PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 184 - Cena 3.- lire TRST, petek 4. januarja« 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1 -1. Tel, št. 93806 93807, 93808. Rokopisi ae ne vračajo i Narodi Jugoslavije nas y naših vsakodnevnih borbah za demokratične pravice spremljajo kot bratje, ki so sami okusili barbarstvo italijanskega Imperializma ln se zarotili, da ne bodo odnehali prej, dokler ne bomo z njimi združeni. Jugoslavija vedno z nami Spomnimo se ob koncu silarega ♦n v začetku novega leta v vzpodbudo delu, ki nas ie čaka, kako narodi Jugoslavije spremljajo vsak korak nate borbe, kako nas Jugo-tlattija kot država v vseh naiih zahtevah podpira. Nova Jugoslavija je bila tako zasnovana, ja tako nastala in se tako razvija, da se njeni narodi n« bodo nikdar odrekli nas, kakor se mi ne bomo nikdar odrekli iivljenja z njimi, Narcuti Jugoslavije nas v naših, vsakodnevnih borbah za demokratične pravice spremljajo kot bratje, ki so samo okusili barbarstvo italijanskega imperializma in se zarotili, da ne bodo odnehali prej dokler ne bomo združeni z njimi. Tu v Beogradu veljajo prvi jutranji pogledi časopisnim veeVeun iz Trsta, razgovori v tommaK in pisarnah so posvečeni Vaši borbi. fKaj je s Primorskim dnevnikom t* »o se ljudje spraševati in njegovo ponovno izhajanje pozdravili kot novo zmago ljudskih sil. Narod, ki je pravkar izvoM svoje predstavnika v narodno skupščino in razpravljal o svoji nov\ ustavi, je bil težko prinadet ob vesti, da je odvzeta izvršna oblast zadnjemu narodno o-•vobodilnemu odboru v Kojskem. Ne bo prej miroval dokler ne bo zadnji primorski vasi vrnjena vsa oblast njenega narodno osvobodil-nbga odbora, dokler ne bo not« jugoslovanska skupščina v svoji sredi pozdravila poslancev Primorske i« Trsta. Ljubezni in podpore narodov Ju-goslaihje ne uživajo samo primorski Slovenci in Hrvati v enaki meri so jo deležne demokratične italijanska množice Trsta, ki so s svojo borbo za ljudske ideale Jugoslavije prestale vsak še tako be •en. napad italijanskega imperializma. To je neraadniina skupnost Ustih, ki korakajo po poti napredka in demokracije. Vsa Jugoslavija je lani stala s našimi borci, ko so zmagovito osvobajali primorska tla. Vsa Jugoslavija nas je spremljala v usodnih trenutkih preteklega Idla: ob umiku naših čet te con-? A, ob razpustu nerodne zaščite, ob odvzemanju izvršne oblasti narodno-orvobodilnim odborom. Dogodki Primorja so stali in stoje v ospredju pozornosti jugoslovanskih narodov. Tisti, ki so Vas nekoč prodajali Okupatorju in bi danes radi mešetarili z Vami, pa so Vam v težkih trenutkih pričeli prišepetavati tTito Vet* je zapustil*. Prišepetavali so Vam, da bi Vas odvmUi s poti. Nekaterim njihovim pomagačem je v Ljubljani pravkar sodila ljudska pravica. Sodila jih je za vsa zverstva, ki so jih zagrešili za narodno osvobodilne borbe, sodila jih ja ostro tudi zaio, ker so poskušali Primorsko odtrgati od nove Jugoslavije, da jo dado na proda tistemu, Ki bolj plača. Kateri Primorec e vsem srcem ne čuti podpore mar-•aia Tita in vse Jugoslavije. Njegov «Tujega nočemo, svojega ne damo*, Vam je bil v ponovno zatrdilo, da za Vašo borbo stoje narodi Jugoslavije, vsa jugoslovanska armada. Ko so se v interesu svetovnega miru moralo naše čete umakniti te cone A, je Tito dejal: iHo temo, da ves svet ve, da Jugoslavija, ki se je borila, ne zahteva nt<* drugega, kakor to, do bodo n j ;ni nerodi, sinovi njene krvi v okviru njenih meja. To je naša pravica. Ce so se v pretekli vojni godile krivice zlasti ob zaključku, ho še «4 bilo Jugoslavije, ki se je šele ustvarjala v Versaillesu za zeleno mizo, če so takrat izdajalci in nekateri politiki, ki so zastopali Jugoslavijo, lahko dajati kose Mie domovine, lahko dajali sto in *to-tlsofe naših bratov in sestra pod tuj jarem, je danes, — vedite, — situacija druga. Današnja Jugoslavija je nova Jugoslavija. S to Jugoslavijo se ne da mešetariti in ne trgovali*. Borbo narodov Jugoslavije za pridružitev Primorski je zlasti pou darila jugoslovanska delegacija na londonski konferenci, s tovarišem Kardeljem na čelu. Obrazložila je stališče nove Jugoslavije, ki je istočasno enodušno stališče njenih mno iio, in ga je mogoče formulirati samo s Titovim: «Tujega nočemo svojega ne damo*. Medlem, ko se Vi borite, da ohra nite dragoccne pridobitve svoje borbe, se Jugoslavija vse bolj krepi in obnavlja. Vaše borbe ne spremlja samo z izjavami svojih vodilnih državnikov, s članki v časopisih in simpatijami vsega ljudstva. Vsak dan se poglablja tisti proces, ki je privedel ljudske množic« na oblast in do tega, da so narodi Jugoslavije kot celota, postavili zahtevo po priključitvi Primorske k Jugoslaviji: tjugoslavija je izbrala svojo skupščino, proglasita je republiko*. Jugoslavija je očistila svojo zemljo sodelavcev, ki so bili vsak čas pripravljeni Primorsko odtrgati iz njenega okvira Jugoslavija danes najcnergičnejše čisti rfrravo vojnih dobičkarjev. špekulantov, saboterjev. Jugoslavija vsak dan postaja bolj ljudska in zofo bolj močna- In ta moč utrjuje njena upravičene narodne zahteve. Danes Primorska razpravlja o novi ustavi FLRJ. Razpravlja o njej, ker je tttdi ona dala zanjo hude žrtve, upa pa, da bo to kmalu tudi njena ustava. In prav v tej ustavi boste našli potrjeno pomoč narodcv Jugoslavije v Vali borbi. Ustava pravi, da FLRJ brani m ščiti suverene pravice narodnih republik. Suverena pravica slovenskega naroda je, odločati o svoji pripadnosti. Nova ustava Jugoslavije pa jamči pomoč v izvajanju te pravice. Moskovska kon-flvrenca je spravila z mrtve točke vprašanje mirovnih pogodb. S tem je ponovno postavila pred svobodoljubne narode sveta, vprašanje Slovenskega Primorja in Istre. Naša borba, naše irt\>e, trkajo na vest človeštva. FLRJ, v okviru svojih nerešenih narodnostnih meja, bo na severnem Jadranu, najboljši čuvar svetovnega miru. Aktivisti osvobodilne fronte Slovenskega Primorja ne bodo popustili v svojih naporih, in sleherni Primorec naj na vsakem koraku., vsak trenutek, čuti to bratsko pomoč narodov Jugoslavije, (Za »Primorski dnevnik* napisala Marija Vilfan, Beograd, 1. januarja 1948). Okrepitev zveze velikih demokratičnih sil Moskva, 3. Tass — V središču pozornosti svetovnega mnenja je uradna objava moskovske konference zuananjih ministrov Sovjetske zv.ze, Velike Britanije In ZDA. Javno mnenje poudarja ogromno važnost rezultatov sestanka za nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov. Sodelovanje velesil mora premagati velike težave, ki jih povzroča kočljivost številnih vprašanj, nastalih v povojni dobi. Anglo-ameriSko-sovjetska koalicija j? bila med vojno tako trdna, da bo zna'a premagati tudi povojne tetko 'i. Moskovski sporazum je prekrival račune raznih csvražnikov miru, ki bi hoteli škodovati stvari mednarodnega sodelovanja. Anglo-sovjet-sko-američka koalicija je zadela na težave tudi med vojno ter jih premagala. Sedaj je ta koalicija dosegla sporazum o vprašanjih, ki se tičejo antifašistične koalicije velikih in malih držav. Ta sporazum pomeni nadaljnje ojačanje koalicije demokratičnih velesil. Pravičen sklep Je bil doseien tudi sedaj za rešitev velikih mednarodnih vprašanj. Doaež:ni rezultati bodo olajšali, kot to enoglasno poudarja tudi časopisje, nadnljno okrepitev koalicije velikih demokratovih sil. Eden Izmed najvažnejših elementov teh rezultatov predstavlja načelo enoglasnosti pri odločitvah treh velesil. M*d vojno ni to načelo povzročalo nikakih dvomov; po vojni pe. so ga ostro kritizirali. Dovolj J;, da se v tej zvezi spomnimo razprav na konferenci v San Frančišku o vprašanju pravice sveta. Pravilnik Združenih narodov je potrdil