../,,,t.-.,,,!,, ,.-154, Bože na Avsec. Po Koroškem spet 11. avgusta Napovedu/emo se en pnjeten dLASOV IZLICI po avstrijski Koruški dezeh /ezer, ki bo žc naslednjo soboto, II. avgusta. fokrat /e stevi/o ude/ezenk in udelezeme\ ome/eno na zgolj en avtobus' Program izleta /e turistu no ntikupmalm z obiskom koroske preslolnue (clu\ei " ogledom delikti mestne kulturne dediscine (marsikdo se h<> ni/e ~apudil po trgo\inali, v katerih se pta\ II aviiiista ak Inu ,//(/u poletne iiuprnda/e). Kdor bo želei bo tatus ohf-k il Mininnindus - svet \ maleni poh Vrhskem /ezeru s 171 s\eiu\ninu znamemtustmi, izdelaninu \ ?5-kratni puman/sa\i (\stopmna tu za/eta \ tenu izleta1) /atem bo turis-tictia \uzn/a z luksuzno potnisko lad/o po Vrbskem jezeru. Tokratna izletničku relac i/a /e preie/ drumu na ud /uii/skega izleta ui z n/o ho ustrezeno vsem, ki so z ^orn/e^a dela Gurenjske. Radovl/ua - Kranj - Shof/a I oka - Trzič - I /uhel/ - Celovec; na povratku pa Korensku sedlo ■ Kranjska (.ioni - Mojslrana -Jesenice - Zirovnica - l.esie - Radovljica - Kranj - Skofja I .oka -Tržič. Cena avgustovskega izleta po Koroškem je zgolj 3.lM)0 to-larjev; za narocniee in naroenike Gorenjskega glasa dehelega tisoeaka manj, samo 2.800 Sli. GLASOV IZLICI ho tuđi II. avgusta popestrila harmonika \ rukah enega ud nilajših nastopajocih z letošnjega (iorenjskega pr\ensiva harmonikarjev. Kopalni izlet 10. avgusta v Rabac ... Nameslo utrujajoće avlomobi/ske vožnje na morski kopalni izlet Vam ponujamo predlug: nuslednji PICTEK, 10. avgusta, udobno na kopalni (il.ASOV IZUČI' z Rozmanbusom iz Radovljice. 'Loknu bo izlet do Rabca; večerja po napomeni dne-vu (tuđi polezavan/e na plaži utntdi...) ho v hotelu Bristol v Lovranu, kjer ho nuli pet kov zabavni večer. I' prnt-ramu i Jela bo še nekaj presenećen/ (tako Rubac kot Lovran sta mesti z izjemno kulturno dediscinu). Cena izleta /e 4.()00 SLI, za narocniee in naroenike (iorenjskega glasa krepko manj, zgo/j J. 600 SIT. Poletno avgusiuvsko reportažo iz Rabca h<> pripravila Bože na Avsec. ... ali pa 18. avgusta na Debeli rtič Še en predlog za kopalni GLASOV IZLICI: na ze/o lepo ure-jeni, /as/ni plaži K/imatskega zdravi/i.sća RKS na Debe/em rticu busie lahko uživali v soboto, 18. avgusta. loknu v programu izleta ni ohiskov Delamarisa ter /Cmonca, puč pa zgulj rajža na Debeli rtič do plaže. Zveče/' ho muznu (kdor bo to želei!) /><> zelo ugodni ceni večerjati v prijetilo urejeni zdnniliski restavraci/i, kaj pak pa bo ćez dan poskrbtjenu za pupotnica (osvezilna pijaca in slast no Magušarjevo pecivo) Cena izleta je 3.S00 tolarjev; za narocniee in naroenike Gorenjskega glasa samo 2.600 SIT. Tega, za kaj je poletna rajža na morje z avtobusom udobnejša kot z lastnim avtotn, pa ne homo ponavljali... Prijave: 24 ur dnevno! Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIM in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delovrlik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglas-ni službi Gorenjskega glasa, lahko tuđi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tuđi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirćku na spodnjem delu 2. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporoćite, na kateri avtobusni postaji (o/. postajališču) želite poćakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tuđi izbrati sedež v avtobusu -vendar rezervacija velja SAMO / vplačiloin celotne cene izleta. Podrobnosti in splosni pogoji organizatorjev turisličnih potovanj, ki Vam jih predstavljamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. l/letniskih programov v rubriki CLASOV IZI.KI ni možno enaćiti s ponudhami v ruhriki DOBKR IZLRT.___________________ Mojstrica mešanja koktejlov - Manja Audič Zmagovita Morska serenada Vroče je. Peklensko vroče. Najbolje se je umakniti v senco, ztekniti se v ležalnik in uživati ob mrzli pijaci. Kranjčanka Manja Audič, ki je junija letos zmagala na tek-movanju barmanov v mešanju koktejlov na "3. argonavtskih dnevih - Beefeater Trophv" na Vrhniki, priporoča seveda - osvežilni koktejl. "Copacabana tea bo za te vroče poletne dni verjetno najbolj osvezilna pijaca. Zanj potrebujemo 3 cl vodke melone, 2 cl mandarineto likerja, 1 cl jagod-nega sirupa in 1,5 dl limonine-ga čaja 1001 cvet. Čaj skuhamo in ohladimo. V ročni mešalnik (shaker) damo led in ostale se-stavine, ki sem jih navedla, dobro pretresemo, nato pa najbolje, da vse to prelijemo v velik kozarec z veliko ledu in dolije-mo ohlajen limonin čaj. Koktej! dekoriramo še z rezino limone, obvezna je tuđi slamica in s tem je pijaca gotova. Zagotavljam vam, zelo osvezilna je, prava za vroče poletje," nam je Manja Audič razkrila enega izmed šte-vilnih receptov za koktejle, ki jih ima zapisane v majhnem zvezku. Pogled na njen že precej oguljen zveščič ne pove veliko. Ko ga odpre in začne prebirati recepte za različne koktejle, se mnenje spremeni. Ta zvezek je kar zlata vreden. "Recepti za koktejle sicer sploh nišo nobe-na skrivnost. Barmani nismo taki, da bi skrivali recepte, na-sprotno, z veseljem vsakemu povemo pravo kombinacijo, si med sabo pomagamo, tako da v tem zvezku nišo le moji recepti, ampak tuđi od drugih barmanov. Večina pa je mojih," je razložila Manja, ki je koktejle redno pripravljala v svojem lokalu Yasmin v Kranju. Sedaj je lokal zaprt. Dokončno, je dejala. Najvećji dragulj med vsemi recepti se imenuje Morska serenada. Njegova največja prepo-znavnost je čudovita modra barva, ki takoj sproži asociacijo na kakšno palmo, senco pod njo, ležalnik in kozarec mrzle osvežilne (modre) pijace v roki. Kar je tuđi bistvo Morske sere-nade, zmešane iz 3 cl gina beefeater, 1,5 cl bolls blue likerja, 1 cl limona matis likerja, 0,5 cl li-moninega soka, nazadnje pa dolijemo še bibito. lemon, koza- rec dekoriramo z rezino limone, koktejlsko češnjo in slami-co. Z opisanim zelo osvežujočim long drink koktejlom je Manja zmagala na letošnjem tekmova-nju barmanov "Beefeater Trophv", ki ga je tretje leto za-pored vgostilni in piceriji Boter na Vrhniki organizira! Aleš Ogrin, svetovni prvak v mešanju koktejlov leta 2000. Zmagal je z before dinner koktejlom, poimenovanim Bacardi Simp-hony. "Aleš je tuđi moj mentor. Je vrhunski barman, kar lahko rečem tuđi za slovenske barma-ne na splošno, saj na svetovnih prvenstvih vedno posegajo po najvišjih mestih. Leta 1999 so bili slovenski barmani ćelo ekipni svetovni prvaki in upam, da borno prihodnje leto, ko bo svetovno prvenstvo v Sloveniji, ponovili ta uspeh." Manjini Morski serenadi je strokovna komisija na Vrhniki prisodila tretje mesto, medtem ko je občinstvo prisodilo, da je to najboljši koktejl. In skupna ocena ji je prinesla zmago. Argonavtski dnevi - Beefeater Trophv na Vrhniki sicer ni uradno tekmovanje barmanov kot na primer državno prvenstvo, vendar pa na njem tekmu-jejo isti barmani, Manja ćelo meni, da je bila letos konkuren-ca na trophvju še močnejša kot na državnem prvenstvu. Državna prvenstva so sicer vsako leto na Bledu, tekmuje se v treh disciplinah - v mešanju long drink koktejlov, before dinner in after dinner koktejlov. Oce-njuje se strokovno delo barma-na, pri samem koktejlu pa je na' bolj pomembna prava harmonija med barvo, vonjem in okusom pijace, primerna pa mora seveda biti tuđi dekoracija-"Noben element ne srne izsto-pati. Lahko je koktejl še boljše-ga okusa, a če ga na primer ne krasi dobra barva, ne bo nikol' zmagal." V zadnjem času pa se v Sloveniji nekateri barmani pre-izkušajo tuđi v kategoriji free-stylc, kjcr do izraza pridejo tuđi ročne spretnosti barmana. Ogl" ejte si Toma Cruisa v film" Cocktail, pa vam bo v&e jasno-Manja se z mešanjem koktejlov v "prostem slogu" še ni preizku- ila. "Škoda se mi zdi razbijati kozarce, hahaha... Ne, resno povedano, freestvle me enosta-vno ne mika." In veste, kaj Je najbolj zanimivo? Kljub temu da zna Manja zmešati zelo dobre koktejle, jih njen fant ne piJ6; "Ne morem ga pripraviti, da bJ špil vsaj en koktejl, raje vztraj-no prisega na pivo." • S. Šubic, foto: G. Kavčic Manja ob pokalih, ki jih je prejela na letošnjem Beefeater Trophyju na Vrhniki - za I. mesto po mne-nju ohčinstva, za 3. mesto po oceni strokovne komisije, za skupno zmago in prehodni pokal. KAJ VAM JE ZAPISANO V ZVEZDAH... 041/821-395^ HOROSKOP OVEN Če boste šli na letovanje sami, bo položaj drugaćen, saj si boste vsakdan krojili čisto po svoje, pri tem pa tuđi finance ne bodo taka težava. Glejte le, da denarja ne izgubite ali za-pravite. BIK Ta dolgčas bi lahko vrgla iz tira le morebitna bolezen katere-ga od sodelavcev oziroma podrejenih, saj bi potem morali pre-vzetj še del njihovih nalog. Sporočilo in povabilo na zabavo bo prav dobrodošlo. DVOJČKA Domišljali si boste, da vas neka oseba rada vidi, v resnici pa iz tega ne bo nić. Preveč se boste namreč ukvarjali s sabo in svojim dojemanjem stvari, da bi kar tako privzeli tuje razmišljanje in načela. RAK Spoznali boste sorodno dušo, od katere boste pričakovali vse, kar je mogoće prićakovati. Ker bo ta oseba zelo komunikativna, bo zrak kar vrvel od idej in različnih mnenj, čisto mogoče pa je, da bodo drugi zmajevali z glavo. Pa kaj! LEV Radi se boste zabavali, vendar to ne bo dajalo abčutka, da ste veliko dosegli. Zabava bo razbremenitev, kar pomeni, da boste začLitili potrebo po njej tuđi ko boste napeti, živčni. Pričakujete lahko pomoč. DEVICA Nekoliko boste preobremenjeni od dela, nikar ne obupajte zdaj pred tako velikim in pomembnim ciljem. Nekoga bo nevošćljivost pripcljala v depresijo. To boste opazili prav kmalu. Ne obremenjujte se s tem. TEHTNICA Vedeti morate, katero oviro naj premagate in sicer tisto, ki Je povezana s problemom, ki se ga zavedate. Zapomnite si mj-selni vzorec. Zbiram moč, da bom premagal oviro. Slabe volje boste v družini, previdni bodite pri besedah. ŠKORPIJON Kar vas bo motilo še bolj, bo dejstvo, da vam ob vsem tem m-hče ne bo hotel niti malo pogledati skozi prste, ko bo šio za vaše lastno delo. Hvaležni boste za podporo in sicer to sodelavcem in podrejenim. STRELEC Do razmer doma ste imeli v zadnjih mesecih dokaj in"1" firentne odnos, sedaj bo prišlo do nekaterih novih okolišcin, zaradi katerih se ne boste več držali ob strani. Žalostni boste zaradi sorodnika. KOZOROG . Medtem, ko se bodo vsi okoli vas ubadali s stroški in 'zd^ ,' ki jih s seboj prinese poletje, boste vi mirni, saj ste vse to de opravili že prej. Obiskov boste zelo veseli, saj bodo prišli o pravem času in prinesli presenećenje. VODNAR j. Udarili boste naravnost in zaradi tega v hipu popili nekaj tik, vendar pa vaše vpletanje v razreševanje odnosov ne bo pešno. Glejte le, da si ne porušite kakega mostu za se« J-Imeli boste problem in opravka z odtujenostjo (potovanje;- RIBI yas Sprva boste slabe volje zaradi mlajše osebe, kasneje pa caka presenečenje prav od te iste osebe, hvaležnost. 'ePe 5syaS in pohvale. Vćasih je prav, da ste malo bolj strogi, saj drugaC^jjvi lahko še kdo pohodi, pa ne da bi bili majhni, ampak popust« Petek, 3. avgusta 2001 paMonaya 27. STRAN « GORENJSKI GLAS PETEK, 3. AVGUSTA 2001 ■E3HHH 7.35 TeletekslTV Slovenija '•55Tedenski izbor: Kultura 8-00 Odmevi 8.30 Pod Pekarsko gorco, oddaja TV Maribor p-00 N. Simončič: Kljukčeve dogodiščine, likovna igrica 9-15 Volkovi, čarovnice, velikani, zadnja od-aaja 9.25 Arčibald, risana nanizanka 9-40 Na liniji 10.05 Oddaja za otroke 10-30 Slovenski pesniki in pisatelji: Oton ^upančič 10.55 Odkrivamo znanost 1T-25 Slovenski magazin 11-55 Sofie, skandinavska drama 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 13.25 Alica, evropski kulturni magazin 14-15 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka 15.05 Vsakdanjik in praznik '6.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Rdeči grafit ''•15 Ole Aleksander, norveška nadalje-vanka 17.45 Zgodbe iz Amerike 18-45 Risanka 19-00 Kronika 19-30 TV Dnevnik, šport, vreme '0.05 V dobrem in slaberrr, ameriška nanizanka 21.00 Deteljica 21-10 Fina gospa, angleška nanizanka ^•00 Odmevi 22-3O Kultura 22-35 Šport 22-40 Vreme 22.50 Polnočni klub ^00 Zgodbe iz Amerike, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremen-SKa panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 jemenska panorama 14.25 Napovedniki '4.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice 3-35 Mogočne konstrukcije, ameriška °°k- oddaja 16.30 Rad ima Lucy, ameri-^a cb nanizanka 17.00 Dr. Quinnova, periska nanizanka 18.00 Po Jimmyju, amenški film 19.35 Videospotnice 20.05 ^anzi; Deset let pozneje, japonska dok. od-J:)a 21.00 Plemstvo, angleška nadaljevan-21.45 Kraj zločina: Poleti, angelček, jjj^ski film 23.15 Zgodbe Ruth Rendell, EPeška nanizanka 0.05 Iz slovenskih jazz ^ubov 0.50 Videospotnice___________ drpm TV Prociaia 9.30 Mladenić v mc-«m, anieriška nanizanka 10.25 Policisti s (Cem, avstralska nanizanka 11.20 TV pro-£aJa 11.50 Ricky Lake, ponovitev 12.45 v*°P'n'roll, ponovitev 13.45 TV Prodaja ]4.15 Skrita kamera, humoristična oddaja i4-45 Princ z Bel Aira 15.15 Ricki Lake, Po9ovorna oddaja 16.15 Temna luka, ame-?ska nanizanka 17.10 Providence, ameri-ska nanizanka 18.00 Družina za umret, j^r. humoristična nanizanka 18.30 Tretji amen od sonca, amer. humoristična nanizanka 9.00 Obalna straža, amer. nanizanka šk r ^abavni petek: Plava laguna, ameri-^ i fNm 22.00 Felicty, ameriška nanizanka 23d !^1esečniki. ameriška nanizanka na Striptizete, dokumentarno- erotična anizanka 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovi-'pv oddaje odd ■ an snow> ponovitev pogovorne 10 Iff-9'30 Vse za Po|iub^ ponovitev |i ' 0 Crni biser, ponovitev mehiške nada- 1210 11"20 Obala 'Jubezni' Ponovitev nan Dober dan, ponovitev slovenske oršk 13"00 TV ProdaJa 13-30 NewV-2ak Poilciia' ameriška nanizanka 14.20 Prod-V LA' amer'ška nanizanka 15.15 TV Pon 15-45 °Prah show: Nenavadni, I6 4n°ma oddaia' pogovoma oddaja HU Obala Ijubzeni, ameriška nadaljevan- Ka 1 /.au urni oiser, menisKa naaaijevanKa 18.20 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV Dober dan, slovenska nanizanka 20.50 Raztresena Ally, ameriška nanizanka 21.40 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 23.00 Nevarne dirke, kanadska nanizanka 23.50 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.20 24 ur, ponovitev 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domaće škrinje 11.30 TV Prodaja 12.00 Video strani 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Iz domaće škrinje, ponovitev 15.45 Juke Box, kontaktna oddaja 17.15 Razvoj avtomobilizma 17.45 TV razglednica - Izola 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Nivea Sun Beach Volly 20.30 Koncert 21.30 Iz domaće škrinje 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Juke Box, ponovitev 1.20 Video strani 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Čarovnija, italijanska nanizanka 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.40 Naša zemlja, serija 13.30 Poročila 13.35 Nenadoma Sušan, humoristična nanizanka 14.05 Jake in Jill, ameriška nanizanka 14.50 Planeti, dok. serija 15.40 Osamljena golobica, nadaljevanka 16.20 Glasba 16.30 Narodni parki 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Split: Morje 18.35 Kolo sreče 19.00 Kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Skupaj do zvezd 21.10 Idealni mož, angleški film 22.50 Odmevi dneva 23.10 Seks v mestu, humoristična nanizanka 23.35 Družina So-prano, nanizanka 0.30 Od Zemlje do Lune, nadaljevanka i.30 Groza v ulici Brestov III., ameriški film 3.05 Hurikanske ulice, ameriški film 4.45 Policija 5.10 Zakon in red, nanizanka 5.55 Na meji mogočega, nanizanka 6.40 Pravi čas 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 16.05 Turistični magazin 17.15 Poročila za gluhe in naglišne 17.20 Urgenca, nanizanka 18.05 Naša zemlja, serija 19.00 Zakonske vode, humoristična serija 19.30 Policija 19.55 Fotografija na Hrvaškem 20.10 Zakon in red, nanizanka 21.00 Poročila 21.10 S polnimi jadri, zabavna oddaja 22.15 Pravi čas 23.45 Umetnine svetovnih muzejev 6.15 Lokomotivček Tomaž in prijatelji 6.20 Franklin 6.45 Tom in Jerry 6.55 Detel na-gajivček 7.20 Pinkv in Brain 8.00 Vsi županovi možje 8.25 Princ iz Bel Aira 8.50 Sam svoj rnojster 9.10 Sam svoj mojster 9.35 Felicity 10.15 Team Knight Rider 11.00 Alarm za Kobro 11 11.45 Z Willyjem Fogom do središča 12.10 Lokomotivček Tomaž in prijatelji 12.15 Franklin 12.40 Tom in Jerry 12.45 Detel nagajivček 13.15 Princ Atlanti-de 13.35 SOS croco 14.00 Kenguruji ko-šarkarji 14.55 Felicity 15.40 Beverly Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možje 19.00 Sport 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Film po izbiri gledalcev 22.15 Prevarana, ameriški film 0.00 Dekle na poziv, ameriški film 1.25 Božja skušnja-va, ameriški film 2.55 Rop na vlaku 4.40 Beverly Hills 90210, ponovitev 5.25 Vsi županovi možje 5.55 Pinky in Brain, ponovitev 6.00 Aktualni teletekst 7.00 Vreme ob zaj-trku 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 TV kuhinja 9.30 Bogati in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Angel med greš-niki, ameriški film 12.00 Čas v sliki 12.05 Igre življenja 13.00 Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Tri dame z žara 14.05 Dr. Ste-fan Frank; Zdravnik, ki mu ženske zaupajo 16.00 Show Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvez-na dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Siska 21.20 Prizorišče - posebna oddaja 22.10 Čas v sliki 2 22.35 Moderni čaši 23.10 V imenu zakona 0.00 Čas v sliki 0.30 Šport 0.45 Sušan 1.05 Zlata dekleta 1.55 Žariš-če 2.40 Pogledi s strani 2.45 Moderni čas 2.50 TV kuhinja 3.20 V imenu zakona 4.10 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev ... 24 ur ttx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si 19.45 Predstavitev spot GTV 19.50 Info napovednik 19.55 GTV priporoča I 20.00 Poletni GTV Mix z Matejo 21.40 GTV priporoča II 21.45 Petek za sobotni zametek -kanonade, glasbena oddaja, reportaža, iz arhvia GTV 23.55 GTV priporoča III 00.00 24 urVS.ttx, infokanal, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČIJE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Viva turisttica 9.35 Raznovrstna ob-vestila na videostraneh z oddajnika na Lub-niku K51 VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni Dodlagi Radia Šore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Mladi talenti 19.30 Glasbeni spot 20.00 Današnji gost - kontaktna oddaja ... Iz arhiva - zanimivosti iz Sorice ... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Območno srečanje plesno mažuretnih skupin 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispe-vek iz radovljiške občine 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ON IX FM do jutranjih ur z vami v živo ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne no-vice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz SNOP SNOP - skupni noćni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Šore - DANES IZ STUDIA RADIA TRIGLAV RKRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Noćna kronika 6.25 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ce-, ste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Go-renjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Minute za borzo - GBD 10.40 Zapo-slovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Halo, Radio Ja-dranka - Radio Mali Lošinj 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Pri-spevek: Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Pri-spevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Pri-spevek: Kranjska noč 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispe-vek 14.45 Pregled današnjih kulturnih do-godkov 14.50 EPP 15.00 Tedenski pregled dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 TIHA EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Vasovanje s podokničarjem 24.00 Skupni noćni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah, IC AMZS 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, halo porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.25 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Naj Gorenje, Gorenjka meseca 9.15 Voščila9.30 Novice 9.40 Oglasi 10.10 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001. nasvet 11.30 Novice 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestiia 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v dahašnji dan 13.40 Obvestila 14.00 Aktualno: Turistična agencija Dober dan 14.15 Voščila 14.50 Novice 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Turistična agencija Relax 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice za podjetnike OOZ Radovljica 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Moja je lepša kot tvoja 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Glasba do polnoči RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Denvna malica 9.30 Brezplačni mali avtomobilski oglasi 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Sosed-je dober dan: Ra Cerkno in Alpski val 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki da-nes-jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Na ob-isku na Jezerskem 18.00 Gorenjec meseca 18.30 Planinski kotiček 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 22.00 Glasbeni program RA Šora do polnoči RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Noćna kronika 7.35 Vreme 10.00 Kam danes 11.30 UgankaRGL 12.00 BBC novice 12.15 Dogodek dneva 12.30 Zmajčkov mozaik 12.50 Odgovori posiušalcem 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Žulj na jeziku 13.50 Z Magistrata 14.00 Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Crna kronika 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.03 Šport 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop 20.00 Večerni program ROGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Slomšek nas uči 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Srečno na poti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.15 V petkih pospravljamo pod-strešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otro-ška pesem tedna in zgodba za laho noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Iz Mohorjeve škrinje 21.15 Pogovor z versko vsebino 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Noćni glasbeni program UL studio (01) 561 31 30 marketing (01) 561 30 60 ■^!dl° G|as Ljubljane d.d., C. 24. junija 23, Ljubljana, 1231 Ljubljana-Črnuče ^US4 423OTBŽIČ. TEL: 04/59-59-596, F£X: 04/69-24-666 www. rlbeinvode. com LJiy!laIfiS IISK Media Art www.gorenjskaonline.com InteH Studio CENTER_amer. rom. dram. kom. DNEVNIK BRIDGET JONES ob 18 20 in 22 uri STORZIC ris. film DINOZAVER ob 17. uri, franc. tril. DOBERMAN ob 19 uri amer ak-cij. tnl. 15 MINUT SLAVE ob 21. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA pust kom. KDO JE TU NOR ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. vojni tril. PODMORNICA U 571 ob 18.30 in 20.30 uri SOBOTA, 4. AVGUSTA 2001 7.35 Teletekst TV Slovenija 7.50 Napoveniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni taček: Obroč 9.20 Na liniji 10.05 Kino Kekec: Gospod Bruno in zmaj-ček napihajček, nizozemski film 11.30 Lingo, TV igrica 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.25 Bila sva mlada oba 13.55 Mostovi, ponovitev 14.25 Pod piramido 15.00 Sestrica, ameriški film, ponovitev 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka 17.10 Carski sel, risana nanizanka 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Novi raziskovalci, ameriška dokumentarna serija 18.50 Risanka 18.55 Marketing 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Vrnitev obiskovalcev, franeoski film 22.00 Oko viharja, angleška dok. serija 22.30 Poročila, šport, vreme 23.00 Oz, ameriška nadaljevanka 23.50 Novi raziskovalci, ameriška dokumentarna serija, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 9.00 TV Prodaja 9.30 Videospotnice, ponovitev 10.00 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 10.20 Murphv Brown, ameriška nanizanka 10.55 Jasno in glasno 11.50 Venček narodnoza-bavnih 12.40 TV Prodaja 13.10 Osamljeni planet: Najlepše ture, ponovitev 14.15 Vremenska panorama 19.30 Videospotnice 20.05 Cecilia Bartoli v Italiji 21.30 Praksa, ameriška nanizanka 22.20 Sobotna noč 0.25 Videospotnice, ponovitev 9.30 TV prodaja 10.00 Dolgo vroče poletje, ameriški film 12.00 Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 13.