Poštnina platana v gotovini
Stev. 255
V Ljubljani, četrtek 9. novembra 1939
Leto IV
PontsrcCcn atentat t Mimclienn
Po snošnem Hitlerjevem govoru je v dvorani pivovarne Biirgerbrau prišlo do strahovite
eksplozije, pri kateri je bilo šest mrtvih in čez 60 ranjenih
Med žrtvami atentata je najbrž Hitlerjev namestnik Rudolf Hess
Napovedi o brezobzirnem obračunu z domačimi nasprotniki narodnega socijalizma
Berlin, 9. novembra, m. Ponoči Je bilo J izdano nemško uradno poročilo, ki pravi: Kancler Hitler je snoči imel ob proslavi 16 letnice prve narodno-socialistične vstaje v Miinckenu velik govor v pivovarni Burger* breu. Po govoru se je prvotno mislil pomuditi pri svojih starih tovariših iz stare narodno-socialistične garde, toda so ga nujni državni posli nenadno poklicali v Berlin. Odšel je takoj na postajo, kjer je že čakal pripravljen osebni vlak.
Nekaj minut po odhodu kanclerja Hilterja na postajo, je v neki dvorani pivovarm Biirgerbt >u prišlo do silovite eksplozije, pri kateri je bilo šest starih borcev narodno-socialističnega gibanja in Hitlerjevih tovarišev ubitih, nad 60 pa je bilo ranjenih. Prva preiskava je ugotovila, da je atentat moral biti pripravljen od nasprotnikov narodnega socializma v tujini. Atentat je v Miinchenu izzval fanatično ogorčenje. Oblasti so za izsleditev atentatorjev razpisale nagrado ▼ znesku
500.000	mark (7 milijonov dinarjev).
Pariz, 9. novembra, o. Iz holandskih virov poročajo, da je med žrtvami snočnega aten-t®1* ▼ Miinchenu tudi Hitlerjev namestnik Rudoll Hess. Da je ta vest najbrž resnična, sklepajo iz dejstva, da bi moral Hess nocoj imeti po radiu velik politični govor, govor pa je bil ponoči nenadno odpovedan, čeprav je Hess med narodno-socialističnimi prvaki tisti, ki le malokdaj nastopa z govori v javnosti.
Miinchen, 9. novembra, o. Vest o poskusu atentata proti Kanclerju Hitlerju se je bliskovito raznesla po vsem Miinchenu. Izdani so bili takoj izredni varnostni ukrepi. Močni oddelki politične policije so v vojni opravi zasedli vse izhode iz mesta ter ustavljali avtomobile in pešce, ki so odhajali ponoči ** mesta. Precej ljudi je bilo pri tem aretiranih. Policija je že ponoči izvedla obsežne preis ave pri tistih prebivalcih, ki so znani ““Potniki narodno-socialističnega reži-P°teka življenje v Miinchenu .. “kodi k pivovarni Biirgerbreu so
kPreševaeina d”li* Ved“0 traja'° °čiščeTalna
Miinchen, 9. novembra, m. United Press poroča: Snoči okoli polnoči, v trenutku ko je kancler Hitler zapuščal prostore mestne pivovarne v Miinchenu, v kateri je bil sestanek njegove stare garde in je na tem sestanku govoril tudi kancler Hitler, se je pripetila silovita eksplozija. Eksplozija je zahtevala več smrtnih žrtev. Hitler je ostal nepoškodovan, ker se je v trenutku eksplozije mudil izven prostorov, kjer je eksplozija nastala. Zgodila se ni zaradi kakšnih poškodb pri elektrifrii napeljavi in napravah, temveč je bil atentat pripravljen z nekim razstrelivom. Na dobro poučenih mestih so v prvem trenutku izjavili, da ni dovoljeno povedati, če je bilo pri tej priliki kaj mrtvih m ranjenih in koliko jih je bilo.
London, 9. novembra, m. Snoči ob 21.35, kmalu po govoru kanclerja Hitlerja je v mestni
Eivovarni v Miinchenu prišlo do eksplozije, v aferi je bilo ubitih več oseb. Dopisniki tujih listov so se takoj obrnili za informacije na nemško propagandno ministrstvo v Berlinu, kjer pa jim o tem niso dali nobenih obvestil. Takoj so bile ustavljene telefonske in brzojavne zveze med Berlinom in Miinchenom ter med Nemčijo in tujino, zlasti z Ameriko. \
Newyork, 9. novembra, o. Po vesteh ameriškega radia je bil snočni atentat na kanclerja Hitlerja pripravljen s peklenskim strojem, nastavljenim v sobicc nad glavno pivsko kletjo pivovarne Biirgenbri Ob eksploziji se je porušil strop kleti in pokopal pod seboj vse goste, med katerimi so bili poleg starih narodno socialističnih bojevnikov tudi ministri Hess, dr. Gobbels in Streicher. Policija je takoj obkolila pivovarno ter začela reševati žrtve izpod podrtin. K sreči so električne luči gorele tako, da je navzlic strahotni nesreči bilo mogoče obdržati red. Ob eksploziji se ni nič vnelo tako, da je bila gasilska pomoč nepotrebna. Policija ni marala dati nikakih podatkov o žrtvah. Domnevajo, da je ranjenih in mrtvih več kakor pa navaja uradno poročilo iz Berilna. Zvedeti je bilo mogoče toliko, da so med ranjenimi tudi štiri ženske.
Berlin, 9. novembra, o. Današnji nemški listi prinašajo pod velikimi naslovi poročilo o atentatu v Miinchenu in pravijo, da je atentat bil pripravljen proti življenju nemškega kanclerja. Nobenega dvoma ni, da stoji za atentatom Anglija in njena tajna policija.
Poluradno glasilo narodno socialistične stranke »Das deutsche Dienstc piše, da so organizatorji atentata agentje angleške vohunske službe, za njimi pa uradna Anglija. List pravi dalje, da se je angleškim agentom mogel atentat posrečiti zaradi zavezništva z nasprotniki narodnega socializma v Nemčiji. Do teh nasprotnikov je bil po trditvi lista narodni so-
Snočni govor kanclerja Hitlerja ¥ Miinchenu:
„V tej vojni bo samo en zmagovalec -Nemčija
Miinchen, 9. nov. o. Kancler TTitler je snoči Imel pred starimi narodno-socinlističnimi bojev niki za 16-letnico prve hitlerjevske revolucije velik govor, v katerem je izvajal med viharnimi pozdravi:
Vso krivdo za sedanjo vojno nosi Anglija, ki pravi, da se bori za svobodo malih narodov. Anglija pravi tudi, da se bori za to, da ne bo več vojne. Če bi Angleži ne bili hoteli vojne, čemu so jo pa začeli? Angleži pravijo, da so x;V 10meje na Renu in ob Visli, toda Nem-Tptti» i	Pomagala, da se bodo vrnili na
bori	sPadajo.	Anglija pravi, da se ne
in bi tnkn,neii e.mu nar°du in Pr0*i Nemčiji hpsedi TiPmJlf-u a mir’ če bi mogla zaupati
N™eija, “
nim voditeljem E J0, če bl ,ahko zauPala nje‘
Angleži°sovražijo NOj£VoV°PO,n0ma ?rUg°H hnip Ha hi c!rvj ln n>en socialni red,
narodi, ki so pod angleško*obfijo^Žato so^a-čeli sedanjo vojno toda topot K ta?Anglifa opravka z drugo Nemčijo, kakor pa v pretekli vojni. Nemčija ima zdaj samo eno fronto, zato bo pokazala Angliji, kdo je v tej voini Rim in kdo Kartagina, kakor je to primero rabil neki angleški minister.
d« u- tei AT°ini:--e ^1° Td‘ VS*’ samo t0 ne> bi se Nemčija udala. Ko so Angleži začeli
f&Joriti o tem, da bo vojna trajala tri leta, je
i V*®r dal Goringu takoj nalog, naj Nemčijo
‘akoj pripravi za vojno, ki bi trajala pet let.
IV tej vojni bodo Nemci pokazali, česa je zmožen 80 milijonski narod, ki je oborožen vojaško, moralno in gospodarsko.
Nemčiji v tej vojni ne bo nikdar zmanjkalo niti bencina niti živeža. Ne vojaško, ne gospodarsko je ne bo nihče premagal. V tej vojni bo samo en zmagovalec in to bo Nemčija, ker je tako zapovedal njen voditelj. Poljaki so se že naučili, Kaj je nemška sila. 37 milijonska država je bila v desetih dneh vojaško premagana, v 18 dneh hm ’ -v ^ dneh pa uničena. Ker so Angleži NpmJpio' jVs.e Hitlerjeve mirovne pogodbe, bo no „!!• zdaj začela z njimi govoriti v jeziku, ki L®!;1."0 razumejo. V tej vojni pa ne bo uničena m d i.Tn Anglija, zakaj nikjer ni zapisani™ « Angbja poklicana biti jx>licaj nad drugim narodom na svetu.
Hitler se ie v Sovoru bavil tudi z nem ko kulturo m dejal, da je v zadnjih šestih letih dal Nemčiji tako omiko, kakor se Angležem niti ne sanja. Narodni socializem je v Šestil letih storil za kulturo več kakor Angleži v 100 letih. Kamor je kancler Hitler prišel: v Prago v Varšavo, v Poznanj, na Dunaj, ni nikjer videl sledov angleške, marveč samo sledove nemške omike. Ce primerjamo nemško omiko z angleško, vidimo, da en sam Beethoven odtehta vso angleško glasbo. Zatorej se Angleži ne morejo boriti za kulturo, kako^ pravi njihov zunanji minister.
Na koncu govora se je kancler Hitler zahvalil starim nar.-socialističnim bojevnikom, ki so zastavo narodnega socializma dvignili leta 1923 in mu pripomogli do zmage
cializem popustljiv in mil, zdaj pa bo z njimi ravnal kakor zaslužijo ljudje, ki hočejo izvajati zločine za angleško zlato. Anglija in njeni zavezniki v Nemčiji naj bodo prepričani, da bodo nasprotniki narodnega socializma dobili zdaj plačilo in kazen kakršno zaslužijo.
Iz teh napovedi nemškega tiska se da sklepati, da pripravlja nemška policija drastične ukrepe proti Judom, proti levičarjem in proti katoličanom, ki veljajo kot najhujši nasprotniki narodnega socializma. Pričakovati je treba obsežnih usmrtitev in aretacij.
London, 9. novembra, o. Ves angleški tisk se danes bavi s Hitlerjevim govorom in z atentatom, ki je prišel neposredno po govoru. Angleško časopisje meni, da je atentat delo domačih nasprotnikov narodnega socializma in izraz ogorčenja, ki vlada v Nemčiji proti nadaljevanju vojne. To je v pol leta drugi poskus atentata na kanclerja Hitlerja. Prvega so
Eripravljali Čehi v Hamburgu ob splovitvi ojne ladje.
London, 9. nov. o. Angleški radio odgovarja trditvam današnjega nemškega tiska, ki
Eravi, da je atentat organizirala angleška v<>-unska služba. Angleži trdijo, da je atentat — kakor svoječasni požig nemške državne zbornice — delo nemške politične policije same, ki je atentat pripravila iz treh razlogov; da bi nemškemu ljudstvu dokazala, da je kancler Hitler čudežno zavarovan in ga ne more zadeti nobena nesreča; da bi se znebila nekaterih nn-rodno-socialističnih prvakov, ki nasprotujejo sedanji nemški politiki, in da bj dobila pretvezo za iztrebitev domačih političnih nasprotnikov.