načelo enoglasnosti velesil za rešitev najvarnejših vprašanj miru in svetovnj varnosti. Organizacija Združenih narodov ter njeni organi Glavna skupščina ln Varnostni svet imajo na eni strani možnost obravnavati o katerem koli mednarodnem sporu med državami, na drugi strani pa j; predpravica. velesil sklepati v večino 7 [glasov proti 11. glasovom, kolikor je članov Varnostnega sveta; po-| leg tega pa morajo biti med temi 7. glasovi stalnih članov samega sveta, to je glasovi petih velesil. Pravilnik Organizacije Združenih narodov je določi, da mora biti pri rešitvi mednarodnih vprašanj uporabljeno načMo enoglasnosti, in s tem načelom se mora skladati delovanje zavezniSkih sil. To načelo ima svoj izraz v Svetu za Japonsko ter v Odboru za Daljni Vzhod. V Kom)s‘ji za Daljni Vzhod bodo morali biti sklepi odobreni cd večine udeležencev, to se pravi od vweh zastopnikov ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Kitajske. Načelo soglasnosti velesil je bilo določeno tudi v stvari Sveta za Japonsko, ki ga sestavljajo štirje člani ter predsednik Svita. Predsednik Sveta bo vrhovni komandant ali njegov namestnik, oziroma član Sveta ali njegov namestnik, zastopnika ZDA. V primeru, če bo kateri koli član Sveta izrazil svoje nesoglasij glede enega i:smed važnih vprašanj, ki »e tičejo poražene Japonske, bo komandant dal nalog za odločitev vprašanja, dokler ne bo dos:žen sporazum v komisiji za Daljni Vzhod. Potrditev načela soglasnosti med velesilami ima velik pomen za mednarodno sodelovanje ter bo služila stvari m!ru ter varnosti narodov. Francoski odgovor na moskovsko poročilo Pariz, 3. — Francoski ministrski svet je po štiriurr.l seji sklenil odgovoriti na poročilo, ki so ga. 23. decembra izdali zunanji ministri, zbrani v Moskvi sledeče: 1. postopek za izdelavo mirovnih pogodb z Italijo, Rumunljo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. Francija z zadovoljstvom sprejema predlog za sklicanj; mednarodne mirovne konference, ho<5e pa vedeti, kako bodo upoštevali njene predloge pri končni izdelavi pogodb. Francija tudi želi, da bi ta konferenca nudila možnost za čim obširnejše in izčrpnejše razpravljanje. 2. odbor za atomsko energijo. Franclja je pripravljena sprejeti vabilo treh zunanjih ministrov ln Ameriški list o angl o-ameriški politiki v Italiji New York, 3. - Radio Milano — Newyorškl tednik «New Republic* piso v svojem uvodniku, da pridobivata sedaj — 8 mesecev po končani vojni — konservativna rcak-cdja in fašizem po vsej Evropi na moči. List dodaja, da Je ta tendenca jasna v Italiji, kjer predstavlja sestava vlade De Gasperija samo začasno reJitev krize. Velik del odgovornosti za prerod fašizma v Itallj', ugotavlja list, poda na zaveznike, ki so prinesli malodušje med antifašiste s tem, da »o ohrabrili reakcijo. Glede anglo-ameri?ke politike poudarja tednik «Ne'w»», da sl prizadeva, v nasprotju z izjavami Be-vlna, ohraniti monarhijo. Zbiranje balkanskih failstov v Ortlfl Atene, 3. Tass — Glavni tajnik komunistične stranke Grčije Za-har adls Js govoril v Solunu na plenarnem zasedanju pokrajinskega komiteta komunistične stranke Makedonce in Tracije ln izjavil, da Je polomu politike vlade centra vzrok predvsem nj.na odklonitev povezave z ljudstvom, njeni posku-s1, da bi si zagotovila podporo reakcije, kakor tudi pomanjkanje lastne gospodarske politike. Zaharladl« je poudaril, da poskusa rojalistična reakaija spremeniti Grčijo v grožnjo za mir na Balkanu in Evropi. tBolgarski, Jugoslovanski in albanski fašisti*, j<> izjavil Zahariadis, «se zbirajo v mestih Janina, Volos, Solun, Seres, Florina, Drama in povsod drugod in podtalno rovarijo proti miru ln redu na Balkanu, V Volosu novači fašist Kalabalik's bivše Mlhajlovi-č:ve pristaše v svoje teroristične tolpe. Bolgarski fašisti prihajajo sedaj svobodno v Seves, se tam oskrbujejo, prejemajo navodila in se nato vračajo v Bolgarijo, da tl nadaljevali svoje protlnarodno del<">. Vlada, ki to trpi in podpira, nosi neposredno odgovornost za tak poločaj.» V zaključku je Zahariadis izjavil, da je mogoče Grčijo rešiti iz zagate v notranji politiki samo s sestavo vlade z odločilno udeležbo narodno o.wbodllne fronte (EAM) ter s prenehanjem tuje intervencije v grške notranje zadeva. Zasedanje Združenih narodov London, 3. (VZN) — Danes se bodo sestali ministrski predsednik Attlee, zunanji minister Bevin in drugi ministri, da odobrijo razl:čne predoge britanskih odposlancev na skupščini Združenih narodov, ki bo zač:la s svojimi sejami prihodnji četrtek v Londonu. Na litelišče prestolnice še vedno prihajajo odposlano1.. Moskovski radio je danes objavil, da bo sovjetskemu odposlanstvu predsedoval podkomisar za zunanjo zadeve Višinski, šef jugoslovanskega odposlanstva pa bo podpredsednik vlade Kardelj. Upravičenost sovjetskih ozemeljskih zahtev napram Turčul New York, S. - Radio Milano — Amer ako časopisja posveča v teh dneh posebno pozornost sovjetskim teritorialnim zahtevam naprtim Turčiji ter priznava potrebo, da se pri rešitvi turi’k »ga vprašanja upošteva pravico Sovjetske Zveze. V tej zvezi piše včerajšnji «Mor-nlr.g Post>: »Sovjetska vlada sku-ča samo doseči, da ji povrnejo to, kar JI je bilo odvzeto leta 1919 zaradi nesodelovanja ruskih zastopnikov na versallleski konferenci. Kongres Komunistične parSHe Italije Rim, 3. Tanjug. — Tass »poroča* da prisostvuje kongresu italijanske komunistične stranke, ki se je pričel 25. decembra v Rimu, 1.800 delegatov. V referatu, ki je trajal Štiri ure, je Togliatti prikazal notranjepolitični položaj Italije ln objasnil program, s katerim »topa komunistična stran/k«, v ustavodajno skupščino. Togliatti Je izjavil, da Jo števlo članov italijanske komunistične stranke do dne otvoritve kongresa narastlo na 1.760.000. Dva lista ukinjena na Javi Batavija, 3. — Britanske oblasti so včeraj ustavile dva Indonezijska časopisa, časopis «Daily News» ln mesečno revijo »Glas svobodne Indonezije*. Celotno uredništvo teh dveh časopisov so priprli zaradi zasliševanja. stopiti v odbor za atomsko silo. Kar »e tiče udeležbe Francije pri komisiji za Daljni vzhod, je ministrski svet sprejel odgovor, ki ga bodo izročili trem velesilam, vendar tega odgovora niso objavili. Stalin kandidat pri prihodnjih volitvah London, 2. — Radijska postaja v Moskvi Je obija vila da je ibll g:nera-Ueim Stalin izvoljen za kandidata na prihodnjih volitvah Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze. Izvolilo ga Je delavstvo neke moskovske tovarne za električni material. Franclja je srečna ob priznanju republike Jugoslavije Pariz. Iz mlnistnrtva za zunanje zadeve Je bilo izdano slideče uradno obvestilo: Francoski ambasador v Beogradu je obvestil jugoslovansko vlado, da je francoska vlada srečna, ker lahko prizna Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Francoska Vlada bo obdržala in (Se učvrstila prijateljske vezi, katere so vedno obstajale med jugoslovanskim in francoskim narodom. Ambasador Je izjavil, da je francoska vlada prepričana, da se bo med republiko Francijo ln Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo razvilo plodno sodelovanje, zasnovano na medsebojnem razumevanju ter spoštovanju vzajemnih interesov ln obveznosti obeh držav. Preieii Mo Razen za zločine i*?* f ,<* .'.v .."ir*« -•■vv.