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 14.00 Mlado-poročenci, ponovitev 14.30 Komedija zmešnjav, ponovitev 15.00 Na sever, kanadska nanizanka 15.50 Skrita kamera, humoristična oddaja 16.20 Kot oče in sin, ameriški film 18.10 Malcolm in Eddie, humoristična nanizanka 18.40 Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 19.30 Malcolm in Eddie, humoristična nanizanka 20.00 Lov za zakladom, ameriška nanizanka 20.50 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 21.40 Tujec, ameriški film 23.15 Striptizete, dokumentarno-erotična nanizanka 23.45 Najbolj neumni roparji, ameriška nanizanka 8.00 TV prodaja 8.30 Zajec dolgouhec in prijatelji, ponovitev 10.00 Panda Jin Jin, risana serija 10.30 Crni pirat, risana serija 11.00 Hrošćeborgi, mladinska serija 11.30 Mladi Herkul, mladinska serija 12.00 Oliver Twist, ameriški mladinski film 13.30 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 14.30 Prva izdaja, ameriška nanizanka 15.20 Lepo je biti milijonar 16.30 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 17.30 Varni prehod, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Filmski hit: Romeo in Julija, ameriški film 22.10 Samo ti, ameriški film 0.00 24 ur, ponovitev 9.00 TV prodaja 10.00 Juke Box, ponovitev 11.30 Iz domaće škrinje, ponovitev 13.00 TV Prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domaće škrinje, ponovitev 15.45 Info 16.00 Inline hokej 16.30 Brez ovir z Jano 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Ježek Show, glasbeni izbor 21.00 Avtodrom 21.30 Koncert 23.30 Nivea Sun Beach Volly 0.00 Video strani 8.10 TV Koledar 8.15 Poročila 8.20 Obračun v Table Rocku, ameriški film 10.00 Poročila 10.05 Festival klasičnih zgodb za vso družino, risana serija 10.30 Bembalica 10.35 Prostars, ris. serija 11.00 Dubrovnik prepeva, otroški festival 12.00 Dnevnik 12.15 TV koledar 12.30 Is-trski spomeniki, glasbeno-dok. oddaja 13.00 Prizma 13.55 Poročila 14.10 Oprah Show 15.00 Orke - morilci, ki se jih spozna, dok. film 16.00 Zlata dekleta, amer. nanizanka 16.30 Vinarjeve hčerke, miniserija 17.20 SOS, oni na s postrebuje-jo 17.55 TUM TUH MUS, zabavni in informativni program 19.30 Dnevnik 20.10 Dan domovinske hvaležnosti, info. oddaja 20.55 Operacija slon, ameriški film 22.45 Brez žensk menda ne gre, humoristična nanizanka 23.15 Poročila 23.30 Serijski zločini, franeoska nanizanka 0.55 Hišna zabava 2, ameriška komedija 2.25 Virus X -dih smrti 4.00 Noćni program 8.00 Panorame 12.15 Hišni Ijubljenčki 13.00 S polnimi jadri, ponovitev 14.00 Pu-stolovščine iz knjige vrlin 14.25 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 18.00 Pravi prijatelj, nemški film 19.30 Policija, angleška nanizanka 19.55 TV Razstava 20.10 Naj-večje romance 20. stoletja 20.40 Poročila 20.50 Split 200, prenos zaključnega večera 22.55 Iz sveta razvedrila 23.25 Sveto-vni muzeji 23.35 Split 2001, proglasitev 5.55 Otroški program 11.05 Disnevjev festival 12.00 Drew Carev 12.20 Življenje in jaz 12.45 Simpsonovi 13.10 Princ z Bel Aira 13.35 Nimaš pojma 14.20 03 Austria top 40, glasbena lestvica 15.05 Sabrina -Najstniška čarovnica 15.30 Rosvvell 16.20 Beverly Hills 90210 17.00 Strček 17.50 Sam svoj mojster 18.15 Ekstremno 18.40 SP v odbojki na mivki, vrhunci iz Celo-vca19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Kmečka poroka, nemška kriminalka 21.55 Dvanajst ur strahu, ameriški film 23.30 Nogomet 0.35 Policaj med Ijubezni-jo in zakonom, ameriški film 2.10 Dvanajst ur strahu, ameriški film 3.40 Srček, ponovitev 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Nadnaravna, italijanska komedija 11.10 Deset tišoč spalnic, ameriški film 13.00 Čas v sliki 13.10 Ma-škarada na Scotland Yardu, film 14.35 Dr. med. Hiob Pratorius, nemška komedija 16.10 Slikanice Avstrije 16.25 Alpe-Donac-va-Jadran 16.55 Religije sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Tatz & Co. 17.55 Nori par 18.25 Spori 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dežela smehljaja, posnetek operete 22.05 Čas v sliki 22.10 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 22.40 Rapparazzi, skrita kamera 23.25 Čas v sliki 23.30 Edgar VVallace, nemška kriminalka 0.55 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve, ponovitev 1.25 Pogledi od strani 1.30 Alpe- Donava-Jadran 2.00 Ozri se po deželi, ponovitev 2.45 Neznani Ijubimec, ameriška drama 07/332-33-00 SRAČJE GNEZDO: 07/332-40-24 Valentinčičevo 17 8000 Novo Mesto Gorenjke In Gorenjci Poslušamo JTf-m^msŠB 041 94« 944 Kranj - Radovuica - Jesenke __________________________________ Biroteh, d.o.o. - Hrušica Internet: www,radiotQp,net I^MBlIiiHIHHHHIIHHHi CENTER amer. rom. drama kom. DNEVNIK BRIDGET JONES ob 1A30, 19.30 in 21.30 uri STORŽIČ ris. film DINOZAVER ob 18. uri, amer. akcij. tril. 15 MINUT SLAVE ob 20. uri, franc. tril. DOBERMAN ob 22.15 uri RADOVUICA - LINHARTOVA DVORANA pust. kom. KDO JE TU NOR ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer vojni tril. PODMORNICA U 571 ob 18.30 uri, ital. drama MALENA ob 20.30 uri DOVJE akcij. kom. MEHIKANKA ob 20. uri GORENJSKI GLAS • 28. STRAN panoRaya Petek, 3. avgusta 2001 SOBOTA, 4. AVGUSTA 2001 ... 24 ur VS ttx-gtv, www:gtv.tele-tv.si 19.50 GTV nocoj, najavni spot 19.55 GTV- pripo-roća I 20.00 Vranski poletni večeri, 2. del 21.30 Aktualno: Plinitikacija Radovljice 21.40 GTV priporoča III. 21.45 Veriga uspeha -Ksenija Benedetti 22.45 Avtomo-bilsko ogledalo, športna oddaja 23.15 Predstavljamo vašo KS Bohinjska Bistrica 23.55 GTV priporoča III 00.00 GTV jutri, VS 24 ur, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51. VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni godlagi Radia Šora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja - Obiskali smo vrtec 19.20 Film o Janezu Bosku 21.00 Muzej v Železniih - žage in mlini 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Območno srečanje plesno mažuretnih sku-pin, ponovitev 20.32 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani ... Videostrani TV Impulz 18.58 Zaćetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 00.30 EPP 5 00.31 Končna špica... Videostrani TV Impulz SNOP SNOP - skupni noćni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Šora - DANES IZ STUDIA RADIA TR-BOVLJE R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. RKRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Noćna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poroćila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.50 EPP 10.20 Prispe-vek: Reportaža z vojaškega urjenja 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni rnali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispe-vek: 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek: 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Prispevek: 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutriš-njega programa Radia Krahj 22.00 Glasba 24.00 Skupni noćni program R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na-cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Ro-bertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Pogled >v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.10 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi - 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Novice, pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 19.00 Duhovni razgledi 19.30 Sobot-ni večerni program 21.30 Pogled v jutrisnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do 24.00 R ŠORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noć ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Tema dneva -Dopustniška prevozna sredstva 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 11.30 Evropa v enem tednu 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Koristini nasveti 17.15 Priznanja občine Železniki (Lađi Tro-jar) 18.00 Športna sobota 19.00 Radio jutri ... Glasbeni program Radia Šora do polnoći R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Noćna kronika 7.35 Vreme 8.30 Crna kronika, tedenski pregled 8.45 Po-murski dogodki 9.00 Gospodarstvo 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Alternativne znanosti 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.10 V vrtincu trendov 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15-45 Crna kronika 17.40 Notranjsko kraški mozaik 18.30 Športne novice 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seškom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za dane sin jutri 12.00 Zvonjenje, ponovited duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odiomek sv. pisma 20.30 Mo-litev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev Za življenje, za danes in jutri 23.00 Noćni glasbeni program HIT FESTIVAL Lanskoletni prvi Hit festival je popolnoma izpolnil tako pričakovanja izvajalcev, avtorjev in organizatorja samega. Prijavila sta se 102 iz-vajalca, med katerimi je strokovna komisija izbrala 18 finalistov. Tako tuđi letos Radio HIT organizira festival pop glasbe, ki bo, tako vsaj upamo, v vinogradih avtorjev bogato obrodil žlahtne grozde novih pesmi. Ne smemo pozabiti, da je lanskoletna zmagovalna pesem Hit-ovega festivala "Ni mi žal" v izvedbi Nuše Derenda dobila Zlatega petelina kot najbojša pesem lanskega leta! Zato vljudno vabimo avtorje, da sodelujejo na drugem Hit festivalu, ki bo 3. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Avtorji lahko svoja glasbena dela prijavijo pod pogojem, da glasbe-no delo še ni bilo javno predvajano, kar velja tuđi za besedilo, ki mora biti napisano v slovenskem jeziku. Skladbe morajo biti napisane v slovenski oz. evropski POP maniri in morajo imeti dokončno po-dobo - posnetek na enem od nosilcev zvoka (kaseta, DAT, CD), rok za prijavo pa je 15. september 2001. Avtorji morajo poslati svoja dela v veliki kuverti, ki naj vsebuje: posnetek in en izvod besedi-la pod šifro in manjšo zapečateno kuverto s podatki o avtorjih in izvajalcih (ime, priimek, naslov in telefonska številka). Udeležen-ci festivala se bodo potegovali za naslednje nagrade: 1. avtorji skladb - tri nagrade v zneskih: 1 milijon tolarjev, pol milijona tolarjev in 250.000 tolarjev 2. avtorji besedil - tri nagrade v zneskih: 300.000 tolarjev, 200.000 tolarjev in 100.000 tolarjev 3. ena nagrada za najboljšo priredbo v znesku 300.000 tolarjev 4. ena nagrada za najboljšo izvedbo v znesku 300.000 tolarjev NEDELJA, 5. AVGUSTA 2001 7.55 Napovedniki 8.00 Telebajski; Krtek, risana nanizanka; Mali leteći medvedki, risana nanizanka 9.55 Nedeljska masa, prenos iz Komende 11.00 Srečanje z živalmi, kanadska poljud-noznanstvena serija 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Pota slovenskega pokristjanjevanja 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.20 Pod klobukom 14.10 V dobrem in slabem, ameriška nanizanka 15.00 Fina gospa, angleška nanizanka 15.30 Sledi, oddaja o Ijubiteljski kulturi 16.00 Čari zaćimb 16.30 Poroćila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe-Donava-Jadran 18.15 Strela v gorah, dokumentarna oddaja 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Kri ni voda, francosko-irska nadalje-vanka 21.40 Večerni gost: prof. dr. Jože Kastelic 22.30 Poročila, Šport, Vreme 22.55 Ameriški film 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panoprama 9.20 Napovedniki 9.25 TV Prodaja 9.55 Videospotnice, ponovitev 10.30 Plemstvo, angleška nadaljevanka 11.20 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 12.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 12.30 Mednarodni festival mla-dinskih pevskih zborov 13.00 Plenilci, angleška poljudnoznanstvena serija 13.30 TV Prodaja 14.00 Vremenska panorama 16.20 Borsalini, francoski film 17.45 Olimpijski magazin 18.15 SP vatletiki, posnetek iz Edmontona 19.30 Videospotnice 20.05 Naše 20. stoletje, francoska dokumentarna serija 20.55 Murphv Brown, humoristična nanizanka 21.30 Homo Turisticus 22.00 Končnica 23.00 Turandot, posentek opere in SNG Maribor 0.30 Videospotnice, ponovitev 9.10 TV Prodaja 10.00 sovražni deželi, ameriški film 12.00 Melrose Place, ameriška nanizanka 13.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 14.00 Komedija zmešnjav, ponovitev 14.30 Na sever, kanadska nanizanka 15.20 Nedeljska matineja: Beg v divjino, ameriški film 17.10 Adijo, pamet, ameriška nanizanka 18.05 Malcolm in Eddie, humoristična nanizanka 18.35 Melrose Place, ameriška nanizanka 19.30 Malcolom in Eddie, humoristična nanizanka 20.00 Lov za zakladom, ameriška nanizanka 20.50 She-ena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 21.40 Trojanska vojna, ameriški film 23.40 Adrenalina 8.00 TV prodaja 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Panda Jin Jin, risana serija 10.30 Crni pirat, risana serija 11.00 Hroš-ćeborgi, mladinska serija 11.30 Mladi Her-kul, mladinska serija 12.00 Prisluhni srcu, ameriški film 13.40 Pilot z Aljaske, ameriški film 15.20 Lepo je biti milijonar 16.30 Gorski zdravnik, nemška nanizanka 17.30 Zasledovani, nemški film 19.15 24 ur 20.00 Nedeljski film: Čudežna pištola, ameriški film 21.40 Tat za vedno, kanadska nanizanka22.30 Puščavska stava, ameriški film 0.10 24 ur, ponovitev 7.00 TV Prodaja 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Video strani 11.30 Koncert 13.00 Vera in čas, ponovitev 13.30 V sedlu 14.00 Inline hokej, reportaža 14.30 Avtodrom 15.00 Čestitke iz domaće škrinje, ponovitev 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 Ježek show, glasbeni izbor 18.30 Štiri tačke 19.00 Razglednica 19.30 Knjiga, ponovitev 20.00 Reporter X 20.30 Avto šou 21.00 Ježek show, glasbeni izbor 22.00 Čestitke iz domaće škrinje, ponovitev 23.30 TV Razglednica - Izola 0.00 Videostrani 7.35 TV Koledar 7.45 Poročila 7.50 Mor-nariški poročnik Robinson Crusoea, ameriška komedija 9.40 Supermanov svet 9.50 Operacija Barbarossa, mladinska nadaljevanka 10.20 starodavne utrdbe na reki-Kr-ki 11.20 Prenos maše iz Knina 12.00 Opol-danske novice 12.15 TV koledar 12.30 Sa-dovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 Krinika miru pod Pireneji, dok. film 15.00 Zlata dekleta, nanizanka 15.25 Poročila 15.35 Raziskovalec, dok. oddaja 16.40 Grand hotel, angleška nadaljevanka 17.30 Vrnitev Perrva Masona, ameriški film 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Dan domovinske hvaležnosti 21.05 Berači in sinovi, hrvaška nadaljevanka 22.05 Vsi pravijo, ljubim te, ameriški film 23.00 Madiganovi moški, nanizanka 23.45 Poroćila 23.55 Noćni program 7.00 Policija, ponovitev 9.55 Naša zemlja, nadaljevanka 14.10 Briljantina, ponovitev 14.40 Serijski zločinci, francoska nanizanka 16.10 Xena, nanizanka 16.55 Sinjvka Alka 19.30 Policija 19.55 TV Razstava 20.10 Potovanja 21.00 Poroćila 21.10 Me-sečina 22.00 Hollywood proti paparacom, ameriški dok. film 22.50 Dva tedna v drugem mestu, ameriška drama 0.35 Svetovni muzeji 4.25 Q3 Austna Top 40, pon. 5.10 Rosvvell 6.00 Otroški program 7.15 Disneyjev festival 8.05 Pika Nogavička 8.45 Ena, dva ali tri 9.10 Johnnv Bravo 10.15 Kasper 10.35 Disnevjev festival 11.30 Športni pregled . 12.00 Sindbadove nevarne pustolovščine, ameriški film 13.45 Dva asa triumfirata, film . 15.30 SP v odbojki na rnivki, vrhunci iz Ce-lovca 16.15 Nogomet 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Potovanje v središče sveta, ameriški film 21.50 Čolumbo: Smrt na plaži, ameriški film 23.15 Mesto zločina: Smrt si ti, nemški film 0.50 Šlep obup: Ženska se brani, film 2.10 Prevarana, ameriški film 3.50 Past na Kačji reki, ameriški film 5.10 Kuharski magazin 5.35 Tri dame 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharsko popotovanje 9.35 Zakladi sveta 9.50 Bre-genške slavnostne igre 10.35 Teden kulture 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.15 Praznik v Beljaku 15.00 Heidi in Erni 15.25 Čudovito poletje, film 17.00 Čas v sliki 17.05 Domovina 17.55 Milijonsko kolo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Poletje ob morju, nemški film 21.45 Čas v sliki 21.55 Že viđeno 22.55 Čas v sliki 23.00 Aretacija J.N. Nestrova, avstrijski film 0.30 Don King, ameriški film 2.15 Teden kulture 2.40 Pogledi od strani, ponovitev 3.05 Dober dan, Koroška 3.35 Dober dan, Hrvati ... 24 ur VS ttx-infokanal, www:tele-tv.si 9.30 Predstavitveni spot GTV 9.35 GTV priporoča I. 9.40 Otroška mateineja na GTV: Ljubljanski ZOO, Nagajivček na obis-ku vZOO-ju, Pocahontas 11.00 D. Paplers - 9. oddaja 12.00 Pred SP v batinanju 12.15 Predstavljamo vam KS Brezje 19.50 Predstavitveni spot GTV 19.55 GTV priporoča I 20.00 Poletni GTV MIX z Matejo in Sajdo 21.40 GTV priporoča II 21.45 Petek za sobotni zametek: kanonade, glasbena oddaja, reportaža, iz arhiva gtv 23.55 GTV priporoča III 00.00 24 ur VS-ttx GTV-in-fokanal, www:gtv.tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Motorsport Sport Mundial 20.40 Okarina festival 22.00 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Šora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 16.00 Aktualno v občini 19.00 Mladi umentiki se predstavijo 19.15 Dan teric 1998 v Davči - iz arhiva ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 21.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani ... Videostrani TV Impulz 18.58 Zaćetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 19.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izme-njava Programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Irnpuiz SNOP SNOP - skupni noćni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Šora - DANES IZ STUDIA RADIA TR-BOVLJE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Noćna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev 9.50 EPP 10.00 Prispevek: 10.50 EPP 11.00 Po domaće na kranj-sken? radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplaćni mali KANAL A ob 21.40 TROJANSKA VOJNA ameriška komedija Igrajo: Will Friedle, Jennifer Love Hevvitt, Marlev Shelton Najstnik Brad Kimble se boji, da bo za vse večne čaše ostal đevič-nik. Nekega večera se mu ponudi phložnost, da izgubi nedolžnost z lepo Brooke Kingslev, a kaj, ko pri sebi nima kondoma. Kijub temu Brad priložnosti ne misli-izpustiti iz rok, zato se odpravi na ne-pozaben lov za kondomom. Medtem ga poskuša najboljša prijateljica Leah spametovati in mu dopovedati, da Brooke ni pravo dekle zanj. . ; POP TVob 20.00 ČUDEŽNA PIŠTOLA ameriška komedija Igrajo: Penelope Ann Miller, Eric Thal, Alfre VVoodard, Julian- ne Moore, Andv Romano Sramežljiva knjižničarka Betty Lou Perkins je do grla sita svojega dolgočasnega življenja. Mož Alex, po pokliču policist, se zanjo ne zmeni, prijateljice pa so popolnoma nezanimive. Nekega dne mesto pretrese umor. Betty Lou najde morilčevo pištolo in ob tem se ji porodi ideja, kako bo pritegnila Alexovo pozornost. Sama bo priznala zločin! Ko to stori, Alex ne more verjeti svojim ušesom, drugi po-licisti pa so tuđi čisto zmedeni. Bottv Lou po zaslugi M° postane slavna, s tem pa pritegne tuđi pozornost mrm, i0' žene v lov za njo. Toda Bettv Lou se no da prestrašiti m se iiiiiod. da bo razkrila resnico o umoru. POP TVob 22.30 PUŠČAVSKA STAVA ameriški film Igrajo: Stockard Channing, Jennifer Tillv, Scott Glenn, Bever- ly D'Angelo V Renu v Nevadi se spoznata Penelope in Edio, ki se ločujeta. P©" nelope žaluje za devetletnim zakonom, Edie pa komaj caka, da se resi spon nekaj tednov Iraiaiočo zakonske zveze in se na novo pO" roči z zaroćoncerii .\žo ločeni zapustita sodišče, se odpravita na pohoti,. .........,cr spoznata Harrvja. Možakarja je pred kratkim zapustila žena in s soboj odpeljala tuđi njegovega psa, za katerim Harry zdaj žaluje. Trojica se hitro spoprijatelji, prijateljstvo med Penelope in Edie pa se kmalu znajde na veliki preizkušnji-Ediejin zaročenec je namreč Penelopin bivši mož. oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 24.00 Skupni noćni program R GORENC Oddajamo od 7.00 do 19.00 na 88,9 in 95 MHz UKV. R TRIGLAV 5.00 Glasba na Radiu Triglav 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.40 Oglasi 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin Vrtiljak 9.30 Pogled na ceste in vreme - Robert Bohinc 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljska gostja:Marjana Srčič 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila, voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedelja na Radiu Triglav 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 19.00 Minute za resno glasbo - pripravlja Drago Ariani 19.30 Duhovni razgledi, ponovitev 19.40 Oglasi 19.45 Večerni glasbeni program do polnoči RSORA 8.00 Napoved programa dogodki danes, jutri 8.15 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 10.30 Kmetijska oddaja 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes -jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Danes godujejo 12.40 Kino 13.00 Čestitke in pozdravi 13.15 Naj se sliši slovenska pesem 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj - dam 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 20.00 Glasbeni program RA Šora do polnoči RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHZ" LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 07.15 Novice, ceste, vreme 07.20 Nočna kronika'07.35 Vreme 08.55 Dolenjski ulrip 9.30 Izbor iz sveto-vnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gosi 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Ćrn kronika 16.00 Štajerski mozaik 17.00 Uspešnice 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.3" Horoskop 19.45 Športni pregled 21 -00 DJ time R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik pr°" grama 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek naš uči 06.20 Meteorologi o vrernen 06.30 Poročila 06.50 Duhovna mise' 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poro«* la, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi0 vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Sp minjamo se 9.00 Prenos sv. maše 11-° Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja ve-soljneCerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev svetnika dneva 12.15 Voščilo prijateljem i> glasbena voščila 15.00 Informativna odaa-ja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, od stila 17.00 Slovencem po svetu in d0£°r ni 18.00 Poročila in Vaša pesem 18-1*.t fr kralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Otr£ ška pesem tedna 19.55 Napovednik P( grama za jutri 20.00 Radio Vatikan 20./ Odiomek Sv. pisma 20.30 Klasična glaso 21.30 Radijski roman 22.00 Pon^ Slovencem po svetu in domovini 2o-Noćni glasbeni program 9-fMHS rri -iHgai^rrimi *# 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MH* tei.r 05/373 - 47 - 70 Lokalna radijska postaja, Pot na ZavrteJOj . . _____________________________—.—•—^ _^ KINO CENTER amer. rom. drama kom. DNEVNIK BRIDGET JONES ob 17.30, 1930 in 2. uri STORŽIČ ris. film DINOZAVER ob 18. uri, franc. tril. DOBERMAN ob 20. uri, rf> akcij. tril. 15 MINUT SLAVE ob 22. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA P ^ kom. KDO JE TU NOR ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA ital. drama MALENA ob 2.0-J amer. vojni tril. PODMORNICA U 571 ob 20.30 uri ^^^J Petek, 3. avgusta 2001 paNORaMa 29. STRAN • GORENJSKI GLAS .PONEĐEIJEK, 6. AVGUSTA 2001 7-55 Napovedniki 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 Pod piramido 9-10 Ole Aleksander, norveška nadaljevanka 9-35 Rdeči grafit 10.00 Risanka 10.05 Svet divjih živali, angleška poljudnoz-nanstvena serija 10.35 Zgodbe iz Amerike 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor n.55 Novi raziskovalci, ameriška dokumentarna serija 12.25 Sledi, oddaja o Ijubiteljski kulturi TV Maribor 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.35 Bila sva mlada oba 14.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper -^apodistria 14.50 Polnočni klub 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 Tomažev svet: Rojsfvni dan, izobraže-valna oddaja za otroke 16.50 Telebajski, ponovitev i£15 Radovedni Taček: Cedilo '•45 Fobije: Življenje v strahu, ameriška dok- oddaja 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka ^.SO Marketing 9-00 Kronika 2n n° TV Dnevnik' šport, Vreme «0.05 Klinika pod palmami, nemška naniz. «1-00 Stanjel - Večnost kamnitega trenutka, flok. meseca 22-OO Odmevi 22.25 Kultura 22-30 Šport 22.35 Vreme 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23 55 Znameniti umetniki: Jean Paulhan "■ 50 Fobije: Življenje v strahu, ameriška do- ^^"terna oddaja, ponovitev____________ ^■55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 13.05 Napovedniki 13.10 TV Proda-' 13.40 Videospotnice 14.15 Kanzi: Genial-£ °Pica, japonska dok. oddaja 15.05 Rad ''nam Lucy, ameriška čb nanizanka 15.30 SP v atletiki, posnetek iz Edmuntona 17.00 Dr. ^uinnova, ameriška nanizanka 18.00 Peta "sa na levi, slovenska nanizanka 18.30 Šta-^ta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 ogočna konstrukcija, ameriška dokumenti?3 serija 21.00 Med sosedi, ameriška na-23 5o 21.30Brane Rončel izza odra niče Va*letiki, prenos 2.30 Videospot- 9.00 JV Prodaja 9.30 Mladenić v modrem, Periska nanizanka 10.25 Policisti s srcem, ^stralska nanizanka 11.20 TV prodaja T1.50 Ricky Lake, ponovitev pogovorne od-Qaje 12.45 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v *lv° 13.45 TV Prodaja 14.15 Skrita kamera, numoristična oddaja 14.45 Princ z Bel Aira, periska humoristična nanizanka 15.15 Ric- V Lake, pogovorna oddaja 16.15 Temna lu-*a. ameriška nanizanka 17.10 Providence, periska nanizanka 18.00 Družina za umret, periska humoristična nanizanka 18.30 ■J' Kamen od sonca, ameriška humoristič- 'a nanizanka 19.00 Obalna straža, ameriška ^nizanka 20.00 Filmska uspešnica: Dick *,y, ameriški film 21.50 Seinfeld, ameriška ^nizanka 22.20 Zvezdna vrata, ameriška nizahu a 2^-10 Zvezdna vrata, ameriška na-^^a O.oo Dannvifivp zvezde, ponovitev °Pdd ■ a^ Show, ponovitev pogovorne yeva ^|e 9-30 Vse za poljub, mehiška nadalje,,,..