Vatikansko glasilo o kominterni
Vatikan, 9. novembra. AA. Havas. Bolj kakor kdajkoli je cilj Sovjetske Rusije diktatura proletariata, pravi list »Osservatore Romano« v zvezi z razglasom, ki ga je izdala kominterna na delavstvo vsega sveta, in ki naj po sodbi lista uvede razredni boj in preuredi socialni red. »Osservatore Romano« ne dela nobene razlike med sovjetsko ylado in kominterno ter ugotavlja, da Moskva izjavlja, da se bo borila proti vsem evropskim in ameriškim državam brez razlike. List opozarja na to, da je v. Ribbentrop v svojem zadnjem govoru v Gdansku izjavil, da se bo nemško-rusko prijateljstvo še dalje bolj poglobilo in pripominja, da je kominterna odgovorila na te besede s tem', da je posadila Nemčijo na obtožno klop, to je Francija in Velika Britanija. Vsebina komunističnega manifesta ne more nikogar presenetiti, pravi list, izvzemši tiste, ki so se zanašali na nevarno iluzijo o nevtralni Rusiji in o ruski armadi, ki naj osvobodi Beloruse, Ukrajince in narode na Baltiku. List končuje, da je cilj Rusije bolj kakor kdajkoli, da vsili svetu diktaturo proletarijata s kombinirano akcijo sovjetske diplomacije in kom-interne. Diktatura proletarijata ni nič drugega kakor diktatura najnižjih instinktov. Ne more biti dvoma, pravi glasilo sv. solice, da sta kominterna in Sovjetska Rusija eno in isto in da se na obeh straneh nahajajo isti ljudje, ld se poslužuieio metod.
Vesti 9. novembra
Nemški listi razpravljajo o mirovnem posredovanju holandske kraljice in belgijskega kralja ter pravijo, da to posredovanje najbrž ne bo ro rodilo uspeha, češ da Anglija in Francija že v naprej odklanjata vsako misel na mir z Nemčijo na podlagi sedanjega stanja, ustvarjenega z uničenjem Poljske.
Veliko vohunsko zaroto je odkrila holandska policija. Vodstvo vohunske organizacije je bilo v Nemčiji.
Nemška vlada pripravlja nažrt za podržavljanje majhnih in srednjih industrij, ki izdelujejo vojno blago. Ta manjša podjetja bodo podržavili zaradi tega, ker njihova proizvodnja ne odgovarja količinskim zahtevam Goringo-vega gospodarskega načrta. V narodno socialističnih krogih pravijo, da je vzrok za premajhno proizvodnjo v sabotaži. Podržavljena podjetja bodo prišla pod vojaško nadzorstvo. Voditelj komisije, ki pripravlja podržavljanje ie generalštabni polkovnik Loeb.
70'0(l|°fuVilnOV b°-u	Združ<“n«	države leta
,lh. lmai0 25'640’ 1» izjavil pred. icJl x lske k°mi8i|e Hinckley. Za leto 1941. računajo tudi z neposrednim posegom Amerike v evropsko vojno, če bi do takrat ne bila še zaključena.
V	nemških jeklarnah v Bochumu je začel izhajati tovarniški list »Kljukasti križ, srp in kladivom List oznanja križarsko vojno proti angleškim in ameriškim bankirjem. Tako poročajo švicarski listi.
NCm,Š^! . prop??a"dno ministrstvo je ustanovilo poseben sk ad za propagando proti ameriškemu predsedniku Rooseveltu, ki je s svojo do-
Denar2^^6886!,!^01 N2m6ili hude udarce' mllf n Ra. sklada P0-1^ za Propagando Rooseveltu, da bi onemogočili njegovo tretjo predsedniško kandidaturo.
Sovj^ski gospodarski strokovnjaki, ki se mude
11 i\	Se	zanlmai° zlasti za nemški
umetni kavčuk in - petrolej. Govore, da bi
m letal« 2 h* Vr°Aki ie rlasti «P<>raben za letala, dobivala od Nemčije. Torej ne mo-
vtiri vfhk,° S>vo™. ° ‘eni, da bodo boljše-'ki prodajali Nemčiji svoj naravni petrolej.
Nemci n« Madžarskem jemljejo svoje otroke k nemških šol in jih vpisujejo v madžarske, s čimer se hočejo izogniti morebitni preselitvi.
Anglija je v dosedanji vojni po lastnih uradnih podatkih izgubila 55 ladij t 238.000 tonami Francija 7 ladij e 47.000 tonami, nevtralne države pa 34 ladij s 93.000 tonami. Anglija je izgubila vsega poldrugi odstotek svojega ^ v/8t’ ki 90 sposobne za dolgo plovbo. Ce bi odstotek izgub računali od vse-?a St®i1.1® angleških trgovskih ladij - manjših, ribiških, obalnih, itd. - bi bil ta odstotek še dosti manjši.
Odprava prepovedi orožja ii Amerike koristi samo Angliji in Franciji. Amerika je začela hoditi isto pot kakor v zadnji svetovni vojat ln ni dvoma, da bo šla po tej poti do konca, to je, da bo pomagala Angliji in Franciji vojaško. V tem -smislu obsoja nemško časopisje novi nevtralnostni zakon, ki pomeni za Nemčijo najhujši udarec od začetka sedanje vojne. w nemške čete
Velika turška narodna skupščina je soglasno odobrila britansko-francosko-turški pakt o medsebojni pomoči. Pri glasovanju je prišlo do manifestacij. Pričakujejo, da bo izmenjava ratifikacijskih instrumentov v kratkem izvršena.
Včeraj se je r Luksemburgu spustilo na zemljo neko britansko letalo, čigar pilot je zamenjal luksemburška tla s francoskimi. Pilota so internirali, letalo pa zasegli.
Belgijski zunanji minister Spaak je davi sprejel holandskega in poljskega poslanika. Podrob-nosti o teh razgovorih niso objavili.
Pariz, 8. novembra. AA. Havas: Izšlo ie uradno poročilo, da je dograjen utrdbeni pa6 ob Švicarski, Iuksembuški in belgijski meji in da je zdai
Magmotova črta znatno podaljšana.
Naročajte in širite Slovenski dom!
Sezonski delavci se že vračajo
Večji transporti bodo začeli prihajati s 15. novembrom
Maribor, 8. novembra.
Že nekaj tednov prihajajo naši sezonski delavci, ki so bili v Nemčiji zaposleni, v domovino. Prihajajo zaenkrat samo v manjših skupinah. Prvi večji transport je prijavljen šele za 15. november. Potem bo prišlo vsak teden po nekaj takih transportov, v vsakem po nekaj stotin sezoncev. Do božiča bo ta selitev končana in vsi sezonski delavci iz Prekmurja in drugih naših krajev bodo dočakali te praznike že doma.
Povratek sezoncev iz Nemčije je letos združen s precejšnjimi težavami. Najtežje je bilo valutno vprašanje. Vsak delavec sme prinesti s seboj čez mejo 10 nemških mark v srebru. Ta denar vzamejo s seboj, da se prežive na potovanju in da imajo pot v Maribor, kjer zamenjajo marke v naše dinarje, nekaj sredstev za nadaljevanje vožnje domov. Delavci, ki so se zadnje čase vračali, pa so bili bridko razočarani, ker niso mogli teh zadnjih ostankov svojega zaslužka na naši meji menjati po odgovarjajočem kurzu. Vporaba srebrnih mark je zaradi nemških deviznih predpisov takorekoč nemogoča ter je zaradi tega njihov tečaj pri nas
skrajno nizek. Za oktober je bil potem dosežen na intervencije naših socialnih ustanov provizorij za izmenjavo mark po primernem kurzu, katerega pa je nemška banka 4. novembra odpovedala. Na ponovne intervencije in opozorila, da bi takšno ravnanje rodilo silno kvarne posledice v narodnem in socialnem pogledu posebno sedaj, ko bodo prihajali veliki transporti teh sezoncev, je Narodna banka pooblastila Putnikovo poslovalnico v Mariboru in na Jesenicah, da lahko kupijo od vsakega sezonskega delavca na podlagi njegove objave Borze dela in potnega lista 10 nemških srebrnih mark po kuržu 13.30 din. Pri tolikem številu naših sezonskih delavcev — letos jih je zaposlenih v Nemčiji
12.000	gre tu za milijonske vsote, četudi prinese vsak samo nekaj mark s seboj.
skim
Na kolodvoru bo nameščena poljska kuhinja, pa dobil delavec toplo jed in obilen kos kruha. Vsekakor bo to najlepši sprejem, katerega jim zamore nuditi domovina — saj so živeli letos v silno težkih razmerah v Nemčiji ter je bila zlasti njihova prehrana slaba.
Težka prometna nesreča na Štajerskem
Tovorni vlak je vlekel osebni avtomobil 25q m daleč s seboj
Celje, 9. novembra.
Včeraj ob 18.15 je peljal šofer Avgust Kunej osebni avto, la3t tovarnarja g. Beinbergerja, iz mesta proti tovarni, da bi ga spravil v garaža Peljal je namreč tovarnarja g. Weinbergerja v njegovo vilo. Ker pa je bila že tema in poleg tega še megla, ni mogel opaziti tovornega vlaka, ki je vozil v Celje, niti vlakovodja ni videl luči avtomobila, da bi se ta nesreča dala kako preprečiti. Na železniškem križišču je treščil avto v tovorni vlak, kateri ga je vlekel kakih 250 m daleč s seboj, skoraj do Vehovarjeve tovarne. Ko je vlakovodja to opazil, je hitro ustavil vlak ter
s tem tudi preprečil večjo in hujšo nesrečo, ki bi se bila sicer dogodila. Šoferju Kuneju so šipe močno razrezale levo roko. Kmalu so prišli na kraj nesreče celjski reševalci z reševalnim avtom, s katerim eo potegnil; poškodovan avto s tira, potem so pa prepeljali šoferja Kuneja v bolnišnico. Materialna škoda je precejšnja. Ta nesreča pa ni prva in edina, ki se je pripetila na savinjski progi, ampak jih je že lepo število, kar naj bo v dokaz, kako nujno so na prehodih in križiščih ceste z železnico na omenjeni progi potrebne zapornice, posebno pa v tej gosti jesenski megli.
Ljubljana od včeraj do danes
Včeraj je bilo videti, da se bo megla držala našega mesta kar ves dan, pa se le ni, dasi se je dvignila šele prav pozno, takole ob treh popoldne. Do večera je bilo lepo jasno, potem pa se je iz Ljubljanice prikadila tako gosta megla kakor je zlepa ne pomnimo. Ni pa se mogla razlesti, ker jo je nizek piš s severa pehal nazaj k vodi. Ponoči pa je objela vse mesto. Jutro jo je popilo, izginila je. Davi je bilo kar občutno hladno, prav zimsko bridko je vlekel krivec od kamniških gora. Nekateri pravijo, da se dolgo ne bo držalo, ker smo prišli ob megla V kratkem že da bo dež ali pa sneg.
S kolom so ga po glavi
Po naših vaseh so še vedno v navadi nekatere kaj malo čedne navade iz prejšnjih stoletij. Posebno nočna »junaštva« so še v časteh. Orožje za ta »junačenja« je prav pestro: noži, kamenje, late, branovci, porajklji, okleščki in koli. Dan za dnem beremo »rezultate« teh junaštev in spopadov. V večini slučajev morajo nastopati v predzadnjem poglavju zdravniki, ki zašijejo in zakrpajo rane ter naravnajo ude, v zadnjem poglavju pa prav pogosto tudi sodniki, ki krivcem odmerjajo zasluženo kazen za prevelike »iniciative«. Ampak pri nas niti dobra kazen ne zaleže. »Junaštva« se nadaljujejo brez ozirov.
Tudi včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico žrtev takega junaštva. Bil je to Ivan Košele, štiriinštiridesetletni občinski revež z Gorenjskega. Kočeleta je neki vročekrvnež mahnil s kolom po glavi.