-i.v. v:>>, ■ ;• - v * - A;'! v— • • : '-.v*1 - •••• t W. m č:- Zgornja slika: General Rupnik izstopa na demarkacijski irti is zavezniškega kamiona. Na spodnji sliki sta gen. Rupnik in gen. Djokič. Gen. Rupnik je bil odpeljan le istega dne v Ljubljano, kjer ga bo sodilo ljudstvo. Diplomatski odnošaj: Poljske z Avstrijo in Madžarsko Vara ara, 3. — Poljska vlada narodne edinosti se jj odločila, vzpostaviti diplomatske stike z avstrijsko ln madžarsko viado. V kratkem se bo pričela izmenjava d plo-matskih odposlancev. Rimski parlament je ploskal... ^ Kratke vesti New Delhi. Tass obl javi ja poročilo radia New Delhi, da na Sumatro in Javo ie nadalje prihajajo ojačanja britanskih ter md jsklh enot, V Batavljo Je prispel tudi bataljon hdlandske momaričke pe- j Sodije. Vojaki teh enot bo dokon- | Čoh vežbanje v ZDA in doslej še | niso sodelovali pri vojaških opera- 1 cljah. Madrid, Pričakujejo, da se boi prihodnji teden vršila repatriacija nemških diplomatov in agentov iz j Jaf(0 so pisali mimstri Italijanska javnost se noce zavedati zločinov, ki jih je zagrešila Italija nad naiirn narodom od leta 1H18. do prihoda naše vojske v te kraje. Treba jo je spomniti, ako jo jt spomin zapustil, oziroma ako ni smatrala za vredno, da jih vzame nn znanje. Ne gre samo za grehe posameznih zločincev. Cela dolga vrsta uradnih oseb, od ministrov do najniije kategorije javnih uslužbencev in funkcionarjev, pol uradnih strankinih organizacij je ude-le&ena kot sklenjena veriga, pri teh načrtnih zločinih. Ogromna večina Italijanov je nasilje odobravala. Nasi eavtzniki nikakor ne morejo verjeti, da so takozvani «ugledni* tn na zunaj dostojni ljudje, postopali proti nam tako prostaško. Zato je potrebno, da osvetlimo vsaj nekaj odlomkov naše kalvarije pod italijansko 87 letno okupacijo. ampak da je pametnejše ukinjati jih postopoma, toda hitro. Stalno, intenzivno in razumno nadzorstvo bo dalo gotovo zelo dobre razloge za razpust, ne glede na to, da se bodo mnoga druitva razšla prostovoljno, ko jih bo gotovo število ie razpuščenih. V nobenem slučaju ne sme biti 1. oktobra t. I. nobenega slovanskega kulturnega diruitva v Julijski Benečiji. Slovanski tisk Španije. Zeveznikl se v glavnem i int'resirajo za približno 1.000 diplo- I matov in. Gestapovcev ter 1.600 j nemških vojakov, ki so ob koncu vojno prekoračili fr&ncosko-špan-sko mejo. Buk&rfata. Komisija, sestavljena lz namestnika ljudskega komisarja za zunanjj zadeve ZSSR Višinskega, ameriškega veleposlanika v Sovjetski zvezi Harrimana ter anglečkega veleposlanika v ZSSR K-rra, je bila sprejeta od kralja v njegovi palači v Bukarešti. Kalkuta, Gandhi je na sestanku delavcev v Bengaliji ponovil svoje zatrdilo, da bo Indija neodvisna najkasneje v enem letu. Beograd, Včeraj 2. januarja 1946 je bil v ministrstvu za zunanje zadeve podp’san protokol o izselitvi Poljakov iz Jugoslavije. Repatrl-Iranlh bo okoli 25.000 Poljakov, ki jih J« pred 60 leti naselila avstro-ogrska monarhija. R-patrlaclja se bo Izvršila v 'estlh mesecih. Torino. Radio Milano sporoča, da Je vč;raj nenadno izbruhnila prva stavita v letu 1946. v Torinu. Stavci založnlčkega. podjetja «Stampe» so ustavili delo za 18 minut, ker je bilo sprejetih v službo r.ekaj nezaželenih elementov. Kulturna druitva so takoj od začetka okupacije pre.avni či niteljt f geografidna lega, obrežna morfologija, naravne komunikacij« z zaledjem itd.) drugi ftnttelji, zgodovinski, politični, eky-nomski, pomen katerih je zelo prodoren, ve pomislimo na dogodka vt-harn« politične zgodovine opisane Pokrajino. Ta teza velja za težko industrijo v Trstu, Pulju in na Reki gamo za *obo, ko je prišla Primorska pod Italijo, in le s stališča Italije. Do-•ter je bila Primorska z\UvaH v prvi vrsti geografični momenti, razmestitev virov ter morfologija obrežja. Velike la-djedelnloe v tavljah, Cantiert di San Marco, arzenal Tržaškega Lluy-da, Officine Navali, Fabbrica Mac-chine di S. Andrea so nastali zaradi velika potrebe njihovega na-ravnega zaledja na naj pripravil' js\ točki Jadranskega morja. Prav teko veHika vojna ladjedelnica in vojaški arzenal v Pulju, Kajpada sta tu odločevala v pnH vrsti geogra-fični položaj in pa morfologija jadranske obale. Poleg vsega tega pa to imele te ladjedelnice tudi ve* osnovni material, les za svojo produ kcijo, v neposredni bližini. Naj-laaje pa je bilo dobivati tem tudi drugo važno surovino, železo oziroma jeklo. Staro železo in iflezna ruda sta prihajala i> Trst kot balast d ladjah, ki iziniale H<1 tvetovni trg i' r*\'"'riiik- in poljaS'lskc pro- izvede svojega bogatega in gospodarsko hitro se razvijajočega zaledja. Staro ž'lezo so iako dovažali v Trst za lhar ne in železarne na Jesenicah (Kranjska), ki so pripadale isli industrijski družbi. Za naravno zaledje Trsta in Reke sta ti dve mesti naravno izhe>-diiče na msrje, na svetoimi trg, za Italijo sta Trst in Reka v prvi vtsti dva nevarna konkurenta, ki ju je treba uničiti. To ni nikako grdo obrekovanje Italije; to trditev bomo pozneje podprli z neizpodbitnimi dokazi, za sedaj si dovoljujemo navesti le besede italijanskeefa ministra Luzzatta, ki je leta 1917. v Benetkah izrekel sledeče krilate besede: *Mi moramo koncentrirati v našem mestu (t. j. v Benet hah. O.) ves promet In nam ni mar, če bo rasla trava na glavnem trgu v Trstu*. Tako te je torej v zvezi z osnovno težko industrijo Trsta, Pulfa in Reke tudi popolnoma naravno razvijala industrija Železa in jekla, tako so z gospodarsko nujnostjo nastale ivdi fužine in jeklarne v Rkcdnju. Ko je bila Italija zasedla in anek- tirala Primorsko, so prišle fužine in jeklarne v roke znane italijanske industrijske divžbe tiha*, ki jih je bila takoj ukinila. Premeščene to bile iz Trsta tudi vse osnovne pomorske transportne družbe, kakor bomo niče videli. Toda fašizem, ki je bil prišel 19tt. leta v Italiji na oblaM, je bil kmalu pristojen spremeniti to likvidatorsko politiko nasproti Trstu in je neisprotno, začel Trst industrializirati. Ta fašistična industrializacija pa je bila za Italijo n-naravna in prisiljena, ker se ni skladala niti z novo ekonom-ske-geografsko pozicijo Trsta, »iti z dejanskimi gospodarskimi potrebami Italije. Tu je omenjena Mas-sijena trditev pravilna. Problem Trsta je za fašizem sledeči: Trst je bil za fašistični imperializem — kakor smo mogli neštetokrat čitati v njegovem časopisju — ne tpunto d’arrivo* (točka prihoda), temveč *punto di partenza* (izhodišče). Zato na tržaškem glavnem trgu ni smela trasti trava*, kakor je zeht-val italijanski liberalizem, temveč naj bi se bil Trst pod fašizmom rarvil v krepko in- dustrijsko bazo za fašistični pohod na vzhod. Ta potreba je postajala tembolj pereča, ker fašizem pri vseh naporih ni mogel imeti upanja, da vzpostavi in ohrani prometno potenco tržaške luke in ker je bilo Ireba hraniti tržaško delavstvo, ki se je upiralo, in tržaške gospodarske kroge, ki so bili samo pogojno naklonjeni Italiji in ki bi se bili odvrnili od nje, če bi bil Trst prepuščen svoji usodi na račun Benetk in Oenove, kakor so to imeli v začetku v načrtu italijanski liberalci. Poleg tega naj bi bilo povečanje industrije tudi povečalo pomorski promet, ki je nevarno propadal. Da bi prepričali Tržačane in italijansko ljudstvo Trsta, da bodočnost Trsta ni odvisna v prvi vrsti od njegovega naravnega zaledja, to ti fašistični ideologi Umislili novo teorijo, po kateri ekonomsko-geo-grafski ni glavni element v razvoju industrije in prometa, temveč element tčlovek* t. j. njegova volja, ki lahko izloči ali vsaj ublaži eko-nomsko-geografski element. «Nočemo podcenjevati geografske kompo-nsnfe z nieno deterministično vred- nostjo*, pravi Giorgio Rolelto, €tem-vca moramo priznati tudi kot posledico zgoraj omenjenega nasprot-stva (internaciemalizem Trsta, ki baje olajšuje emisijo* Trsta, G.), važnost političnega faktorja, ali z drugimi besedami veliko vrednost človeškega elementa (Velemento uomo) z njegovo energijo in zavestno votjo, ki nasprotuje igri surovih sil*. Ta fašistična teorija, kajpada, pri