^1 10-30 Crni biser, argentinska nada-daiin? ,11-20 Obala Ijubezni, ameriška na-nani 121° Tv Dober dan' slovenska si« „ 1- 13-00 Tv ProdaJa 13-30 Newyor-kon ,Ci)a' ameriška nanizanka 14.20 Za-151 rtu ^ngelosu, ameriška nanizanka 2uka? prodaia 15.45 Oprah show: Gary bezni Pogwoma oddaja 16.40 Obala Iju-Ser • arneriska nadaljevanka 17.30 Crni bi-jub' ?! ! nad*vanka 18.20 Vse za pol- 20.00 T\/Ska nada|Jevanka 19-15 24 ur 2050 R ^ober dan, slovenska nanizanka 21.40 p?ztre!3ena Ally. ameriška nanizanka žarnog ?")ate'i'. ameriška humoristična nani-2anka ?■» Zahodno krilo, ameriška nani-?anka ?t Zlobni dvojček, ameriška nani-7ankano^° ^.A.S.H • humoristična nani-^^^*0 24 ur, ponovitev Ponoviti Proda'a H-00 Iz domaće škrinje, Portažg i, 30 Nivea Sun Beach Volly' re~ 14.15*.° Kuharski dvoboj, ponovitev 15.45 ,efitke iz domaće škrinje, ponovitev Motor si! Box' kontaktna oddaja 17.15 harski rt? Report 17-45 v sedlu 18.15 Kupnja 7 , °j 19°° Glasba 20.00 Popoto-21-30 l7H0rn 21-00 Tv Razglednica f°rrnaci e o?aCe skrinje 23-00 Poslovne in" 23.50 hl Kuharski dvoboj, ponovitev s*rani Box' Ponovitev 1.20 Video ^oorTh^B^Hi^HI^H cik|opedyIOJ 0| Hrvaška 9.05 Digitalna en- ^OrS 1oo\°'iaMp-50 TV Koledar 100° Ocl|oćilnao Mladinski program 11.25 koledar10 2?a 12-00 Poročila 12.15 TV l|evanka i^c . zem|ia> brazilska nada-Stična nan,v i Nenad°ma Sušan, humori-^ nanizanka 14.05 Jack in Jill 14.50 Planeti 15.4U usamljena goioDica. amensKa nanizanka 16.25 Glasba 16.35 Ogledalce, ogledalce... 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška da-nes 18.00 Spomini na domovinsko vojno 18.25 Kolo sreće 19.00 Vprašaj 19.13 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Raj, pekel in nirvana, nemška dok. serija 21.00 Turistični magazin 22.15 Odmevi dneva 22.35 Seks v mestuv23.00 Sopranovi 23.50 Z Zemlje na mesec, ponovitev 0.50 Kolt 45, ameriški film 2.05 Noćni program 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 9.00 TV vodič in panorame 17.15 Poročila za gluhe in naglušne 17.20 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 18.05 Naša zemlja 19.00 2,4 otroka, humoristična nanizanka 19.30 Policija19.55 TV Razstava 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.15 Za-hodno krilo, ameriška nanizanka 22.05 Rabljeni moški, nemška drama 5.05 Življenje in jaz 5.45 Otroški program 7.55 Divji bratje s šarmom 8.15 Princ z Bel Aira 8,40 Sam svoj mojster 9.05 Sam svoj mojster 9.25 Felicitv 10.10 Kmečka poroka, nemška kriminalka 11.45 Otroški program 14.55 felicitv 15.40 Beverly Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Airom 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možje 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki/kultura 20.00 Šport 20.15 Policaj in pol, ameriški film 21.45 Gin-gerbread Man, ameriški film 23.45 Nikita 0.20 Prey, ameriška nanizanka 1.05 Možga-ni za milijardo dolarjev, angleški film 2.50 Ženska se brani, ameriški film 4.10 Beži ali umri, ameriška kriminalka 4.05 Domovina, tuja domovina 4.35 Domovina 5.20 Milijonsko kolo 5.50 Živalski raj 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekle-ta 10.15 Maškarada na Scotland Yardu, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Stefanu Franku 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hišaFalkenau 21.05 Tema, reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanja 0.00 Čas v siiki 0.30 Smrtonosna zabava, ameriška drama 2.10 Pogledi od strani 2.15 Srečanje, ponovitev ... 24 ur infokanal, VS.ttx gtv, www.tele-tv.si 19.40 Predstavitveni spot GTV 19.45 Info napovednik 19.50 Gorenjski glas jutri 19.55 GTV priporoča I 20.00 Argonavtski dnevi na Vrhniki 20.30 Kolovrat domaćih viž (Gešperji) 21.15 Adrenalin - o ekstremnih športih 21.40 GTV priporoča II 21.45 Življenje z morjem, dok. film 22.10 SQ-jam, glas-bena oddaja 23.10 S.E.M. - oddaja Rudija Klariča 23.40 Pred SP v batinanju 23.50 GTV priporoča IV 23.55 Za lahko noć - Pokal Barron Hilton ... 24 urttx gtv, infokanal, GTV-tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Motor sport mundial 9.35 Rok Otočec 1998, dokumentarna oddaja 10.05 Nasvi-denje ... Raznovrstna obvestila na videostra-neh iz oddajnika na Lubniku K51. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Kako biti zdav in zmagovati 20.30 Okarina festival 22.40 Rok Otočec 1998, dokumentarna oddaja 22.50 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Šora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19-00 Predstavljamo vam - zbiratelj starih av-tomobilov 20.00 Odrska predstava ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Otvoritev razstave v Doliku 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved spoteda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani ... videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz SNOP SNOP - skupni noćni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Šora - DANES IZ STUDIA RADIA ŠTAJERSKI VAL R KRANJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Noćna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenecenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Pri-spevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.20 Ćma kronika 13.40 Zanimivosti: 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogod-ki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni noćni program RGORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme in Ro-bert Bohinc 6.20 Danes v časopisu 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski po-rodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jej-mo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Predstavitev: Merkur 9.15 Voščila 9.30Novice 9.40 Oglasi - Agencija Relax 10.00 Aktualno: Merkurjeva športna stavnica 10.30 Vćeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.30 Novice 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska crna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Šport-ni ponedeljek 13.30 Novice, Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi - Makler 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Jejmo malo, jajmo zdravo... 18.30 Tednik obči-ne Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 19.40 Oglasi 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči RSORA 5.30 Prva juii, - i S.45 Danes godu- jejo6.15Noci , ,i,--.>c 6.40 Našzgodo-vinski spomin 6.50 Pregled teksta 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes- jutri 8.30 Napoved programa 8.55 Dnevna malica 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Oddaja za upoko-jence 12.00 BBC novice 12.30 Danes go-dujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplaćni mali oglasi 15.00 Dogodki danes-jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Ra-čunalniške novice 17.00 Dogodki danes -jutri 17.30 Oddaja za obrtnike 18.00 Reportaža: Praznik žetve -J avorč 20.00 Radio jutri 20.00 Glasbeni program RA Šora do polnoči R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice. ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.57 Izbranka tedna 07.00 Horoskop 7.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 7.50 Anketa 8.05Štajerski dogodki 8.30 Jutro je lahko 9.00 Gospodarstvo 9.30 Vaše mnenje 0 10.00 Kam danes v Ljubljani 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcem 13.00 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.50 Iz tujega tiska 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obveščain komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Crna kronika 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.50 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi 0 vremenu 06.30 Poroćila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam- bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo 0 stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetij-ski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 08.45 Spo-minjamo se 09.00 Poroćila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ognjišće - Ognjišče 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Noćni glasbeni program kino CEnter a ~~---------------------------------------------------------------~~---------- Danes zaprtoT rOm' dfama Kom' DNEVNIK BRIDGET JONES ob 19. in 21. uri STORŽIČ TOREK, 7. AVGUSTA 2001 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka 9.25 Radovedni Taček: Cedilo 9.40 Tomažev svet, izobraževalna oddaja za otroke 9.45 Lahkih nog_ naokrog 10.30 Fobije: Življenje v strahu, ameriška dok. oddaja 11.30 Naokoli po Nemčiji 12.05 Klinika pod palmami, nemška nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.35 Festival Ljubljana 14.10 Štanjel - večnost kamnitega trenutka, dok. meseca 15.05 Znameniti umetniki: Jean Paulhan 16.00 Duhovni utrip 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 An ban pet podgan, otroška serija 17.10 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka 17.35 Marketing 17.45 Odmevi preteklosti, angleška dok. serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tramontana, francoska nadaljevanka 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Sofie, skandinavska drama 23.40 Odmevi preteklosti, angleška dok. serija, ponovitev 7.45 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 13.05 Napovedniki 13.10 TV Prodaja 13.40 Videospotnice 14.15 Plesanje sko-zi čas; Portret Boruta telbana15.00 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka- 15.30 SP v atletiki, posnetek iz Edmuntona 17.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 18.00 Ameriški film 20.10 Venćek narodnozabavnih 21.05 Hitro in brez bolečin, nemški film 22.30 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.15 Gusarski pohod, slovenski film 23.30 Olimpijske igre v Berlinu 1936, nemški čb film, ponovitev 1.25 Videospotnice 9.00 TV Prodaja 9.30 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 10.25 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricky Lake, ponovitev pogovorne oddaje 12.45 Mozaik Slovenije 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera, humoristična oddaja 14.45 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Temna luka, ameriška nanizanka 17.10 Providance, ameriška nanizanka 18.00 Družina za umret, humoristična ameriška nanizanka 18.30 Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka 19.00 Obalna straža, ameriška nanizanka 20.00 Akcijski film: Muha, ameriški film 21.45 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 22.15 Zvezdna vrata, ameriška nanizanka 23.10 Zvezdna vrata, ameriška nanizanka 0.00 Mozaik Slovenije, ponovitev 8.30 Oprah Show, ponovitev pogovorne opddaje 9.30 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 10.30 Crni biser, argentinska nadaljevanka 11.20 Obala Ijubezni, ameriška nadaljevanka 12.10 TV Dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 14.20 Zakon o Los An-gelesu, ameriška nanizanka 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah show: Gary Zukav, pogovorna oddaja 16.40 Obala Ijubezni, ameriška nadaljevanka 17.30 Crni biser, mehiška nadaljevanka 18.20 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV dober dan, slovenska nanizanka 20.50 Raztresena Ally, ameriška nanizanka 21.40 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 23.00 Zlobni dvojček, ameriška nanizanka 23.50 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.20 24 ur, ponovitev 9.00 TV prodaia 10.00 I/ domaće skrinje, ponovitev 11.30 Družinska TV prodaja 12.00 Videostrani 13.00 Razvoj avtomobilizma 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Iz domaće skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box 17.15 Po-potovanja z Janinom, ponovitev 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Naj N - nogometni studio 21.00 Motor Show Report 21.30 Iz domaće skrinje 23.00 Poslovne infromacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Juke Box, ponovitev 1.20 Video strani 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Čarovnija, nadaljevanka 9.50 TV Koledar 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.25 Odločilna orožja 12.00 Dnevnik 12.15 TV koledar 12.40 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 13.30 Nenadoma Sušan, humoristična nanizanka 14.00 Jack in Jill, nanizanka 14.50 Planeti 15.35 Osamljena golobica, ameriška nanizanka 16.20 Glasba 16.35 Fant zre v svet, mladinska nanizanka 17.05 Hugo 17.30 Fant zre v svet, mladinska nanizanka 18.00 Živeti z..., dok. serija 18.30 Kolo sreće 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Morje in otoki, dok. serija 20.40 V velikem planu 22.15 Odmevi dneva 22.35 Seks v mestu, humoristična nanizanka 23.00 Dosjeji X 0.00 Od zemlje do meseca 0.40 Človek iz Klana, ameriški film 2.10 Noćni program 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 17.15 Poročila za gluhe in naglušne 17.20 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 18.05 Naša zemlja, brazilska nanizanka 19.00 Cosbvjev Show 19.30 Policija 19.55 TV Razstava 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Becker, ameriška nanizanka 21.40 Siska, nemška nanizanka 22.30 Java - dežela, Ijudje. pustolov-ščine, dok. oddaja 23.15 Mojstrovine sveto-vnih muzejev 5.20 Ellen 5.55 Otroški program 8.05 Vsi županovi možje 8.25 Princ z Bel Aira 8.50 Sam svoj mojster 9.10 Sam svoj mojster 9.35 Felicity 9.50 Zlata dekleta 10.20 Policaj in pol, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Felicity 15.40 Beverly Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Nogomet 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Sence nad mestom, nemška srhljivka 21.55 Grešna preteklost, nemški film 23.30 Ne zaupaj tujcem, ameriški film 1.00 Erotični dnevnik 1.20 Gingerbread Man, ponovitev filma 3.05 Sence na mestom, ponovitev filma 4.40 Beverly Hills 90210, ponovitev 3.45 Dobrodošla, Avstrija 5.35 Tri dame 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Dr. med. Hiob Pratorius, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Stefanu Franku 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Kariich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum, dokumentarna reportaža 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Naprizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Bundesliga 0.45 Nenadoma Sušan 1.10 Zlata dekleta 1.35 Univerzum 2.20 Pogledi od strani ... 24 ur ttx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si 19.40 Predstavitveni spot GTV 19.45 Info napovednik 19.55 GTV priporoća I. 20.00 Drugaćne zvezde, 3. del, Pot v gozd 20.30 Zeleni vodnik - novi poskusi v vrtnarstvu 21.00 Predstavljamo KS Britof 21.40 GTV priporoča III 21.45 Triglavska sopotja - dok. oddaja 22.15Kranjska Gora praznuje 22.30 S. E. M. - oddaja Rudija Klariča 23.00 Veriga uspeha - Milena Zupančič 23.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Za lahko noč - sprehođ po Gorenjski 00.00 GTV jutri, 24 ur ttx-gtv, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 9.25 Avtomatizacija pozivi življenje 10.00 Nasvidenje... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Viva turistica 20.30 Iz produkcije ŽLTV - TV Primorka 21.00 Avtomatizacija pozivi življenje 22.00 Lahko noč... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Šora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 BOOM - glasbena oddaja 19.15 Pev-ski koncert 20.30 Odrska predstava 21.15 Brez komentarja ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave v Doliku, ponovitev 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domaće zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani 18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponud-ba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja - oddaja 0 avto-mobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz SNOP SNOP - skupni noćni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Šora - IZ STUDIA ŠTAJERSKI VAL RKRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenecenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu direktor Gorenjskega sejma Mi-taj Selan 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prispevek 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.35 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna -13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Tuđi jeseni je lepo 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Prispevek 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni noćni program RGORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na 88,9 in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.20 Jutranja humoreska 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.30 Novice 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Prosta delovna mesta 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Vedeževanje na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večer z Bracem Korenom od 22. ure 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna R ŠORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6,00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moć 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes - jutri 8.55 Dnevna malica 9.30 Crna kronika 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 17.30 Težave pri dojenju 18.00 Glasbeni vrtiljak 19.00 Radio ju-' tri20.00 Glasbeni program RA Šora do polnoči RRGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 9.30 Vaše mnenje 0 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Štajerski dogodki 12.50 Osmrtnice 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Crna kronika 19.00 Izbranka tedna 19.03 Šport 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poroćila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi 0 vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo 0 stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi 0 vremenu 08.00 Kmetij-ski nasvet 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotićek 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prn reditev 13.00 0 zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiu Ognjišče (do 19.00) 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poroćila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutn 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev opoldanske oddaje 0 zdravju 23.30 Noćni glasbeni program KINO CENTER amer rom.-drama kom. DNEVNIK BRIDGET JONES ob 19. in 21. uri STORŽIČ Danes zaprto! GORENJSKI GLAS • 30. STRAN panoRaua Petek, 3. avgusta 2001 SREDA, 8. AVGUSTA 2001 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Trojćice, risana nanizanka 9.25 Carski sel, risana nanizanka 9.45 An ban pet podgan, otroška serija 10.10 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka 10.40 Lingo, TV igrica 11.05 Odmevi preteklosti, angieška dok. serija 12.00 Tramonfana, francoska nadaljevanka 13.00 Poroćila. Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.40 Pota slovenskega pokristjanjenja 14.10 Gospod Bruno in zmajćek napihaček, nizozemski film 15.30 Aktualno 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Male sive celice 17.25 Enciklomedija znanja 17.45 Svet narave, angieška poljudnoznan-stvena serija * 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Sedmi pečat: Briljantina I, ameriški film ' 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Koncert mariborske filharmonije 23.35 Svet narave, ponovitev 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.20 Napovedniki 14.25 TV Proda-ja14.55 Videospotnice, ponovitev 15.30 Homo turisticus 16.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.30 Rad imam Lucy, ame-riška čb nanizanka 17.00 Dr. Ouinnova, ame-riška nanizanka 18.00 Angleški ćb film 19.30 Videospotnice 20.05 Sportna sreda 22.00 Kulturno dokumentano poletje 23.00 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.50 Umori, ameriška nanizanka 00.30 Videospotnice 9.00 TV Prodaja 9.30 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 10.25 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricky Lake, pogovorna oddaja 12.45 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera, humoristična oddaja 14.45 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Temna luka, ameriška nanizanka 17.10 Providance, ameriška nanizanka 18.00 Družina za umret, ameriška nanizanka 18.30 Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka 19.00 Obalna straža, ameriška nanizanka 20.00 Komedija zmešnjav 20.30 Mla-doporočenci 21.00 Mesto angelov, ameriška nanizanka 21.50 Seinfeld. ameriška humoristična nanizanka 22.20 Zvezdna vrata, ameriška nanizanka 23.10 Zvezdna vrata, ameriška nanizanka 0.00 Dannvjeve zvezde, ponovitev 8.30 Oprah Show, ponovitev pogovome opddaje 9.30 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 10.30 Crni biser, argentinska nadaljevanka 11.20 Obala Ijubezni, ameriška nadaljevanka 12.10 TV dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 14.20 Zakon o Los An-gelesu, ameriška nanizanka 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah show: Gary Zukav, pogovorna oddaja 16.40 Obala Ijubezni, ameriška nadaljevanka 17.30 Crni biser, mehiška na daljevanka 18.20 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV dober dan, slovenska nanizanka 20.50 Raztresena Ally, ameriška nanizanka 21.40 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 23.00 Zlobni dvojček, ameriška nanizanka 23.50 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.20 24 ur, ponovitev 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domaće škrinje, ponovitev 11.30 Družinska TV prodaja 12.00 Video strani 12.15 8NET-ka 12.30 Naj N -nogometni studio 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Iz domaće škrinje, ponovitev 15.45 Juke Box 17.15 Knjiga, oddaja o kulturi 17.45 Štiri taćke 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Brez ovir z Jano 21.00 Reporter X 21.30 Iz domaće škrinje 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Avtodrom 0.30 Juke Box, ponovitev 2.00 Video strani 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Čarovnija, ponovitev 9.50 TV koledar 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.25 Odločilna orožja 12.00 Poročila 12.15 Koledar 12.40 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 13.30 Nenadoma Sušan, humoristična nanizanka 14.05 Jack in Jill, nanizanka 14.45 Planeti 15.35 Osamljena golobica, ameriška nadaljevanka 16.25 Glasba 16.35 Navadnanaj-stnica, mladinska nanizanka 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 In ta leta ... 18.30 Kolo srećo 19.00 Vprašaj, kviz 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Inšpektorja, ameriška kriminalka 21.50 Razgledi z Medvednice, dok. oddaja 22.25 Odmevi dneva 22.50 Seks v mestu, humoristična nanizanka 23.15 Dosjeji X 0.00 Z zemlje na luno, mini-serija 1.00 Počakaj do pomladi, Bandini, ameriška drama 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 17.10 Poroćila za gluhe in naglušne 17.20 Siska, nanizanka 18.05 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 19.00 Simpsonovi, risana serija 19.30 Policija, angieška nanizanka 19.55 TV Razstava 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Tramonta-na, nadaljevanka 22.05 Družinska drevesa rocka, serija 22.55 Stili in plemena, dok. serija 23.45 Mojstrovine svetovnih muzejev 5.25 Drew Carey 5.50 Otroški program 8.00 Življenje in jaz 8.20 Princ z Bel Aira 8.45 Beverlv Hills 90210 9.30 Felicity 10.10 Tuđi šerif včasih potrebuje pomoć, ameriški film 11.45 Otroški program 14.55 Felicity 15.40 Beverly Hills 90210, ameriška mladinska nanizanka 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možje 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Avstralec Quigley, ameriški film 22.15 Ko se stemni, draga, ameriški film 0.00 Veliki pQtres 0.45 Dosjeji Jessica 1.30 Avstralec Quigley, ponovitev filma 3.25 Ne zaupaj tujcem. ameriška srhlji-ka, ponovitev 3.40 Po dolgern in počez 4.35 Dobrodošla, Avstrija6.20 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.50 Zlata dekleta 10.15 Čudovito poletje, film 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Poroćilo 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Stefanu Franku 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Vse mojo hčere 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Evropska panorama 23.15 Ljudje mačke, dok. reportaža 0.00 Čas v sliki 0.30 Nenadoma Sušan 0.55 Zlata dekleta 1.20 Na prizorišću 1.50 Pogled od strani 1.55 Evropska panorama 2.40 Ljudje mačke, ponovitev 3.25 Ženske zaupajo dr. Stefanu Franku 4.10 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev ... 