Cene krompirju se drže
Včeraj je bilo na krompirjevem trgu tam za Ljubljanico prav živahno. Okrog 30 voz krompirja — to je okrog 25.000 kg — so pripeljali na prodaj kmetovalci iz bližnje okolice. Cene krompirju so že dobre tri tedne stalne ter jih kmetje čvrsto drže. Krompir je bil včeraj po 1.45 do 1.50 din kilogram. Najrajši je šel v kup cel voz krompirja, kdor je kupoval vrečo ali dve, je moral dati veči Naprodaj pa je bilo pripeljano tudi zelje. Na Šem-petrskem nasipu je bilo kakšnih 15 voz. Glava je veljava 1 dinar, kilogram 0.75 din. /clj> je bilo naglo razprodano.
Svinec fe kradel
Ljubljanska policija je te dni zgrabila delavca, ki je bil že od začetka zaposlen pri gradnji velike Batine palače. Zdaj je na stavbi potrebnih mnogo instalacijskih del, pri katerih gre tudi precej cina in svinca. Neki ključavničarski mojster, ki dela na stavbi, je svinec spravil kar v stavbno klet, da mu ga ne bi bilo treba sproti nositi. Delavec, ki ga je zdaj policija aretirala, je po na-
ključju izvohal to svinčeno zalogo v kleti, pa mu je takoj šinila v glavo zapeljiva miseL Začel je postopoma odnašati iz kleti po 6 kilogramov težke svinčene kose. Delal pa je sporazumno s svojo ženo. Ko je pojedel kosilo, ki mu ga je prinesla žena, ji je v cekar 6pustil kos svinca, katerega je ona potem odnesla. Ta svinec je ona potem razprodajala. Tako je nekemu trgovcu prodala za 270 dinarjev 12 kosov svinca. Medtem pa so nepoštenega delavca že zaprli. Svoji nepremišljenosti se mora zahvaliti, da je izgubil dobro službo in da bo povrhu kaznovan še pred sodiščem.
Daleč so sl upale
Kakšno senzacijo smo doživeli prav pred kratkim! Kdo hi si bil mislil, da se taka neznanska žival kakor je divji prešič, upa priti celo v bližino tako velikega mesta, kjer že skoraj navadnih, domačih živali otroci kmalu ne bi več poznali drugače kakor s slik! Pa se je le tako zgodilo. Skraja so se ljudje prvim, ki so prinesli vest, da so se v Mestnem logu pojavile divje svinje, le nejeverno in pomilovalno smejali, češ, ne boste nas potegnili, premalo soli imate v glavi. Toda prišlo jih je še več, ki so trdili, da so videli divje 6vinje v Mestnem logu na polju na spodnji plati Ceste dveh cesarjev. Tako so ljudje pomalem le začeli verjeti, da bo na vsej tej reči nemara vendarle nekaj resnice. 2e pred dobrimi tremi tedni so posamezni ljudje opazili v odseku med Vnanjimi goricami in Vičem po poljih, pašnikih in travnikih večja krdela divjih svinj z mladiči. Tile letošnji nenavadni in nepričakovani vremenski obra ti pa so dosegli, da so se svinje odpravile iz varnega zavetja v krimskih gozdovih ter se odpravile na pohod za hrana Spustile eo se čez Ljubljanico in šle vedno naprej za hrano, dokler niso prišle do neposredne bližine našega mesta, prav do Mestnega loga. Škode zdaj že prav gotovo ne bodo mogle delati posebne, saj so kmetje poljske pridelke že pospravili na varna Dogodek v lovskih krogih živahno pretresajo.
Na Martinovo nedeljo, dne 12. t. m. ob 5 popoldne uprizorijo velike sestre sv. Klare na frančiškanskem odru v Ljubljani čudežno igro »Rok-sana«, ki jo je spisal g. prof. Janko Mlakar, režira pa jo g. Štancer. Pisateljevo ime jamči, da bo igra tudi zabavala, čeprav je resna. Smeha in dobre volje ne bo manjkala
Naročajte Slovenski dom!
Važna seja vlade
Belgrad, 9. nov. m. Za danes popoldne je sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bodo razpravljali o raznih resornih in političnih vprašanjih ter bodo pri tej priliki sprejeti potrebni sklepi. Po seji se bodo hrvaški ministri odpeljali v Zagreb.
Verski poglavar naiih muslimanov zbolel
Sarajevo, 9. nov. m. Reis Ulema dr. Fehim Spaho je v nedeljo pri molitvah v džamiji težko obolel. Verski poglavar muslimanov se je moral podati takoj na svoije stanovanje, kjer je padel večkrat v globoko nezavest. Da bi čimprej ozdravel 60 mu zdravniki prepovedali vsak obisk.
Obisk madžarskega politika v Belgradu
Belgrad, 9. nov. m. Tu se že več dni mudi voditelj 6tranke madžarskih malih posestnikov in madžarski zastopnik pri Zvezi narodov Tibor Echart. Do zdaj je bil sprejet pri podpredsedniku vlade dr. Mačku in pravosodnemu ministru dr. Markoviču.
Minister dr. Miha Krek
o pomenu vodnih zadrug
Belgrad, 8. novembra. AA. Gradbeni minister dr. Miha Krek je sprejel včeraj opoldne časnikarje v svojem kabinetu in jim dal izjavo o saniranju dolgov nekaterih zavodov. Njegovo sporočilo pravi, da je kmetijska kriza, ki je pri nas nastopila pred 8 ali 9 leti zapustila težke posledice tudi za vodne zadruge, ki so se pred tem v dobi gospodarskega procvita zadolžile zaradi graditve in preureditve svojih melioracijskih objektov. Gradbeni minister je dobil v finančnem zakonu pooblastilo, da sme izvesti sanacijo teh zadrug. Tega člena finančnega zakona se je v celoti poslužil ter je bila sanacija izvedena v smislu pooblastila tega člena. Zmanjšana j® obrestna mera vseh dolgov vodnih zadrug na 4 in pol odstotke ter dolgov zadrug pri denarnih zavodih in drugih ustanovah za 50 odstotkov in celo preko 50 odstotkov od zadolžitve. Zmanjšane dolgove je prevzela država nase in denarnim zavodom dala 3 odstotne obveznice za likvidacijo kmetskih dolgov. S to finančno odredbo «e je znižala obrestna mera na 4 in pol odstotka tudi za dolgove ^ vodnih zadrug pri zasebnikih in firmah, dolgovi sami pa^ se nieo zmanjšali. Pomen vodnih zadrug se vidi iz izvršenih del, ki predstavljajo danes vrednost nad 1 milijardo 400 milijonov dinarjev. Skupna proračunska vsota namenjena v6etn vodnim zadrugam za 1939-40 znaša nad 140 milijonov din.
Izjava končno govori o vlogi vodnih zadrug za izvajanje nadaljnih melioracijskih del ter na-glaša, da je v splošnem interesu in v prvi vrsti v interesu samih lastnikov zemljišč, da 6e melioracijska dela izvajajo samo tam, kjer 6e prej ustanove vodne zadruge, da prevzamejo skrb za izvajanje teh deL
Najbogatejši Romun - v Seči
Bukarešta, 9. nov. m. Oblasti so zaprli, znanega romunskega induetrijalca in finančnika Maksa Ausschmita, ki spada med najbogatejie ljudi ne samo v Romuniji, pač na vsem svetu. Njegovi dohodki 60 znašali1 na dan 25 milijonoV' lejev. Oblasti so ga zaprle zaradi številnih poneverb ter zaradi tega, ker je spravil v tujino ogromno deviz iz Romunije.
Odgovor delavcev ..Delavski politiki"
Celje, 9. novembra.
Pod naslovom »Razočaranje po proslavi« je poročala »(Delavska politika« v soboto, 4. nov. o proslavi desetletnice obstoja tekstilne tovarne »Metka« v Celju in pravi, da so proslavo aranžirali tisti, ki vedo, zakaj so to storili. Na vse grde očitke dopisnika »Delavske, politike« odgovarjamo v imenu vseh, ki so zaposleni v tovarni »Metka«. Nismo sklenili prirediti proslave samo na pobudo uredništva, mojstrov in preddelavcev, res pa je, da smo to sklenili delavci sami skupno z namenom, da pripravimo svojemu šefu malo presenečenje. Nikdo ni bil primoran k temu prispevku, še manj pa moralno prisiljen. Najnesramnejša je trditev, da je delavstvo dobilo po proslavi manjšo plačo in da mu je bilo zagroženo z odpustom. Podjetnik nam je dal dela. prost in plačan dan ob priliki proslave. Naš delodajalec se je izkazal plemenitega in socialno čutečega kakor vedno, saj nam je za sedanje razmere in težke prilike razdelil lepe nagrade in še posebno nagradil matere. Delavci zavračamo in obsojamo klevete »Delavske politike« in zahtevamo pojasnila za te nesramne laži!	"~L—
Filmi,
ki JIH velja videti... ali ne videti
»Velika ljubezen« (Matica). Ameriška burkasta kgmedija z znanimi rekviziti, presenetljivostmi in neimogočnoeUni, dovolj duhovita in dovolj neumna, da se človek smeje, kar je tudi dobra stran filma. Pač pa kaže zlasti igra Williama Po-wella veliko mojstrstva tako, da bi tega igralca želeli videti še v kakem pomembnejšem delu.
»Upornica« (Kino Union). Velika ameriška igralka Cathenna Hepburn in igralec Marshall sta v režiji Marca Sacdricha ustvarila pred leti prijeten film, ki ga zdaj gledamo v Ljubljani. Ljubezenske zgodbe in družinsko življenje no6i nekaj dickensovskega vzdušja, nekaj pa spominja na »Gartenlaube«. Sentimentalnost pa je »porcio-nirana« tako. da jo je moč^ prenesti. Hepburnova js velika igralka, ena redkih resničnih ameriških umetnic
O gradnji poslopja OUZD v Celju
Celje, 9. novembra. Pred dnevi so se mudili v Celju zaradi re-iitve vprašanja gradnje prepotrebnega poslopja OUZD v Celju: gg. generalni direktor S1JZ0RA Matjašič, direktor Korač, šef finančnega oddelka inž. Auer, vsi iz Zagreba, in predsednik ravnateljstva OUZD g. inž. Sodja, ravnatelj OUZD g. dr. Bohinec, namestnik šef-zdravnika g. dr. Al. Trtnik in g. dr. Kukelj. Gospodje so pregledali prostore, kjer naj bi se zgradila palača, nakar je bil na mestnem poglavarstvu razgovor, kateremu so prisostvovali tudi g. direktor Šubic in g. inž. Pristovšek. Do sedaj je bilo govora že o treh možnih variantah. Da bi se zadeva čimprej rešila, je bilo sklenjeno, da bo OUZD predložil mestnemu svetu predlog, da se zaenkrat zgradi vogalna stavba z enim nadstropjem, ker je na razpolago le en in pol milij. din, OUZD pa bi se zavezal, da tekom 10 let zgradi še druga nadstropja.
Celjski trgovski in zasebni nameščenci za zvišanje plač
Celje, 9. novembra.
Nameščenska organizacija v Celju pripravlja pod vodstvom posebnega akcijskega odbora živahno akcijo med vsemi nameščenci v Celju za zvišanje plač. Kakor smo slišali, bodo nameščenci stopili v kratkem v mezdno gibanje. To daje resne pomisleke, ki jih bo potrebno urediti s sporazumom pred morebitno stavko, ki ne bi bita v korist in ne v čast Celju, zlasti, ker se sliši, da bi ta stavka bila v največji sezoni — v decembru. Nameščenci utemeljujejo te svoje namere zaradi dnevno rastoče draginje najvažnejših življenjskih potrebščin. Celje je že itak od nekdaj kot najdražje mesto v državi, zato je razumljivo, da je ta akcija nameščencev, katerim se bo baje pridružilo še delavstvo, tudi resna.
Celjske novice
Sneti je bfl ▼ društveni dvorani v Samostanski ulici redni letni občni zbor FO I Celje. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. T. Vrablom na-čehr.