vsej svoji profesorski zavitosti ne more prikriti svoje pristno imperialistične težnje. Pod vplivom takih imperialističnih tendeno se je torej razvijala težka industrija na Primorskem. Delala je v prvi vrsti za državna naročila. Italija se je oboroževala in Trst je postala ena najveižnejsih baz njenega oboroževanja. Po podatkih Massija je bilo pred to vojno v primorski železarski, kovinarski in strojni ind'.istriji zaposlenih skoro 30% vseh delavcev na Pri-morslcem in so te panoge preživljale nad 100.000 ljudi, t. j. 11% vsega primorskega prebivalstva. (Se nadaljuje) Tudi tisk bo treba postopno ukinjati. Skoraj vsi časopisi so že do-b'ili prvo idiffido* (opomin). Potrebno pa je več zaplemb listov, tako, da bo s te^n dana možnost za drugo tdiffido* in za odstavljen je upravntka. Ker se tiče priznanja novega upravnika, je odveč spominjati, da je zakon o tisku v tem pogledu učinkovita možnost nastopa in vaša blagorodja naj se je poslužujejo s tem, da dosledno odrečejo svoj pristanek za imenovanje novega upravnika. S 1. oktobrom ne sme bili tiskan v Julijski Benečiji noben slovanski časopis, Prlčeku,j(m od vaših blagorodij, da mi dajo o takem postopanju čimprej svoja zagotovila.* Ubogali so seveda vsi prefekti, vsi župani in ic poslednja naša kulturna druitva in nas i časopisi to bili razgnani, tmovina požgana ali zaplenjena, mnogi odborniki }x poslani v internacije. Tako so govorili ministri Ne morda v zaupnem pogovoru temveč javno v parlamentu. Ocnti-lijeva šolska reforma je leta 193\ uničila vse naše šolstvo. Vpeljan je bi/ v vse šole italijanski učni jezik. Zakon je samo dovolil dodatne ur: v materinskem jeziku, ako starš\ to želijo. Ta zakon glede slovenskih dodatnih ur se ni izvajal. 65 naših občin je pri ministru Fedele.ju protestiralo, ker se niso dodatne ure dovolile vkljub zahtevi staršev. Starši so bili za to kaznovani, italijanski učitelji pa, ki so kršili zakone, ne. Končno je minister F<-del9 ukinil ie t« dodatne ure v našem jeziku s kraljevskim dekretom m dne tl. novembra 19B5. To je vse očital slovenski posla-n(o dr. Besednjak v parlamentu, v Rimu italijanski vladi pri proračunski razpravi. Zlasti je poudarjal, da so državni uradniki kršili zakon. Minister Fe dele, ki je sicer, delal zelo neslane medklice med govorom dr. Besednjaka, je vzkliknil: uDOdatne ure so bile samo sleparija, jaz sem hotel biti iskren.* V stenografskem zapisniku stoji, da je na to ministrovo izjavo ploskal ves parlament. V zapisniku je tudi ugotovljeno, da so odobravali v»e šolsko nasilje nad vami vsi ministri, generali in najodličnejši poslanci. Goriška razpravlja o Ustavi FLRJ Kakor po vsej Jugoslaviji, tako tudi na Gorilkem, v tem najzapad-nejiem delu slovenske zemlje, ljudstvo txm in trgov razpravlja in se seznanja z osnutkom ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije, Sploino zanimanja za vsobi-710 osnutka ustave čedalje bolj na-raiča. To se opaža na vedno Števil-nejiih zborovanjih, ki sj celo v najmcnjSih vaseh in tudi po posa meznih hiiah Goriike. Kaj o ustavi ljudstvo misli in prdvf, nam pričajo Številne resolucije, ki jih iz svojih zborovanj pošilja Ustavodajni skupSčini Federativne ljudske republike Jugoslavije v Beograd. V vasi Vogerško, v mirenskem okraju so do sedaj predelali ie skoraj polovi osnutka ustave. Va fčani se zlasti zanimajo za uzakonitev ljudske oblasti, ki je prav za prav bistvo osnutka ustaite nove Jugoslavijo. V svoji resoluciji pra vi jo: «Mi Primorci ie posebno čutimo, kaj pomeni oblast v rokah ljudstva, kaj pomeni če more ljudstvo mirno graditi in obnavljati svojo domovitio. To pa zaradi tega, ker n&m je bila ta možnost odvzeta, ker Je bila naša narodna oblast neupravičeno postavljena v ozadje. Nismo Izgubili poguma. Živimo uverjeni v resnično zmago, ki »mo si jo priborili z borbo in za katero so nam Jamstvo brezštevilne žrtve. Poma^ gali bomo graditi in obnavljati skupno z Vami, ki ie uživate popolno svobodo. Hočemo biti čimprej deležni vseh pridobitev, ki jih uživajo narodi Federativne ljudske republike Jugoslavije*. V Renčah so imeli ie drugo Zbo- rovanje. Bilo je prisotnih nad h00 vaičanov. ROitpravJjanje je postalo zlasti živahno glede člena 19. Ta člin pravi, dQ zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje. Priilo je do predloga, naj se odvzame zemljo takim, ki je ne obdelujejo, izvzem-Ji primer*, ko to zahteva tploSna ljudska kori&t. Tudi k il. t7., ki govori o svobodi tiska, so vaSčani dali svojo opombo in sicer, da niso za tako svobodo tiska, ki i mSča pisati laži in » tem Škoditi ljudstvu V' ixisi Saksida pri Rihenbcrku so izjavili, da jim je v veliko zadoščenje dejstvo potrjeno v ustavi, da je preSla oblast v roke ljudstva, da niso bile žrtve zaman in da so za vedno odstranjeni izkoriščevalci delovnega ljudstva. tOb tej priliki — piSejo Ustavodajni skupSčini — ne moremo mimo tega, da bi vam ne izkazali naše iakre ne želje po priključitvi k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, ker za nas ni življenja izven meja naše domovine*. Mnogo in mnogo je Se takih resolucij, ki jih vsak dan poSiljajo prebivalci najoddaljenejSih vosi pri-morske zemlje. Vsi enoduSno odobravajo predloženi osnutek ustave In želijo samo to, da bi čimprej tudi sami ušivaft sadove osvobod-ilne borbe. NmUevanje Židov v Palestino začasno prekinjeno Palestina, 2. (VZN) — Danes so objavili, da je začasno ustavljeno židovsko naseljevanje v Palestini do konca preiskave, ki Jo bo izvršila mešana angloamerlaka komisija. PRIMORSKI DNEVNIK 4. januarja 1946, Tudi otroci so ob svoje pol urice Z novim letom je uveden na trlaški oddajni radijski postaji enov red». Po tem novem sporedu so slovensko oddajo ostrigli na vseh koncih tako, da si pač nihče ne bo drznil trditi, da je AIS to storila zaradi enako-pravnosti obeh narodnosti in zaradi potrebne nepristranosti. S to redukcijo slovenskega programa so prizadeti tudi naši otroci. Takoj po osvobojenju je bila uvedena v radiu tudi otroška ura, ki je vsako nedeljo razveseljevala naSo deco Sirom po Primorski. Le kdor je videl zanimanje naših malčkov, tistih, ki so aktivno sodelovali, in tir stih, ki so poslušali, bo občutil telino udarca in globoko krivico, ki se je zgodila našim naj-mlajšim. Naši otroci, ki so se s takim veseljem in razumevanjem oklenili Sole v materinskem jeziku, so se tudi prelco radia učili slovenščine. Saj je vodstvo otroških oddaj, sestavljeno iz učiteljev in članov našega narodnega gledališča, skrbno pazilo, ne le na sestavo programov, temveč tudi na njih izvedbo umetniške in jezikovne plati. Številni nastopi otroških pevskih zborov, gledaliških sku• pin in recitatorjev, dokazujejo, da se je okoli otroške radijske tire osnovala šiva tvornost otrok samih, da je ta ustanova vršita dvojno, posredno in neposredno vzgojno nalogo. Ker so otroško uro radia vodili po načelu «o-trok-otroku*, bo izguba te pol urice gotovo hudo prizadela našo deco. *Le komu je bila naša urica tako na potu*, se bodo spraševali naši pionirčki in otroška pamet, ki ne pozna zavijanj in koru vencionalnih form, bo izrekla gotovo najpravilnejšo in najpra-vičnejšo sodbo. Sicer pa smo mnenja, da bodo odločilni činitelji uvideli, da je bila redukcija slovenskega sporeda ena prenagljenih in zgrešenih potez in da bo ZVU poskrbela, da bodo naša otroška grla če naslednjo nedeljo poslala po radiu svoj pozdrav vsej slovenski mladini Primorske! Primorsko ljudstvo se zahvaljuje Se ta še prihajajo zahvalna .pisma 8 podeželja italijanskemu delavstvu, ki je stavkalo v znak solidarnosti zaradi ukinitve »Primorskega dnevnika*. Vasi Julijske krajine so s posebno ganjenostjo občutil« pomoč