24 ur, ttx-ytv, infokanal, www:gtv tele-tv.si 19.40 Predstavljeni spot GTV 19.45 Info napovednik 19.55 GTV priporoća I. 20.00 Lepaje naša dežela-Šenčur 20.30 Sprehod po Šenčurju20.40 Gorcnjski biseri - Srednja vas pri Šenćurju 21.00 Znani neznani obrazi -Kokalj 21.40 GTV priporoća II 21.45 V Na Javorniškem rovtu 22.30 Kovaški šmaren v Kropi 23.00 Gl. iz domaće škrinje - trio Le-ben 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Za lah-ko noć - otok Samoa 00.00 GTV jutri, vs 24 ur, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIĆITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRANfA. 9.00 Napovodnik 9.01Glasbena kapljica 9.05 Kako biti zdrav in zmagovati 9.35 Rok Otočec 1999 10.10 Nasvidenje ... Raznc-vrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51 VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Šora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 18.00 Scena - oddaja z gosti iz šolskih klo-pi20.00 Športna oddaja 20.30 Predstavija-mo vam - železnikarska kljekljarica ... Videostrani... 18.15 Napovednik dnevne-ga programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Tor-kov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo, 13. oddaja 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) -kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za će'trtek 22.35 Video strani ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenja-va programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz SNOP SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - DANES IZ STUDIA MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Noćna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Temda dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Ponudba ne-premićnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.15 Počitnikujte z nami 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesemtedna 13.05 Biovremen-ska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15~ Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti: Gremo v life 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.15 Oglaša-nje iz Pinete 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodniš-nici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga ju-tranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Zdravnikov nasvet: Branimir Čeh, dr. med. 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.30 Novice 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Olimpijski komite Slovenije 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.30 Novice 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Novice in pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Predstavljamo: Merca-tor 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Jesenice 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Aktualno 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Tri-• glav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči R ŠORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noć ima svojo moć 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 10.00 Dogodki danes - jutri 11.30 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes-jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes -jutri 17.10 Klepet ob glasbi 19.00 Radio jutri 19.30 Glasbeni program RA Šora do polnoči RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Noćna kronik 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.25 Noćna kronika 7.35 Vreme 9.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Beseda opozicije 12.40 Štajerski dogodki 12.50 Odgovoori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.05 Iz tujega tiskia 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Crna kronika 16.00 Na sceni 17.00 Izbranka tedna, glasovanje 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.00 Športni pregled 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprtadlan R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas ući 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poroćila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristisu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poroćila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poroćila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glas-bena voščila 17.00 Pogovor o ... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noć 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 1 Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade 21.30 Radij-ski roman 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev popoldan-ske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. rom. drama kom. DNEVNIK BRIDGET JONES ob 19. in 21. uri STORŽIČ Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. anim. film SHREK ob 18.30 uTi, amer. rom. kom. PRAVI MOŠKI ob 20.30 ČETRTEK99. AVGUSTA 2001 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Po vrtovih in parkih 9.00 Male sive celice 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Svet narave, angieška poljudnoznan-stvena serija 11.30 Strela v gorah, dok. oddaja 12.00 Čarizačimb 12.25 Gradovi: Kako so rasli 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.35 Većerni gost 14.25 Kri ni voda, nadaljevanka 16.00 Slovenci po svetu 16.30 Poroćila, Vreme, Šport 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani, risana nanizanka 16.55 Arčibald, risana nanizanka 17.05 Enajstašola 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji - Srećko Kosovci 18.10 Oddaja o znanosti 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Tednik 21.00 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Pisave 23.20 Brane Ronćel izza odra 0.15 Slovenski pesniki in pisatelji 0.40 Odkri-vamo znanost 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 12.05 Napovedniki 12.10 TV Prodaja 12.40 Videospotnice 13.15 Naše 20. sto-letje, francoska dok. oddaja 14.05 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 14.30 Sp v atletiki, posnetek iz Edmuntona 17.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 18.00 Iz-ginili brez sledu, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Dobra in slaba hrana posvetu 21.00 Poseben pogled: Vsak oćka ne lula stoje, franeoski film 22.20 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.10 Zloćinski tango, nemška nanizanka 23.55 Videospotnice 9.00 TV Prodaja 9.30 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 10.25 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricky Lake, pogovorna oddaja 12.45 Mozaik Slovenije 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera, humoristična oddaja 14.45 Princ z Bel Aira, ameriška nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Temna luka, ameriška nanizanka 17.10 Providance, ameriška nanizanka 18.00 Družina za umret, ameriška nanizanka 18.30 Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka 19.00 Obalna straža, ameriška nanizanko 20.00 Dekle s šestice ameriški film 22.00 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 22.30 Zvezdna vrata, ameriška nanizanka 23.20 Zvezdna vrata, ameriška nanizanka 0.10 Mozaik Slovenije, ponovitev 8.30 Oprah Show, ponovitev pogovorne opddaje 9.30 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 10.30 Crni biser, argentinska nadaljevanka 11.20 Obala Ijubezni, ameriška nadaljevanka 12.10 TV Dober dan, ponovitev slovenske nanizanke 13.00 TV prodaja 13.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 14.20 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah show: Gary Zukav, pogovorna oddaja 16.40 Obala Ijubezni, ameriška nadaljevanka 17.30 Crni biser, mehiška nadaljevanka 18.20 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV dober dan, slovenska nanizanka 20.50 Raztresena Aliy, ameriška nanizanka 21.40 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 23.00 Zlobni dvojček, ameriška nanizanka 23.50 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.20 24 ur, ponovitev 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domaće škrinjo, kontaktna oddaja 11.30 Družinska TV prodaja 12.00 Video strani 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Iz domaće škrinje, ponovitev 15.45 Juke Box 17.15 Vera in čas 17.45 Avto šou 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Sijaj 21.00 Naš vrt 21.30 Iz domaće škrinje 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj 23.50 Reporter X 0.20 Juke Bex. ponovitev 1.50 Video strani 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Čarovnija, nadaljevanka 9.50 TV Koledar 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.25 Odloćilna orožja 12.00 Poročila 12.15 TV Koledar 12.35 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 13.30 Nenadoma Sušan, humoristična nanizanka 14.05 Jack in Jill, nanizanka 14.50 Planeti 15.35 Osamljena golobica, nadaljevanka 16.25 Glasba 16.35 Pogled Baileyja Kipperja, nadaljevanka 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Morje in otoki, dok. serija 18.35 Kolo sreće 19.00 Vprašaj 19.13 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Gorska reše-valna služba, dok. serija 20.40 Kulturno poletje 21.40 Kulturno poletje 22.10 Odmevi dneva 22.40 Seks v mestu23.05 Dosjeji X 0.00 Z zemlje na luno, miniserija 0.35 Prihod domov, ameriška drama 2.40 Nočni program 8.00 Panorame hrvaških turističnih krajev 17.15 Poročila za gluhe in naglušne 17.20 Tramontana, nanizanka 18.05 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 19.00 Na zdravje, humoristična nanizanka 19.30 Policija, nanizanka 19.55 TV razstava 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Brigitte in prijatelji, pogovorna oddaja 22.10 Nevidni mož, nanizanka 22.55 Svetovni muzeji 4.55 Melrose Place 5.50 Otroški program 8.00 Vsi županovi možje 8.25 Princ z Bel Aira 8.45 Sam svoj mojster 9.10 Sam svoj mojster 9.35 Felicity 10.15 latigo, film 11.45 Otroški program 14.55 Felicity 15.40 Bever-ly Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možje 19.00 SP v odbojki na pesku Queensa19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Ko-misar Rex 21.10 Alarm za Cobro 11 21.55 Kaisermuhlen Blues 22.45 Kabaret poleti 23.30 Umetnine 1.45 Ko se znočfc draga, ponovitev filma 3.30 Poštar zvoni samo dva-krat, ameriški film 5.50 Tri dame 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.35 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Zmenek na Dunaju, nemška drama 12.00 Čas v sliki 12.05 Mednarodno poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Stefanu Franku 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobdorošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Kako se življenje igra 22.00 Čas v sliki 22.30 Euro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Nenadoma Sušan 0.55 Zlata dekleta 1.20 Univerzum 2.05 Pogledi od strani 2.10 Kuharski magazin 2.35 Mili-jonsko kolo 3.00 Alpo-Donava-Jadran 3.30 Kako se življenje igra, ponovitev 4.20 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev ... 24 ur ttx-gtv, infokanal, www:gtv tele-tv.si 19.40 Predstavitveni spot GTV 19.45 Info napovednik 19.50 Gorenjski glas jutri 19.55 GTV priporoča I. 20.00 In line hokej, 2001 - 6. oddaja 20.30 Sun beach Volley cup -2001, Portorož 21.00 Portreti g. športnikovj, B Langerholc 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča III 21.45 Križnnke, 1 dol 22.00 Zvezdni okruški z Rožo Kačič v živo 23.00 Odkrito -0 Lhotseju . 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Križanke 2 del 00.00 24 ur VS, ttx- infokanal, wwwtele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 SO-JAM, glasbena oddaja 10.05 Raz-novrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 SO-JAM, glasbena oddaja 21.05 Iz produkcije ZLTV - TV Primorka 21.35 Okarina festival 22.00 Lahko noć ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Šora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.00 Danes v vrtcu 19.15 Miro Kačar -predstavitev glasbene in slikarske delavnice 20.00 Otvoritev slikarske razstave v Sorici ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkar-ska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket... Telemarket... Napoved sporeda... Videostrani ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 S.E.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani SNOP SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - DANES IZ STUDIA MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Noćna kronika 6.25 Noćna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Aerobika 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poroćila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EP" 8.00 Misel dneva - citat, 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Festival Radovljica 9.50 EPP 10.00 Novice 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11-00 Novice 11.10 Halo Radio Morje 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Biovremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek: 16.50 EPP 16.50 EPP 16.55 Novice 17.00 Novice 17.10 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.15 Oglašanje iz go. le-tovišča PINETA - NOVIGRAD 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni noćni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22. ure na 88,9 in 95,0 Mhz UKV R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.20 Jutranja basen 6.20 jutranja uganka 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja - VasiljKa Kokalj 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Voščila 9.30 Novice 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: 10.30. Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Mavrica - oddaja o kulturi 11.30 Novice 11.40 Oglasi1 12.00 BVC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Novice za obrtnike - OOZ Jesenice 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 18.00 Včeraj, danes, jutri 18.30 Tednik ob-čine Radovljica 18.40 Oglasi 19.15 Vošč"a 20.30 Glasbena oddaja za mlade: Težke frekvence 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.50 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Vcčorni glasboni program do polnoči R ŠORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Noć ima svojo moć 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes, jutri 8.55 Dnevna malica 10.00 Dogodki danes, jutri 11-00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC -jiovice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj-dam 13.50 Pregled tiska 14.3" Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 15.00 Dogodki danes-jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranie s harmoniko - na Ptujskem festivalu 20-0 Dr. Hladnik - alternativna medicina 21-° Glasbeni program RA Šora do polnoči RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99.5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vre-rne, noćna kronika 6.57 Izbranka tednd 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Ankew 8.05 Štajerski dogodki 8.30 Jutro je la^ tuđi takšno 10.00 Kam danes v Ljublja'' 10.30 Tema RGL 11.30 Uganka H^u 12.30 Radio Pirat 12.50 Odgovori Poslus^ cem 12.57 Izbranka tedna 13.00 Tunzem ni RGL 14.00 Pasji radio 14.30 Kornena 15.00 RGL obvešća - komentira 15.30 MJ tumi utrip 15.45 Crna kronika 16.00 Odp' mikrofon 16.30 Dosje 17.30 Živalski P^j gram 18.00 Jugonostalgija 19.05 Spo"' pregled 19.20 Vreme 19.30 Ugiban' 19.50 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska nap£ ved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik P' grama 06.00 Svetnik dneva 06.10 slorT1gnU nas ući 06.20 Meteorologi o vrerio0 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel Oi-Zvonjenje 07.10 Bim-bam-bom 7.25 4g 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila u'^ Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.5 teorologi o vremenu 08.00 Kmetijski na 08.45 Spominjamo se 09.00 P°mc%*0 Doživetja gora in narave (Robert o 10.00 Poročila 10.15 Odkrivajmo dorn0« in svet 11.00 Poročila in Vaša pesem i • ._ Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, po tev duhovne misli 12.15 Voščilo Prl^ti|a RO 12.30 Poročila, osmrtnice, odv 12.50 Koledar prireditev 14.00 koi 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar u ne 15.00 Informativna oddaja, vreme, ^^ na cesti, osmrtnice, obvestila 15.b 0a vitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena w 17.00 Maestral 18.00 Poročila in vas r sem 18.15 Glasbeni gost 19-00*ad'°kape~ Amerike (VOA) in poroćila 19.45 Otiw ^ sem tedna in zgodba za lahko noc is* ^ povednik programa za jutri 20.00 ^. tikan 20.25 Odlomek Sv. pisma *°-» _2 25 vana prijateljstva 22.00 Mozaik dneva Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev ^330 ske oddaje Doživetja gora m narave Nočni glasbeni program KINO DOVJE ris. film - matineja MIŠEK STUART ob 10. uri petek, 3. avgusta 2001 ToranA _________ureja: Vilma Stanovnik___________ 31. STRAN * GORENJSKI GLAS VELIKA PREMOĆ KRANJČANOV Pretekli konec tedna je gotovo zaznamovalo svetovno prvenstvo v plavanju na Japonskem, v tem času pa so se pomerili tuđi dečki in deklice na tridnevnem državnem prvenstvu v Mariboru. Maribor, 2. avgusta - Ponovno smo bili priča izraziti premoći plaval-£ev in plavalk Merit Triglav Kranj, ki jih je prišla v Maribor spod-pujat velika množica navijačev. v skupno 36 disciplinah so K-ranjčani osvojili kar 20 zinag, Orneniti pa moramo tuđi trojno zrnago Triglavank v disciplini fJJOm hrbtno (Urša Mohorič, Urska Cvek in Tina Turkano-Vlc). Gorenjsko premoč pa so Potrdili tuđi Radovljičani z osmimi zmagami. Kranjčani so "»' najuspešnejši tuđi v ekipni razvrstitvi s 1533 točkami, Ra-aovljičani pa drugi z 830. Pri deklicah sta bili najuspešnejši pjranjčanki Tea Hudovernik'in urša Mohorič s po petimi posa-ni'čnimi zmagami, pri dečkih Pa Radovljičan Ncjc Pogačnik s sestimi. Medalje Plavalne zveze b|ovenije so med Triglavani °svojili: Tea Hudovernik s prvi-?JJ mesti na 400m prosto, '"Om mešano, 200m prosto, ^Urn prosto, 800m prosto in J"rugim mestom na 100 m pros-l°; Urša Mohorič, ki je bila Prva na lOOm hrbtno, 200m hrbtno, 400m mešano, 50m hrbtno in lOOm prosto, ter druga na 200 m mešano; Anja Gan-tar druga na 200m prsno, 50m prsno jn prva na lOOm prsno, Neža Šparovec druga na 200m prosto; Urška Cvek druga na lOOm hrbtno, 200m hrbtno in 50m prosto ter tretja na 50m hrbtno; Tina Turkanovič tretja na 200m hrbtno: Jaka Thaler prvi na 50m delfin, lOOm delfin, 200m delfin, drugi na 200 in 400 m mešano ter 100 in prsno; Aljaž Ojsteršek drugi na 400m prosto in prvi na 1500m prosto, Tevž Eržen prvi na 50m prosto tn drugi na lOOm prosto, Dušan Gajič drugi na lOOm hrbtno in tretji na 200m hrbtno; Matic Ovniček drugi na 200m prsno in 200 m delfin tretji na 200m mešano, 400m mešano in lOOm prsno, Miha Kern tretji na 200m prsno. Deklice so bile prve tuđi v šta- fetah, fantje pa dvakrat drugi (4x200m prosto in 4xl00m prosto) in enkrat prvi (4xl00m mešano). Med Radovljičani pa so bili posamično nosilci me-dalj: Monika Moćnik z drugimi mesti na 50m delfin, 400m prosto, 400m mešano, 800m prosto, prvim mestom na 200 m delfin in tretjim na 100 m delfin; Nina Cesar s tretjimi mesti na 200m prsno, 200m prosto in lOOm prsno, Maja Cesar s tretjim mestom na 50m prsno; Nejc Pogačnik z zmagami na 200m prsno, 200m mešano, 2()0m hrbtno, 400m mešano, 50m hrbtno in lOOm prosto, Gal Isakovič s tretjimi mesti na lOOm hrbtno, lOOm delfin in 5()m hrbtno. V štafe-tah so bile Radovljićanke druge, fantje pa dvakrat prvi (4x200m prosto in 4xl00m prosto) in enkrat drugi (4xl00m mešano). Omenimo še tište, ki so dobili priznanja v mlajšem letniku: Mateja Kav-čič, Kaja Kalan, Sara Jagodic, Dušan Gajič, Matic Ovniček in Andrej Miklavčič med Triglavani ter Monika Moćnik, Urša Je-rala, Nina Cesar, Maja Cesar in Gal Isakovič iz Radovljice Park hotel Bled. »D.Z.Ž. Urška Slapšak, naša najboljša plava/ka na svetovnem prvenstvu. SMUČARSKI SKOKI USPEŠEN ZAČETEK TRIGLAVA TKranj, 3. avgusta - Skakalci r}glava iz Kranja se uspešno Pr.ipravljajo na prihajajočo ollrnpijsko sezono, katere vrhu-Jec bo v Salt Lake Citiyu v pruženih državah Amerike. ceno prvega dela poletne se-t°ne je predstavi 1 profesionalni J^e!)er skakalcev Triglava Jani VjrUc ^elo obetaven začetek sezo- Ueh Se Je zace' na domaćih v y ? ^kmo celinskega pokala /ah n^u> kjer Jc v kvalifikaci- med°d 15 skakalcev Triglava i Petdeseterico nastopilo Kar 13 skakalcev, je bila velika VzPodbuda za nadaljevanje dela V Prihajajoči sezoni. Kljub l^anjšim sredstvom se predvsem predsednik kluba Jože Javornik l2redno prizadeva za dovolj finančnih sredstev, da vsaj najboljši n"riajo okrnjenih priprav za pomembno sezono. Y prvem delu poletnega pripravljalnega obdobja je bilo veliko neJasnosti, kateri tekmovalci bodo v reprezentancah (slabo fi- ^ančno stanje na Smučarski zvezi) in kakšno podporo bo Smu- arska zveza prispevala reprezentantom. Zveza je zmanjšala šte- r ° rePrezentantov, oklestila njihove priprave, za mladinsko rep- ^zentanco, kjer je većina Triglavanov, pa do sedaj še nišo imeli enih skupnih priprav, vse finančno breme je zato padlo na ra- j ena kluba. Vendar smo vzpostavili vezi med zveznim trenerjem klubom, da borno delovali usklajeno pri načinu treniranja, pri-n ^an in skupnih projektih. Reprezentanti na zvezi ne dobivajo z gen'h nadomestil in veliko naporov je bilo potrebno, da sva jih °gdanom Norčičem, ki v klubu odgovarja za kombinatorce in rafP°ima.ga Pri tenničnem delu treningov, zadosti uspela motivi-- ua tantje pristopajo k treningom in tekmovanjem pravilno „•Pravljeni," pravi Jani Grilc. Po Pa Je veliko obetavnejša pripravljenost tekmovalcev na na-jn e v Prihajajoči olimpijski sezoni, kar so pokazali prvi treningi ka?Cf movanJa z<» celinski pokal. Tekme celinskega pokala so po-rj|/ **' da smo na pravi poti, to so pokazale uvrstitve na teh šti-ljjr. ,eklTlah, kjer je po težkem padcu konec sezone v Planici bri-cn0 etn' Robi Kranjec, ki je nanizal tri odmevne zmage in no ret'-c mesto in preprićljivo vodi v celinskem pokalu z ogrom- pP/cdnostjo. ni0-'V0^ Župan Urh je sedaj edini A reprezentant iz Triglava. Pri-dVe, ° startal na poletnem Grand Prixu. Primož Peterka se po njn /lcUsPešnih'sezonah ponovno vrača med najboljše. Na tre-Vend . 'la Ve^'ih skakalnicah je njegovo skakanje veliko boljše, lovi^a' - moral biti zelo potrpežljiv. Bine Norčič in Gašper Cav-dovai. a ^'ana ^ reprezentance in sta v pripravljalnem delu napre-siti lj **•• sta Pokazala tuđi na tekmah. Največ pa sta po klub-8a r>nuJI naPredovala Primož Delavec, tuđi dobitnik točk celinske- Mladala' in Mih* Rihtan re*em-'nCl ^r'&'ava so ze nekaj let najboljši v državi, većina je rep-Jure(aa^tov au Pa so v igri za reprezentanco. Največ računamo na ja, j Bo§ataja, Bineta Župana, Roka Urbanca, Boštjana Burger-^voii|{lla|Joinaz'Iia in Parcela Klemenčiča, dosti pa ne zaostajajo Zabitj °, dež' Matic Zelnik in Branko Iskra. Ne smemo pa po-škOni fc nordijskih kombinatorcev na čelu z Andrejem Jezer-re2ult'. ' Se Zavzcto pripravljajo za svoja tekmovanja ter potrditev 'idtov pretckle sezone". -Janez Bešter Primož Delavec SKOKI V SEBENJAH IN KRANJU Krun^ 3" av?usta ■ Smučarska kluba Trifix Tržič in Triglav iz nf>rdiid|f°tganizirata prvo ^kniovanje v smučarskih skokih in ki ()()- - kombinaciji za pokal Alpe Adria. Nastopili bodo deć-n°rdii "k■ i 14 'et in to v lreh kategorijah, v solo skokih in števiinii' nibinaci-'i- Organizatorji pričakujejo tekmovalce iz j»usla ' J ^vr°Pskih držav. Prvo tekmovaiije bo v soboto, 4. av-^eljo s nem cc"KI292I. Kolo je vredno n;ijinan| S() hsocakov. Na delu so bili te dni tudi avtomobilski tatovi l/biiviic/i kradejo predvsem zato. da bi s preprodajo zaslužili. Slevilna ukradena vozila, ki najveckrat romajo v ju/ne ali v/hodne kraje. i/-ginejo za vselej. Na Bledu seje v noči na torek tat polastil audija 2,5 TD1 qua-tro, kovinsko zelene barve, registrske oznake O-155-16 (D), z oznako CD. Avto je bil parkiran pred hotelom Grand Toplice, vreden pa je pet milijonov tolarjev. Rdeč renaultov clio 1,2 RN. z registrsko oznako KR P9-163, ki gaje lastnica pustila na javnom parkirišču med stanovanjski-mi bloki v Podlubniku, pa je i/jrini! v noći na sredo. • II. J. Janez in Tone Ratitovec - V torkovi kroniki smo na podlagi poročil polici.!