Reklamacijski odbor davčne uprave v Celju bo zasedal 16. novembra.
Davčna uprava v Celju razglaša, da je rok za vlaganje zgradarinskih prijav določen od 1. do 30. novembra.
Predstojnika mestne policije v Celju zastopa do 1. decembra okrajni podnačelnik g. Reya.
Podporno društvo za revne otroke v Gaberju pri Celju se zahvaljuje g. Josipu Heimrathu za podarjenih 200 din. Odbor se priporoča in prosi tudi ostale, da bi pripomogli in podprli to izredno potrebno akcijo.
Zaradi pohotnega dejanja je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen na leto dni robije 34-letni tkalec Š. F. iz Šmiklavža pri Št. Jurji ob Taboru.
Nov most gradi mestna občina v podaljšku Komenskega ulice blicu okoliške šole čez potok Koprivnico. Do sedaj je bila tukaj le brv za pešce, vsak vozni promet pa je bil tukaj nemogoč. Nov most bo uporaben za enotirni prehod in promet,
Veliki senat okrožnega sodišča v Celju je obsodil B. J. iz Akolice Rogatca zaradi roparskega napada na leto in 6 mesecev strogega zapora.0
»Celjski Zon« — moški zbor ima drevi ob č redno pevsko vajo.
, , N®r®dno gledališče v Mariboru priredi v pe-tek ob 8 zvečer opereto »Navihanka«. Vstopnic« bodo kmalu razprodane.
Za tajnico ravnateljstva na drž. realni gimnaziji je postavljena Celjanka, gdč. Sparhaklova
Referent za obvezno telesno vzgojo na celjsk mestni občini je postal znani športnik g. Fred: Pleteršek.
Zadnjo besedo je še posebe poudaril. Fante je obšla groza. Njihove pobalinske hrabrosti ni bilo več. Začela 60 jim drhteti kolena. Pobledeli so, nihče ni črhnil niti besede, le nekje zadaj je nekdo zašepetal:
»Saj nas bo postrelil kakor podgane .,.«
l&o je tihi glas iz ozadja pretrgal strašni molk, so začeli prosene jecljati: •Imejte usmiljenje ... Saj mi,..« »Mir!« je zarjovel razbojnik. Pogledal jih je izpod čela, potem pa dejal: »Kdo je tu vaš poglavar?«
Nič ni bilo odgovora, zato je ponovil še trše:
»Kdo je tu poglavar, sem rekel. Naj stopi naprej!«
In spet je vzdignil roko pod suknjo, da so se bližnji nehote umaknili od njega.
Fantje so se začeli malo prerivati in suvati, potem so zrinili naprej Soapya. Ta si ni upal pogledati razbojniku v obraz.
Rocky ga je kratko pogledal in rekel: »Sem z denarjem. In takoj!«
Soapyju so se zašibila kolena in ni
odgovoril nič. Poltihi Rockyjev glas je bil tako strašen, da je človeku zapiral
Rocky je dejal še enkrat:
»Vrni denar, če hočeš sebi dobro! Kaj misliš, da bom koga prosil?«
Soapy je zdaj izjecljal:
Raz ... de ... lili. ■. smo ... smo . ga ...«
Rocky ga je z levico prijel za lase in ga obrnil k tovarišem:
»Brž ga poberi in prinesi sem.«
Angeli gaejeviSi lic
Roman s slikami
Soapy je naglo poslušal, Nastavil je roko in se začel obračati od fanta k fantu.
S kislimi, skremženimi obrazi so segali fantiči v žepe in vlekli iz njih lepe nove bankovce, ki se niso utegnili pri njih niti 6egreti. Ti angeli garjevih Hc so se skoraj solzili, ko so videli kako se vrača plen tja, odkoder je prišel, in to tako hitro vrača, kakor bi ne bil nihče niti sanjal.
Soapy je pobiral denar od tovarišev, ne da bi ga bil kaj pogledal. Ko so mu nehali dejati v roke, je brez besedi izročil denar Rockyju.
Ta je malomarno preštel zveženj bankovcev in se prepričal, da mu fantini niso nič utajili. Nasmehnil se je na kratko, potem pa potegnil desnico iz žepa v suknji,	'
Fantiči eo 6e ob tem njegovem gibu stresli. Nekateri so zamižali, ker so mislili, da bo gangster zdaj ustrelil.
Toda, ko je Rocky potegnil roko na dan, 6o videli, da v njej nima samokresa, marveč samo škatljico cigaret.
Rockv je videl, kako jih je sram, da 60 se dali preplašiti taki preprosti in otročji zvijači. Prižgal si je cigareto, potem pa ce jim nasmejal in dejali
»No, vpijati. Zdaj imate dovolj telovadbe. Roke dol!«
Druščini je na mah odleglo. Strah je izginil in roke 60 jim kar same popadale k telesom. Malo so se pretegnili in 6e začeli »pogledovati, a nič več v skrbeh kakor prej.
Rocky jih je zdaj malo natančneje ogledal in govoril:
»Drugič pa, če že mislite na take igrače, si poiščite boljše skrivališče. In drugega človeka 6eveda!«
Fantje so dobivali vedno več poguma. Tujec, ki jih je znal tako ugnati, je v njih zbujal vse večje spoštovanje. Ta je moral biti tič, drugačen kakor Soapy in Hunky.
Počasi eo si začeli šepetati. Nazadnje se je nekdo ojunačil tako daleč, da je povprašal:
»Pa kako, da ste nas našli?«
Soapy ni hotel zaostajati v korajži, zato je dostavil:
»Saj res, To nam lahko poveste, zdaj ko ste svoje dobili nazaj!«
Rockyju se ni zdelo vredno, da bi kaj dosti odgovarjal. Brez besede je stopil med njimi po veliki kleti. Fantje 60 se kar sami od sebe razmaknili, da je bila pred razbojnikom takoj široka pot. Rockey je šel do nasprotnega zidu in
iskal po steni. Potem je s prstom pokazal na mesto, kjer sta bili v omet vgrebeni veliki črki »R. S.«.
Obstal je pri zidu brez besedi in držal prst na tem mestu, potem ee je zmagovito ozrl na pobaline, ki so začudeno 6trmeli vanj.
Nekaj časa niso vedeli, kaj naj bi to pomenilo. Šele čez čas se je posvetilo Hunkyju, ki je najhitreje mislil. Zavpil je:
»Vi ste .,. Rocky Sullivan!«
To ime ni bilo druščini neznano. Ne spadalo je med tista redka slavna imena, ki so jih v tem prostoru vedno izgovarjali s tiho spoštljivostjo. Rocky Sulli-van, kralj mestnih razbojnikov, 1« bil vzor vseh teh angelov. Ni ga bilo med njimi, ki bi se ne bil iz vse duše želel njegove slave in njegovih prigod.
Ko je Hunky izgovoril njegovo ime, jim je bilo takoj vae jasno. Seveda, saj 60 Rockyjev obraz poznali s toliko slik. Črke v zidu, ki eo pravile, da je ta brlog služil za zavetišče Rockyju, ko se je raz-bojništva učil, eo bile posebna svetinja kraja in družbe, ki je bila njegova gospodarica.
Zato je med njimi zavladalo takoj veliko veselje. Pozabili 60, da jih je predrzni tujec spravil ob plen. Ni«o mu za-
merili: ne bi bil Rocky, če bi bil ravni drugače in bi se bil dal takim mlečn kom ob belem dnevu 6redi ceste orc pati!
S hruščem so ga obkolili.
Slavni Rocky Sullivan je bil v nj hovem brlogu! Kakšen dan, kakšna ča6 Gledali so gangsterja kakor boga. I je bilo 06ebe v mestu, ki bi bila uživa med mladimi zgubljenci tako 6poštov< nje. če bi jim bil _Rocky še prej, ko j niso poznali od blizu, naročil, naj gred zanj kamorkoli, bi bili storili tako br< vprašanja in brez pomisleka. Rocky bil več kakor vsi bivši in sedanji slav: in slavljeni možje v medu in v vs« Združenih državah. Bil je malik, mo. nejši od vseh naukov, načel in šoli
Rockyju je občudovanje te razcapal druščine ugajalo. Pred petnajstimi leti bil sam tak. Nenadno se mu je ožil spomin na tiste začetniške čase.
Izgubil je z obraza vso rezkost in t v , začel spraševati::
»Kako vam je ime, fantje!«
Drug za drugim so začeli siliti k nj mu in bi se bili skoraj stepli za ča< kdo mu bo prej stisnil roko i«n poved ime.
»Jaz sem Hunky ...«
»Jaz Soapy...«
»Jaz Bing ...«
»Jaz sem poglavar ...«
Rocky je stiskal umazane roke na v strani, delil udarce po kuštrastih buča se smejal s fantiči in se jim pustil vi« za obleko in za vse.
Nekdo je prevnil t,r,r*x j. J-:-C
Od tu in tam
V	vsej politični javnosti pri nas je vzbudila ttredno zanimanje izjava ministra za gozdove in rudnike dr. Kulenoviča, naslednika pok. dr. M. Spahe, v kateri je zahteval poleg slovenske, hr-vatske in srbske banovine tudi še četrto — banovino Bosno in Hercegovino v njenih naravnih i® zgodovinskih mejah. Znano pa je, da JRZ do zdaj še ni zavzela svojega stališča o tem, kaj naj bo v novi ureditvi države z Bosno in Hercegovina Izjava ministra Kulenoviča je delovala kot bomba, saj so na splošno vsi mislili, da je to izjavo treba smatrati kot uradno stališče JRZ, kajti omenjeni minister je tudi drugi podpredsednik te stranke. Na merodajnih mestih v JRZ pa so povedali, da to ni uradno stališče stranke, pač pa cisto osebna želja ministra dr. Kulenoviča. 'Ko bo na merodajnih mestih postavljeno vprašanje nadaljnje preureditve države, se bo šele pokazalo, ali je mogoče ustreči željam muslimanskega zastopnika ministra dr. Kulenoviča, vsaj v gotovi meri.
Volitve ▼ »enat bodo v nedeljo, 12. nov. Po veliki večini so priprave za te volitve ze končane, tako tudi na Hrvaškem. V banovini Hrvatski bo pri teh volitvah imelo votivno pravico 735 ljudi. Pri prejšnjih senatskih volitvah je bilo v Zagrebu 65 volivcev manj kot letos, to pa zato, ker so bile v ZagTebu izvedene samo volitve za prejšnjo savsko banovino. Med letošnjimi volivci jih je 25 mestnih županov, vsi drugi pa so bodisi postavljeni, ali pa izvoljeni župani podeželskih občin. Predsednik volivnega odbora bo državni svetnik dr. Sagadin.
Belgrajslu akademski pevski zbor »Obilič« je nameraval letos oditi na daljšo turnejo v USA, to pa so preprečili zadnji mednarodno-politični dogodki v Evropi. Da je »Obilič« res hotel iti letos v Ameriko, je razvidno iz poročila, ki ga je na predsnočnjem občnem zboru tega društva podal upravni odbor. Poročilo tudi pravi, da je društvo doseglo letos največji uspeh s svojim gostovanjem v Sarajevu in v Sofiji. Po poročilih je spregovoril rektor belgrajskega vseučilišča g. dr. Micič, ki je med drugim dejal: »Predvsem bi vas rad prepričal o simpatijah, tako svojih kakor tudi ostalih univerzitetnih profesorjev. Podpirali vas bomo moralno in gmotno. Želim vam mnogo uspeha. Živeli moji dragi Obiličevci!« — Tako eo v Belgradu ponosni na svoj akademski zbor!