in bratstvo svojega tovariša Italijanskega delavca, ko se Je italijansko delavstvo tako odločno postavilo za demokratične pravice tudi tedaj, ko so bili prizadeti predvsem Slovenci. M torej čuda, Če prihajajo zdaj italijanskemu delavstvu Julijske krajine v celoti in Enotnim sindikatom Trsta to Tržiča posebej nešteta zahvalna pisma iz okoliških slovenskih vasi. Tudi včeraj so dobili Enotni sindikati 28 zahvalnih dopisov slovenskega primorskega pod. želja italijanskemu delavstvu. Dopise so poslali preko SIAU-a in drugih naprednih organizacij. Italijansko delovno ljudstvo v Slovenskem Primorju je razumelo tesno povezanost s slovensko vasjo. Zavedalo se j«, da »e je začela trnjeva pot suženjstva tudi zanj takrat, ko so Italijanski šovinisti požgali Narodni dom in prepovedali slovenski tisk. Zavedajo se, da brez narodnostne enakopravnosti tudi ni socialne. Zato so vztrajali tudi na braniku slovenskih demokratičnih pravic, vedeli so, da je to obramba skupnih Interesov. Ta zahvalna pisma pa zopet kažejo, da je nastopila z narodno osvobodit ino borbo nov* doba bratstva oboh narodov, bratsva, ki ni samo fraza in ga ne morejo več uničiti kakršne koli imperialistične spletke. _____ Partizanski teden 3. januarja se Je sestal na tržaškem sedežu Zveze primorskih partizanov koordinacijski odbor za prireditev »Partizanskega tedna*. Odbor Je razpravljal o vseh ukrepih za organizacijo tedna in njegov člmboljSi uspeh. Partizanski teden bo po vsej Primorski od 27. I. do 4. n. 1046. Ves dobiček raznih prireditev Zveze primorskih partizanov, kakor tudi vseh drugih svobodoljubnih organizacij v tem času, bo Šel v korist evojoev padlih partizanov, partizanskih invalidov in za prekop posmrtnih ostankov žrtev za svobodo, ki še niso pokopani v domači zemlji. L jucS s ti/ o v c on i B zida in gradi Koliko življenjske sile, koliko poguma in vztrajnosti, kljub ruševinam požganih in zbombardiranih vasi ima primorsko ljudstvo, jasno govore naslednji primeri. Nad Vipavsko dolino se med sadovnjaki in majhnimi vinogradi skrivajo štiri vasice: Veliko Polje, Jakovce, Tabor in malo dalje na Krasu — Griže. Prebivalci teh vasi so se morali posluževati za zvezo z ostalim svetom poti, ki je speljana zelo daleč po ovinkih, če so hoteli priti na Kras in od tam v Trst. Po osvoboditvi so se vaščani teh vasi dogovorili, da napravijo novo vozno pot, ki bo prejšnjo skrajšala za šest km. Ta sklep ni ostal samo na papirju, temveč so ga deloma i« uresničili. Nova pot, ki bo približno tri km dolga, je že na pol dograjena. Od sedmega novembra dalje »robota, jo* vsi: mladina, pionirji, žene in starčki. Ker je teren, kjer delajo oesto, deloma kamenit, si morajo pomagati celo z razstreljevanjem skal, toda to jih pa ne ovira, njih volja je močnejša od kraških skal. »Uresničujemo stoletne težnje naših vasi*, nam je dejala neka tovarišica. »Prej smo prosili na vse strani in vozili svoje skromne pridelke po velikanskih ovinkih na glavno cesto ter s tem izgubili veliko dragocenega časa. Zdaj pa smo brez besede prijeli za delo in če zima no bo preostra, bo do spomladi delo končano. Predgriie, Koševnlk, Idrijski Log Alije to m Dne 28. decembra ob 9. url zju. traj so se na zavezniškem kamionu pripeljali v Šempeter pri Gorici znani četniškl razbojniki, isti ki so aprila meseca umorili nešteto partizanov, ko so tu imeli svojo postojanko. Vsi so bili oblečeni v za. vezniike uniforme, na čepicah so imeli pripet stari srbski grb. Po številu jih Je bilo 12, večinoma bivši častniki. Z njimi Js bila tudi neka ženska. Ob prihodu v vas so »e zglasili prt družini Mervič Božidar št. 116, v gostilni Černič Jožef st. 114, ter pri družini Ličen, ki Je za časa nemške okupacije zapustila Maribor, in živi v graščini na Mu-fejliču. Od Mervičeve družine so zahtevali, naj Jim vrne stvari, ki so jih ob svojem begu čez Sočo pustili pri njej, in sicer čevlje, plašče, klobuke, nekaj volne in razno. Poročnik, ki ga ljudje dobro poznajo, J« tej družini med drugim dejal, da se vsi četniki, ki so bili nekdaj v Šempetru, sedaj nahajajo v Eboli pri Neaplju. Seat od četnikov se jih je zglasilo v gostilni Cemlc, ker so v njenih prostorih nekdaj imeli svoj sedež. Tu so zahtevali, naj jim pokažejo kak jugoslovanski časopis. Černičeva hčerka jim je ustregla ter Jim dala «Ljudsko pravico*, »Soški tednik* in druge. V oči jim je takoj padel članek, ki piše, da je Italija zato-člšče vojnih zločincev. Med drugim so se zanimali, koga hoče primorsko ljudstvo, zlasti pa Seropeterci. Černičeva hčerka jim je takoj odgovorila, da ljudstvo hoče edino o-svoboditelja, maršala Tita. Nato je četnik dejal: »To pomeni, da primorski Slovenci niso za Jugoslavijo.* (!!!) Ogledali so si tudi dvo. rano, v kateri ima ljudstvo Šempetra svoje kulturne prireditve in zborovanja. Kot zgoraj omenjeno, so šli tudi na Mufejlšče. Zahteva'.! so lopate in krampe. S tem orodjem so Sli izkopat neke zavoje; vde- Obdaritev borcev iz Odreds IA Z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo so žene antlfašistke Tržaškega okrožja in mesta Trst, pripravljale darilca borcem odreda JA, ki se nahajajo v Julijski krajini v coni A. Obdarile so preko 1700 borcev na dan Novega leta 1946., ki bo prineslo dokončno svobodo. Kljub temu, da so oddaljeni, so jih hotele žene antlfašistke obdariti v samem mestu Trstu ter Jim s tem ponovno pokazati svojo neomajno hvaležnost in ljubezen za osvobo-jenje. Prepričane so, da se bodo še letos naši osvoboditelji zopet vrnili v Trat bina teh zavojev so baje dragocenosti, denar, zlatnina, itd. Vse izkopane stvari so naložili na zavez, niški kamion in se z njim odpeljali okrog 11.15 ure. V gostilni Cornic so med drugim zagotovili, da sc v roku desetih dni vfnejo. Sempcterci so ostrmeli, ko so zagledali v svoji vasi te ljudi, ki so Jih toliko časa terorizirali in se u-pravičeno sprašujejo, kako je mogoče, da se tl bivši okupatorjevi hlapoi vozijo z zavezniškimi kamioni od Neaplja pa do Gorice, in to v zavezniških uniformah. Njihovemu začudenju se pridružuje vse primorsko ljudstvo in pri. čakuje pojasnila. in Zadlog v Ornovrški okolici niso imele elektrike. Ljudje so se dogovorili: speljimo elektriko v naše vasi iz voda, ki gre Iz Ajdovščine preko Črnega vrha v Idrijo. In te besede so postale meso. Dane« imajo skoro po vseh hišah teh vasi električno luč. V Idrijskem Logu se je neki kmet upravičeno pohvalil: »In kako hitro smo to napravili — v petih dneh — praV na udarniški način, delali pa smo vsi: žene, mladina in moški. Danes imamo luč in smo s svojim delom zadovoljni.* Tod so fašisti divjali že zelo zgodaj, požigali so raztresene in samotne kmetije ter odganjali ljudi v internacijo. Zvedeli so, da se je tod kretal s svojo četico naš narodni heroj Vojko in hoteli s te. rorjem in požigi zatreti v ljudeh hrepenenje po svobodi. Pa ga niso, vedno močnejše je bilo, kot se je plamen upora na Primorskem če- dalje bolj širil. Vrnili so se ljudje lz internacij in zaporov in si že obnovili svoje požgane domove. Tako so v Predgrižah popolnoma obnovili dve veliki stanovanjski hiši in en hlev, v Koševnlku eno hišo, v Zadlogu eno hišo in en hlev. V Zadlogu so poleg tega postavili nov zadan električni transformator. Tako se v teh krajih kaže, da je beseda svoboda, ki Jo Je heroj Vojko tolikokrat ponavljal ljudem, bila zelo plodovita. Novi domovi in nova dela, ki služijo skupnosti, govore o tem zgovorno. Le Crni vrh sam je kot neka mrtva vas. Topo zrejo obrazi vate, ko greš mimo. Po se bodo že popravili. Seja tržaškega M0S»a Obdarovani so bili poleg borcev, Hab odreda in štabi bataljonov. 