*5 in regijskoga centra /a obvešeanje pisali o dveh primeri'1 uedcljskei-'ii reševanja pianincev ući Ratilovvu. P>>- ' ■ ■' ]/' postavili dogodek. ko naj bi .vvleini Jane/ / >sk^ gorske resevalec /a /ahvaio, da mu pomagajo. /,ilii, ,,m . i >, Z'1:-'0" tovo ni bil. /adevo smo ponovno prevarili in sci..- pri i'oi'ski'i reševalcih dobili pravi odgovor. Janoza Z. so v nedeljo.reševali najprej, po zdravniški oskrbi" zaradi padca in poškodb je bil nezavesten - ga je helikopter Slovenske vojske odpeljal v jeseniško bolnišnico. Dobre tri i're kasneje pa so pomagali še 60- letnemu Tonetu P, ki je vin.ieI1 padel in se potolkel. Na klasićon način reševanja so ga spravi'1 do Prtovča, kjer ga je provzela ekipa nujne medicinske poiu«'*-'1: Ione P. seje do rošovaleov obnasal skrajno /aljivo, zato so tii"' sklonili, da mu bodo i/stavili račun, cesar sicer v norm^'111 okolisćinah ne store. • II. ,1. Tat v gradbeni baraki Šenčur - V noči s torka na sredo je neznanec vlomil v lišeni v raki škofjeloškega Tehnika na gradbišču v Šenčurju. Odnesel J^ različna orodja, od električne žage za siporex do škarij za ^qZ&^a železa in ročnih orodij, predvsem pa so ga zanimali elektrip vodniki. Gradbince je oškodoval za 140.000 tolarjev. P°liclJ0 bodo napisali kazensko ovadbo proti neznanemu tatu, ko gabo izsledili, pa jo bodo lahko dopolnili. -fl Poizvedujejo tudi za neznancem, ki naj bi že 21. julija med o- . 19. uro s prodajnih polic v Merkurjevi trgovini ukradel wT^'t^ stroj, vijačni električni stroj in vrtalnik. Stroji so vredni prek ^ tisočakov. Iz Merkurja so o kraji obvestili policijo 24. julija, ko opazili, da stroji manjkajo. y Nepridiprava so dobili tudi v salonu pohištva GLG na C.tal v Kranju. S prodajnega pulta oziroma miže, kjer takrat ni bilo P dajalca, je vzel denar, čekovne blankete in GSM telefonski apa . nokia 5110. Skupna škoda se vrti okrog 210.000 tolarjev. • H' Poljak v stranišču ^ Kranj - Kranjski policisti so 37-letnega Poljaka Romana ^,^c M. osumili dokaj velike tatvine. V torek ob pol enajstih dopo ^ je prišel v sanitarije na bencinski servis v Voklem. Pred njim J v isti kabini moški, ki je ob odhodu pozabil pasno torbico- ^ .^ man Jacek M. je visečo torbico očitno opazil, jo pregledat nje vzel 240.000 tolarjev. Oskubil turistov avto Zali Log - V torek dopoldne, med deseto uro in poldnevom, J , kdo razbil steklo na prednjih desnih vratih osebnega avta, P^je nega ob regionalni cesti med Železniki in Žalim Logom. Iz a ^ ukradel dva nahrbtnika, šotor, spalni vreči, mobilni telefon in y metično torbico. Lastnika je oškodoval za 250 tisočakov. fttek, 3. avgusta 2001 KRIŽAN KA 33. STRAN • GORENJSKI GLAS „iSIćigrade: 1-nagrada: 1 paket jabol 2. nagrada: 1 paket jab*. ;— 3. nagrada: 1 omot zek ^ ja 'l'n' lepe nagrade tuđi (okratpnspevu Gorenjski glas, Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z °številčenihpolj in upisano v kupon iz križanke)pošljite na dopisnicah do srede, 15. avgusta 2001, na Gorenjski &las, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte,v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana. Jt-setijce, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Lohc Mir Turistični a8enciji Meridian na Jesenicah. ,wiika v Kctm-Wku, TA Meridian, Alpska 62, 1 r malooglasni sjužbi Gorenjskei>a glasa r avii, , — nega stolpiča, Risova I. ' " JšL^fct'^ svezina izpocl Karavank 2001 mesm • n<*gmda - Modra enciklopedija: Jože SEVEK, Kra-2 jevna pot 2, 4000 Kranj ' Ograda - Vodnik po slovenskih muzej ih: Erancka PREMROV Zoisova 28, 4264 Bohinjska } Bistrica " naSrada - Lepo je hiti milijonar: Primož SERPAN, Sp. Bela 13, 4205 Preddvor £ ffira B*lca 'l9b.l4281 Mojstrana, Leci FERJAN. vol! ° l4> 426° Bled in Šonja ŽN1DERČ1Č, C. re- lUc'Je II. 4271 Jesenice. ' ^—>^_ Nagrajencem čestitamo! VIPI, d.o.o. proizvodn|a pi|ac 1: 4243 Brezje 766, tel.: 04/ 537 1000 ; e-maihinfo@vipi.si, domača stran: www.vipi.si Kaj pijemo? V uručili poletnih dueli si pogasio zaželimo osvežilnega napitka. Tada vedrio matij proizvodov je narejenih iz naravnih neškodljivih snovi. Zato moramo paziti, kaj zaužijemo. K zdrav/u pogosto pripomore dobra osveščenosi knj)cev o prehrambenih proizvodili, kijih kupujejo. Vta namen smo vam vproizvodnjipijač Vipi, d.o.o., na Brezjah pripravili program osvežil-nih pijač. Vsi naši proizvodi dosega/o visoke evropske standarde in so namjeni iz naravi in človeku prijaznih sestavin, kipripomorejo k zdrav ju. Veliko proizvodov polnimo v steklo. V stekle nici pijaca dlje časa obdrži dober okus in se ne navzame škodljivih snovi iz plastičnih em-balaž. S polnjenjem v steklo veliko pripo-moremo tuđi k zaščiti okolja, saj je steklena embalaža vračljiva. I ---------------------------------------!-------------------------------------------- | \ | GORENJ- GOSTILNA, SAMO- ^ j S K|^ NAŠA ™^ BLAGAJNA I SKIGUV3 KRČMA SKRUNEC ^1^ i M^U zahOLMIJ PEVKA PROSTOR I . -8 INDIJANSKA SE-KIRICA j JUŽNO- AMERlSKA ORJAŠKA KACA "............."~6 ~™ IGRALfcK KEGUAĆ ZALOKAR | OMAN DVOJICA | i__ ___________________ "angleškT ~ u i GLASBENIK VODNn JBRJANL HLAPI LETOVIŠĆE i ^^^^^^^^^^^ PRI PUU_____________________________^__________.. .. ..____J_ _ .________________________ I . I BRINOV ] ~ \ c^SIrIa NAŠA PRED INDIJSKI I ! GRM I bKA MbHA LET| po_ , SAHOVSK| SESTAVIL: | T^T^T ŽENSKI | PULARNA i VELE- F. KALAN k™^|fA j PEVSK| i SKUPINA MOJSTER NEW YORKUj__________________________.__________________________(jUW>________________1____________________.------j------------------- I ' I OTOKV | PRAVUI SREDNJI i ČARAN- J^MESISL | DERSEN :, 30DEČ i \ I ii : " T ! i NAS SMU-I '3 1 ' I i ČAR (PETER) | ANATOLIJ i OZKO I (KRAJSE) GRLOPRO- ! _____________IZVODNJE |_______________________I___________ RIHARD ' VARJENI ^*f^ j iflKnpu*1 ŠIV LESENO i JAKOPtC 5>iv TOLKALO ' \ " : t~HRW&'KT ORGAN PEVEC MORSKIH ..?.LAVIVA ŽIVALJ 3. IN 5. VOKAL___________|_______________________________ 12 21 VESNA ELAS- -^L§NC_ TIKAR VZDEVEK ONASSISA — PRODAJ/H I LECUR I I PEVKA "ii ?0 avq«.ista ob q 00 in ob 16.00. RiJZMAN BUS Rozman, tek 04/53-15-249 11.9. Trst, Madžarske toplice ou 13.9. do ib.9., Medžu gorje od 31.8. do 2.9., Lenti 25.8., Gardaland - Agualand 15.8-NOĆNI A V'l OB USNI PRE VOZI DRINOVFC PAVEL Trst 8. 8., Gardaland 27. 8., Kopalni izlet v Izolo 9. 8. Tel.: 533-10-50, 031/74-41-60 METEOR, d.0.0. Stara c. 1, Cerkljc V času počitnic vsak teden kopalni izlet v Ćatež; Gardaland-Aqualand 15.8. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 iel.: U4/596A-H76 Tel,: 04/5957-757 n > ; Trst vsako sredo in petek. Ostali prevozi po dogovoru! 041/734-140 Turkuični prevozi Janez Ambrozič - ZIDA NK Zg. (iorjc /5 18. 8. Gardaland-Aqualand, 28. 8. -8. 9. putovanje po Evropi in letovanje v Španiji. tel.: 572-54-27, 041/723-823, 031/723-823 Plavalni klub Radovljica - Park hotel Bled Tel: 53 15 770 KOPALIŠGE je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli. 600 sit, mladina do 14. leta: 500 sit; popoldanska (po 14. uri): odrasli: 500 sit, mladina: 400 sit Temp. vode 26,5 stopinj C. LETNO KOPALIŠČE TRŽIČ 04/59611 87 Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Vsak petek vas vabimo na noćno kopanje od 20. do 23. ure - cena 500 sit, CENA VSTOPNIC: celodnevna odrasli 650 sit, šo-larji in dijaki 500 sit, popoldanska odrasli 500 sit; šolarji in dijaki 400 sit, Temp. vode : 25 - 26 stopinj C KOPALIŠČE BLED 04/578 0528 J odprto vsak dan od 7. ci je. C0NE VSTOP- NIC: celodnevna odrasli 700 sit, dijaki, studenti 600 sit; otroci (do 14 let) 500 sit; popoldanska (po 12 uri) odrasli 600 sit, dijaki, studenti 500 Sit; otroci (do 14 let) 400 sit; Temp. vode 22 stopinj C LETNO KOPALIŠČE KRANJ 04/ 201 44 29 KopaJsšće je odprto vsak dan od 9. do 18. ure, sobote in nedelje od 9. do 20. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, otroška i 400 sit; popoldanska odrasli 56O sit, otroška 32O sit; Ton". ■ .' <~ Knjižnica A. T. Linharta Radovljica Poletni aeiovm cas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8 - 19, torek, sreda, petek 8 - 14, četrtek, sobora 8-12 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8-19, torek, sreda, četrtek 8-14, petek 14-19 Poletni delovni čas Osrednje knjžnice Kranj Pionirski, Spiošni in Studijski oddelek so od i. julija do 31. avgusta 2001 odprti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 15. ure, ob torkih pa od 11. do 19. ure. Ob sobotah so zaprti. Ostala izposojevališčaso odprta po običaj-nem umiku, zaradi dopusta pa so zaprta: Šenčur, Preddvor in Stražišče od 23. julija do 3. avgusta, Cerklje od 16. do 27. julija in Naklo od ™ ' ' "*" M Integral Tržič Predilniška /, Te U 5963-280 Noćni Gardaland 11. 8. in 25. 8. cena samo 7.900 SIT. GLASOV KAŽIPOT Prireditve Prireditve v Bohinju Bohinj - V parku med hotelom Jezero in prireditvenem prostorom Pod Skalco bo danes in jutri med 16. in 22. uro sejem domaće in umetnostne obrti. Danes, v« petek, 3. avgusta, bo ob 18. uri nastop Plesnega studia Petra na prireditvenem prostoru Pod Skalco; ob 20. uri vožnja z izletniškim čolnom Bohinj (Po ogledu jezera na Zlatororgov večer), ob spremlja-vi harmonike do Ukanca, večerja domaćih - bohinjskih dobrot in prevoz nazaj do Ribčevega Laza; ob 21. uri pa bo na rancu Mrcina dia večer ob tabornem ognju. Peter Jenko vam bo predstavit Is-landijo. Jutri, v soboto, 4. avgusta, ob 16. uri Športno društvo August Gašper-lin prireja Pod Skalco Fun bali in koncert ansambla 12 Nadstropje. Poletni semenj Dovje - Razvoja zadruga Dovje vabi na Poletni semenj, ki bo jutri, v soboto, 4. avgusta, od 14. do 20. ure, pred obnovljeno Kovačnico - Pr'Katr' na Dovjem. Pripravili vam bodo prijetno kultumo-etnografsko prireditev, kjer bodo za vedro razpoloženje poskrbeli "ta domaći muzikantarji" iz Tria Triglav. V kulturnem programu pa vas bodo razveselili s pes-mimi, glasbenimi instrumenti - trobenta-mi, ter popeljali v svet Triglavskih prav-Ijic, mojstranški šolarji, od "ta malih" do "ta velikih"; vmes pa bodo še pogledali, kaj počne Žilijeva Anca, ter kje se je ustavil Puščavnik Sabljica. Tuđi čas za kramljanje bo, predvsem pa za ogled in nakup raznovrstnih dobrot s kmetij, tako da lačni in žejni tega dne z Dovjega ne boste šli. Maša na Kriški gori Kriška gora - Kot vsako prvo nedeljo v avgustu, bo tuđi letos v nedeljo, 5. avgusta, ob 11. uri sveta maša na Kriški gori. Daroval bo g. župnik iz Križev. JDnevi medu Polhov Gradec - V Čebelarstvu Božnar v Polhovem Gradcu pripravljajo letos že 17. prireditev Dnevi medu. Letošnja tema razstave in spremljajočih aktivnosti je Slovenski med s predstavitvijo blagov-ne znamke slovenski med kontrolirane kakovosti. Prireditev je namenjena promociji čebeljih pridelkov in jo vsako leto obišče nekaj tisoč obiskovalcev. Letošnja je še posebej pomembna za slovenske čebelarje, saj bodo na prireditvi predstavili novo blagovnio znamko za slovenski med. Odprtje razstave bo v sredo, 8. avgusta, ob 19. uri v Polho-grajski graščini, ogledate pa si jo lahko do 12. avgusta, od 10. do 18. ure Praznik žetve na Javorču Žirovski vrh - Letos TD Žirovski vrh in Kmetijska svetovalna služba Škofja Loka že četrtič organizira praznik žetve na Javorču na Žirovskem vrhu, in sicer v nedeljo, 5. avgusta, kjer bo prikazana žetev s srpi, mlatev, oranje, setev repe, mlatev s cepci, ročno mlatilnico, reta-nje... Prireditev se bo prićela ob 13. uri z glasbo ljudskih godcev in nastopom folklorne skupine Sovodenj; ob 15. uri se boste lahko nasmejali ob skeču šaljivih Žirovskarjev, po skeču pa se boste odpravili na njivo. Ves programbo pove-zovala Šaša Pivk - Avsec, po končanem programu pa se boste zavrteli ob zvokih priznanega ansambla Mladi Dolenjci. Za kaj domaćega bodo poskrbele kmetije ob svojih stojnicah, caka pa vas tuđi bogat srečelov. Pridite in poskrbite, da bodo tuđi vaši otroci poznali kulturo naših dedkov in pradedkov. Prireditve na Bledu Bled - Jutri in v nedeljo bo v Zdravili-škem parku, od 10. ure dalje potekal sejem domaće in umetnostne obrti. Danes, v petek, 3. avgusta, ob 19. uri bo v hotelu Jelovica "Slovenski večer". V hotel Kompas pa lahko priđete ob 19. uri na "večer piva" z živo glasbo in animator-jem. Jutri, v soboto, 4. avgusta, ob 18. uri bo na Bohinjski Beli gasilska veselica PGD Bohinjska Bela z ansamblom Ptuj-skih 5;ob 19. uri bo v hotelu Jelovica "plesni večer"; v hotelu Astoria pravtako ob 19. uri, pa se udeležite večera tradicionalnih slovenskih jedi ob spremljavi harmonikarja Matjaža Kokalja; ob 20.30 uri pa bo na terasi hotela Golt "Dixie in swing večer" - Beppe Gambet-ta. V nedeljo, 5. avgusta bo od 17. ure dalje v ZdravNiškem parku otroški program; ob 18.30 uri pa bo v kavarni hotela Park promenadni koncert Godbe Gorje. V ponedeljek, 6. avgusta bo ob 20.30 uri v kavarni hotela Park "gorenj-ski večer". Nastopila bosta Trio Tri in folklorna skupina Bled. V torek, 7. avgusta bo na Blejskem gradu, ob 16. uri Srednjeveški lokostrelski turnir z ogle- dom grajske tiskarne in kleti; od 19. do 21. ure pa bo v hotelu Kompas, večerja ob svečah s citrami. Od srede do srede Jesenice - Iz programa prireditev v ob-čini Jesenice, ki se bodo odvijale do 8. avgusta, bi vas radi opozorili na nasled-nje prireditve: Do 8. avgusta si lahko ogledate samostojno razstavo likovnih del Marjana Židaneka, člana likovnega kluba Dolik, ki je na ogled v razstavnem salonu Dolik. Razstava Gorenjesavskega muzeja Jesenice z naslovom "Obrt družine Višnar" pa bo na ogled v prostorih Kosove graščine vse bo 14. avgusta. V prostorih stavbe Občine Jesenice je na ogled razstav slik na svili, avtorice Mate-je Arhar z naslovom "Utrinki na svili". Od 8. do 12. avgusta bodo potekale kvalifikacije za EP ženskih košarkarskih repre-zentanc do 20 let. Otvoritvena prireditev bo v sredo, 8. avgusta, ob 19. uri v telo-vadnici OŠ P. Voranca. Počitniški program v Kranju Kranj - Mestna občina Kranj - Lokalna akcijska skupina vabi otroke in mlade, da se udeležijo katere od dejavnosti v okviru počitniškega programa: Vsak torek v avgustu, od 9. do 13. ure bodo pred OŠ Matija Čopa potekale športne igre, delavnice in družabne igre (od 7. do 15 leta) - dodatne informacije 080-1700; Na parkirišču pred letnim bazenom je zbora za vse tište, ki bi se radi udeležili športnih iger, družabnih iger, delavnic, kopanja,..., in sicer vsako sredo v avgustu, med 9. in 11. uro - dodatne informacije 080-1700; Vsak petek v avgusti, bodo ob 17. uri v Kinu Storžič filmske predstave; Vsak ponedeljek, torek in četrtek v avgustu, bo ob 17.30 uri šola atletike na atletskem stadionu - informacije Tina Čarman, 041 /26- 69-29; Od ponedeljka do petka v avgustu, do-poldan in popoldan, nogometna šola Nogoumetnik na nogometnem stadionu - informacije Marko Trebec, 041/55-14-77;Do 24. avgusta in od 27. julija do 31. avgusta, bodo potekale celodnevne teniske počitnice v Teniškem centru, za otroke od 6. do 12 let - informacije Pri-mož Stare, 236-02-90; V avgustu bodo v Gasilskem domu Britof pri Kranju potekale plesne dejavnosti, šola kitare in drugi tečaji - informacije 041/820-485; V hotelu Kokra na Brdu bo v avgustu po-tekala šola raćunalništva - informacije 20-47-440; Vsak ponedeljek in četrtek : do 21. avgusta, od 9. do 12. ure bodo i na igrišču vrtca Tinkara potekale vesele ; igre (od 1. do 4. razreda osnovne sole) -i informacije Marijana Petek, 204-16-37 ■ ali 20-19-200; Na letnem koplišču bo 18. avgusta mini vaterpolo turnir - informacije Primož Tropan. 24. avgusta bo za 5., 6. in 7. razred, 12 ] ur košarke, dodatne informacije Franci i Podlipnik - KK Triglav. Od 21. do 30. av-\ gusta bo v dvorani tekstilne sole poteka-la namiznoteniška šola za otroke - irtfor-macije Tone Štrukelj - NTK Merkur. Od 20. do 24. avgusta ali od 27. do 31. av-\ gusta, od 9. do 11. ure in od 11.15 do i 13.15 ure bo v OŠ Jakoba Aljaža poteka-) la računalniška šola za osnovnošolce -; informacije 280-15-00 od 9. do 12. ure. ; Od 20. do 24. ali ob 27. do 31. avgusta, \ do 9. do 12. ure pa bo v Gimanziji Kranj, \ učilnica 7 ali 8, potekala računalniška šola za srednješolce - informacije 202-; 28-83. Prireditve v Tržič u Tržič - Jutri, v soboto, 4. avgusta, ob 20. uri bo v atriju Občine Tržič glasbeni ; večer z Avsenikovim hišnim ansamblom '; Jožovc in županom Pavlom Ruparjem. V primeru slabega vremena bo prireditev v Kinodvorani Tržič. Ob 10. uri se bo pri-čela Pikina otroška matineja. Nastopili bodo Kranjski komedijanti s predstavo Butalci, in sicer v atriju Občine Tržič. V nedeljo, 5. avgusta, ob 11. uri bo na Kriški gori sveta maša. Počitniške delavnice Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja so pripravili počitniške delavnice, in sicer vsak dan med 10. in 12. uro. Od 6. do 10. avgusta so za vas pripravili de-lavnico "Patchvvork".- moja odeja iz kr-pic. Mentorica delavnice je Evelina Gu-ćek. Praznik Marijinega Vnebovzetja Vrbsko jezero - Na praznik Marijinega Vnebovzetja - v sredo, 15. avgusta, ob 10. uri bo pri Mariji na Otoku/Maria VVorth ob Vrbskem jezeru, slovenska ro-marska sveta maša. To je edina maša v celem letu, ki se v tej lepi romarski cer-kvi daruje v slovenskem jeziku. Daruje jo hodoški župnik Lovro Kaselj, poje pa cerkveni zboriz Hodoš. Spominska svečanost Tržič - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Tržič vabi članstvo, simpatizerje narodno osvobodilne fronte in ostale obćane na spominsko svečanost ob spomeniku prvim padlim žrtvam za svobodo Pod Storžičem. Proslava bo v vsakem vremenu, v nedeljo, 5. avgusta, ob 11. uri. Izpred avtobusne postaje vTržiču bo organiziran prevoz od 8. ure dalje. Do zadnjih kozolcev Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na zanimiv turistično-gorski izlet v Dolomite, do zadnjih slovenskih kozolcev, ki bo v torek, 14. avgusta, z odhodom ob 6. uri izpred Globusa. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Piknik na Vodiški planini Železniki - Društvo upokojencev za Selsko dolino Železniki obvešča svoje člane, da bo v soboto, 11. avgusta piknik na Vodiški planini. Odhod bo ob 9. uri izpred pošte v Železnikih. Prijava je potrebna, četudi imate lasten prevoz. V primeru slabega vremena piknik odpa-de. Vabijo pa vas tuđi na kopanje v Izolo, in sicer 16. avgusta, z odhodom s trga v Železnikih ob 6.30 uri. Planinski izlet na Jalovec Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira enodnevni izlet na Jalovec. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 11. avgusta, ob 4. uri zjutraj izpred hotela Creina. Obvezna je oprema za visoko-gorje. Zelo zahtevne hoje bo za 12 ur. Prijave sprejema pisama PD Kranj do srede 10. avgusta. Stevilo udeležencev je omejeno. Piknik DU Preddvor Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na piknik, ki bo v sredo, 15. avgusta pri Mlinarju v Novi vaši, s pričetkom ob 16. uri. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v sredo, 8. avgusta ob 10. uri. Na pohod z DU Žirovnica Žirovnica - DU Žirovnica - pohodno-planinska sekcija vabi na pohod okoli Tre Cime v italijanskih Dolomitih. Zmer-ne, lahke hoje bo za okoli 4 ure, primer-ne za pohodnike in izletnike. Pohod bo v torek, 7. avgusta, z odhodom avtobusa ob 4.30 uri iz Rodin in vseh avtobusnih postaj do Brega. Potrebna je pohodno -planinska oprema. Pohod bo izveden samo ob lepem vremenu. Prijave sprejema Milena Resman, tel.: 580-30-80. Na Pohorje Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi v četrtek, 9. avgusta, ob 7. uri, z odhodom izpred hotela Creina. Podali se boste po manj poznanem a zato še lep-šem delu Pohorja od Ruš do Areha. Prijave z vplačili v društveni pisarni do za-sedbe mest v manjšem avtobusu. V Šmarješke toplice Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da si zadnjič letos z njimi privoščite zdravo in prijetno kopanje v zunanjih bazenih v Šmarjeških topli-cah. Izlet bo v sredo, 22. avgusta, z odhodom ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Vpisovanje za izlet bo ob 10. avgusta dalje v pisarni društva. Na Oltar Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira e.nodnevni izlet na Oltar, najvišji vrh Martuljkove skupine. Odhod udeležencev s posebnim avtobusom bo v soboto, 25. avgusta, ob 5, uri izpred hotela Creina. Hoje bo za 8 do 9 ur. Zaradi izpo-stavljenosti, pot ni primema za vrtoglave. Prijave sprejema pisama PD Kranj do srede, 22. avgusta. Planinski pohod na Voje Žabnica - Bitnje - Sekcija za pohode pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi ljubitelje gora, da se udeležijo pla-ninskega pohoda na Voje in Usjovnico, ki bo v sredo^ 15. avgusta, z odhodom ob 6. uri iz Zabnice in s postaniki na vseh avtobusnih postajah do Globusa v Kranju. Oprema je lahko lahka, obutev dobra in tuđi pohodne palice vam bodo prišle prav. Hoje je za približno 5 ur. Prijave z obveznim vplačilom sprejema Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusu. V Izolo Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje za vas organizira osveži-tev v morju, in sicer v Izoli. Izlet bo v ponedeljek, 20. avgusta, z odhodom ob 7. uri iz vseh avtobusnih postajališč od Stražišča do Svetega Duha. Prijave sprejemajo vsi društveni poverjeniki sku-paj z vplačilom do zasedbe avtobusa. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na celodnevni kopalni izlet na morje v Izolo. Odhod posebnega av- tobusa bo v sredo, 8. avgusta, ob 7. un izpred hotela Creina. Prijave z vplaciloffl sprejemajo v društveni pisarni do zasea-be mest v avtobusu. Turistični izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na zanimiv turistični izlet v Trst, Mirarna-re, Briska jama in po Kraški vinski cesti (Sežana, Smarje, Tomaj, Dutovlje, Sta-njel). Izlet bo v torek, 7. avgusta, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Pj1' jave sprejemajo v pisarni društva, 8. o° 12. ure. V italijanske Dolomite Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje ćlane in druge zainteresirane na prečudovit izlet italijanske Dolomite, ki bo v ponedeljeK, 6. avgusta, z odhodom ob 6. uri iz vsen avtobusnih postaj od Svetega Duha d° Stražišča. Prijave z vplačili sprejemaio vsi poverjeniki društva do zasedbe avtobusa. Krvodajalska akcija Ljubno - Rdeči križ Slovenije vas vljud-no vabi, da se udeležite krvodajalske aK-cije, ki bo v torek, 14. avgusta v UuD" nem. TD Kranj obvešča Kranj - V Turističnem društvu Kranj, & Koroški 29, lahko kupite karte za Muzejski vlak, ki vozi vsak četrtek iz Jeseni Medobčinsko društvo invalidov obvešča Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejema) vplačila za 7-dnevno zdravljenje - let°v nje v Rabcu, ki bo od 25. avgusta d° . septembra. Hkrati obvešča ćlane, dal^ še nekaj prostih mest za 7- dnevn zdravljenje v Termah Banovci, ki bo 10. septembra do 17. septembra. Sprejemajo pa tuđi že vplačila za efl dnevni kopalni izlet v Terme Zreće, n°» la na Pohorju in Preska, ki bo v Pe'e^ 17. avgusta. Uradne ure društva v* nju, Begunjska 10 so vsak torek in cei tek, od 15. do 17. ure, tel.: 2023-43«*- Poletni urnik Knjižnice Ivana Tavčaja ,c Škofja Loka - V času poletnih poč'rtP' bo Knjižnica Ivana Tavčarja odprta P naslednjem urniku: Knjižnica SkOM Loka - oddelek za odrasle: ponedelje^ petek: od 8. do 14.30 ure, ćetneK.^ i 12. do 19. ure, sobota: zaprto. od^e?0 za mladino: ponedeljek - petek: od 8. 14. ure, ćetrtek: od 12. do 19. ure, s bota: zaprto. Izposojevališče Tra ' sreda, od 14. do 19. ure. Izposojev lišče Železniki: torek, od 14. do ^ ure. Izposojevališče Gorenja vas. „ trtek, od 14. do 18. ure. Izposojeva" če Žiri: ponedeljek, od 14. do 19- ^g izposojevališče Poljane: sreda, oo do 19. ure. Poletni urnik Osrednje knjižnice Kranj ki Kranj - Pionirski, Spiošni in stu_\j ob oddelek so do 31. avgusta odpm j(1 ponedeljkih, sredah, četrtkih in Pe ^ od 9. do 15. ure, ob torkih pa od n-jp 19. ure. Ob sobotah so zaprti- 9? -^ern posojevališča so odprta po običaji , urniku, zaradi dopusta pa so za^a^ Šenčur, Preddvor in Stražišče do <>■ gusta in Naklo do 10. avgusta. Poletni urnik Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ^ Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pfet(]^6eV' v avgustu odprta: vsak ponedeljeK. ^ tek in petek od 9. do 15. ure, vsffv hje in sredo od 9. do 17. ure, ob$obow& knjižnica zaprta. Izposojevališče v ^ ci v Domu Petra Uzarja je odprto ponedeljek med 18. in 19. uro. Svet pod Razorjem in Stenarjem d0* Radovljica - Planinsko društvo r> ljica in Fotografsko društvo Kao ^ vas vabita v galerijo Pasaža y raa ^ graščini na razstavo fotografu ^ Razorjem in Stenarjem". otvor,sta, o" stave bo danes, v petek, 3. avgu ^ 18. uri. Razstava bo na ogled do tembra. Media Art DOBER IZLET DOBER IZL*L ALPETOUH HH> fiotovalrta agencija Mirka Vadnova 8, 4000 Kranj vas v avgustu in ^ePte.]ie. 2001 vabi na naslednje we \ [PLITVICE_____________________18.08. __Lg9SiS^gif GR0SSGL0CKMER____________18.08. 6^QQi^gJt NOCKALMSTRASSE_____________08.09. JJSO^T^ SPLAVARJENJE PO SAVI ___2__ 15.09. ^lM^^T^ i KATALONIJA JESENI 14.