Nenadoma je zbolel minister brez listnice Bariša Smoljan. Te dni je prispel iz Belgrada v Mostar, kjer je nameraval prirediti politično zborovanje. Ker pa mu je že med potjo postalo slabo, se je z mostarske postaje podal takoj na svoje stanovanje, kajti z njegovim zdravjem je bilo vedno slabše. Zdravniki so mu ^ svetovali, naj osta-ne nekaj dni v postelji. Zadnja poročila pravijo, da se zdaj počuti že nekoliko boljše in da bo kmalu okreval.
2,500.000	din je določil za poplavljence hrvatski ban dr. šubašič, ki je zadnje dni obiskal po povodnji zelo prizadete kraje. Zaradi zadnjega deževja so vode na Hrvatskem silno narasle in so reke na neštetih krajih prestopile bregove. Nenavadno je narasla tudi Sava in je bilo prebivalstvo, ki živi v teh krajih, v neprestanem strahu, kdaj se bo razlila čez bregove. Tako poročajo iz Slavonskega Broda, da se je Sava tem dvignila čez 5 m nad normalo. Zadaj?., poročila pa pravijo, da so vode končno le začele upadati.
Volitve v hrvatski sabor se bodo ijvedle po nekem volivnem zakonu, ki je skoraj enak bodočemu zakonu o volitvah narodnih poslancev, oba pa bosta precej podobna tistemu, ki je veljal pred 6. jan. 1929. Oba omenjena zakona sta šele v osnutku in je o njiju kaj določnega za zdaj še težko povedati, ker se na merodajnih mestih o tem še niso nič izrazili. Hrvaške poslance,^ ki bodo prišli v sabor, bodo volili v 16 okrožjih, in sicer proporcionalno. Ker je v banovini Hrvatski zdaj 99 okrajev, bo verjetno izvoljenih tudi približno toliko poslancev. Vsak okraj bo torej imel enega poslanca v saboru.
Potovanje našega trgovinskega ministra dr. Andresa v Budimpešto napoveduje madžarski list ■ »Figetlen Magyarorszag« po svojem poročevalcu iz Belgrada. Takole piše:	V	dobro	obveščenih
krogih se je zvedelo, da bo jugoslovanski minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres v kratkem obiskal Budimpešto, da. začne s pogajanji za sklenitev rovega jugoslov.-madžarskega trgovinskega sporazuma. Minister dr. I. Andres je znan prijatelj Madžarske. Dokaz njegovih simpatij do„ Madžarske je dejstvo, da se je pred nedavnim začel učiti madžarščino.« — »Hrvatski dnevnik« pa je pod tem poročilom pristavil opombo uredništva, da dr. Andres že od mladih nog obvlada madžarski jezik
O	Ivanu RadiiSn, ki je bn fad„j0 nedeljo zavratno umorjen in ki so ga imenovali tudi Radiča »Črnega«, objavlja belgrajska »Politika« še tele podrobnosti: »S politiko se je sploh prenehal ba-viti in je začel znova delati na svojem posestvu, predvsem pa se je vrgel na delo kot izvrševalec raznih državnih poslov V zvezi g tem umorom stoji dejstvo, ki je bilo verjetno vzrok njegove smrti. On je bil zelo lahkomišljen. Na vso moč je razsipal zasluženi denar. Pri svojem poslovanju je ostal marsikateremu delavcu dolžan, in je ta umor morda dejanje iz maščevanja tistih delavcev ki jim je leta in leta pozabljal plačati njihov zaslužek.«
Da bi bila uredba o pobijanju draginje in o
brezvestni špekulaciji čim učinkovitejša, da bi se mogli ugotoviti vsi vzroki navijanja cen in neupravičenega nakupičevanja življenjskih potreben in ostalega blaga, je v 51. -4 te uredbe določena ustanovitev odbora za pobijanje draginje in proti brezvestni špekulaciji pri ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja. Ta odbor nalogo predlagati ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje tudi ukrepe za pobijati j a8inj® in proti brezvestni špekulaciji. Na pobudo ministra za socialno politiko dr. Budisav-ljeTica, je bil ta odbor že ustanovljen in so v zastopniki zainteresiranih ministrstev in ostalih najbolj poklicanih gospodarskih, delavskih in drugih zbornic, ustanov in strokovnjakov. — Predvčerajšnjim je bila prva seja tega odbora pod predsednistvom načelnika oddelkov za socialno skrbstvo Jeremica. Na seji je bil tudi minister za soc. politiko, ki je z največjim zanimanjem spremljal delo odbora pri načelni razpravi glede vseh vprašanj, ki jih uredba rešuje Po splošni razpravi o vprašanju izvajanja uredbe o pobijanju draginje in proti brezvestni špekulaciji, je odbor sklenil ustanoviti tri svoje pododbore, in sicer za Proučevanje in nadzorstvo nad cenami in karteli, °dbor za reševanje vprašanja lokalov in za ostala Vprašanja o pobijanju draginje in o brezvestni “Pekulaciji. Ti pododbori bodo takoj začeli s avo-iltQ delom.
Uredba o izseljeniških prihrankih
Prihranke bo izplačala država - Sredstva za Izplačila zagotovljena
Belgrad, 8. novembra. AA. Mini«tr*ki svet je predpisal uredbo o plačilu izseljeniških hranilnih vlog pri onih bankah, ki «o prišle v konkurz v času od 1. junija 1925 do 30. februarja 1931. S tem, da je prišlo nekaj naših denarnih zavodov od leta 1925 do 1931 v konkurz, so bili prizadeti v veliki meri naši izseljenci, ki so imeli zaupanje v naio državo in so svoje težko zaslužene prihranke poslali v domvino ter jih vlagali pri domačih bankah. Spričo razumevanja izredno težkega položaja izseljencev, v katerega »o prišli po polomu teh bank, in z namenom, da bi 6e kredit in ugled naše države pri njih kolikor toliko ohranil, je bil izdan 31. januarja 1931 leta zakon o izplačilu izseljeniških dolgov pri prvi 6rbeki zemljoradniški banki v Belgradu in pri nekaterih drugih bankah.
Po predpisih tega zakona so bili izplačani samo izseljenci vlagatelji pri prvi srbski kmetijski banki v Belgradu, dočim je vprašanje izpačila izseljeniških vlog pri drugih zavodih ostalo nerešeno.
Finančni minister dr. šutej je takoj prvi dan iz socialnih razlogov posvetil temu vprašanju svojo popolno pozornost. Tako je končno na njegov predlog ministrski svet 7. t. m. tole predpisal uredbo.
§ 1. Izseljeniške hranilne vloge pri onih jugoslovanskih zavodih, ki eo prišli v stečaj od 1. jan. 1925 do 3. februarja 1931, se bodo izplačevale iz državnih sredstev pod pogoji, ki jih navaja zakon od 15. jan. 1931 o izplačilu izseljeniških vlog pri bivši Prvi srbski kmetijski banki v Belgradu in pri nekaterih drugih bankah, in v skladu s pravilnikom o delu državne komisije za izplačilo izseljeniških vlog od 16. marca 1931.
§ 2. Za izplačilo izseljeniških vlog se bo po določbah prejšnjega paragrafa uporabil znesek
15.043.666.03 din, kolikor je še ostalo neporabljenega denarija od kredita 50 milijonov din, ki je bil stavljen na razpolago finančnemu ministru pri Poštni hranilnici za izplačilo izseljeniških vlog pri bivši Prvi srbski kmetijski banki v Belgradu, (čl. 11 odst 2.). Za izplačilo dolga finančnega ministrstva pri Poštni hranilnici, ki bi bil storjen v ta namen, veljajo v vsem določbe točke 3 čl. 11 zakona o izplačila izseljeniških vlog pri Prvi srbski kmetijski banki v Belgradu in pri nekaterih drugih bankah o povrnitvi prvotne vsote 50 milijonov din Poštni hranilnici.
§ 3. V6e zakonske določbe o izplačilu izseljeniških vlog pri Prvi 6rbski kmetijski banki v Belgradu in pri nekaterih drugih bankah, se morajo analogno izvajati tudi pri ugotavljanju pravice do izplačila izseljeniških vlog pri drugih jugoslovanskih zavodih iz g 1 te uredbe.
§ 4. Finančni minister bo predpisal t pravilnikom podrobna določila in navodila za Izvajanje te uredbe. Pooblaščen je tudi, da daje avtentična tolmačenja te uredbe.
§ 5. Uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«
Za izplačilo po določbah te uredbe prihajajo v poštev tudi izseljeniške vloge pri vsega skupaj 7 zavodih, ki 60 zabredli v stečaj v času od 1. jan. 1925 do 3. februarja 1931	« skupnim zneskom
1,550.272 738 din. Ker je po predpisih zakona o izplačilu izseljeniških vlog pri Prvi srbski kmetijski- banki v Belgradu in pri nekaterih drugih bankah (zakon od 15. januarja 1931 čl. 11 točka 2) fi-načno ministrstvo pooblaščeno, da se sme v ta namen zadolžiti pri Poštni hranilnici za znesek 50 milijonov din, in je bilo izseljeniškim vlagateljem pri Prvi srbski kmetijski banki izplačanih skupno 35 mlijonov din, so sredstva za izplačila po tej uredbi v celoti zagotovljena.
Pet vlomilcev na 6 let in 10 mesecev
Mali Čaruga — Član Hacetove tolpe obsojen na tri leta
. Ljubljana, 9. novembra.
V dvorani št. 79 so se včeraj pred sodniki malega kazenskega senata vrstili stari, poklicni in drzni vlomilci in tatovi. Pet izbranih kriminalnih tipov je stopalo pred sodnike in podajalo račune
o	svojih vlomilskin in tatinskih poslih. Bili so strah in trepet raznim krajem po Gorenjskem in Notranjskem. V nekaj mesecih so pobrali ljudem na kmetih mnogo gotovine, hranilne knjižice, razno blago v celotni vrednosti okoli 300.000 din. Pet starih vlomilcev je mali senat včeraj _ zaradi teh vlomov obsodil na skupno kazen 6 let in 10 mesecev strogega zapora odnosno robije. Med njimi sta bila 2 razbojnika obsojena na hujše kazni.
Pred sodniki je stal član proslule Hacetove razbojniške tolpe Jože Sitar, star 32 let, čedno, da prav elegantno oblečen fant, doma z Jeranovega pri Kamniku. Seznanil se je bil z vlomilcem in Ha-cetovim kompanjonom Rudolfom Avpičem, ki ga je letos najbrž julija umoril Tone Hace. Avpičevo truplo so 12. avgusta našli na kozolcu nekega posestnika v Gameljnah zakopano globoko v seno. Avpič je bil oblečen le v spodnje hlače in srajco, zraven njega pa so našli klobuk, na podlagi v notranjosti se nahajajočega naslova tvrdke je policija dognala, da je klobuk izviral od neke velike vlotnne tatvine na Dolenjskem. Sodna komisija je tudi dognala, da je bilo truplo zakopano v seno najmanj 3 tedne.
Sitar in Avpič sta ponoči 23. maja letos vlomila na Pristavi pri Tržiču in odnesla ubogi tra-fikantinji Uršuli Zavrlovi vso zalogo tobačnih izdelkov v vrednosti 2.675 din. Nato sta vlomila čez nekaj dni pri posestniku Lombarju na Golniku. Ko so bili Lombarjevi po dnevi na polju, sta vdrla v hišo in odnesla velikanski plen, 14.000 din gotovine in 3 hranilne knjižice v vrednosti okoli
170.000	din. Plen sta si delila, hranilne knjižice pa vrgla v gozdu proč.
Sitar je sodnikom pripovedoval pravo razbojniško zgodbo. Pravil je, kako sta se z Avpičem
uu,ip„a po Blokah. Hodila sta ponoči po gozdu. In tam ga je hotel Avpič ustreliti. Oddal je na njega 3 strele. Že pri prvem strelu se je vrgel na tla in obležal nepremično do ranega jutra. Pozneje sta se srečala na Gorenjskem. Avpič ga je svetlo pogledal in nagovoril: »Kaj si še živ? Mislil sem, da sem te pognal na oni svet.« Z Avpičem sta bila zopet dobra prijatelja.