7.e. ne Nabrežinskaga okraja so daroval« štabu odreda JA v Julijski krajini pribor za pisalno mizo 1* na. brežinskega marmorja. Zone mesta Trsta, Tržaškega okrožja, Sežanskega okraja ln mladinke Nabre-žlnskega okraja so pa pcdarlle štabom bataljonov krasne slike tov. maršala Tita, velikega voditelja vseh narodov Jugoslavij«v Naše včerajšnje poročilo pod naslovom: »Tržačanke so obdarile borce iz odreda JA* s tem izpopolnjujemo. Izjava RKS Na podlagi uradne osmrtnice, izdane od Rdečega križa Slovenije v Ljubljani dne 12. 12. 1945, potrjujemo da je tov. Prelc Jožs rojen v Podgradu pri Divači, Tr*t, dne 5. IV. 1921, padel v borbi pri Hinjah dne 4. 1. 1945, boreč »e v vrstah I. brigade NOVJ proti nemškemu okupatorju. V sredo ob 16.45 se je vršila redna seja tržaškega MOS-a, kjer so pretresali razna vprašanja na dnevnem redu. Sejo je otvoril predsednik odvetnik Pogassi, ki je izrekel navzočim ob tej priliki svoje novoletne čestitke, z željo, da bi to Novo leto dalo prebivalstvu našega mesta pravično zadoščenje za trpljenja in nasilja za dolgo ln trdo borbo proti silam mračnjaštva. Nato je prebral besedilo pozdravnih brzojavk poglavarjem Združenih narodov za Novo leto. Nadalje je odvetnik Pogassi, kot predsednik koordinacijskega odbora za «Prvi Božič v miru* (Natale di pace del bambino) na kratko poročal o delovanju tega odbora. »Izjaviti moram, je dejal med drugim dr. Pogassi, da je tržaško delovno ljudstvo umelo s svojimi lastnimi silami nekoliko razveseliti svoje otroke: ljudstvo je ostalo samo in se je moralo boriti s Številnimi težkočaml. Eno samo druHvo se je prijazno pridružilo plemeniti iniciativi ln poklonilo nekoliko daril: Odbor povojne pomoči. Druga društva niso pokazala prav nobenega zanimanja. Vendar tudi odbori v okrožju, kakor komenski in škerbiški, kljub strašnim posledicam zatiranja po nacifašizmu, niso hoteli zaostati in so dali najpotrebnejšemu prebivalstvu jasen dokaz svoje solidarnosti.* Predsednikove besede so vsi navzoči sprejeli s ploskanjem. Sledilo Je dodatno poročilo svetnika Guštlnčiča o kulturni aktivnosti, (ki ga je ta tovariš pričel Sc nA prejšnji seji. Tovariš je osvetlil postopke, ki bi Jih moral MGS predložiti ZVU v pomoč delovnim množicam gledališkega posebno kinematografskega osebja. Poročilo je osvetlilo potrebo u-stvaritve stalnega dramskega gledališča, kakor tudi stalnega orkestra in zbora (izkustva ta slednje so pokazala že pred leti sijajne rezultate), potrebo, da se da tudi slovenskemu narodnemu gledališču na razpolago prlmerng prostore in predlog, da bi se v radiu izvršili slovenski programi s pomočjo drugih oddajnih postaj. Pri slučajnostih so prisotni razpravljali o protestnem pismu na ZVU, glede na neštete proteste raznih protifašističnih skupin v mestu, ki zahtevajo razpust civilne policije zaradi dogodka pri Sv. Jakobu. Tudi ta perrdlog so sprejeli eno-glasno. Otvoritev gluhonemnice Vsem staršem gluhoneme mladine v Slovenskem Primorju javljamo, da bo PNOO za Slovensko Primorje otvorilo 7. t. m. v Portorožu glusonemnlco za Slovensko Primoi#t Zavod bo urejen kot in- ternat in otroci bodo tu dobivali vso oskrbo. Za oskrbo Je plačati mesečni prispevek, ki ga določi uprava gluhonemnice v začetku vsakega leta, to odobri Poverjeništvo. Siromašne gojence vzdržuje Poverjeništvo, Na predlog uprave zavoda Poverjeništvo dokon&po odloči o vsakem posameznem primeru brezplačnega vzdrževanja. V gluhonemnico v Portorožu bodo sprejemali telesno to duševno zdrave gluhoneme otroke slovenske narodnosti iz vsega Slovenskega Primorja. Sprejemali bodo novince, »tare preko 6 let, kakor tudi vse on« gojence slovenske narodnoflti, (do vštetega 5. razreda), ki ao bili doslej primorani obiskovati italijanske zavode. Starši naj prlpeljajo svoje otrp-ke 7. t. m. v Portorož v jtoOstcre stavbe »Verginia*. kjer jih bo sprt Jemala pooeboa komisija, S seb*p morajo prinesti rojstni list, domovnico, izkaz o lmovinskem stanju, potrdilo o cepljenju koz, objavo o bivanju, zdravniško spričevalo ter živilske karte ia mesec januar. Otrok mora imeti s seboj: obleko, perilo, obutev, pokrivalo, copate, drugo perilo, potrebščine za umivanje in snaženj; čevljev. Brezpogojno morajo prinesti s »eboj še rjure, odeje, krožnik, skodelico ta jedilni pribor, ker uprava gluhonemnice trenutno tega nima na razpolago. Gostovanje Slovenskega narod' nega gledališča za Trst ln Slovensko Primorje V nedeljo 30. de«apibta je Slovensko narodno gledalce za Trst to Primorje gostovalo v Skednju ln uprizorilo v Prosvetnem domu Benedettijevo komedijo v treh dejanjih »Rdeč« rože*. Zanimanje za to priredtlev j« bilo veliko saj so v nabito polni dvorani po skoro 25 letih prvič nastopili v Skednju poklicni igralci, med temi tudi dva Skedtojska domačina tov. Belizar ta Modest Sancin. Igra je občinstvo popolnoma zadovoljila. Z burnim ploskanjem Je izražalo svoje priznanje igralcem. Naj še omenimo, da je domače Prosvetno društvo namesto cvetja gostujočim Igralcem darovalo tleoČ lir »Za našega dijaka*. Ta korak J« žel splošno priznanje to pohvalo s strani občinstva t»r Igralcev. V nedeljo 6. t m. ob 5. popoldne uprizori dramski odsek Prosvetnega društva Stokovo burko v dveh dejanjih »Lažizdravnlk*, pevski zbor »Slava* (odsek Prosvetnega društva Prešerjn od Sv. Marije Magdalene spodnje) pa nastopi s pevskimi točkami. Prireditev bo v Prosvetnem domu v Skednju. Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje, bo gostovalo v nedeljo na sv. Tri kralje na Opčinah. Uprizo. rili bodo ljudsko igro v 14. sli-kak v KoSičevl režiji; Jurčič-De-lak-ovega «Desetega brata». Nastopi ves ansambi SNG, po- Kako je s prehrano množen s pevskim zborom. Za-čotek ob 16. uri. TRST Prireditev v Borštu Prosvetno društvo »Slovenec* v Borštu javlja, da je prireditev, določena na 6. t. m., zaradi tehničnih razlogov odgodena na 17. t. m. Študijski sestanek v Škorklji Opozarjamo člane III. terenskega odbora na nocojšnji sestanek ob 20. url v društvenih prostorih (Vicolo Osp. Mil. 2). Na dnevnem redu j« razprava o novi ustavi Fed. ljud. republike Jugoslavije. Enotni sindikati Sindikat kovinarske stroke. V soboto 5. t. m. ob 18. uri bo v dvorani ulice Imbriani 5, važen sestanek vseh zaupnikov male industrije. Sindikat stavbeno stroko. Zaupniki raznih kategorij so vabljeni na sestanek, ki bo 4. t, m. ob 18. uri na sedežu v ulici Imbriani 5, I., soba 4. V nedeljo 6. t. m. ob 11. uri bo na sedežu v ulici Imbriani 5, I., soba 7, sestanek vseh nameščencev pri vodnih napravah. Nihče naj ne manjka. Sindikat kovinarske stroke. Izplačevanje 192 ur božične nagrade vpoklicanim in izplačevanje 75% v primerih znižanja delovnega urnika. Enotni sindikat kovinarske stroke javlja, da iz informacij, dobljenih pri Iatituto nazionale della pre-videnza sociale, sledi, da pripada tistim, ki ao beli pozvani v italijansko vojsko in vojnim ujetnikom 192 ur božične nagrade, oziroma mesečna osnovna plača. Vsi upravičenci naj zahtevajo iz. plačilo pri svojih delodajalcih. Istituto nazionale della previden-za sociale v ulici Corsi 1, povrne delodajalcem toliko dvanajstink božične nagrade, kolikor me&eoev so omenjeni vojaki bili v vojski alt v ujelniitvu leta 19I/5. Za partizane, ki so pripadali formacijam CVL in GAP, bodo izdana navodila naknadno. O Je bil delovni čas skrajšan ali če se je delo vršilo v presledkih, bo za vsako uro pod *8 tedenskimi urami izplačanih 75% celotne plače (z začasnimi dokladami in plačilnimi prilagoditvami) izvzemsi družinske doklade. Podjetja, ki zaradi finančnih težav nimajo na razpolago denarnih sredstev za takojšnje Izplačilo doklad svojim nameščencem, ki delajo po skrajšanem delovnem času, lahko dvignejo potrebno količino denarja vnaprej. Zainteresirane tvrdke vabimo, naj dvignejo pri Istituto nazionale della previden*« sociale v ulici Corsi 1, tozadevne okrožnice. RADIO ZA SOBOTO, 5. 