-23.09. __671gQ0^-^ MOŽNOST ORROČNEGA ODPIAČEMNJA!^ ■■■HMMIIBIIRMHBHMIinnHHBHn Petek, 3. avgusta 2001 MALI OGLASI 35. STRAN • GORENJSKI GLAS Popoln sončev mrk v Zambiji Većina naših prebivalcev je pred dvema letoma pri nas spremljala delni Sončev mrk, le na obrobju Prekmurja je bil viđen popoln mrk. "o opazovanju prvega popol-nega mrka (1999, Blatno jezero, Madžarska) snio se dogovorili, da si ogledamo nas-lednjega v Afriki (21. junija jJOOl). Izbrali smo Zambijo, kl Je bila ob odločitvi politič-n?najbolj stabilna. Najboljše mesto za opazova-nJe je vsekakor v narodnem Parku Kafue, kjer smo lahko °Pazovali tuđi vcdenje živali ^ed mrkom. Pot od Lusake do Parka je bila dolga okoli 350 Krn, od tega 100 km po slabo vzdrževani, razriti makadam-*** Poti. Na voljo smo imeli dye terenski vozili, od katerih se nam je eno kmalu pokvarilo. p° nekajurnem čakanju smo §a zamenjali z drugim. Pot smo nadaljevali v mraku. Lu-Kenj na cesti ni bilo videti, zato So se naše glave kar nekajkrat jecale s trdo streho avtomobi- a- Po U uran poskakovanja, eoltanja obilice prahu, smo Pred polnočjo prispeli v tabor. >ekaj časa smo opazovali prekasno nočno nebo, ki ga je 5[asil Mali Magelanov oblak. 'N°c so polnili zvoki živali (po jodnih konjev, zeber, ptić...), ekajkrat smo imeli občutek, ra nas loči le tanka stena šoto- a- Naslednje jutro nam so 'am povedali, da se levi občas- d° sprehodijo skozi tabor. Pre- n SC ^e začelo daniti, smo si z V v ! ^e jutranje južno nebo kom ■^*rn Magelanovim obla- den ln kmetom, ki je bil vi-gl"s Prostim očcsom. Daljno i v Jc pričaral še najmanj dve °cni stopinji dolg rep. Opazo-, anJe južnega neba ima pose- en čar, ozračje ni onesnaže-f^0' zato je vidljivost zelo do- ra- Na začetku smo imeli z J^'entacijo kar malo težav. ^'mska cesta je bila videti kot šiv>r'iSana" Lunm' krajci so z na-in krajev videti v obliki črke C ^' L), tam pa v obliki raztegnjc-crke U. Najbolj veličasten 5,ed »zvezdji je bil gotovo *orp,jon. Vsako noć so se po f °u sprehocfili trije planeti | venera - Danica, Mars in Sa- De«n i se Je zdanilo, smo se £.cs odpravili na foto safari sko- irrm-i Opazovali smo črede PoV ••antilop in več vrst Ptic-sivwajmi so daJali Pečat nizki-I lermitnjaki. Za opazovanjc n Kd smo izbrali prostor nekaj Drin Proč od močvirja in ^Pravili fotografsko opremo, bili °^tralne crte mrka smo *a«Li , jeni lOkm- Mrk seje ^asi eOnbl3-40P-^Jinajepo- Poiav-i a' .pod drevesi so se sond1 V"ačilne srpaste slike žalo t kaj impal se Je Pribl'-žejo "Jocvirju, da bi si pogasile bi|0 v frakom. Ves čas je Ptic i/Satl 8lasno oglašanje na dru r°k0dil: ki SC je sončil gini| J=' strar>i močvirja, je iz- jebli- i pred mrkom se nam hutfn, 2vok'kiJcbilpodoben ^otor" \UJenemu lctalskemu letci Vellkanski roj čebel je kom Tm°- Med delnim rrir- dalJnoP?°rOpazovali Sonce z Poni v,' In manjšim telesko-smemndJ °Pozorimo, da ga ne nega '° °Pazovaii brez poseb-pusti ^srana objektivu, kipre-lobe I abo stotls°činko svet- tako'in, onomi "Porabljamo N 'rnenoVanoMylarfol °§rornnnaC:rmpOVrŠjUJebila Jih Je !i SkuP'na Peg. Luna ^«W iTaP\prekrivala ^foto- latemnei£°kr^naJeP°s^a-naPeto n 1* ozračJe vse bolj Potihne tfanje plic kmalu ta*°ien,J. Pred Popolno > tePrnnaaJna Sk°raj popo1" e sončnT . ° nas Pnhajajo pb 15 oU^rlci 2 roba So™a. *a mrka V- faČne P°Polr>a kd" V'^eti je Bailvjeve bisere, sledi diamantni prstan (fotografija 2), nato še rdeće protuberance. Po nekaj sckun-dah zasveti veličastna korona (fotografija 3), ki je precej več- ja kot pred dvema letoma. Raz-. prostira se več kot tri Sončeve premere proč in ima več ogromnih pramenov. Pogled po nebu razkrije svetlejše zvez-de in planete. Ob koncu popol-ne faze mrka se vrstni red do-godkov obrne. Popolne faze je konec po 3 minutah in pol. Navckišeni smo. Šepetamo, kot bi nas bilo strah oskruniti ne-verjeten dogodek. Sledi še nekaj posnetkov, pospravljanje opreme in dolga vožnja proti Lusaki. Dogovorimo se o opazovanju naslednjega popolne-ga Sončevega mrka v Evropi, ki bo viđen na obali Turčije leta 2006. • Goran Ilić, Katarina Stare Vodopivćeva 3.4000 KRANJ [Mohajev Klonec) tel.: (04) 23-64-970 delovni čas; vsak dan; 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure GAMSI na HELIDONU! Gamsi imajo nov cede in kaseto Nagradno vprašan|e: Povejte naslov albuma Fantov izpod flogle, Nagrada 2 x Kaseta založhe Helidon. Nagrajenha: Klavdlja Podlogar. Pot na Vovke 3, Cerhlje na gnrenjskem Odiiciviiiu jivviiti' (Ul (i')U'litstii gi-is. t't,\-^-'. I •Hilili r,i.,ii|, iii) ..rll'n.l LI 11 /Oiii :. p'ij.i .ulii t'K !i:i!N. Igrajte nagradno igro DALLAS RECORDS Nagradno vprašanje: Avtor projekta Black&Blue je skupina? Nagrada: 2xCD zgoraj omenjene skupine DALLAS MUSIC SHOP, Plava Laguna - atrij (ex Dots Shop), Dunajska 48, Ljubljana, 01 431 9009, Dallas music shop, Rimska 14, Ljubljana, 01 252 4186 Odgovore pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj do četrtka, 9.9. 2001. S pripisom za Dallas records. MALI OGLASI @ 201-42-47 S 201- 42 - 48 W 201- 42 - 49 APABTMA - PRIKOLICE Otok Pag - Zuboviči, oddam sobe s polpen- . zionom, parkirišče v senci. S 00 385 53/664-049 Ida u>«78 ODDAM SOBE v času RADGONSKEGA SEJMA. & 031/581-740 12014 V Kopru oddam APARTMA za 4 osebe, 300 m do morja. B" 041/716-973 12145 Na otoku Pagu oddam VIKEND za 5 oseb od 21.8.-31.8. U 2311-396, med 19. in 20. uro 12190 APARATI STROJI Prodam MEŠALNIK in ZGRABUALNIK za seno SIP, cena 35000 SIT. S 2531-312 Prodam MLEKOVOD Miele na dve enoti, rabljen, brezhiben in kuppersbusch. "Đ 256-55-60 12104 Prodam 250 I prevozni bazen za mleko. Grašič Franc, Strahinj 68 12142 Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. O4/2O1-18-47 f ESSI, Koroškci 21, Kranj ROTACIJSKO KOSILNICO 165/2 prodam. B-041/503-776 12160 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam, sr 041/878-494 12168 IZKOPALNIK krompirja in manjšega PAJKA prodam.'ff 041/201-802 12159 Prodam steklokeramični ŠTEDILNIK, rabljen 1 mesec. Cena po dogovoru. ?T 232-81-36 i?209 GARAŽE GARAŽO na Cankarjevi 22 v Tržiču, prodam. Cena 1,1 mio SIT. V 041/821-601 GARAŽNE BOKSE PRODAMO ALI ODD-AMO Radovljica, prodamo ali oddamo v na-jem GARAŽNE BOKSE. ALPDOM d.d., Radovljica, B1 537 45 00, 537 45 16 121/9 GR. MATERIAL POZOR! STAVBNO POHIŠTVO ugodno prodam. U 041/626-154 12105 Suh ŽAGAN LES 5,5x17,5 cm dolžine 8 m. Okroglo 15, 041/971-508 12107 KANALIZACIJSKE CEVI fi 17.5 cm, dolžine 4 m, 9 kosov, ugodno. S 041/294-388 Prodam rabljeno in še uporabno STRESNO OPEKO špičak za simbolično ceno. TT 533-12-60 12120 Ugodno prodam suhe hrastove PLOHE in sončne KOLEKTORJE. V 040/22-36-74 Prodam dobro ohranjene BOBROVCE 5000 kosov po 10 SIT/kos. Iff 041/758-918 Ugodno prodam rabljeno STREHO Z OS-TREŠJEM uporabno za drvarnico ali vikend 4x5,5 m. "S 031/542-293, 25-41-044 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, pomoč za izpite, priprave in svetovanje. ENAČBA, izobraževanje Resnik s.p., Milje 67, 4212 Visoko, Đ 253-1145, 041/564-991 11787 KOLESA Prodam otroško KOLO žensko do 10 let. Đ 204-68-48 12143 _______KUPIM Kupim ohranjen GOLF diesel. ff 041/647- 823 12136 Kupim univerzalno stružnico, lahko tuđi manjšo. Đ 535-92-45 12162 LOKALI LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA okolica ob glavni cesti oddamo 50-100 m2 trgovski lokal in cea 1000 m2 nepokritih skladiščno-razstavnih površin ter možnost odkupa 600-1000 m2 zazidane stavbne parcele, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkirišćem, 30 m2, vsi priklj., ražen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 ,0126 GRADEX| fc NEPREMIČNINE Z LICENCO |L www.gradex-ge.si H Tel: 04/23 62 681 ^ gsm: 041-758-755 Oddam majhen LOKAL v Kranju. S 20-26- 483 11448 TRŽIČ-MESTO: PRODAMO GOSTINSKI LOKAL Z MOŽNOSTJO TAKOJŠNJEGA PREVZEMA, S POVRŠINO 54,50 M2 ZA CENO: 2,1 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45- 50, 592- 43- 00 TRŽIČ-MESTO: ODDAMO V NAJEM 2 GOSTINSKA LOKALA (KAVA BAR), Z OD-KUPOMA OPREME. NAJEMNINA ZELO UGODNA, PREVZEM MOŽEN TAKOJ. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 Oddamo: KRANJ, center poslovni prostor 35 m2 v pritličju objekta na glavni ulici, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Oddamo: KRANJ, center 70 m2 (tri pisarne) s parkirnim prostorom v blizini Vodovodnega stolpa, v blizini sodišča 60 m2 s parkirnim prostorom, Glavni trg 38 m2, pri Globusu 80 m2, K3 KERN d.o'.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: ob gl.cesti Kranj-Škofja loka cea.1000 m2 zazidljive parcele za poslovno dejavnost in možnost najema tuđi več zemljišča, K KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 ' 66, Prodamo: ŠKOFJA LOKA poslovn. stan.hišo z gostinskim lokalom v pritličju, ločeno garaža in drvarnica, parcela 410 m2, cena = 24,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ Škofja loka: ob glavni cesti prodamo poslovni objekt (trgovina in neizdelana gostilna) skupaj 180 m2, zgoraj v mansardi je del stanovanje, del še neizde-lano, cena ~- 46,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66. NEPREMIČNINE po»g INŽENIRING d.o.o. Kruni, t'oštuii ■?, (<•!.: 202-42-10 Prodamo: KRANJ v blizini Vodovodnega stolpa prodamo samostojno hišo (tuđi za poslovno dejavnost), hiša je obnovljena, parcela 712 m2, cena = 54,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, V najem ODDAMO 2 PISARNIŠKA PROSTORA v izmeri po 45,19 m2 in 44,24 m2 v I. nadstropju na naslovu Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj. Ogled med 8. in 15. uro, "& 204-11-59________________________i£i32_ JESENICE oddam CAFFE BAR. "S 041/500-943 1216/ VEČJI GOSTINSKI LOKAL v Kranju ali okolici najamem. Samo resne ponudbe na tr 041/632-545 12174 KRANJ CENTER - NA ODLIČNI LOKACIJI ODDAMO VEĆJO KVADRATURO POSLOVNIH PROSTOROV, PRITLIČJE, IZLOŽBE, ZELO FREKVENTNA LOKACIJA! PIA NEPREMIČNINE 201-27-19, 041/722- 632 12186 ■%ak poiiiieljek ob9.inl8.uri jEjft 202 12 22 j « 231 IO 35] GOSTINSKI LOKAL v obratovanju oddamo V NAJEM. Šifra: NA GORENJSKEM 12204 MOTORNA KOLESA Prodam MOTORNO KOLO YAMAHA 730 VIRAGO, I. 96, dodatna oprema. "B 041/757-109 12120 !AGENT- Kranj KRISTALI većji in manjši, 600 kosov, primemi za motoriste, ker zaradi sevanja povečujejo moč motorja- MENJAM za KAVVASAKI 65 CROSS, lahko starejši letnik, dobro ohranjen. Pokličite, ne bo vam žal, motor vas ne bo nikoli razoćaral. C 031/558-572 12,40 MOTOR Aprilia 50 ccm3, karamboliran, 1.2000, prodam. "Đ 533-40-40 i??08 PRIDELKI Prodam pristni BRINJEVEC in nekaj BIO zdravilnih zelišč. "S 512-20-33 12026 Prodam DOMAČO PAPRIKO, naroćila v večernem času. ^ 01 /8342-059 12126 Prodam belo in rdeče VINO ter BRESKVE. ■B 05/36-66-075, 041 /518-171 12202 OVES in OVSENO SLAMO prodam. TP 01/362-72-63 PODARIM ODDAM KUŽKA mešanca pudeljćek, star 6 tednov. ff 25-31-483 1211a PODARIMO 3 MUĆKE, stare 3 mesece. "S 513-83-50 12121 3 mesece starega KUŽKA, dobrega čuva-ja, PODARIM. 'S 596-1005 i?iei |nepbemičnine| Kmetijska zadruga Naklo, z.o.o., odda v najem na-jboljšemu ponudniku 3 pisarniške prostore, velike po 16 m2 vi. nadstropju poslovne stavbe v Naklem, Cesta na Okroglo 1/a. Interesenti lahko pošljejo ponudbo z navedbo ponujene cene na naslov: Kmetijska zadruga Naklo, z.o.o., Cesta na Okroglo 1/a, 4202 Naklo. SUET NEPREMIČNINE - REAL ESTATE < Enota Kranj. Nazorjeva ui. 12. I 4000 Kranj. tel.; 04/2811- 000 ' fax.: 04/2026-459 Internet, HTTP://www.svet-re.si Emaii: info-^sveke.si STANOVANJA KRANJ» Planina I; 30 m2, garsonjera, pritličje, nizek blok, deino adaptirana, brez balkona, vseljiva Cena: 9,2mio SIT(82.000DEM). PSO0603TJ-KR KRANJ - Planina I; 65 m2, urejeno in vzdrževano, dvosobno, 3. nadstropje, nizek bbk, mirna !ega, balkon preurejen v kabinet. Cena: 13,9 mio (125.000 DEM). PS00547MA-KR KRANJ -Planina li; 64 m2, dvosobno, .2. nadstropje, nizek, končni blok; parket, vsi priključki, lep razgled. Cena; 14,5 mio SIT (130.000 OEM). PS00575MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, pritličje, klasično ogrevanje, možen priklop na plin,.vseljivo. Cena: 9,9 mio SIT (88.000 DEM). PS00562MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 50 m?, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dobra lokacija, plin pred vrati, možnost dokupa garaže. Cena: 11 mio SIT (98.000 DEM). PS00593MA-KR GOLNIK; 60 m2, dvosobno, pritličje tris-tanovanjskega objekta, sončna in izredno mirna lega, CK, SATV, tel., nadstrešek, vseljivo, Cena. 8,9 mio SIT (80.000 DEM). PS00573MA-KR i"'VOR; 60 m2, oddamo obnovljeno en- i' . i.isko hišo, na mirni tokaciji, bolj na samem, z vsemi priključki, takoj vseljivo. Zaželeno polletno p redplačilo. Najemnina: 66.600 SH/mes. (600 DEM). OH00602JN-KR ŠK. LOKA - okolica; 130 m2, enodružinska, 8 let stara, podeželje, SATV, tel., CK - olje, takoj vseljiva. Cena; 22,4 mio SIT(200000 DEM). PHO0598TJ-KR : ŽIGANJA VAS; 600 m2, ravna, sonćna parcela, ob neprometni cesti, v predelu novejših hiš. Cena: 6,7 mio SIT (60.000 DEM). PZ00590MA-KR MAVĆIĆE - Podreča; 1493 m2, sončna, plačilo spremembe namembnosti nepotrebno, lokacijska dokumentacija v ceni, primer-na za gradnjo dveh hiš, priključki tia parceli. Cena; 16.840,00 SlT7m2 (150 DEM), PZ00600TJ-KR MEDVODE - Zbilje; 818 m2, ravna, sončna parcela, obrobje vaši, ob gozdu, voda na parceli, elektrika pri sosedu. Cena: 13,8 mio SIT (123.000 DEM). PZOO537JN-KR GORENJSKI GLAS • 36. STRAN , '^ij^^^ŽS^fjt^/f/^i^'-^^^A^ Petek, 3. avgusta 2001 POSESTI PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli, TRSTENIK okolica večjo zazidl. parcelo, 1600 m2, lahko manjšo, za gradnjo stanov. ali poslov. objekta (mizarstvo, kleparstvo...) 8900 SIT/m2, OREHOVUE ravno, sončno zaz. parcelo, 1023 m2, POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, SEBENJE zelo ugdno prodamo sončno, ravno zaz.parcelo (563m2 in 572 m2), BOHINJ St. Fužina lepo, ravno, sončno zaz. parcelo 647m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10121 nepremiCnine /pi yktsjr BOIM MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠELJ zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cea 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMICNINE, 2369-333,041/333-222 10122 PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMICNINE, 2369-333, 041/333-222 10123 RADOVLJICA-MIŠAČE: PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO 300 M2, GRAD-BENO DOVOLJENJE ZA NADOMESTNO IZGRADNJO STANOVANJSKE HIŠE (11x8 m). V RAČUN VZAMEMO TUĐI 1SS, RELACIJA RADOVUICA LESCE. PRIMO, d.0.0., 596-45-50; 592-43-00 TRŽIĆ-KOVOR: PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO 750 m2. CENA PO DOGOVORU. PRIMO d.0.0. 596- 45- 50 , 592- 43-00 TRŽIĆ-LOKA: PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO 775 m2, V RAČUN VZAMEMO TUĐI STANOVANJE. CENA 9,3 MIO SIT PRIMO, d.0.0. 596-45- 50, 592 43-00 TRŽIČ-ŽIGANJA VAS : PRODAMO LEPO, SONČNO ZAZIDLJIVO PARCELO, MOŽEN NAKUP PO DELIH, 1819 M2. CENA PO DOGOVORU UGODNO. PRIMO d.0.0. 596- 45 -50 , 592- 43- 00 TRžIČ-PALOVIČE: PRODAMO SONČNO PARCELO V BREGU 2335 M2 ZA GRADNJO VIKENDA. MOŽEN NAKUP V DVEH DEUH. CENA 4.360 SIT/rn2 PRIMO d.0.0., 596-45 00, 592.43-00 nidomplan j družba za inženirtng, \ nepremičnine, urbanizam ^^^^a ] in energetike, d cl. ' kranj,btetweisova 14 tet.h.C.,04/20-68-700, im: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 j Promet z nepremičningmj •STANOVANJE PRODAMO - v Kranju na Planini prodamo 4 sobno stanovanje nizek objekt, pritličje, v izmeri 87 m2 - v Kranju. na Planini I. prodamo dvosobno + dva kabineta stanovanje v I. nadstropju, izmere 89 m2 ; - na Planini III. v Kranju prodamo v pritličju dvosobno + kabinet stanovanje s hoby sobo v kleti in samostojnim vhodom v izmeri 94.50 m2 (zelo lepa lega); - v Šorlijevem naselju prodamo trosobno stanovanje. V. nadstrop-je.vizmeri 72,40 m2' • v Kranju blizu vodovodnega stolpa prodamo v starejši hiši obnovljeno trosobno stanovanje v I. nadstropju, etažno centralno ogreva-nje, v izmeri 97,00 m2 ; - na Bledu v alpskem bloku prodamo dvosobno stanovanje, IV. nad-stropje, v izmeri 53 m 2; - v Kfanju na Planini III. prodamo enosobno stanovanje v III. nadstropju, v izmeri 42,5 m2 ; - na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + 2 kabinet stanovanje v IO. nadstropju, v izmeri 88,80 m2; - v Preddvoru prodamo starejše trosobno stanovanje v i. nadstropju, v izmeri 96 m2 s samostojnim vhodom, potrebno popolne prenove; - v Žireti prodamo trosobno stanovanje v III. nadstropju, 76 m2 z garažo; - v Škofji Loki na Trati prodamo dvosobno stanovanje v III. nadstropju, izmere 57 m2; - na Planini III. v Kranju - nizek objekt ■ prodamo trosobno stanovanje v II. nadstropju, v izmeri 86 m2 ; - na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno > 2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju. izmere 91 m2 ; - na Planini I. v Kranju prodamo enosobno <• kabinet stanovanje-v VII. nadslropju, izmere 51.7 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo garsonjero. pritličje, v izmeri 29.6 m?; •STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM: - v starem mestnem jedru Kranja oddamo v najem trosobno stanovanje v II. nadstropju, izmere 63 m2; •HIŠE - v Stražišću pri Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2 - v Stražišču pri Kranju prodamo enonadstropno dvostanovanjsko novejšo hišo na parceli velikosti 636 m2: - v Predosljah prodamo manjšo obnovljeno hišo na parceli velikosti 700 rr,2; - v Zgornjih Gorjah prodamo novejšo visokopritlično hišo z delavni-co, velikim parkirnim prostorom, na parceli velikosti 1.202 m2; •POSLOVNI PROSTOR - prodamo - na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primeme za pisarne, v II. nadstropju, v izmeri 307 m2; - v blizini Kranja prodamo prenovljen posiovni prostor z dvema pisar-nama v izmeri 414 m2, primeren za trgovino ali skladišće; - v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v III. nadstropju, v izmeri cea 135 m2 ; •POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem - v Ćirćah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2; - v blizini Kranja oddamo v najem poslovne prostore v izmeri 400 rn2 (možnost tuđi 2 x po 200 m2) s parkirišcem, primerno za trgovino z gradbenim materialom, živilski diskont ali skladišće, - na odlični lokaciji med Kranjem in Školjo Loko oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cea 100 m2 s parkirnim prostorom, lahko tuđi za razstavni prostor, v izmeri cea 1500 m2; • v Kranju na Zlatem polju blizu bencinske ćrpalke oddamo v najem poslovne prostore v skupni izmeri 360 m2 ; •PARCELA-PRODAMO: - v Kranjski Gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2,500 m2 naZg Jezerskim prodatoi 1 I par rrv zm. /00n2 v Zi 'w zaz dl|ivo p ref o' andbenim dovolj •GARA_fc u NA rM ■ VKnniu Sortijevon e »i ni inijci garažo •VIKEND PARCO/ JH0uA* 0 - v Bašlju prodamo zazidljivo vikend parcelo v izmeri 1550 m? (možno tuđi 2 x po 750 rr>2) zelo lepa lega; •SKLADIŠČE - ODDAMO V NAJEM - v Ćirčah pri Kranju oddamo v najem 50 m2 veiik prostor, primeren za skladišće (visina 4 m);_______________________________ Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh TRŽIČ-NEPOSREDNA BLIZINA: PRO- ' DAMO ZAZIDUIVO PARCELO PRIMERNO ZA VIKEND 800 M2. CENA 3 MIO SIT PRIMO d.o.o. 596- 45- 50, 592- 43- 00 ŠENČUR : PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO 647 m2 ZA 14,2 MIO SIT PRIMO d.o.o. 596- 45- 50 , 592- 43- 00 TRŽIČ-BRDO: PRODAMO BIVALNI VIKEND, 6 X 8 M, Z VSEMI PRIKLJUĆKI, NA PARCELI 564 M2, CENA 11,6 MIO SIT. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 BLED ZATRNIK. PRODAMO BIVALNI VIKEND , 6 X 7 M , VSEMI PRIKLJUČKI NA PARCELI 1000 m2. CENA: 14,4 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596 45 50,592 43 00 TRŽIČ-PODLJUBELJ NA REBRU: PRODAMO LEPO VIKEND HIŠO NA PARC. 821 M2. CENA: 11,7 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50. 592-43-00 ČATEž-PIŠECE. PRODAMO MANJŠO VIKEND HIŠICO NA PARC. 350 M2 12 KM OD ČATEŽA. CENA. 2,8 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 TRŽIČ-BISTRICA: NOVEJŠO STAN.HIŠO, VSI PRIKLJUČKI, SONČNA, MIRNA LOKACIJA, PARC. 450 m2, PRODAMO ZA 36,1 MIO SIT PRIMO d.o.o., 596-45-50, 592 -43 -00 TRžIČ-MESTO. STANOVANJSKO HIŠO Z LOČENIM VRTOM, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 12 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596 45-50, 592- 43- 00 SEBENJE: NOVEJŠO STAN.HIŠO, VRED-NO OGLEDA, PARC. 799 M2, PRODAMO ZA 41,7 MIO SIT PRIMO d.o.o., 596-45-50, 592- 43-00 RADOVLJICA: NOVEJŠO STAN. HIŠO, VREDNO OGLEDA, PARC. 600 M2, PRODAMO ZA 44 MIO SIT PRIMO d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 TRžlČ: STAREJŠO STAN. HIŠO, PRODAMO ZA 13,2 MIO SIT, V RAČUN VZAMEMO STANOVANJE. PRIMO d.o.o., 596-45-50, 592 43-00 TRžlČ-RAVNE.1/2 HIŠE (4SS) S PRIPADA-JOČIM VRTQM, KLETNIMI PROSTORI, PODSTREHO, GARAŽO, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 13,8 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50,592-43-00 TRžIČ-SEBENJE: STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO, POTREBNA POPOLNE OBNOVE, PARC. 118 M2, PRODAMO ZA 6,1 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 TRžIČ-MESTO: PRITLIČJE POSLOVNO STANOVANJSKE HIŠE S PRIPADAMOČIMI GARAŽAMI IN VRTOM ZA 12 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 TRžIČ-MESTO. STANOVANJSKO HIŠO UPORABNE POVRŠINE 74 M2, VSI PRIKLJUĆKI, TAKOJ VSELJIVA ZA 10 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 BLED MLINO ETAŽA HIŠE V DELNO ŽE OBNOVLJENI VILI, 102 M2, MIRNA OKOLICA, BLIZU JEZERA, PRODAMO ZA 17,9 MIO SIT (160.000 DEM). POSING 04/586 31 50 (www.posing.si) LENARD NAD ŠKOFJA LOKO ENODRUžINSKA HIŠA 100 M2 STAN. POVRŠINE, 700 M2 PARCELE, ZIDANA GARAŽA, PRODAMO ZA 16,8 MIO SIT. POSING 04/202 20 76 (www.posing.si) Radovljica.na lepih lokacijah prodamo več stanovanjskih hiš različnih cenovnih razre-dov.J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. Radovljica, prodamo 4ss,3ss, in 2 1/2ss, takoj vseljivo, cena po dogovoru.J&T NEPREMICNINE,04- 531 44 24,031-322 246. BLED,.na izrednih lokacijah ugodno prodamo več nezazidanih stavbnih zemljišč. J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24,031-322 246. Begunje, prodamo konfortno 2ss, vsi prikljućki, cena ugodna.J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. ^SPGKTeR KRANJ d o o DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, STORITVE IN .■-_P5!^LT-Z.-,E,P.R^.-—^) Bled, 2ss, takoj vseljiva, cene po dogov-oru.J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. BOHINJ- VOGAR- prodamo na čudoviti lokaciji objekt v izgradnji z pripadajočim zemljišćem.J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. Lesce, poslovne prostore in pisarne različnih velikosti ugodno prodamo ali odd-amo.J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 24. Hraše, prodamo zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo v velikosti 588m2. Cena zelo ugodna.J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031 -322 246 MEDVODE.Golo Brdo, na čudoviti lokaciji prodamo stanovanjski objekt v gradnji na parceli 1015 m2.J&T NEPREMIČNINE, 04-531 4 24, 031-322 246. Kranj, okolica, prodamo lepo 3ss v novi več stanovanjski hiši, Cena po dogovoru.J&T NEPREMICNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. ____________________________ Lesce, ugodno prodamo 1000m2 stavbnega zemljišča.Odlična naložba J&T NEPREMICNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. Hlebce, prodamo na parceli 880m2 z lokacijski dovoljenjem za novogradnjo in do 3. faze zgrajen stanovanjski objekt.Cena ugodna.J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031-322 246. KOFJA LOKA, center, oddamo v najem pizzerijo v obratovanju. Pogoj odkup inven-tarja. J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031-322 246. ____________________ LESCE. ugodno prodamo večje posest-vo.J&T NEPREMICNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. BLED,CENTER prodamo poslovno stanovanjski objekt primeren za različne de-javnosti.Ugodno. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. KAMNA GORICA, prodamo zg. del stanovanjske hiše(175 m2 ) s pripadajočim zemljiščem. UGODNO. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 041-738 454. AMBROZ POD KRVAVCEM prodamo 10 let star bivalni vikend, dimenzij 6,5 m x 5,5 m, cea. 750 m2 zemljišča, klet betonska, zgornji del iz brun, terasa, lep razgled, opremljen, vselitev možna takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 ZG. BITNJE na parceli 1.040 m2, prodamo dvodružinsko hišo, s pomožnim objektom ( garaže), staro 25 let, ločena vhoda, stanovanjske površine 176 m2, vsi priključki, CK kombinirana, mirna lokacija, vseljiva po dogovoru, za 40.320.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 VODICE-CENTER na parceli 700 m2, prodamo 13 let staro, dvodružinsko hišo dimenzij 10 x 12 m, podkletena, 2x garaža, CK, TEL., terasa, cena 44.800.