Zaradi omenjenih vlomov je bil po nedolžnem zaprt neki Jože Prek, ki pa je dokazal svoj alibi, da ni bil udeležen pri vlomih. Zato je bil svoj čas oproščen. Sitar ga je bil orožnikom ovadil in obdolžil teh tatvin.
Jože Sitar je dalje pred sodniki priznal, da je bil prijatelj in znanec mladega, 23 letnega tolovaja Toneta Haceta, ki se sedaj klati po Štajerskem in ropa po vinogradih.
Tože Sitar, ki je drugače vse priznal, je bil obsojen na 3 leta in 2 meseca robije ter v izgubo častnih pravic za 5 let. Zadrl se je.: »Pritožim se zaradi previsoke kazni.
»Ti si pa hodil okrog ko mali Oaruga!« je pripomnil senatni predsednik s. o. s. g. Rajko Le-derhas drugemu razbojniku. Bil je to Tone Sever, 28 letni postopač, ki je bival letos poleti v črnuških gozdovih in imel tam svoje skrivališče. V dveh mesecih je izvršil 10 večjih in manjših tatvin. Kradel je razno blago in ga prodajal. V Kosovem lovskem revirju je ustrelil tudi lepega srnjaka._ Prodal je nekemu posestniku »Primož«, ki ga je bil poprej ukradel sosedu. Čez nekaj dni pa je ta »primož« ukradel in ga spet prodal. Nekoč so ga orožniki po gozdu lovili. Pri priči jim je izginil. Skozi gosto grmovje se je prerit do prepada in skočil vanj. Orožniki so ga opisali kot drznega razbojnika.
Tone Sever, črnučan, je bil obsojen zaradi 10 tatvin na 2 leti strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Sever je sodbo sprejel.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma<
športne vesti
Avtomobilske dirke n« Vežni poti. Že dvakrat je moral Avto-klub preložiti zaradi slabega vremena svojo motociklistično dirko na Večni poti. Dirka motoristov na Večni poti Je obetala biti ena res najzanimivejših letošnjih motociklističnih dirk. Naši dirkači, ki zavzemajo med jugoslovanskimi dirkači zelo vidno mesto, so se na to dirko temeljito pripravljali. Žal izvedba te dirke ni bila mogoča. Za nedeljo pa se zdi, da sme prireditelj z vso gotovostjo računati na lepo vreme in na Večni poti ze spet ropotajo motorji naših dirkačev, ki se pripravljajo za nedeljsko dirko. — Športna komisija prireditelja sporoča, da se zaradi bistvenih sprememb od prvotnega termina pa do_ danes, sprejemajo še naknadno prijave za dirko na Večni poti do petka 1. t. m. do 18. ure. Po zaključku teh prijav bo prireditelj na novo razporedil- razpisane kategorije.
Važni sklepi hrvaških športnikov. Hrvaška Športna sloga, ki hoče postati najvišja športna organizacija na Hrvaškem, je sprejela nekaj novih važnih sklepov, ki bi — seveda če bodo sprejeti — še v marsikaterem pogledu izpre-menili organizacije športa v Jugoslaviji. Tako je bilo predlagano, da naj bo banska oblast absolutni gospodar za športne organizacije, ki delujejo na njenem področju in ji ne more biti vseeno, kako delujejo športne organizacije za celo državno področje, ki imajo svoje sedeže izven banovine Hrvatske. S>tališče »Hrvaške športne sloge« je, da bo kompetenca banske oblasti čim večja, dalje da se ministrstvo za telesno vzgojo naroda in šola za telesno vzgojo v Srat^u radi prevelikih stroškov ukine, v kolikor bi se morala vzdrževati iz skupnih sredstev. Glede 100 milijonov dinarjev, ki so določeni za stadion v Belgradu, se zahteva, da se .Prenese oni del Hrvatom, ki odgovarja banovini Hrvatski z ozirom na športno moč in bi bilo vsekakor več kakor 30 odstotkov. Dalje se je govorilo o osnovanju hrvatskega olimpijskega odbora, ^i bi pomagal jugoslovanskemu olimpijskemu odboru, o včlanjenju Hrvatskega Junaka v Ilrvatsko športno slogo, o izdajanju skupnega hrvatskega športnega glasila itd.
Sinoči je Hrvaška nogometna zveza sklenila, da se pritožbi Hajduka zaradi doživljenj-ske diskvalifikacije njegovega igralca Kacijana ugodi in da bo Kacijan zaslišan.
Split v nedeljo ne bo igral v Osjeku, ampak 'bo svojo ponovno tekmo igral tedaj, ko bo igral v Subotici, tako da se bo gredoč ustavil v Osjeku. S. tem je bilo ugodeno pritožbi Splita, da zaradi dolge poti ne bi imel preveliko stroškov.
Za nedeljsko mednarodno nogometno tekmo z Madžari je kapetan ing. Simonovič postavil naslednje moštvo: Lovrič (Rez. Glaser), Be-leslin, Dubac (Požega), Manola, Dragičevič, Lechner (Vučilovski), Glišovič, Vujadinovič, Božovič,Matošič ml., Perlič (Aca Petrovič). Za tekmo z Madžarsko vlada v Belgradu zelo veliko zanimanje in se vstopnice v predprodaji že sedaj mnogo kupujejo.
i Krai	Barometer-sko stanje	tempe- ratura » f		a8* 03 c > •- as IS «ž*	X e c _ aj — ZJ o -	Veter (smer. i akost	Pada- vine	
		. n	«3 . O « s				ra/in	vrsta
Ljubljana	7677	7-8	2-2	93	4	NE,	—	
Mariboi	765-9	8-2	5-0	90	10	0	—	—
Zagreb	768 3	10-0	60	90	mol. in	NE,	—	—
Helgrad	769-1	17-0	5-0	90	0	E,	—	—
Sarajevr	772-i	14-0	3-0	9C	mqi. K	u			—
Vis	7643	130	10*0	St)	0	NW,			—
Splii	768 C	18-0	110	70	0	0			—
Kumbor	766-5	19-0	10-0	90	0	N.	—	—
Rab	767-2	15-0	11-0	60	4	E,	'		—
OuurooniH	766-3	200	8-0	90	0	0	—	—
Vremenska napoved: stanovitno, deloma oblačno in zmerno hladno vreme.
Po osmih letih se |e sestal P.t.t.-svet
Belgrad, 8. novembra. AA. Z odlokom poštnega ministra dr. Josipa Torbarja je sklican za 23. november poštno-telegrafski-telefonski svet, ki ima funkcijo posvetovalnega organa ministra. PTT.-svet se ni sestal oa 20. marca 193t dalje. Zdaj je sklican zaradi važnih vprašanj, ki se morajo rešiti v najkrajšem času in ki se nanašajo na izpopolnitev postne telegrafske in telefonske službe.
Sela poslovnega odbora ban. turističnega sveta
Ljubljana, 9. novembra. Poslovni odbor banovinskega turističnega sveta je imel dne 7. novembra svojo 13. redno sejo, ki ji je predsedoval predsednik tega odbora Trstenjak Dragotin, načelnik oddelka za trgovino,, obrt in industrijo kr. banske uprave.
Dnevi red seje je obsegal tudi te-le samostojne referate, ki so jih podali banovinski referenti za turizem: Sottler, Šoštarič in Vodo-pija, in sicer o vprašanju priprav za zimsko turistično sezono 1939-40 in poletno turistično sezono 1940, o pomanjkljivosti tnristično-propa-gandne publicistike in o statistiki turistično-propagandne delavnosti. Načeto je bilo tudi vprašanje financiranja potreb turizma vobče. Spričo aktualnosti, važnosti in obsežnosti snovi bo poslovni odbor nadaljeval razprave o nekaterih podrobnosti na prihodnji seji.
Vobče je stališče, ki ga je zavzel poslovni odbor do vseh aktualnih vprašanj turizma spričo vladajočih izrednih razmer: vzdržati in se v prehodno poslabšani konjunkturi tem bolj pripraviti za povečane naloge po zopetni konsolidaciji mednarodnih političnih prilik. V ta namen je treba s turistično delavnostjo — seveda ob primerni racionalizaciji in vi.rovanju največje štedljivosti — nadaljevati, osredotočiti se
I	zlasti na notranji turizem in mobilizirati tudi
I	potrebna denarna sredstva.
I širite najboljši slovenski poooldnevnik »Slov. dom«
Koledar
Danes, četrtek, 9. novembra: Božidar, ieodor. Petek, 10. novembra: Andrej Avelin.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska e. 10; mr. Bohinec. Rimska c. 31.
Ban dr. M. Natlačen je odredil, da bodo drž.
in ban. veterinarji brezplačno zdravili one konje v dravski banovini, ki so bili letos na vojaških vajah in so tam oboleli. To svojo odredbo je g. ban izdal na prošnjo vseh bivših narodnih poslancev JRZ.
Vse, ki se zanimajo za esperanto, obveščamo, da se prične esperantskl tečaj danes zvečer ob 8 v prostorih Slomškove zadruge, Aleksandrova c. 10 (skozi dvorišče 1. nadstr.). Učnina nizka. Prijavi 6e lahko še vsakdo.
Esperantsko društvo Ljubljana vabi esperantiste na redni Slanski sestanek, ki bo v četrtek, dne 9. novembra t. 1. ob 20 pri »Sestici«.
Frančiškanska prosveta vljudno vabi vae članstvo, da «e polnoštevilno udeleži skupnega prosvetnega večera, ki bo v petek ob 8 v frančiškanski dvorani, posvečen svetogorski Materi božji. Člani uživajo znižano vstopnino 1 din, če se izkažejo z izkaznico pri blagajni.
Prosvetno društvo Trnovo priredi v soboto,
11.	novembra v društveni dvorani za č ane in po njih vpeljane goste »Martinov večer« e pestrim sporedom.
Ljubljanska filharmonija priredi v petek, 17. t. m. v unionski dvorani simfonični koncert, pri katerem bo sodeloval klavirski virtuoz g. A. Trost. Dirigent g. M. Sijanec.
Predavanje SPD bo v torek, dne 14. t m. ob
20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo g. dr. inž. Avčin France o letoSnji zicnsko-alpinski ekskurziji Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslaviije in to pod nazivom: »S smučmi preko Šar-planine do Koraba« Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike: posnetke so napravili udeleženci sami. Uvodne besede bo spregovoril predsednik SPD in tajnik Zveze planinskih društev g. dr. Pretnar. Vstopnice so že na razjx>iago v društveni pisarni SPD na Alek-sandrovi cesti 4-L Planinci, udeležite ee zanimive prireditve: slovenski planinci nam bodo poročali
o	uspelem zimsko-alpinskem pohodu preko plan i Južne Srbije.
Sv. Gora pri Gorici praznuje letos 400 letni jubilej. V ta namen je poromalo na tisoče in tisoče Slovencev na to znamenite božjo pot. Tega zgodovinskega dogodka se bo spomnila Prosvetna zveza na svojem VI. prosvetnem večeru v petek 10. novembra ob 8 v frančiškanski dvorani. Spored je sledeč: 1. Svetogorska romarska pesem, poje zbor franč prosvete. 2. Svetogorski materi, deklamacija. 3. Dr. Ivo Česnik, odvetnik, bo podal zgodovino sv Gore in razgled * sv. Gore v besedi in sliki. Predavanje je opremljeno s skioptičnimi 'slikami. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 ip v trgovini Sfiligoj na vogalu Frančiškanske ulice.
Llubliansko gledališče
Drama — Začetek ob 20:
Četrtek, 9. novembra: »Antigona«. Red Četrtek Petek, 10. nov.: »Neopravičena ura«. Izven. Zni žane cene od 20 din navzdol.
Sobota, 11. nov.: »Kozarec vode«. Red A.