7. Glasba za dobro Jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.46 koledar; 7,55 pe«tra jutranja glasba; 11.30 orkester pod vodstvom dlrlg. Manna; 12. slovensko predavanje; 12.45 poroč la v slovenščini; 13.18 reproducirana glasba; 13.30 operna glasba; 14. umetniški horizont; 14.15 pregled vesti in plošče; 17. lahka glasba; 17.10 lahka glasba za godalni orkester; 17.30 prenos iz Vidma; 18. instrumentalni koncert; 18.35 delavska oddaja; 19. jazz orkester pod vodstvom Vucemiloviča (slov.); 19.30 oddaja za konec tedna; 19.46 poročila v slovenščini; 20.15 plajn’«t; 20.30 predavanj*’; 20.45 prenos opere iz Torina; 23.10 zadnje vesti v slovenščini; 23.20 nadaljevanje opere. ivm.jansiki fiziolog Botazzt ugo-(c ja, da je potrebno za povprečnega človeka v srednji delavnosti 3.300 kalorij dnevno, medtem ko je potrebno pri intenzivni delavnosti 4.000 kalorij. Pri mirnem ležanju v postelji brez slehernega dela je vročina, ki jo proizvaja organizem (tako imenovanj bazalni metabolizem) 1.680 kalorij dnevno. C« napravimo povprečno število med Intenzivno in srednjo delavnostjo, dobimo 3600 kalorij, ki so potreba« normalnemu človeku. Naj omenimo, da so določene za vojake sledeče količine hrane, Izražene v kalorijah: angleški vojak pri operativnih edinicah dobi 4.200 kalorij, v zaledju 3.700, medtem ko je določano za italijanske čete 3.600 kalorij dnevno. Tako navaja v svoji razpravi Botazzi. Za časa internacije v taborišču Chiesanuova pri Padovi, so naši interniranci sicer za kratek čas, dobivali okoli 800 kalorij dnevno. To »o ugotovili internirani zdravniki in obenem prišli do sklepa, da bi morali interniranci podleči se-stradanju v 3 mesecih, če bi se to stanje nadaljevalo. Tudi v nemški internaciji so Primorci dobivali premalo hrane. Po nekih izjavah Je tam hrana vsebovala 1000 do 1200 kalorij dnevno. Po poročilu dopisnika agencije Reuter dobijo sedanj internirani SS-ovci, ki živijo v Landvrasserju, osem milj južno od Niirnberga, hrano, ki ima 2.400 kalorij. Prebivajo v toplo kurjenih in čistih kolibah. Cesto nosijo ameriška oblačila Dovoljujejo jim, udeleževati se službe božje. Od doma vedno prejemajo zavitke s hrano. Ob nedeljah lenarijo ali pa igrajo nogomet. Ti ljudje še nikdar niso bili tepeni, nikdar Se niso nosili težkih bremen, nikdar niso stradali, zdravniki niso delali z njimi nobenih poizkusov. Vsako delovno uro dobijo plačano. Tako je z SS-ovci. Po podatkih, ki smo jih zbrali pa opazimo, da nam daje danes ZVU preko Seprala v Julijski krajini hrano, ki znaša izražena v kalorijah, za povprečnega delavca okoli 800 kalorij dnevno. Po tolikih težavah in stradanju se moramo za vseh ostalih 2800 kalorij, ki so potrebne, obračati na črno borzo. To pomeni, da dobimo hrane za malo več kot eno petino, oziroma 22,2%. Otroci od 1-4 let dobijo pri nas nakaznice 200 gr kruha, 67 gr zakuhe, 6 gr maščob, 17 gr sladkorja in 50 gr mleka v prahu. Drugega ne dobijo. Mati, ki pri današnjih razmerah nima dovolj hrane, da bi otroku nadomestila kar mu je potrebno, posebno v prvih časih dojenja, ne more dopolniti otročje nedovoljne hrane. Zato gleda zaskrbljeno na svoje dete; vsak javni delavec pa se vprašuje, kaj bo z naraščajem. Bodočnost tega ljudstva se nahaja v zelo kritičnem položaju. Ce otrok v tej dobi n« dobi toliko hrane, kolikor je potrebno za njegov normalni razvoj, je tudi jasno, da je manj odporen proti boleznim. Rahitis, ki se pojavlja zaradi ne- dovoljne hrane, bo v Trstu množičen pojav, bodoča pokolenja pa bodo na vsak način občutno šibkejša. Dovolj je napraviti nekaj korakov po obljudenih tržaških predmestjih, pa vidimo, kako so tržaški otroci slabo prehranjeni. Otroci od 4 do 9 let flo dobili v istem mesecu (novembru) 200 gr kruha, 67 zakuhe, 6 gr. maščob, 8,5 gr sladkorja in nič drugega. Mleka v prahu tem otrokom niso dali, čeravno bi ga tako nujno potrebovali. Tudi mesa, sadja in zelenjave niso dobili. Otroci v tej dobi rabijo mnogo energije, radi tekajo ta se igrajo. Pri tem pa trosijo več sil. Zato pa skoraj vsi otroci v Trstu tako slabo izgledajo, kar takoj vsak tujec opazi. Isto količino hrane dobijo tudi otroci od 9-19 let. Normalno dobijo oni 831,5 kalorij dnevno. Jasno je, da ti otroci potrebujejo mnogo več hrane kot ostali, ki smo jih preje navedli. Ampak to ni dovolj. Se bolj nerazumljiv je način prehranjevanje za ljudi od 19-65 leta, ki so v novembru dobili 200 gr kruha, 67 gr zakuhe, 6 gr maščob. Sladkorja, mesa, mleka ta ostalih potreb pa sploh niso videli. Ti obroki, izraženi v kalorijah, znašajo skupaj 798,7 kalorij, oziroma koli 800 kalorij, kot smo že navedli v začetku našega članka. Ljudje te dobe so produktivne sile. Vendar pa produktivna sila, ki ima tako prehrano, ne more več biti produktivna, ker še živeti ne more od tega. Ce je ugotovljeno, da človek potrebuje pri mirnem ležanju v postelji 1680 kalorij dnevno ter da umre v treh mesecih, kadar uživa 1000 kaloriji, bo še manj vztrajal pri življenju, če dobi le 800 kalorij dnevno in mor« pri tem Se delati. Zato je tudi razumljiva opazka delavca iz tovarne Sv. Marka, ki je dejal ob priliki obiska angleških parlamentarcev pred mesecem dni, da mu je bilo bolje v Buchenwaldu. Mnogo Je takih delavcev, ki izgledajo približno tako kot so izgledall povratniki iz taborišč. Starci, preko 60 lot dobijo nekaj več hrane kot delavci, oziroma dor bijo dodatek od 8,5 gr sladkorja dnevno, kar pomeni 34,8 kalorij. Vse to znaša skupno 831,5 kalorij na dan. Dojilje dobijo dodatek 5 gr moččob in 50 gr mleka v prahu, kar znaša 611,5 kalorij dodatka dnevno, oziroma vsega skupaj dnevno 1398, 2 kalorij. Težki delavci dobijo 322,8 kalorij dodatka dnevno, medtem ko dobijo najtežji delavci 574,6 kalorij dodatka. Bolnišnic« dobijo vsega skupaj 2234,5 kalorij dnevno za osebo, vojne ustanove 2331,9 kalorij dnevno, civilni priporniki dobijo 1827,2 kalorij dnevno, a konzuli dobijo največji obrok, ki znaša 2674,4 kalorij dnevno. V eni ismod prihodnjih številk bomo nadaljevali to vprašanje in ga bomo povezali o cenaml no črni borzi ter raznimi drugimi podatki. GOBICA Naznanitev koruznega pridelka Statistični gospodarski poljedelski urad za Goriško javlja, da je ZVU podaljšala rok za naznanitev pridelane koruze in činkvantina do 31 decembra 1045., za njuno izročitev pa do 20. januarja 1946. Cena tej koruzi je 1000 lir za stot. Vabimo vse poljedelce, ki še niso naznanili pridelane koruze, naj store to v predpisanem roku, ki zapade v teh dneh. Po preteku tega roka bodo kršilci odredbe kaznovani po zakonu. Naznanila sprejemajo Statistični gospodarsko-poljedelski uradi, ki »e nahajajo v vseh furlanskih občinah ter v Gorici na Korsu Roosevelt štev. 5, IL Stanovanja in bivanje v mestu Ker je potrebno, da se uredi oddajanje stanovanj civilnemu prebivalstvu in dovoljenje bivanja v tej občini, Je ZVU za mesto Gorica odredila naslednje: 1) Brez pooblastila stanovanjskega odbora til dovoljeno dajati v najem stanovanja ali del stanovanj. 2) Dovoljenje stanovanjskega odbora Jie potrebno tudi za prenoe stanovanja v drugo poslopje. 3) Kdor želi, da se mu nakaže kako stanovanje ali del stanovanja, ali da se mu Izda dovoljenje za spremembo stanovanja, mora vložiti pismeno prošnjo na stanovanjski odbor. 