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 SP. JEZERSKO prodamo starejšo hišo, v celoti obnovljeno pred 10-imi leti, dimenzij 11 x 6, na parceli 1228 m2, brez CK, možnost prevzema takoj, za 18.870.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 V OKOLICI KRANJA, CERKELJ, PRED-DVORA, TUPALIČ, kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50.000.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 PODLJUBELJ - prodamo starejšo delno adaptirano hišo, na 1000 m2 parcele, brez CK, prevzem možen takoj, za 22.200.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 a' GS 5 STANIČ, k.d družba za promet z nepremičninami Linhđrtov trg 20, 4240 Radovljica tel./Fax: 53-03-320,53-03-3; ____________________mob.:0609/65 3-790 VISOKO-LUžE prodamo visokopritlično hišo, dimenzije 13x9, na 542 m2 zemljišča, stara 13 let, CK na olje ali trda goriva, vseljiva po dogovoru, za 35.520.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 ŠKOFJA LOKA STARA LOKA na parceli cea 500 m2, prodamo vrstno hišo, pod-kleteno, prvič vseljena pred 14. leti, stanovanjske površine cea 310 m2, z vsemi priključki, v celoti izdelana, vseljiva po dogovoru, cena 47.040.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 V okolici Kranja, Golnika, Tenetiš, Bitnje, Preddvor iščemo starejšo vseljivo hišo z vsaj nekaj pripadajočega zemljišča za znanega kupca do 20 mio sit. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361 V Kranju kupimo samostojno hišo lahko starejšo potrebno prenove na vsaj 1000 m2 zemljišča za znanega interesenta. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 ŠKOFJA LOKA-Okolica, vrstna hiša 84 m2, z zemljiščem, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. ŠKOFJA LOKA-Spodnji trg, vrstna hiša, 120 m2, 390 m2 parcele, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. GORENJA VAS-okolica, 1000 m2 zazidljive parcele za stanovanjsko gradnjo, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04,512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. Prodamo: PRIMSKOVO manjšo vrstno hišo na parceli 414 m2 prodamo za 35,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: ŠENČUR - na lepi lokaciji v naselju 9 let stara stan.hiša velika 12 x 8 m, izhod na teraso, parcela 600 m2, cena = 45,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: DRULOVKA 10 let staro vrstno hišo z manjšo parcelo, izdelano v celoti, cena = 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: pri TRžIČU novejšo vrstna konč-na hiša z odprtim pogledom, 70 m2 v etaži, manjša parcela, cena = 37,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: PŠEVO pod Joštom 1.700 m2 zazidljiva parcela za stan.hišo, delno v bregu, cena = 6.160,00 SIT/m2, K3 KERN d.o:o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: KRANJ, Primskovo na odlični lokaciji za Gradbinko gradimo dvojček vsak velik 12,5x9,6 m na ukupni parceli 700 m2, zgrajeno bo do IV.gt.faze, cena enega = 40,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66 Prodamo: pri CERKLJAH 570 m2 zazidljive parcele ob gozdu, mirna lega, cena = 16.650,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: ŠKOFJA LOKA na mirni lokaciji, na koncu naselja prodamo parcelo v izmeri 1.200 m2, cena = 22,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Orehek - 10 stanovanj v večstanovanjski hiši velika od 39 m2 do 90 m2 v tren etažah, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: prulovka 1 G 33,5 m2 v 2.nad., zadnje, CK ni, cena - 8,9 mio SIT, Planina I 1 G 21,5 m2 v 11.nad., vsi priključki, cena = 6,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Valjavčeva ul. 3 SS 74 m2 v I.nad., CK na plin, obnovljena kopalni-ca, cena = 15,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: RADOVLJICA 2 SS 61,00 m2 v 1.etaži hiše in prav tako neizdelano podstre-ho za ceno 12,2 mio SIT, Gradnikova 2 SS + K 61 m2 v 3.nad. za 12,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina I 1 SS 40 m2 v pritličju z atrijem, cena =11,6 mio SIT; 1 SS 38,00 m2 v2. nad./zadnje, cena = 11,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina II 2 SS 66,5 m2 v 8.nad. za 12,7 mio SIT, 2.5 SS 82,5 m2 v 6. nad. za 15,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina III 3 SS 86 m2 z možnostjo predelave v 4 SS, 2.nad., nizek blok, prenovljeno, 3 SS 76 m2 v 3.nad., predelano v 2 SS + 2 K, cena = 16,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina I obnovljeno 3 sobno 72,5 m2 v 3. nadstropju, nizek blok, vsi priključki, cena je 14,5 mio SIT, 3 SS 77 m2 v 3.nad., nizek blok, cena = 1"i*f1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: ugodno LESCE mansardno stanovanje dvosobno 60 m2 v hiši z vrtom in dvoriščem, cena = 10,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Oddamo: KRANJ 1 SS Planina III, 1 SS Planina II, 2 SS 49 m2 Vodovodni stolp, 2 SS 68 m2 Planina II, 3 SS Zoisova ul., 4 SS Planina III, 1/2 hiše v Stražišću in ćelo hišo v Stražišću, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ več obnovljenih enosob-nih stanovanj v mestnem jedru s CK, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 m2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cea 550 m2, ČIRČE, vis.pritl. hišo dvojček na parceli 540 m2, 267 m2 uporabne površine, CERKLJE novejšo vis.pritl. hišo s poslovnim prostorom 9x11 m, lahko dvostanovanjska na parceli cea 500 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cea 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno.vis.pritl. hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 [PRODAJAT^PREMIČNiNi 4-260 bleđ, Ljubljanska cesla "), tel.: 5742-333, 041/647-974 KRANJ Primskovo obnovljeno sam.vis.pritl.hišo na parceli 850 m2 z manjšo delavnico, NAKLO na dobri lokaciji prodamo lepo poslovno stan. hišo z delavnica-mi in garažami na parceli 1790 m2, DRULOVKA prodamo etažno hišo I. nadstr. (1/2) cea 100 m2 z neizdelano mansardo, dvema garažama in vrtom, KRANJ center prodamo poslovno stanovanjsko hišo z 600 m2 uporabne površine, z lastnim parkirišči, 73 mio SIT. DOM NEPREMICNINE, 2369-333,041/333-222 10125 HIŠE PRODAMO MLAKA na robu naselja prodamo pritličje hiše oz. 1/2 hiše z vrtom, cea 85 m2+garaža+253 m2 parcele, 18,5 mio SIT, GORICE- prodamo obnovljeno pritličje hiše, cea 80 m2+489 m2 sadovnja-ka,_ ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, BAŠELJ prodamo vikend hišo na robu naselja na parceli 1037 m2, 124 m2 uporabne površine, vsi priključki, pokrita terasa, vred-no ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 11527 Trg Svobode 6, 4290 Tržlč, Slovenija tel.: 5964-550. 5924-300 prtmm.trzfc@siol.net, http://agencija-prfmo.st HIŠE PRODAMO HIŠO na Koroški Beli, 150 m2, hiša je obnovljena, ogrevanje na olje, tel., SATV, cena je ugodna. HIŠO 3. gr. fazaTomišičeva, 140 m2, iasten vhod, sonč-na lokacija. Prodaja se polovica hiše. HIŠO v Bovcu Serpenica, blizina Soče (500). Hiša je notranje adaptirana, primerna za ureditev apartmajev - možnost turizma. Prodamo ali menjamo za stanovanje na Jesenicah. Možen ogled na video posnetku, HIŠO (starejfo) KOSTANJEVICA NA KRASU, pri-padajoće zemljišče, najlepša pozicija v vaši, izredno sončna lega. Možen ogled na video posnetku. EXEDRA NEPREMIČNINE, t! 583 65 00, 041/703-806 NON STOP BOHINJSKA BELA - OBRNE, prodamo parcelo, 2. kategomi travnik 2400 m2. Možnost gradbene parcele (dokumentacija v pridobivanju). Pitna voda na parceli, dovoz iz glavne ceste, elektrika v blizini (50 m), cena 1200 SIT/m2. Fotografije v agenciji. EXE-DRA NEPREMIČNINE, 583 65 00, 041 /703-806 NON STOP 12010 DOVJE MOJSTRANA, dve gradbeni PARCELI, komunalno neopremljene, 2x700 m2. EXEDRA NEPREMIČNINE 583-65-00, 041 /703-806 NON STOP 12011 ŠKOFJA LOKA v Stari loki prodamo SAMOSTOJNO STANOVANJSKO HIŠO z garažo in vrtom, v pritličju je lokal, v mansar-di STANOVANJE. PIA Škofja Loka, 50-60-300 ,,06G Kupim zazidljivo PARCELO v Kranju ali okolici. -S1 2352-570 12091 ZAZIDLJIVA PARCELA 600 m2, ob travniku ali gozdu, sončna lega. "S 041/787-050 Kupim zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Kranja. "S 041/820-119 ipiag HIŠE PRODAMO RADOVLJICA okolica, prodamo opremljeno stanovanjsko hišo 270 m2 stan. površine, parcela 500 m2, HRAŠE montažna stanovanjska hiša, površina 160 m2, parcela 500 m2. ALPDOM d.d. Radovljica, S 537 45 00, 537 45 16 12178 PARCELE PRODAMO MIŠAČE, parcela 40 m2 z gradbenim dovoljenjem. ALPDOM, d.d. Radovljica, 537 45 00, 537 45 16 TRŽIČ - PRODAMO VEČJO NADSTAN-DARDNO HIŠO, 400 m2 stanovanjske površine, (možnost ureditve več stanovanjskih enot), CK, tel., ISDN, PLIN, VRT, PARKIRIŠČA. PIANEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-632___________________121 se HIŠA v Kr. gori 230 m2, nova, vrstna, možnost nakupa posamičnega apartmaja z lastnim vhodom in priključki. EXEDRA NEPREMIČNIONE, -B 583 65 00, 041 /703-806 NON STOP 12196 POZNANSTVA ŽENITNA POSREDOVALNICA JUPITER vam pomaga pri iskanju partnerja-ice za resno zvezo. S za moške 090/52-12, 185 SIT/min, ženske kličejo 01/28-11-037 20, 23, 27, 29, 30, 33 in vse do 76-letne različnih poklicev, kmečke, upokojenke in zdomke iz vse Slovenije, kakor tuđi moški vseh starosti iščejo osebo za skupno življenje. Posredovalnica za resne zveze Beli grad, Angelca Šonja,s.p., U. P.Č.110, 93232 Črenšovci, 031/520-135 12193 1KERN NEPREMiČNINE Jei2021-353 Maisirov trg 12 Če iščete partnerja imate v Afroditi priložnost, da ga najdete. Za ženske je storitev brezplačna. BT 596-12-45, obenem vabljeni na ples 4.8. v hotel Transturist, Škofja Loka 12201 RAZNO PRODAM DRVA, meterska, razžagana, OKNA, lese-na, plastična, OKVIRI slik, ogledal Lesmark, prodam. HLODOVINO kupim. ® 5124-223 DRVA, metrska ali razžagana, tuđi brezova, možnost dostave, prodam. BT 041/718-019 Prodam elek. plin. štedilnik 4+2, raztegljiv kavč, oddam moško in žensko kolo. ?T 202-32-39_____________________________12094 Prodam lepa suha DRVA. 17 250-3612, zjutraj ali zvečer 12095 Prodam mešana DRVA. TT 25-31-494 Prodam bukova DRVA, cena 3500 SIT/m3. "S 514-61-28 12106 Prodam suha BUKOVA in HRASTOVA DRVA. "S 250-30-03 12111 Prodam HRASTOVA in MEŠANA DRVA z dostavo! "JP 518-5-518, 041/705-177 12119 Prodam dva večja VENTILATORJA, ročni TOVORNI VOZIČEK ih nerabljen SURF. "S 041/515-990 12152 Suhe hrastove in smrekove PLOHE in hrastova DRVA, prodam. TT 533-07-55 12155 Prodam BUKOVE BUTARE po 250 SIT. TT 040/39-45-47 12185 STAN. OPREMA Novo KUHINJO in OTROŠKO SOBO ugodno prodam. S 031/751-474 10912 Prodam telefonsko omaro, 2 vetrini in 2 fotelja, tt 2025-242 12108 Ugodno prodam dvodelno pomivalno korito z omarico, bele barve. ft 031/820-695, 2041-676 12138 ŠPORT Prodam ROLARJE BLAZER 34-35 in RO-CES 36-37 ohranjeno, ugodno. TT 041/552-336 12129 STORITVE SENĆILAASTERIKS, Senično 7, Krize, B1 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkra-jšem času. 2 pillf! .__ i51 i; ■ . I iTANr [ 11; !■ ■ '■ L.STRIHJ 1 .:>;;;^::;: STRMM ESTlUtH DJAKOViČ STANKO s.p., J. Platiše 1, Kranj TESNENJE OKEN IN VRAT, • UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30% prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! t! 01/8313-553, 041/694-229 BE & MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 105 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno. IP 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo 250 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov-hitro in po ugodni ceni! B1 041/642-097, 01/832-71-90 Urmar d.0.0., Zakal 15, Sta-hovica 11279 s|itili||||||^ |I|ll|||p|MB| IZVAJAMO GRADBENA DELA OD TEMELJA DO STREHE, KAMNITE ŠKARPE, N0-TRANJI OMET, VSE VRSTE FASAD, z vašim ali našim materialom. SGP Bytyqi Skala, Struževo 3 a, Kranj, Đ 031/698-293 1^ ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč, čest, dovoznih poti, strojni izkopi in odvozi, prevzen" komplet zidarskih del, NOVOGRADNJE m ADAPTACIJE, pleskarska in keramičarska de0 in fasade. S 031/369-520, 031/803-14*. Gradbeni inženiring,d.0.0., Trg talcev8, Kamnik lt9B9 SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo ognjeo* porne lnox pločevine, dimnik odpravi k° dens in crne madeže, barvamo fasade lesene napušče. Tt 041/815-670, Ahej ^ ta, s.p., Šentiljska 15, Maribor 12°9 STANOVANJA^ STANOVANJA PRODAMO KRANJ Pla"*? I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll., vsi priklj.n^ blok, 11 mio SIT, Gor. odreda 1 ss, 44,^ m2/l., zast.balkon, vsi priklj., cena po "09--CENTER ugodno, starejše 1 ss/H, klasic^ ogrevanje, 6,6 mio SIT, Gogalova 1 ~-l 43,30 m2/ll, vsi priklj., 10,5 mio SIT, fT,0 na I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, 10,4 ^. SIT, J.PUCUA lepo 1 ss, 42 5 m2/W. f4 priklj., 11,5 mio SIT, T.Dežmana 1 ss, «-m2/X., vsi priključki, 10,5 mio SIT. D^ NEPREMIČNINE 2369-333, 041/o3J 222___________'__________________^ KRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodaiT>j> več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj DOM NEPREMIČNINE, 2369-3J* 041/333-222______________J>- LESCE: 1SS, PREDELANO V 2SS, 44A4 M2, BREZ CK, PRODAMO ZA 8,8 MIO "''■ PRIMO, d.0.0., 596-45-50, 592-_43^ TRŽIČ-MESTO: 1SS, PRITLIČJE POSL{j?' STAN. HIŠE VSI PRIKLJUČKI, 53,30 M*' TAKOJ VSELJIVO PRODAMO ZA 6,4 MIO=» ' PRIMO, d.o.o., 596 45-50, 592 43-W^ TRŽIĆ-LOKA: VEČJE 1 SS, V VEČSTANjS II. NAD., BALKON, 47,31 M2, KLAS. O^n VANJE, Z GARAŽO, PRODAMO ZA 8,4 W° D PRIMO, d.0.0., 596-45-50, 592-43-00^^- TRŽIČ-RAVNE: 1SS, f.NAD. STAN^OK™ BALKON, VSI PRIKLJUĆKI, 35,90 *' ' PRODAMO ZA 7,6 MIO SIT PRIMO, 0-°v" 596-45-50,592-43-00________-. TRŽIČ-RAVNE: 1SS, I.NAD. STAN.BL-O^g VSI PRIKLJUČKI, TAKOJ VSELJIVO, 34. fl M2, PRODAMO ZA 6,9 MIO SIT. PH|IV d.0.0., 596- 45-50, 592-43 -00__^--' TRžIČ-MESTO: 1SS, III.NAD. STAN- B^ KA, 31,30 M2, VSI PRIKLJUĆKI, r£ DAMO ZA 6,6 MIO SIT PRIMO, d.0.0- °" 45-50, 592-43-00_______________^-^ TRŽIČ-DETELJICA: 1SS, II. NAD- ^ty BLOKA, 39.05 M2, VSI PRIKLJUĆKI, rn. DAMO ZA 8,5 MIO SIT PRIMO, d.o.o-. ° 45-50, 592- 43-00________ ^> TRŽIČ-RAVNE: 1SS, li. NAD. STAN. BL|0 KA , 35,80 M2, PRODAMO ZA 6'°^o, SIT, LAHKO TAKOJ VSELJIVO PHIIV d.0.0., 596-45-50, 592-43-00 ^^-^ TRžIČ-BISTRIČA: 1-SS, III.NAD., 39 J BALKON, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMug0i 8,8 MIO SIT PRIMO, d.0.0., 596-40 -592- 43-00________^______________-^ TRŽIČ-RAVNE: 1SS, I.NAD. STAN-%. KA, 37,05 M2 , VSI PRIKLJUĆKI, r Q, DAMO ZA 7,8 MIO SIT.PRIMO, C-Ui 596-45-50, 592-43 -00 .__---*& TRŽIČ-BISTRICA: 2.5SS, V VEČSTAN- ^ OBNOVLJENO, 60 M2, SOUPORABAv |Q TAKOJ VSELJIVO, PRODAMO ZA H>.J Q SIT PRIMO d.0.0., 596-45-50, j__^5-<^ TRŽIČ-RAVNE: 2SS, PRITLIČJE 53,20 oj BREZ BALKONA, VSI PRIKLJUĆKI, pp|-VSELJIVO , PRODAMO ZA 8,8 MIO =>"■ MO, d.0.0., 596-45-50, 592:4_3________^j ~TRžlČ-PRESKA: 2SS, OBNOVLJENOj ^ PRIKLJUČKI, 47,20 M2 PROD^g0, 9,5 MIO SIT. PRIMO, d.0.0., 59b-* 592-43-00______________________—^^nŽT KRANJ-PLANINA II.: 2 SS S KABlN^e, DELNO MANSARDNO, VIII. NADSI ^ ^J VSI PRIKLJUČKI, 66,50 M2- |(/), VSELJIVO. CENA PO DOGOVORU- r d.0.0., 596-45 -50, 592____3___£_-^^|, TRŽIČ-BISTRICA~1~SS S KABl^M 54,13 M2, PRITLIČJE, VSI p^'Kpp|M0' PRODAMO ZA 10,7 MIO bi' d.0.0., 596-45-50, 592-43-0_____j^_rv TRŽIČ-RAVNE:'TAKOJ VSEU"VO 2$r VEČ STAN.HIŠI, 45,15 M2, Vbl PRf 6 Mlj Kl, OBNOVLJENO, PRODAMO^ "2,P SIT. PRIMO, d.0.0., 596 -45 -&u, 00 Pgtek, 3. avgusta 2001 37. STRAN * GORENJSKI GLAS «NEPREMIČNINSKOFt II POSLOVANJE Pg I^jč-pRISTAVA: 2SS V MANSARDI ^N-BLOKA, 52 M2, PRODAMO ZA 9,4 !$ooL PRIM0' d-ao- 596 "45 '50' 592 J^'č-BISTRICA: 2SS Z ATRIJEM, 59 M2, 'POR|KUUCKI, PRODAMO ZA 10,8 MIO gll^RIMO, d.o.o,, 596- 45- 50, 592 -43 -00 ^tam^MEST0: 2SS MANSARDNO V Srrr» Sl' 45 M2' PRODAMO ZA 6,8 MIO llii^jO^-o.o., 596-45-50, 592 43- 00 nT,R.^-RAVNE: 2SS, 79,40 M2, PRO-UAMO ZA 10,7 MIO SIT PRIMO, d.o.o., ^j^o^s^-^-oo JRŽIČ-MESTO: 3SS, III. NADSTR. 80,50 pp ■ VS| PRIKUUČKI, OBNOVLJENO, DUDAMO ZA 13,2 MIO SIT. PRIMO, ^^£6^5 -50, 592-43-00 1VmaČ"DETEUICA: 3SS> vsi PRIKUUČKI, SIT dd ' 78'83 M2> PRODAMO ZA 14,6 MIO Jlj^O^o.o., 596 -45 -50, 592- 43-00 PRitiI<^DETELJICA: 3SS< VSI PRIKUUČKI, Min1 E 77'99 M2. PRODAMO ZA 14,2 43Oo'T PRIM°' d-°"°- 596" 45" 50' 592 pSč"b-STRICA: 3SS' inad- vsi W>UUCKI, 77,00 M2, VSEUIVO DECEM-Mn i002' PRODAMO ZA 13,3 MIO SIT PRI-■!^£2_Q., 596- 45 -50, 592- 43- 00 7iRiŽ^"MEST0- 3SS III.NAD.STAN.BLOKA, in JP. ' VSI PRIKUUČKI, PRODAMO ZA IJ6-MI0 SIT PRIMO, d.o.o., 596- 45- 50, 092- 43. oo —J__Kt*^ J 1 d.o.o. Krmj NpREMIČNINSKA HIŠA •*• «NČUR, Delavska 24, http://www.frast.si GSM: 041/734-198 L-—__04/25-15-490 ^ORENJSKA: ZA GOTOVINO KUPIMO 50 59 ALI 2SS- PRIMO, d.o.o., 596-45- 1sRg'^'PRISTAVA: KMETIJSKO ZEMUIŠČE doo ' CENA446,80 S1T/M2 PRIMO, -~---^J^6_45-50, 592- 43- 00 TR/i^^DUUBELJ: KMETIJSKO ZEMUIŠČE /ISFALTiRi66 M2 ' SONČNA LEGA, DOVOZ PR|Mo ";ANA CESTA. CENA: 558,50 SIT/M2 ~-----'^2^, 596- 45- 50, 592- 43- 00 5 ^Ž|Č: NJIVA V IZMERI 2.046 M2. CENA: °«,00 SIT/M2 PRIMO, d.o.o., 596- 45-^^43-00 __________________ HnnČ: GARSONJERO, 18 M2, SKUPNI JJDNIK, PRODAMO ZA 3,5 MIO SIT PRI--^£^0^97- 45 50, 592- 43- 00 dnh ' ocldarno garsonjero za daljše ob-24 no J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 -il^^^^____^__ vTna1?o^EST0- v na^em oddamo v KA nDMR0PJU STANOVANJSKEGA BLO-M? w»N°VLJENO GARSONJERO, 17,6 MA pd^MNINA 38.700,00 SIT, OZIRO-dOn"ODAMO ZA 4,9 MIO SIT PRIMO, -~^j£g^45- 50, 592- 43-00________ 1SsZ'w"qSJRICA: V NAJEM ODDAMO. NOVO ^AN°VANJSKI HIŠI, BREZ CK, LO pRu.^OOSIT/imesec, PREDPLAČI-~~r-~4--!2l^i00-' 596 45 50,592 43 00 VS?toiKE^P: v NAJEM ODDAMO: 2SS, Var6^.UUCKI, 39.000,00 SIT/1 mesec, JEK? D1 2NESKU 2-MESEČNE NA-S96 4S LPREDPLAČILO. PRIMO, d.o.o., ■-^-^iEii3^__________ P^TUnl^J0: V NAJEM ODDAMO : 2SS, 45.000 nAVSl PRIKL-JUČKI, OPREMLJENO, PRlMOri SIT/1mesec, PREDPLAČILO. -^^0^596-45-50; 592-43-00 EN"OESEn OKOLICA GARSONJERO, BLOKU ma . °S0BN0 STANOVANJE V 31 50(«m AMEM0- POSING 04 / 586 ^■^^^______________________________ STANOVAMycREČKOVA ENOINPOLSOBNO BALKONolf,,51'7 M2' OBNOVLJENO, Z DAMO Poq JN VSEMI PRIKUUČKI, PRO-"^■•^iNGjM/20242 10 (www.posing.si) JE 70N5P^N'NA DVOSOBNO STANOVAN- Wnk2,'Eek bl°k, zastekljen satv, vsfi ^icno ogrevanje, tel, PosingL/oVovoktobru. prodamo. ^^04/202 42 10 (www.posing.si) KRANJ, ŠKOFJA LOKA - ZA NAŠE STRANKE KUPIMO GARSONJERO, ENO-ALI ENOINPOLSOBNO STANOVANJE. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ, ŠKOFJA LOKA GARSONJERO, ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE NAJAMEMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) -NOVOGRADNJA! STANOVANJA NA MLAKI PRI KRANJU! - NA RAZPOLAGO JE ŠE NEKAJ STANOVANJ, OD 57 m2, PAVSE DO 101 m2. - NE ZAMUDITE UGODNE PRILOŽNOSTI PRI NAKUPU NOVEGA STANOVANJA, VSELJIVEGA KONEC SEPTEMBRA LETOS! ŠTEVILO STANOVANJ JE OMEJENO, ZATO POKLIČITE ŠE DANES! Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 TRžIČ-RAVNE UGODNO prodamo komfort-no enosobno stanovanje, 36 m2, I. nad-stropje nizkega bloka, vseljivo takoj, cena 6.750.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361 KRANJ PLANINA I prodamo enosobno stanovanje v pritličju, z balkonom, 33 m2, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, za 8.960.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365- 361 8- THA JBilUrANEPREMICNINE HmTM tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj GSM: 041-331-886 KRANJ PLANINA III prodamo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 52 m2, VI. nad-stropje, balkon, lep razgled, vsi priključki, vseljivo v takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cea. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 28,30 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361_____________ PREDDVOR prodamo enosobno stanovanje, 39,10 m2, vsi priključki, I. nadstropje, vseljivo po dogovoru, za 10.051.200 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - CENTER prodamo adaptirano, enosobno stanovanje, v II. nadstropju, 48,20 m2, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365- 361 KRANJ JANKA PUCUA v nizkem bloku, prodamo lepo dvosobno stanovanje, 62,70 m2, v III. nadstropju, balkon, razgled na hribe, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje, v II. nadstropju nizkega bloka, 70,50 rn2, z balkonom, brez CK, vseljivo oktobra letos, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - ĆIRČE prodamo lepo dvosobno stanovanje, 48,65 m2, CK-na plin, TEL., drvarnica, vseljivo 10. avgusta, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA II prodamo dvosobno stanovanje, 68,20 m2, II. nadstropje, velik balkon, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - J. PLATIŠE prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 83 m2,1. nadstropje, z vsemi priključki in dvemi balkoni, vseljivo po dogovoru, za 16.770.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04- 2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA I prodamo lepo dvosobno stanovanje z dvemi kabineti, 88,80 m2, vsi priključki, dva balkona, vseljivo v enem mesecu, za 17.750.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365- 361 KRANJ-Planina, enosobno 40 m2, 2. nad., vsi priključki, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. ŠKOFJA LOKA-več enosobnih, od 37-42 m2, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. ŠKOFJA LOKA-več dvosobnih, od 47- 59 m2, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. ŠKOFJA LOKA-okolica, trisobno 90 m2, v tristanovanjski hiši, z garažo in zemljiščem, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. STANOVAJA ODDAMO KRANJ Vod.stolp 2 ss, cea 50 m2/PR, brez CK, 55000 SIT/mes, 3 mes.predpl., KRANJ okolica 2 ss v hiši +2 sobi v kleti, cea 100 m2, CK olje, 55000 SIT/mes, OREHOVLJE oddamo 1/2 hiše, cea 80 m2, ogrevanje klasično, 33000 mes.poll. predplačilo+varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 Prodam 1,5 sobno STANOVANJE 43 m2, preurejeno, na Planini III, nizek blok, izredna lokacija, opremljeno.Kličite samo resni na U 041/404-960 n/25 STANOVANJA PRODAMO: JESENICE 3 ss - Revolucija, 65 m2,mirna lokacija, šola in vrtec v posredni blizini. Možna menjava za dve manjši enoti. JESENICE, 1 ss Benedičičeva, 43 m2, novi bloki, pripada parkirišče z nadstreškom. BLED 2 ss, alpski bloki 53m2, zelo lep pogled na Blejski grad in Triglav. ZELO DOBRA PONUDBA!!! JE-_ SENICE, 2,5 ss Titova, za gimnazijo 65 m2. Stanovanje je zelo vzdrževano in ima funkcioanlno razporeditev prostorov. MOJS-TRANA 1 ss-bloki v smeri Piričnika, 47m2. Prodamo ali menjamo za 3 ss na Jesenicah. HRUŠICA 3 ss novi bloki, 78 m2, prodamo ali menjamo za 2 ss na Jesenicah z vašim doplačilom. EXEDRA NEPREMIČNINE, Tf 583-65-00, 041/703-806 NON STOP ITD+ nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Krcmj *l i tel. fa*; 2366-670. 2366-677iLjJkf GSM:041 /755-296 BMHJ E-MAJL'itd.nepremicnine@ siol.net m^^^^tm PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESU1V0, HITRO IN UGODNO. STANOVANJA PRODAMO: JESENICE 2 ss Pod Mežakljo, 59 m2, novi bloki, prodamo ali menjamo za 3 ss na Jesenicah, JESENICE 2 ss Revolucija, 61 m2, preurejeno v 3 ss ter 1,5 na Koroški Beli, 43 m2, prodamo nujno zaradi zdravstvenih razlogov ali menjamo za hišo na Primorskem, cena je ugodna, JESENICE 1ss Titova, nasproti Integrala, 39 m2 prodamo ali menjamo za 3 ss na Jesenicah z našim doplačilom, JESENICE 2 ss Koroška Bela, 49 m2. Stanovanje je generalno obnovljeno in se prodaja opremljeno, vključno z agregati. Vredno ogleda!!! Cena po dogovoru. EXE-DRA NEPREMIČNINE, 583-65-00, 041/703-806 NON STOP 12007 EXEDRA NEPREMIČNINE, Titova 5, Je-senice, S1 583-65-00, 041/703-806 NON STOP - pri NAKUPU NEPREMIČNIN NUDIMO UGODNO KREDITIRANJE! 12012 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 1 ss, 44,70 m2/L, vsi priklj., zast.balkon, 10,1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj.,brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8,8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12055 SOBO v Kranju opremljeno s souporabo kopalnice išče samski moški. ?T 2325-059 Oddam 2 ss na Planini II. Tt 595-72-06, 041/681-612 12115 Nasproti Vodovodnega stolpa prodam obnovljeno dvosobno stanovanje. Đ 041/77-44-00 STANOVANJA PRODAMO BLED, 31 m2, enosobno, obnovljeno, opremljeno, pritličj, BLED, 53 m2, dvosobno, IV. nadstropje, vsi priključki, KAMNA GORICA, 76 m2, trosob-no, mansardno, etažno centralno ogrevanje, BEGUNJE 75 m2, dvosobno, pritličje, vsi priključki, parkirno mesto, LESCE, trosobna stanovanja, velikosti 78-102 m2, vseljiva aprila 2001. ALPDOM.d.d. Radovljica, "S 537-45-00, 537 45 16 12176 STANOVANJA ODDAMO Radovljica oddamo 2 sobno opremljeno STANOVANJE. ALPDOM, d.d. Radovljica, S 537 45 00, 537*45 16 , -12177 KRANJ ODDAMO 1 ss, 40 m2, 2. nad., CK. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-632 12187 ODDAM neopremljeno 2 ss, Vodovodni stolp. S 041/546-696 12192 RADOVUICA Cankarjeva, 2,5 ss, 68 m2, I. nadstr. prodamo ali menjamo za stanovanje cea 45 m2, EXEDRA NEPREMIČNINE, 583-65-00,.041/703-806 NON STOP JESENICE 3 ss, 75 m2, Titova, nizki bloki, prodamo ali menjamo za stanovanje v Mojs-trani. EXEDRA NEPREMIČNINE, 583-65-00, 041 /703-806 NON STOP i2isw Na Planini III prodam 1,5 sobno STANOVANJE. S 041/378-045 12199 VOZILA DELI Prodam PRTUAŽNIK, PLATIŠČA in GUME za R 4. "B 25-03-484, 050/657-177 12086 Prodam KOVČEK za avtomobil 110x100x38, novo za 25000 SIT. 1T 041/552-336 12128 Prodam NEREGISTRIRANO, vozno AVTO-PRIKOLICO, cena 10.000 SIT. n 2025- 733 12134 Prodam Marangoni LETNE PNEVMATIKE 185/65 XR15, 4 kose. "ST 510-76-60 12157 VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Ore-hovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939 NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH VOZIL od letnika 1993 dalje. S 01/42-61-315,041/614-013________io923_ Odkupim RABUENI AVTO. S 041 /44,55- I8 121(0 Kupim karambolirano VOZILO od I. 90, naprej. tr 041/743-866 12122 Zlit 4IME 1.»»ODE* ^. lamo 24.99O0EM1 11.442.880") L (2.798.880'") J Kupim karambolirano vozilo. tS* 041/647- 823_______________________________12135 Kupim VW POLO. n 031 /369-349 12153 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, tr 20426-00,041/668-288_____________________s_ HYUNDAI COUPE 2.0 TOP K, prvi lastnik, I. 97, rdeča barva, 50.000 km, redno servisiran, reg. do 17.6.01, vsa oprema in veliko dodatne (spojlerji, ALU platišča, 16", izpuh..), alarm, garažiran, ohranjen, prodam. Tt 01/72-16-221 6243 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plaćilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIAAVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škof-ja Loka (bivša vojašnica). Đ 5134-148, 041 /632-577 6248 HYUNDAI11-1 2.5 D, I. 98, reg. 3/02, barva kovinsko zlatorjava, 59000 km, ser. knjižica, 6 sedežni+zaprt prtljažni del, servo volan, radio, ugodno prodam. U 041/644-991 Jernej 10342 HYUNDAI ACCENT 1.3, LSi, 1. lastnik, 1.96, reg. do 10/01, 69 000 km. S 041/644-991 11218 HYUNDAI ELANTRA 2.0 GLSi, TESTNO VOZILO, 1.2000, reg. do 12/01, 9500 km, klima, ABS, el. paket, servo, radio, alarm... S 041 /644-991 n-^i HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, 1.98, reg., do 6702, prvi lastnik, kovinsko modro vijola barva, 3 vrata, 44000 km, servisiran, zelo lepo ohranjen, prodam. S 041/644-991 11573 Prodam R LAGUNA 2.0 RXE, I. 94, 76000 km, reg. do 6.6.2002, metalna barva, vsa oprema, nemška izvedba, 1S 514-60-10 - Prodam JUGO 55 koral, reg. do 27.7.2002, ugodno. •& 041/44-55-18 tam:. PEUGEOT KOMBI BOXER 1.9 D, I. 00 10.000 km, bel, prodam. TT 041/906-1:'.■■ :■ Prodam R CLIO 1.95, 5 vrat, bel reg ceio leto. tr 253-13-16 12,14 Prodam R 5 CAMPUS, 5 V, 1.92 89 000 km. "S 031/862-719 1211,3 Prodam lepo ohranjen CLIO I. 94, 5 vrat, kovinska barva. "S 5964-504 12130 Prodam KOMBI CITROEN JUMPER 2.5 TD, turistična izvedba, I. 96. ff 5150-400 GOLF IV 1.4, letnik 3/01, 6000 km, srebrn, 5 vrat, edition, cena 3.150.000 SIT, prodam. "S 031/225-870 po 14. uri 12141 Prodam DAEWOO NEXIA GL, I. 96, rdeče barve, cena po dogovoru, tr 041 /295-459 mAHK MOBIL., d.o.o. ■:■:: Šuceva 17, Kranj Tel: 2042-600, 2042-300 Prodam HYUNDAI PONY, I. 90, 1. lastnik, 120.000 km. S1 031/595-163, 2521-498 PEUGEOT BOXER I. 95, kratek ni povišan, 144.000 km, odlično ohranjen, prodam. Tt 5132-332 12161 Prodam ŠKODA FAVORIT, 1.91. Žibert, Suha 14, Kranj 12154 Prodam LANTRO KARAVAN I. 96, reg. 5/02, klima, ABS, modra. TS 041/227-338 ALFA 145 1.6, LETNIK 2000, RDEČE BARVE.VSA OPREMA, CENA 2.350.000 SIT . AVTO MLAKAR PODBORŠEK UUBL-JANSKA C. 30, KRANJJEL: 23 32 850 R 5 LETNIk'93, LEPO OHRANJEN,BELE BARVE, PRODAMO, CENA 390.000. SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 FIAT PANDA CLX LETNIK 94, 100.000 KM,PRODAMO, CENA 420.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. UUBUAN-SKA C. 30, KRANJ, TEL23 32 850 FIATTEMPRA 1.4, KARAVAN, LETNIK 93 140.000 KM, CENA 440.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. JLUBLJAN-SKA C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850 FIAT PUNTO GT, LETNIK 94, OHRANJEN, PRODAMO, CENA 960.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. UUBUAN-SKA C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850 FIAT PUNTO 55, LETNIK 94,LEPO OHRAN-JEN.PRODAMO CENA 720.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL: 23 32 850 PASSAT GL 1.6 , LETNIK 96, KLIMA 2 X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, CENA 1.750.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL; 23 32 850 FIAT UNO 45, LETNIK 90, RDEČE BARVE, ČENA 190.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL; 23 32 850 /I ^k> li 111 li I ii FIAT DOBLO 1.2 SX,LETNIK 2001,TESTNO VOZILO ,PRODAMO,CENA 2.300.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL: 23 32 850 FIAT PANDA 4X4, LETNIK 95, 100.000 KM, BELE BARVE,PRODAMO CENA 690.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. UUBLJANSKA C. 30, KRANJJEL; 23 32 850 [ Vlečne Klfuke k ALFA 156 1.D, LL-J.NI^ 'm 1 It-blNL1 VO7I LO, VSA OPREMA, CENA 3.400.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEK: 23 32 850 FORD MONDEO 1.8 TDI, LETNIK 2000, VSA OPREMA, CENA 2.650.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., UUBUAN-SKA 30, KRANJ, TEL: 2332 850 FORD MONDEO LETNIK 97, REG ĆELO LETO, VSA OPREMA, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D 0 0 UUBUANSKA 30, KRANJ TEL; 23 32 850 Prodam GOLF CL 1.4,1. 95. U 25-11-548 HYUNDAI ACCENT 1.5, 1.00 in OPEL AS-TRA 1.6, I. 95, karavan, prodam. 041/387- 397 12175 FORD ESCORT 1.3 CLX 115.000 km, letnik 93, lepo ohranjen, prvi lastnik, rdeče barve, prodam, ff 51-31-626 12181 Prodam OPEL ASTRA 1.4 i GL, I. 93, zelo ohranjen. ft 040/548-665 12195 OMEGA 2.0 i, I. 87, reg. 8/02, ABS, šibedah, ohranjen. S 031/762-947 12203 Prodam OPEL ASTRA 1.4 GL, 1.92 in HYUNDAI PONY GLSI, I.93. Cena ugodna! »041/751-191 12205 Prodam dobro ohranjeno LAĐO SAMARO, I.89. V 201-26-14 ali 233-13-10 12207 ZAPOSLITVE VOZNIKA C kategorije s prakso v mednar-odnem transportu za vožnje po Nemčiji, redno zaposlimo. Vrba, d.o.o, Struževo 4, Kranj, U 236-77-33, 041/614-722 us?! IlUžjfiTtoshiitfAl Zaposlimo DIPLOM1RANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE oz. ELEKTROINŽENIRJA za področje razvoja STROJNEGA INŽENIRJA oz. TEHNIKA za področje hidravlike in pnevmatike FINOMEHANIKA \ za nove razvojne in proizvodne programe Pisne prijave s sprićevali zadnjih dveh letnikov pošljite na naslov: LE-TEHNIKA, d.o.o., Šuceva 27, Kranj. Orehek, d.o.o, Kutinova 3, Kranj zaposli liGOVKO IN PEKA. ti 233-20-09 ,pOldan 11872 GITAS, KRANJ, d.o.o. Zg. Bitnje 1, 4209 ŽABNICA Zaposli Elektrikarja za servisiranje aparatov ffiKKRCHER Prošnje pošljite na gornji naslov. ^^^ BREZPLACiN OGLAS ZA BRALCE ^^gjfck GC3RENJSKEGA GLASA * J^^^ Oglasite se ali pokličite & TAL H d.o.o PE Zg. Bifnje 32, TEL: 04/23 -16 -180, Uredili vam borno tuđi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. lill.lLH III JULIJI J.'.limTl RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK --------------------------- ■------------------------------------------__—.^—.-----------------------------------______________________________________________________________________________________ ^^jmuu tamnu tgmtit GORENJSKI GLAS • 38. STRAN MALI OGLASI, ZAHVALE Petek, 3. avgusta 2001 LEKARNA PRI KRANJSKEM ORLU - zaradi predviđene selitve takoj zaposlimo: 1. Magistra farmacije z opravljenim strokovnim izpitom ali mlajšo upoko-jenko za pogodbeno delo 2. Farmacevtskega tehnika z opravljenim strokovnim izpitom LEKARNA PRI KRANJSKEM ORLU Tomšičeva ul. 2, 4000 KRANJ Tel.: 04/2361-710, fax: 04/2361-711 iščem ZIDARSKO DELO, delam hitro in poceni. "S 041/589-597, 041/640-381 Iščem GOSPODINJO - UFOKOJENKO za 5 dni v tednu. TS 041 /787-330 12070 Zaposlimo prodajalca-ko za prodajo obutve s trimesečnim poskusnim delom. Delovno mesto zahteva: - trgovsko izobrazbo - delo na območju Tržiča Prošnje za zaposlitev s potrdilom o ustrezni izobrazbi pošljite na naslov: MM STYLE, d.0.0., ZA MOŠENIKOM 1, 4290 TRŽIČ, s pripisom TRGOVINA. Zaposlimo VOZNIKA kamiona v mednarod-ni špediciji. Pogoj opravljen vozniški izpit C in Ekategorije, šolska izobrazba ustrezne stop-nje in smeti in dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Rok za vložitev prošenj je 14.8.2001 na naslov KOLI ŠPED d.0.0. Mednarodna špedicija, Savska cesta 22, Kranj 12103 lAlf \0: AŽMAN d.0.0. Podjetje Ažman, d.0.0., Lesce, Tržaška 1, 4248 Lesce sprejme v redno delovno razmerje: 1. voznika C in E kategorije v mednarodnem transportu 2. prodajalca in monterja pnevmatik 3. monterja pnevmatik Prošnje za delovna mesta pošljite na gornji naslov v roku 8 dni od objave. Zaposlimo KUHARJA-ico in GOSPODIN-JSKO POMOČNICO. Gostilna Bizjak, Zg. Bela, TZ 25-55-600 12133 Iščem redno zaposlitev ŠOFERJA B,C, E kategorije. S 041/643-949 12171 Zaposlimo ŠOFERJA, voznik C kategorije, po možnosti mehanik. Telefon: 20-16-600, Mesarija Gregorc, Golniška 6, Kranj Po pokliču sem STROJNI TEHNIK in iščem kakršnokoli zaposlitev ražen akviziterstva. sr 031/334-935 121M PIZZERIJA HITRI v Medvodah honorarno z možnostjo kasnejše redne zaposlitve, zaposli PICOPEKA za peko pic v krušni peči. Posing,d.0.0., Zvonarska 1, Ljubljana, 041/675-505, Igor 12200 ŽIVALI PRAŠIČE različno težke prodam in pripel-jem na dom. TS 041/724-144 n784 Prodamo čistokrvne angl. KOKERŠPAN-JELE, cepljene, tetovirane, odličnih staršev. ST 031/311-588 1184.) Prodam TELICO 14 mesecev staro, belgijsko modra. "ZT 514-68-07 12097 Prodam 4 čb BIKCE stare 10 dni. "S 5723-02 Prodam ZAJCE NEMŠKI LISEC. S 031/747-322 12113 Prodam 4 mesece starega KOZLA in KOZICO. S1 5314-516 12123 Prodam 7 dni starega BIKCA sivca. ?? 031/757-485 \2\2r Zamenjam 10 dni starega bikca simentalca za teličko. ■ff 2571-876 12137 Prodam TELICO simentalko, brejo 9 mesecev. S 202-46-44 12150 Prodam en teden staro TELIČKO simentalko. "S 25-22-569 12163 Prodam ZAJKLO z mladici, stari 2 meseca. "S 01/8324-104 12164 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. S 250-1-281 12165 TELIČKA simentalca starega 10 dni, prodam. S 01/512-22-19 1216G NEPREMIČNINE »5745444 MM l'KI-MKN()\A .»0 Prodam SIMENTALCA BIKA star 3 tedne, TELIČKO staro 6 tednov. 1S 25-22-720 Prodam BIKCA starega 8 tednov in TELIČKO staro 6 tednov, oba črnobela. IP 23-12-350, Sodnik, Sr. Bitnje 13 12183 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 tedne. S 041/746-690 12189 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 tedne. S 041/746-690 12191 Prodam čb in rjavega BIKCA, stara 1 mesec za nadaljno rejo ali zakol. "S 041/709-750 12206 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. S 031/568-140 12100 Kupim teden starega BIKCA simentalca. S1 204-25-19 12170 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. "B 041/841-632 12194 ZAHVALA Ladja se je vrnila v pristan... Ob slovesu od naše JOŽICE GLADEK se iskreno zahvaljujemo njenim sovaščanom za vso pomoć, osebju Zdravstvenega doma Tržič in osebju Bolnišnice Golnik za skrbno nego v zadnjih dneh njenega življenja. VSI NJENI Kovor, 2. avgusta 2001 ZAHVALA Zemlji, ki me je rodila, dajte moj umrli prah; ona bodi mi gomila, njen odeva noj me mah. (S. Gregorčič) V 87. letu starosti smo se poslovili od našega dragcga IVANA KENDA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za podarjeno cvetje, svece in izrečena ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo govorni koma organizacije ZB in Združenja šoferjev in avtomehanikov, častni straži, praporščakom, pevcem in trobentaču. Zahvaljujemo se tuđi dr. Dušanu Bavdku za skrbno zdravljenje. Žena Rozka, sin Srečko in hči Ljubica z družinama Kokrica, 27. julija 2001 ZAHVALA Ne vedel bi kako se v strup prebrača, vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b' igrača. Po dolgi bolezni je v 77. letu našel svoj mir JOŽE JAGODIC iz Radovljice Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje in tolažbo, g. župniku Cirilu Berglezu za lepo opravljen cerkveni obred, g. kanoniku Vinku Prestorju za sveto maso. Zahvaljujemo se dr. Podlesniku in sestri Marjetki za dolgoletno pomoč in patronažni sestri ] Karmcn za skrbno nego, dr. Pirihovi pa za prizadevanje v zadnjih dneh. Posebna zahvala velja zakoncema Rozman za dolgoletno prijateljsko pomoč in razumevanje, Seki in Zvonku Pranjić za nesebično skrb ter g. Francu Rebcu za opravljeno delo. Hvala pevcem Kranjskega kvinteta za zapete žalostinke in pogrebni službi Komunale Kranj. Naj počiva v miru! VSI NJEGOVI Radovljica, Kranj, Zg. Jezerske, 30. julija 2001 ZAHVALA * Ob smrti našega dragega FRANCA LOTRIČA iz Dražgoš se lepo zahvaljujemo vsem: gospodu župniku Francu Dularju za opravljen pogreb in dr. Špeli Peternelj, Leonu za vso pomoč in vsem sosedom, Lovski družini Selca, lovskemu zboru in govorni koma za poslovilne besede, hvala! Zalujoči: žena Mara, liči Marja in sestra Marinka z družino ZAHVALA Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ' >b slovesu od naše drage BRANKE PLEVČAK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe, poslana sožalja, darovano cvetje in svece ter vse druge darove. Posebej se zahvaljujemo družinam Fabjan, Blagovič in Čuk. Iskrena hvala dr. Terčonu in sestri Meti za dolgotrajno zdravljenje. Hvala pevcem iz Predoselj ter pogrebni službi Navček za lepo opravljen obred. ZALUJOČI VSI NJENI Zg. Bitnje, julij 2001 ZAHVALA V 92. letu starosti je sklenila svojo življenjsko pot GIZELA HLEBČAR iz sr. vaši pri Goričah Hvaležno se zahvaljujemo dobrim sosedom, nosačem, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, svece za sv. maše in obnovo oltarjev v Goričah. Posebna hvala osebju Doma Petra Uzarja Tržič in nečakinji Meti Petrač za prenekateri obisk v tem domu-Hvala g. Tavčarju za poslovilni govor, g. župniku, g. Jeriču, ZB Gorice in praporščakom ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Sr. vas, 28. julija 2001 ZAHVALA Tiho in mirno seje poslovil od nas naš dedi VILKO PAPLER ■r trg. poslovodja v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja in darovane svece, cvetje in darove za cerkev. Hvala dr. Koselju in sestri Katarini iz ZD Kranj za skrb in nego. Zahvaljujemo se dr. Mohorju iz ZD Kranj ter dr. Sifrerju i'1 osebju Intenzivnega oddelka Bolnišnice Golnik, ki so mu lajšali posled-nje trenutke življenja. Prav tako se zahvaljujemo novomašniku g. Andre-ju, Pogrebni službi Navček z Visokega, kvintetu bratov Župan in Kornu-nalnemu podjetju Kranj za lepo opravljen pogreb. Hvala tuđi vsem, ^ ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu namenili dobro misel alt st ga spomnili v molitvi. Zalujoči: žena Marija, sin Vilko z ženo Bredo, hči Metka in vnuki Marko, Jelka, Urša in Jure Kranj, 3. avgusta 2001 ^^ ^— ZAHVALA Ob boleči izgubi našega MIRANA PRAŠNIKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatelje » sodelavcem, balinarskemu klubu, znancem za izrečeno sožalje ^ darovano cvetje in svece. Zahvaljujemo se tuđi Onkološkemu institu Ljubljani in bolnišnici v Sežani za ves njihov trud. Prav tako se hvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem Kranjskega kvin ' ; pogrebnikom in Komunalni službi Kranj, in vsem, ki ste ga v lep številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ^^ ft*ek, 3. avgusta 2001 39. STRAN • GORENJSKI GLAS Presenetljiv preobrat na koncu glasovanja za "Naj planino s planšarijo 2001" "Naj planina 2001" je planina Pungrat Kar 1756 kuponov z glasovi za 25 planin smo prejeli v uredništvo Gorenjskega glasa in na koncu akcije sta se planini iz-Pod Košute uvrstili med vod-stveno trojko: planina Pungrat je z prvega mesta zrinila vso akcijo vodečo Veliko planino, na tretje mesto pa se je prebila Planina Kofce. Vrstni red in število glasov: '• Pungrat 354 2- Velika planina 338 •*• Kofce 216 4- Prevala 174 £• Korošica 148 6- Ribenska planina 144 '• Lešanska planina 95 J- Uskovnica 64 ^ Krštenica 39 °- Upniška planina 37 '• Ratitovec - Pecana 33 12- Tegošče 17 |3- Bistriška planina 15 £■ MalaPolana 13 '5. Laz 13 Ustale planine so dobile mani k°t 10 glasov. V nedeljo, 5. avgusta 2001, bo P°d pokroviteljstvom Občine rzič na zmagovalni planini [lUNGRAT Qb u uri zak JUcno žrebanje akcije, na ^tererh borno ob nastopu rziškega tria učencev glasbene °'e Tržič izžrebali prvo nagra- °: bon za nakup pohodne obutve PLANIKA v vrednosti ^•000 SIT, malice na treh naj-^sje uvrščenih planinah in o'ažilne nagrade Gorenjskega ^asa. Za izžrebance, ki bodo SlTlZrebanju osebno prisotni, gr„ . Opravili še posebno nado! °' lUdi ostal'rn Pa ne bo gcas ob zvokih harmonik in . nUdbi planšarije na Pun-°ratu. Na prireditev vabimo udi predstavnike vseh planin ]n že sedaj najavljamo podobno alccijo za naslednje leto. V torek so iz turističnega društva Tržič, kamorje bilo tuđi moino oddati glasovnice, princs-li takle kup glasovnic in ta je spreme ni I vrstni red na vrhu. Blejski led že od sredine julija gosti hokejiste teh 3:.avgusta ■ Marsikdo si v t vročih dneh privošči osveži-V v v°d«, tišti, ki obiščejo Bled, tuHP° "osvežitev" radi zavijejo n ' v •edeno dvorano. V njej so |edmrec že sredi julija pripravili ji'Ti0 ploskev (Prvi v Sloveni- na • -nec tedna pa Je z vadbo ud "J^J yaključila druga izmena nuTn ev in »deleženk 11. s0, narodne Poletne hokejske PrišlTmVS V naš hokeJski kamp nenr^adllzSloveniJeintuji-Jugo'fdvsem kalije, Hrvaške in 'atuHi ie' PrvičPaJetrenira- bil^eH TV^161-Skupaj je in h°r°}} \2Q mladih, hokejisti želJO°kejlstke so se izakazali z žnani i^° Pnd°bivanju novih Voljki " °dhajali so zelo zado-^keku -e.°b letošnJ' poletni neriev i S°h P°vedal eden tre-ledužeG0razdHiti,kitednina ^ladi r.PncakuJe obe slovenski Selekciii ire:ffntančni hokejski Mlad '°18ind0 20 let. je bouoSl°Venski reprezentant-u°namreč na blejskem dal direktor naših mladih repre-zentanc Brane Terglav. Sicer pa reprezentanco do 20 let že v začetku decembra caka nastop na SP 1. divizije v Avs-triji, mladi do 18 let pa bodo le-tošnje svetovno prvenstvo odigrali konec marca doma, na Ble-du in na Jesnicah. Poleg reprezentantantov te dni na Bledu vadijo tuđi doma-če in nekaj tujih hokejskih ekip, tako da je kljub ledeni ploskvi mariskomu vroče. Še najbolj se ob ledu ohladijo gledalci, ki treninge mladih spremljajo s tribun. • V. Stanovnik Planina Pungrat leži pod gorskim grebenom Košuta, ki ga tvorijo gore med Velikim vrhom in Tolsto Košuto. Vrhovi, med katerimi so poleg omenjenih najbolj obiskani še Kofce gore, Kladivo in Košutnikov turn, so ražen Kofce gore vsi višji od 2000 metrov. Do planine Pungrat, ki se razprostira med planinama Šija in Tegošče, se da pripeljati iz Tržiča skozi Dolža-novo sotesko in Jelendol, kjer peljete naprej po gozdni cesti, ki vodi proti planinaru pod Košuto: Kofcam, Šiji, Pungratu in Tegoščam. Smeri so označene, prav tako pa so markirane poti, če si boste za izhodišče izbrali I Jelendol. Prav to nedeljo pa I bodo imeli člani pašne skupno-I sti Brezje in prijatelji planine I Pungrat srečanje s piknikom. I Čisti izkupiček bodo namenili \ ureditvi sanitarij na planšariji in nadalnji ureditvi planine. ! • Foto: Andrej Mali Mogoče je čas, da se vašemu staremu telefonu kaj zgodi. NOKIA 3310 TOLARJEV. • 080 40 20 , # www.iirnobU.ii SPETBOLJŠI SI. MOBI IJ Posebna ponudba telefona Nokia 3310 za 3.310 SIT (z DDV) za uporabo izključno v SI.MOBILovem omrežju velja z naročniškim svežnjem PRESTIŽ ali PARTNER za najmanj 24 mesecev. Ob predčasni prekinitvi plaćate 60.000 SIT pogodbene kazni. Ponudba velja do 31. 8. 2001 oz. do prodaje zalog. ^iiiggii^iwiir BI!3tS!SiSSCSSS33iSSS bo dežurni novinar Andrej Žalar telefon: 04/201-42-24, mobitel: 031/638-699 '■* ■ ^ *\f | pokličite, sporqčite, predlagajte... R/l I borno pisali Zanimivejši in bogatejši sejem Kranj, 3. avgusta - V petek, 10. avgusta, bo kranjski župan Mohor Bogataj na razstavišču v Savskem logu v Kranju odprl 51. Mednarodni Gorenjski sejem. Ugibanjem, ali sejem bo ali ne in kakšen sploh bo, so tako na včerajšnji novinarski konferenci naredili konec. Direktor sejma mag. Mitja Selan in direktor sejemske dejavnosti Borul Jerše sta napovedala, da bo letošnji tradicionalni avgustovski oziroma velikošmarski in hkrati prvi tovrstni slovenski sejem bogat po ponudbi in zanimivejši od dosedanjih prireditev. Na sejmu, ki bo od 10. do 19. avgusta vsak dan od 9. do 19. ure, ob 20. uri pa se bo začel večerni zabavni program in bo traja Ido polnoči, trikrat pa ćelo do I. ponoći, bo 148 neposrednih razs-tavljavcev. Skupa/ z zastopanimi pa bo vseh razstavljavcev 297 iz 15 držav s pohištvom, gradbenimi materiali, kmetijsko mehanizacijo in vrtnim orodjem, avtomobili, ročnimi in električnim'! orodji, ogrevalno tehniko, negovalno in dekorativno kozmefiko, sanitarno keramika, obrtniškimi izdelki, izdelki domaće obrti, tekstilnimi in usnjarskimi izdelki, gospodinjskimi aparati in zabavno elektroniko. Za večerni zabavni program je tokrat poskrbel Center mladih in Klub studentov Kranj. Ob poznanih glasbenih skupinah, kot so Mambo Kings, California in druge, ter solistih Werner, Pero Lovšin in drugi bo 15. avgusta na veliki šmaren nastopil tuđi ansambel Lojzeta Slaka. Posebnost pa bo popoldanski program, kjer bo 11., 12., 15. in 18. avgusta popoldne ob 16. uri Gorenjski glas poskrbel za zabavni program z narodno zabavnimi ansambli in skupinami. Vsako popoldne pa boda na sejmu tuđi različne zanimivosti, delavnice, lutkovne izriče in športne aktivnosti in zabaviščni park za najmlajše. Stirikrat bo tuđi brezplačna postrežba golaža za zveste obiskovalce sejma. Različnih popestritev in zanimivosti, tuđi na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa na tradicionalnem prostoru pri vhodu na sejem, bo še veliko već. Med njimi bodo tuđi cenejše vstopnice ob nakupu z nagradnim kuponom, ki bo objavljen danes teden v Gorenjskem glasu in v torek, 14. avgusta, v Kranjčanki. • A. Ž. POSEZONSKA RAZPRODAJA KOPALK Bmsdhfcjj^Ižlijiiiiifiiiiiiki^i/II ftil ti Y\CMK%j 0EACHW( AH * J od 1. do 15. avgusta 20Q?|f Mesno izobilje Goveda v moderne m času ne nadleguje le bo/ezen norih krav, pač pa tuđi problemi s telesno kondicijo. Ker so živa/i vscskozi na privezih v udobnih hlevih, i majo rejci kar hude težave, ko se odloči-jo krave in teletu poslati na planinsko pašo. Zaradi strmih pašnikov, pogostih nevihi v visokogorju in slabše kondicije so kar pogoste poškodbe Hvali na paši. Kmet je so dobri in skrb ni gospodar/i, zato poskusijo poškodovane živali resiti ter obdržati, če le gre. Eden od njih nam je povedal zanimivo in poučno zgodbo: za to, da so težko kravo z zlomljenim stegnom izv/ekli iz grape injo na debelih trakovih položili na traktorsko prikolico, je bila potrebna pomoč šestih krepkih mož. Zgolj prevoz in malica sta kmeta stala debelih dva/set tisočakov. Potem je ubogo žival, varno prepeljano v dolino, pregledal veterinar ter od redi I prisilni zakol. In . izstavil račun, šest tisočakov. Koje kravo vide/ mesar, seje le-ta samo zelo široko zasme-jal in rekel: "Štih tisoč tolar-jev je vredna tale krava. Le kaj si jo vozil dol s planine, rajši bi jo kar gor zaklali in zakopali, pa bi bilo!" Zgodha nesrečne krave ter njenih požrtvovalnih reševalcev, ki so se zastonj trudili, se je končala na kamionu, s kater-im kadavre vozi/o v kafilerijo Koto v Zalogu. A ne povsem: kostno mesno moko iz kadavra je odkupila država. "Včasih je bila živina za kmeta bogastvo in smo se zmeraj potrudili, da smo ranjeno žival resili, ali pa vsaj meso porubili," je zgodbć zaključi I razočarani rejec. A čaši so se, zelo očitno, spre-menili... Pošta Slovenije obvešča, da lahko na vsaki pošti uredite hrambo vaših pošiljk (ražen sodnega pisma v upravnem postopku in pisma v postopku zaradi prekrška) za čas trajanja vašega dopusta ali drugih odsotnosti. www.posta.si POŠTA SLOVENIJE jaka.kak£i*a jcUo- Vh% A JC Č«*tA I a Je pfciflvefcNA za J6\ ffceouseM za GLASOVJEŽ Naša vlada je Slovenskim že/eznicam, ki so v državni lasti, prejšnji teden odobrila podražitev ceu v potniškem prometu (voz-nine za tovorni promet itak nišo pod vladno kontrolo!). Odpred-včerajšnjim je prevoz s slovenski mi vlaki (spet) dražji, ves dodatni prihodek bodo 'ajzenponarji' seveda namenili za naložbe. GLASOV JEZ ekskluzivno objavlja izvleček iz investicijskega programa "Slovenski potniški vlak pojutrišnjem".- sprevodniki na vlak ih bodo v crnih frakih, z obveznimi metiil/čki (po zgledu Mihe Brejca), v helih rokavičkah in finih čevijih. Kaj pak bo vozno osebje s potniki izjemno prijazno kontaktiralo v brezhibni slovenščini! ■iJk AflM Uli $$&£&&. MM&s W& Mi rfl ^1 II I ■■ ■ llF^iiliiP^gik lili, JU! ■ VJ^i I ^Jl ■ y^lllisi!«!^ *ls8E8fi8y Hl "UFi!« mm^mmmki s .ilon il.tlij