Opera — Začetek ob SO:
Četrtek, 9. novembra:: »Figarova svatba«. Premiera. Premierski abonma.
Petek, 10. nov. ob 15: »Trubadur«. Dijaška predstava. Cene od 10 din navzdol.
Sobota, 11. nov.: »Pri belem konjičku«. Znižane cene od 30 din navzdol.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 9. novembra, ob 20. uri: Plesni večer Ktlrbos-Litvinova. Izven.
Petek, 10. novembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju.)
CELJSKO GLEDALIŠČE:
Petek, 10. novembra, ob 20: »Navihanka«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Stroga obsodba izsiljevalca
Maribor, 8. novembra.
Kakor smo že v današnjem »Slovenskem domu« poročali, se je vršila danes dopoldne pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti 35 letnemu zasebnemu uradniku Avgustu Vidicu iz Ljubljane zaradi izsiljevanja. Vidic je priSel letos 18. avgusta v Majšperg ter je skušal izsiliti od lastnice tamošnje tovarne gospe Kubrihtove znesek 2000 din z grožnjo, da bo sicer objavil v časopisju poročilo o razmerah, ki v tej tovarni vladalo, Vidic se je predstavil Kubrihtovi kot tajnik neke strokovne organizacije, imel je razne pripo-ročila ter je zatrjeval, da so ga poslale vplivne osebnosti, da razmere v tovarni preišče. Dasi je ravno majšperška tovarna znana, da ima zelo dobro urejene razmere z delavstvom, vendar je Vidic s svojim sigurnim nastopom vplival tako, da se je lastnica podala z njim celo v Ptuj na okrajno glavarstvo, kjer so o teh vprašanjih razpravljali. Ko pa je potem Vidic nastopil z zahtevo, da mu izplača 2000 din ter je izplačilo še večkrat pismeno urgiral, je tovarnarka uvidela, da ima opravka s sleparjem ter ga je prijavila oblastem. Vidic je bil obsojen na 6 mesecev Mrosreca zapora ter na 2 leti izgube častnih pravic.
jgffft 9V
<	s>	■/>	^	a£s
A. G. Barrili	11
DVE	BEATRICI
»Poroštvo?«
»Da; kako naj ga drugače imenujem? Zdi «e mi, da se imenuje Ferdinand. Krasen otrok je.«
Beatrice de Bovadilla je nekaj trenutkov nemo zrla predse. Srce se ji ie krčilo od bolesti in mrzle kaplje so ji stopile na čelo. Vendar ni hotela izdati tega, kar se je godilo v njeni duši. Z zadnjimi močmi se je zbrala in nadaljevala pogovor s svojim bratom in krvnikom.
»Koliko stvari veste!« mu je rekla. »Celo otrokovo ime. In starost?«
»Nima še dve leti,« ji je odgovoril don Francisco. Najbrž je bil rojen po zavzetju Malage, ko se je dvor iz Cordove preselil v Sa-ragozo.«
Markiza se je spomnila, da don Cristoval ni zapustil Cordove skupno z dvorom, čeprav je v mestu divjala kuga. Prišel je v Sa-ragozo šele pozneje.
»Toda zakaj ne živi s svojo družino?«
»Zdi se mi, da sem vam dal razumeti, da tu ne gre za družino,« Je odvrnil Bovadilla, »ljubezen in zakon sta dve različni zadevi. Nič lažjega ni, kot da se je njegova ljubezen ohladila; saj je takih primerov dovolj. On pač ne misli na nič drugega, kot na svoje načrte. Hodi po svetu in išče ladje... ali je kaj izrednega, če ga na poti sreča bog ljubezni?«
»Nespametna sem, da vas poslušam,« je vzkliknila markiza. »Pripovedujete mi neumno pravljico. Prepričana sem, da obrekujete tega človeka, ki je izmed vseh najbolj plemenit in najbolj pošten.«
»Pomirite se,« ji je tiho dejal don Francisco. »Moral sem vam to pojasniti, ker vam hočem le dobro. Ta človek vas je začaral s svojimi modrimi očmi. Ne tajim, da vam je izkazal veliko uslugo Toda mogel bi jo storiti vsakdo, ki bi v tistem trenutku bil v bližini kraljevega šotora; tudi kateri izmed stražnikov, ki so prihiteli prav v istem hipu kot on. Bili_ ste mu dolžni zahvalo, priznam. Toda ali bi s« ne bili lahko oddolžili z večjo vsoto denarja?«
»Nesramneži« je jezno vzkliknila markiza. »Nehajte vendar!«
V	tem hipu so se na koncu hodnika odprla vrata in ženski glas je zaklical:
»Bovadilla!. Kje si? Mar naj te sama pridem iskat?«
»Kraljica,« je vzkliknila Beatrice.
Res je kraljica Izabela stala med vrati svojega stanovanja. Luč, katero je služabnik pravkar prižgal, je osvetljevala njeno vitko postavo. Pogovor s škofom in bratom je markizo zadržal precej časa, medtem ko bi se bila že morala vrniti k svoji gospodarici.
»Takoj bom pri vas, Visočanstvo,« je dejala in hitela h kraljici Med potjo pa se je trudila, da zakrije nemir, ki so ga povzročila bratova odkritja.
Don Francisco pa se je globoko priklonil in počasi odšel v nasprotno smer.
»S kom si govorila, Bovadilla?« je vprašala kraljica.
»S svojim bratom, don Franciscom,« je odvrnila markiza. »Prosim vas, da oprostite mojo neprostovoljno zamudo.«
»Nič hudega dragica,« ji je smehljaje se rekla kraljica. »Nimam povoda, da bi se hudovala nate. Želela sem ti le povedati nekaj novega. outri zarana odpotujemo. Imaš komaj dovolj časa, da se pripraviš.«
»Odpotujemo!« je vzkliknila Beatrice.
»Brez dvoma. Ali ne veš, da mora naš dvor biti neprestano na poti, kakor Izrael7 Sedaj gremo v Medino.«
VL poglavje.
Drugo jutro je dvor že navsezgodaj odpotoval v Medino. Don Cristoval pa ni sledil vladarjema; prejel je ukaz, naj odpotuje v Cor-dovo in počaka dokler se tudi dvor ne preseli tjakaj.
Beatrice je bila zelo potrta, ker ji ie nenaden odhod preprečil, da bi dognala, v koliko so bile resnične obtožbe njenega brata proti don Cristovalu. Še bolj pa io je vznemirila vest, da je don Cristoval odšel v Cordovo Toližala se je sicer z mislijo, da bo dvor ostal v Medini le par tednov, toda ta čas se ji je zdel cela večnost. Najrazličnejše misH in domneve so ji rojile poglavi. Kje je sedaj don Cristoval? Ali ji ni povedal don Francisoo, da te njegova izvoljenka v Cor-dovi? Koliko je resnice na tem, kar ji je pripovedoval?
S kakšno nestrpnostjo je pričakovala, da se dvor zopet odpravi na pot. Končno je težko pričakovani dan le prišel. Ko je zagledala v daljavi stolpe in kupole Cordove, je vztrepetala ob misli, da se bo kmalu zopet sešla z njim, ki si je nevede osvojil njeno srce. Vendar
pa ji je neka druga misel zagrenila veselje Saj v tem mestu biva ona druga Beatrice. katero je ljubil, že preden je spoznal njo in ki jo morda ljubi še eedajl In ves čas, odkar se nista videla, je bil pri njej! Toda, ali je to kaj čudnega, če |o ljubi?
Dospela je v mesto in že prvi dan je med drugimi dvorjani zagledala don Čristovala. Bil je zelo potrt; torej ni mogel biti srečen, (o jo je uzrl, so se njegove oči zaiskrile od veselija; bleda lica mu je pokrila lahna rdečica.
Sklenila je da ne bo govorila z njim o tem, kar ji je pripovedoval brat: njen ponos se je temu protivil. Sicer pa, saj je imel3 druga sredstva, da izve resnico
Ker ie don Cristoval pripadal kraljevemu spremstvu, mu je stanovanje priskrbelo mesto, kakor V6em dvorjanom Markizi m bilo težko najti in pregledati seznam stanovanj dvorianov. S pomočjo svoje zveste služabnice je izvedela ,da te don Cristoval le čez dan bil v svojem stanovanju, kjer je bival z nekim s'ta”fP mo,rnanem, svojim nekdanjim tovarišem na morju Kam pa ie J1'™1* Pon°či? Tudi to je kmalu izvedela Njena služabnica ga ie zasledovala in videla, da je vsak večer izginil v neki hiši blizu mestnih vrat.
Tam is torei stanovala lepa Kordovanka! Kako rada bi Šla sama v ono skrivnostno hišo in videla svojo tekmovalko. Toda ne, tako neprevidna ni smela biti.
Premišljevala je, kaj naj stori in si še ni bila na jasnem, kako naj reši to uganko, ko je srečala don Čristovala. Sicer ga je na dvorcu videvala zelo pogosto, a nikoli se mu ni mogla približati, da bi se z njim pogovorila.
Nekega dne ko se ie večja skupina dvorjanic in vitezov sprehajalo po vrtu, se je B?a*r.*.ce Pr'bližala don Cristovalu.
»Ali nisva več prijatena, don Cristoval Colon,« ga je vprašala in
se mu sladko nasmejala.
Don Cristoval jo ie začudeno pogledal in rekel:
»Zakai govorite tako gospa?«
»Zakaj? Ker se mi nikoli ne približate, kakor da bi se »ie bali.«
»Skoraj _ imate prav, gospa Saj (e veliko spoštovanje že precej podobno bojazni Toda kljub temu, da mi spoštovanje brani približati se vam. je moja hvaležnost do vas vedno večja. Saj ste mi storili že toliko dobrega.«
»Jaz?« — ie vzkliknila markiza »In kaj sem storila takšnega, da vzbujam vašo hvaležnost... od daleč?«
Veliki umetniki v zasebnem življenju:
Handel je bil dober človek in dober
trgovec
Veliki skladatelj Johann Sebastian Bach je le redkokdai in še to le mimogrede odšel iz manjših me6t v svoji ožji domovini, srednji Nemčiji. Živel je tiho življenje v ozkih in majhnih razmerah. Handel pa se je gibal na velikem odru življenja, spoznal svet, preizkusil svoje moči ter si pridobil imetje, slavo in ča6t že za življenje.
Že sama priroda ga je določila za borca: Bil je ogromne postave, ki je vlivala ljudem spoštovanje. Imenitno se je znal vesti in nastopati, z obraza mu nikdar nista izginila dostojanstvo in ponos, njegove kretnje so bile odločne, prav tak tudi značaj. Vsi, ki so ga poznali, so ga morali spoštovati. Bil je navdušen športnik, veslal je, plaval in se boril z mečem, da bi svojemu ogromnemu telesu ohranil elastičnost. Seveda je to veliko telo, ki se je neprestano gibalo in delalo, zahtevalo tudi pri jedi svoj poseben obolus
„Kosilo za tri osebe"
Znan je bil kot velik požrešnež. To njegovo slabost so karikaturisti njegove dobe neprestano izrabljali, da bi ga pred javnostjo osmešili in onemogočili.
O	Handlu kroži tudi sledeča anekdota: Nekega dne je prišel v neko londonsko restavracijo ter naročil kosilo za tri osebe. Natakar dolgo časa ni prinesel jedi, tako da je mojster Handel začel postajati že nestrpen. Poklical je natakarja in ga vprašal, čemu tako dolgo ne servira kosila Natakar mu je odvrnil, da bodo kosilo prinesla takoj, kakor hitro bosta prišli še drugi dve osebi. »Potem pa prinesite kosilo preetissimo, kajti jaz sam sem ta družba!« je odgovoril Handel.
Močna, samozavestna priroda
V	tem ogromnem telesu je počivala duša, ki ni poznala slabosti, sanjarjenja in bolestne občutljivosti. Njegov viteški značaj je razodeval zapo-vedovalno odločnost, s katero ni skoparil niti napram naivišjim osebnostim. Nagli navali jeze in strastni izrazi nepotrpežljivosti ter surovo vedenje iz njega niso napravili dirigenta, čigar osebnost bi bila glasbenikom simpatična Kadar se je razjezil, je metal v glasbenike vse, kar je dosegel, znal pa je tudi kleti kakor star mornar. Kar je mislil, je moral tudi povedati, neglede na to, kdo je bil v njegovi bližini. Včasih se je strahovito razjezil, kadar so člani dvora prepozno prišli na koncert, če pa 60 se dvome dame pogovarjale, je Handel začel psovati kar naglas. Če tudi to ni zaleglo, potem je Handel naglas spregovoril ime dame, ki je govorila ter jo pozval, naj da mir. Toda njegove surovosti ni6o prihajale iz hudobiie amoak so bile samo izraz njegove robustne prirode Kadar je začutil, da nima prav, se je nemudoma opravičil. V jezi pa je šel tako daleč, da je ob neki priliki neko primadono, ki ni hotela peti tako, kakor je on zahteval, dvignil skozi okno ter ji zagrozil, da jo bo spustil, če
6e ne bo pokorila. Seveda se je pevska diva pokorila, ves orkester in zbor pa so se prisrčno zabavali ob tej drastični metodi mojstra Hšndla.
Dober trgovec, plemenit člotek
Handel je bil mož z železno voljo. Česar se je lotil, to je tudi izvršil. Nikdar ni bila njegova podjetnost zmanjšana ali oslabljena. Prešo vseh zaprek, težav in udarcev usode — in vsega tega je bilo v Handlovem burnem življenju več ko preveč — se je mojster pretolkel od neznatnih začetkov do najvišjih višin, ki jih more doseči umetniški položaj.
Razen tega pa je bil tudi odličen trgovec. Kljub velikim izgubam je zapustil krasno imetje 20.000 funtov šterhngov. Ni bil grabežljiv, pa tudi skop ne. Mnogokrat je sam prav izdatno pomagal pri zboljšanju in zatiranju človeške bede. V svoji širokogrudnosti je prepustil vse dohodke svojega znamenitega oratorija »Mesija« nekemu otroškemu zavetišču. To delo je bilo tedaj zelo popularno po vsej Angliji, tako da je Handel na ta način zavetišču v letih od 1749 do 1777 preskrbel približno 12 tisoč funtov šterlingov dohodka.
Kljub svoji surovi zunanjosti pa je imel Handel blag in mehak značaj. Bil je zelo marljiv, bil pa je tudi tako zaposlen, da mu za zahajanje v druščino ni preostajalo mnogo časa. Že radi svoje silne zaposlenosti ni našel niti časa, da bi se bil oženil
Najrajši je odšel v kakšno skrito, majhno gostilno, kjer je sedel v družbo preprostih meščanov, si nažgal svojo pipo ter pil pivo. Bil je zabaven možak, poln humorja, vselej pripravljen za dovtipe in šalo. Zaradi svoje velikanske postave je bil skoraj prav tako popularen kakor zaradi svojih oratorijev.
Posebno veselje pa je imel za lasulje. Za vsako priložnost je imel posebno lasuljo. V njegovi zapuščini so jih našteli celih 72!
Mandlov oče je bil »kirurg«, to je »brivec in padar«, v naslovu pa se je dvignil do »komornega sluge« in do »telesnega kirurga«. Bil je star 63 let, ko se je oženil. Njegov sin Georg Friedrich je že v rani mladosti kazal muzikalne sposobnosti, pa se je oče upiral; ni hotel, da bi mu sin postal »muzikant« Šele, ko se je saški knez Weissenfeld zavzel, naj bi fantič dobil glasbeno izobrazbo, je bil očetov odpor zlomljen. Kljub vsemu pa je oče želel, naj bi se njegov sin razen glasbe učil tudi pravnih ved. In Georg Friedrich Handel se ie 1. 1702 dejansko tudi vpisal kot »stud. iur.« Ko pa je dobil službo organista, je študije pustil. Organist je bil samo dobro leto dni, potem pa je odpotoval po svetu. Obiskal je Italijo in Anglijo. Svoja največja mojstrska dela je napisal
I	v starosti od 56—66 let. Že leta 1751 mu je gro-
Parada litvanske vojske ob zasedbi poljske Vilne
t
zila nevarnost, da bo oslepel zaradi prenapornega dela. (Pozneje je dejansko tudi oslepel.) Kljub temu pa je prirejal koncerte in sam spremljal svoje koncerte na orglah. Zadnji koncert je dirigiral samo osem dni pred smrtjo. Bach in Handel se nista nikoli poznala, niti videla se nista, niti si dopisovala, čeprav sta se oba rodila istega leta in oba dočakala zelo visoko starost.
Zgodba x Johannom Matthesonom
V	osebi Johanna Mbtthesona je Handel v Hamburgu našel, kakor je menil, svojega dobrega tovariša, pomočnika m pujatelja. Toda to prijateljstvo je bilo kaj hitro v kraju, ko 'e Handel spoznal Matthesonovo bistvo. Ob ne-
i	priliki ga je Handel zadel v živo. Ta epizoda pa bi ga bila skoraj veljala življenje. Zgodilo pa se je to takole: Ko je Hjndel leta 1703 prišel v Hamburg je spoznal tenorja, cimba-lista in pisatelja Jonanna Matthesona. Ta izredno sebični, potuhnjeni in zlobni umetnik se je približal Handlu s čudovito iskrenim prijateljstvom ter se je zelo trudil, da bi mu priskrbel privatnih ur in da bi jnu pomagal kakorkoli že. Hitro je bil namreč spoznal Hhndlovp genialnost ter se je hotel z njo sarn okoristiti. Mattheson je skomponiral opero »Cleopatra«, v kateri je sam pel vlogo Antonija, iona to njegovi sebičnosti ni bilo dovolj, temveč je po svoji »smrti« na odru - in to je bilo nekako pol ure pred koncem predstave prišel v o kester, sedel na dirigentovo mesto ter vodi opero do kraja, da bi si tudi kot dirigent pr ofečinstvu nabral lavorik.
Handel se je jezil na to sebičnost svojega Driiatelja, kljub temu pa mu je dvakrat prepustil svoje mesto Končno pa se mu je zazdela stvar le preneumna. Ko je pri prihodnji predstavi Antonij spet vstal od »mrtvih« ter se pojavil pred dirigentskim pultom, je Handel lepo sedel naprej in dirigiral nemoteno dalje. Mattheson je bil ves iz sebe od jeze, toda pred občinstvom proti Handlu seveda ni mogel ničesar podvzeti. Ves besen je moral poslušati zasmehljive opazke orkestrašev. Po predstavi pa je prišlo ined njima do hudega prepira. Mattheson se je pri tem toliko spozabil, da je Handlu sredi trga pripeljal zaušnico. Handel je takoj potegnil meč, in prišlo je do dvoboja — sredi trga, pred številnim občinstvom. Handlu je pomagala dvojna sreča:	dobro plasirani
Matthesonov udarec je izpodletel ob kovinskem gumbu na njegovi obleki, nato pa se je Handlu posrečilo, da je z močnim udarcem prelomil nasprotnikov meč. Nato sta se oba nasprotnika pomirila in pobotala. Lahko se tedaj trdi, da je kovinski gumb Georgu Friedrichu Hiindlu rešil življenje.
1iaroč»ite in širite
Trume nemških izseljencev, ki so morali capnstlti svoje domove v Estoniji In na Letonskem in ae vrniti v domovino. V pristanišču v Gdanskn jih je, kakor kaže slika, sprejel nemški vojaški
oddelek.
Slovenski dom
Program radio Ljubljana
Četrtek, 9 nov.: I Jutranji pozdrav — 1.06 Napovedi. poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Igračke (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 ltadil. Šramel — 14 Poročila — 18 Koncer* Kadij. orkestra — 16 40 Slovenščina za Slovence (g. dr E Kolarič)	19 Napovedi, po-
ročila — 19 20 Nac ara: Telovadno predavanje — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Kitara in klavir (gg. Prek Stanko. Eiletz Rafael) - 20.45 Reproduciran koncert eimf. glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahka glasba (Radij, orkester).
Petek. W. nov.: 7 Jutranji pozdrav _ 7.05 Napovedi, poročila - 7.16 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — li Solsk«. nra: Gla-sba starih narodov (g. St. 'rek) — 12 Naši napevi (plošče) — 12 30 Poročila, objave — 15 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 16 Zenska nra: Gospodinjsko knjigovodstvo (ga. Vida Peršuh) — 16.20 Nekaj valčkov (plošče) — 16.^0 Francoščina (g. dr. St. Leben) - 19 Napovedi, poročila	19.20 Nac. ura: In-
špekcija drž. obrambe — 19.40 Objave — 20 Plošče — 20.30 Koncert Sodeluje ga Angela Hauc Mogla in Radij orkester — 22 Napovedi, poročil — 22.15 Veseli zvoki (plošče).
Drugi programi
Četrtek. 9. no«..- Btlorad: 19.40 Vokalni konoert, 20 Hnraor, 21 Narodne pesmi — Zagreb: 20 Vokalni koncert, 20.30 Klavir, 21 Zabavni konoert — Sofija: 19 Orkestralni koncert, 20.15 Vokalni koncept, 20.45 Klavir — Ankara: 19.15 Orkertralni koncert. 21 Jazz — Beromiinster: 21 Orkestralni koncert — Budimpeita: 19.25 Orkestralni koncert, 20.55 Klavir, 22 Plesna glasba, 23.25 Ciganski orkester — Bukarešta: 20.15 Simfonični koncert — Hilversum: 20.15 Orkestralni koncert, 21.80 Sekstet — Stockholm-Horb.i/. 19.30 Kabaret, 20.20 Predavanje o francoski revoluciji. 22.15 Nordijska gl.
— Trst-Milan: 17.15 Brazilski koncert, 21 Operetna gl.
— Rim-Bari: 21 Igra — Florenca: 21 Opera «Andre Chenier« — Regkjavik: 21.40 Instrumentalni koncert
— Riga: 20.15 Martinovanje — Sottens: 20 Pisan spo-r ’ Vokalni koncert. 21.55 Sonate.
Petek, 10. nov: Belgrad-Zagreb: 20 Simfonični koncert (Ztnka Kunc-Milanov) — Sofija: 19.50 Verdijeva opera .Falstaff« — Ankara:	19.10 Orkestralni
koncert, 20.20 OperetuA glasba, 20.45 Jazz — Bcromtin-eter: 20.45 Operna glasba, 21.20 Beethovnov konoert 22.05 Balalajke — Budimpeita: 19.30 Opera — Bukarešta: 19.35 Opera — Hilversum: 19 35 Španska glasba, 20.30 Orkestralni koncert, 21.20 Kvartet, 22.40 Komični konoert — Stockholm-H Srbu: 20.30 Orkestralni konc.,
21.15 Igra. 22.15 Verdijevo »Pogubljenje* — Trst-Milan:
17.15 Vokalni konoert. 21 Igra. 22.20 Vokalni In pia ninski koncert — Rim-Bari: 21 Indijska igra »Saknn-tala« — Florenca: 21.15 Moderna glasba, 22 Violina — Regkjavik: 21.45 Konservatorijski koncert — Oslo: 20.45 Pianino, 22.15 Italijanska glasba — Sottens: 21.20 Orkestralni konoert
Igralec Pat 0 Brien, ki ima vlogo mladega duhov, uika, očeta Jerrya, v filmu »Angeli garjevih lie« narejenem po romanu, ki ga prinaša naš list
Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: lože Kramarič. — Izdajatelj: Inf Jote Sodja — Brodnik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ca inocemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva nliea 6/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica o.