4) Predsednik stanovanjskega odbora ali od njega pooblaščeni K U Mladinska nogometna turneja Prehrana 8spral javlja, da bodo od 4. do 14. t, m. razdeljevali vsem potrošnikom tržaške občine sledeče količine mleka: Otrokom od 0 do 1 lota starosti, ki jih umetno dojijo: 4 škatle mleka v prahu »Nestogen* po 500 gr vsaka pri družbi Haus-brandt. Cena lir 178 za škatljo; dalje delavcem, ki so izpostavljeni nevarnosti zastrupljanja 1 liter razredčenega kondenziranega mleka n« teden pori centralni mlekarni v ulici Pascoli 10. Cena lir 40 za liter. VabHo Prosvetno društvo Nanoe ia Velikega Dola priredi svoj prvi miting v dvorani prosvetnega društva na Proseku, v nedeljo 6. t. m. ob 16.30. Ker so fašisti v Velikem Dolu pošgali društveno dvorano, bomo prispevke hvaležno »prejeli, (or jih uporabljali za nabavo novega odra. Vabimo vso. Beseda našim Niso bile zastonj vrstice, ki smo jih namenih Vam, dragi Citat el ji, pred nekaj dnevi — pod istim naslovom in Vas z njimi pozvali, da sodeluje/te s Svojimi dopisi, nasveti in kritiko. Prejeli smo ie nekaj takih dopisovmasvetov. Poudarjamo nekaj! Drugih toliko in toliko čl foteljev pa ie naprej trdovratno molči. Kdo ve, kaj je temu vzrok t N aj-brie to, da se vsem tistim, ki se ie niso oglasili, zdi tako neznansko tetko napisati, kar mislijo. E) — dragi M tat el ji — pa ni hudo. Napišite tako, kot umets, kot mtsHte. Boste videli, da gre — bost« videli, da se da tudi Vašo misel poslati napisano v tiskamo, jo vliti v svinec in jo potom Citati v nosem listu. No — saj boste — kajne t Do danes smo prejeli nekaj pi- semc; nekatera so bila prav ljubezniva, druga manj — pa bomo odgovorili prav na vse, ki se tičejo izboljšanja našega lista. Iz sežanskega okraja smo prejeli pismo neke tovarišice T. D.; O mitingih piš« »Primorski dnevnik* premalo — je napisala. Ne vem, kaj sploh mislite. Tako lepi mitingi so bili že tukaj m v vseh vaseh tod okoli, p« smo prav malo čltall. Pišite več o mitingih! Iz Kanata je prišlo skoraj podobno: Tako so lepo peli n« naii kulturno-proevetnl prireditvi — je bilo napisano v pitonu. Tako lepo, da so se nekaterim kar zasolzile oči. In »Primorski dnevnik* Je o vsem napisal deset ali petnajst vratič. To j« »labo! Um — hm, bil jz lep miting, lepa prireditev, lopo so igrati, ganljivo pek in mi nismo dosti objavilil Drži, popolnoma (trii! Kulturne prireditve so no Primorskem skoraj povsod na zadovoljivi vistni. Toda... Povejte dragi čitatelji, ali niso povsod lepo peli, še lepše igrali itd. AH pravite tudi Vi, naj bi več napisali o vsakem vašem mitingu t Ce bi bilo tako, bi nam bil obseg našega lista, spričo neštetih mitingov in kuJtomlh prireditev samo za objavo takih dopisov, kaj pičlo odmerjen. No, kako pa mislite Vit »Primorski dnevnik* ne prinaša dosti gospodarskih člankov ln kmetijskih nasvetov — piše kmet To-mašeč e Ooriikega. Premalo t Kako mislite Vi, dragi ditateljit Zakaj poroda »Primorski dnevnik* — sprašuje nek vaščan iz Tri-buie — tako malo o obnovi v našem okraju. Nika) smo ie objavik, dragi to- variš, prav za prav vse, kar smo imeli. Zakaj pa sami o tem kaj več ne napišete t Al i niste sami malo krivit Kar boste napisali, bo vse v lista — morda le malo skrajšano, ksr list pač izhaja redno le ?io dveh straneh. Pisal js tudi nek tovariš S. A. Napisal je dolgo pismo in se pritoževal nad nekaterimi člani vaškega in okrajnega odbora. Ob koncu je priporočal, naj s Primor« ki dnevnik* kaj napise, da bodo ta vprašanja urejena. Prav radi, dragi tovariš S. A. Bomo eno bi Te prosili. Ne pozabi drugič napisati, kje, v katerem kraju in katerem okraju se dogajajo take napake. Kdo so krivoi nerodnosti. In potem ob koncu Se kar brez skrbi podpiši s celim imenom in kje si doma (vsa) okraj). Odgovo-voriH pa Ti bomo pod značko, katero boš sam označil. To vetja za Vas vse —- drag* ut- latelji. Podpišite so pod vsak dopis, zlasti pa pod dopise, ki kritizirajo nekatere napake ali posameznike, da se lahko na Vos obrnemo, v primeru, če bi potrebovali še podrobnejših podatkov. Vaše ime bo uredništvo vedno držalo v tajnosti. Isto velja tudi za nasvetel Ce pa se ne podpišete, potem bodo romali dopisi v koš. To pa delamo pri nas zelo neradi, kar tudi Vam, prav gotovo, ni vseč. No — za koneo ša (o: Slišali smo, da Vam je novoletna ftevilka zelo všečt Prav vsemt Ali bi želeli morda v kakšni stvari kaj več, ali kaj manj! Tukaj v uredništvu se bomo potruditi. da bomo še velikokrat izšli v večjem obsega. To je sicer odvisno od ZVU. Hočemo pa, da bo takrat list — kot vedno — po Vašem okusu in ioljah. Zato dopisujte, svetujte! Roianese A-Cebuleo: S-t. Rojan-ska enajstorica Je prešla takoj v napad, toda junaška obramba Čebulo« je preprečila račune. Ob 30. minuti je FtUppini izkoristil priliko to zabil prvi gol za Cebulec. Ob 40. minuti je Emersen zabil s prostimi strelom prvi gol za Rojančane. Toda minuto kasneje Je enajsterica Cebulca prešla ponovno v napad ln po zaslugi Fllippinija zabila drugi gol. V drugem polčasu so bili Ro-jančanl vseskozi v napadu. S tehnično igro »o premagali vse terenske težave ta zabili Še dva gola. Igra je bila premalo elastična. Sodnik je opomnil tovariša Fajta od Cobulca, zaradi nekoireklnega igranja. Tehnično je bila enajsterica Rojana boljša, Cebulec pa bi lahko dosegel več golov, če bd bil teren boljši. Opčime-Rocol: 8-0. Igra Je pričela z napadom Rocola. Openci niso popustili, temveč so se znašli ta hitro zagospodarili na igrišču. V prvem polčasu zo napravili napake pri dveh prostih strelih. Brvi gol za Opčine Je zabil Vatta ob 7. minuti. Malo pozneje pa Sbemlnl drugega. Openska branilca sta odbila napad Rocola, ki je hotel doseči vsaj en gol. Tik pred napadom Je sodnik razveljavil tretji gol Opencev. Pohvala gre obrambi in zvezi Rocola ter zvezi, Sbernlniju ln Vattu openske enajstorice, ki J« o-dlgrala najboljšo igro turnirja. Tovarna strojev sv. A nchreja-Dogo lin: j-l. Ze v aamen začetku je bilo opaziti premoč enajstorice tovarne strojev. Dugolln »e je skušal braniti, toda zaman. Prvi polčas je končal z 21 v korist tovarne sv. Andn ja. V drugem polčasu se J« Dugolln samo hranil. Roesiello je doeevel še dva gola za tovarno sv, Andreja. Enajsterica Dugolina pa je pokazala čeravno v tem turnirju ni imela sreče, dobre lasinoeti. Na klasifikacijski listi so so posamezna društva uvrstila takole (oznake pomenijo: I = igrane; D - dobljene; N = neodločne; Z = izgubljene; D = dosežni goli; P = dobljeni goH; T = točke): I. SKUPINA I D N Z D P T S. Marko 7 6 — 1 23 5 12 Nabrežina 7 5 2 — 22 5 12 Opčine 6 6 1 — 16 4 11 Roianese A 7 5 1 1 16 12 11 Obuleo 7 3 — 4 10 15 6 Dreher 8 3 — 5 11 23 8 Rocol 8 2 — 6 7 15 4 «v. Kri* 8 2 — 6 7 17 4 Primorje CG 8 —* — 8 — 16 0 II. SKUPINA I D N Z D P T Skedenj 7 6 1 — 21 3 18 Tovarna strojev 7 5 2 — 14 4 12 Primorje PK 7 5 — 2 22 7 10 Barkovlje 6 3 1 2 6 5 7 Roianese B 73 — 48 10 6 Bazovica 7 2 — 5 6 16 4 Dugolta 6 1 — 6 7 21 2 Rosamdra 7---------7 — 18 0 Po končanih prvenstvenih tekmah mladine bodo dokončne finalne tekme prvih dveh društev vsake skupine za naslov prvaka Trsta. Vsa društva bodo tekmovala v posebni skupini za pokal »Pino Oo-verllzza*. Opozarjamo vsa društva, da morajo dvigniti pri Zvezi izkaznice za vse igralce, ker brez toh ne bo imel nihče pravice nastopiti v prihodnjih tekmovanjih. Iz Istre Tudi v Istri »e Je pričel nogometni turnir za mladinsko prvenstvo v Julijski krajini, ki ga je napovedala Zveza krožkov za telesno vzgojo. 23. 12. 1945. so odigrali prve igre, katerih rezultalU »o sledeči; SU Rovigno-CS Valconi Pulj 0 3; F Verteneglio-SUD Dignano 2-1; Rudar Arsie-APG Pulj 2-5. Športniki! Poročajte o vaših uspehih in vašem delovanju sploh, za vaSo rubriko v »Primorskem dnevniku*! ud odbora bo nakazal stanovanja tistemu prosilcu, ki ga Je najbolj potreben in vreden. 5) Prosilec, ki bi smatral, da je njegova prošnja neopravičeno odbita, se bo smel, tekom treh dni od izročitve sporočila, pismeno pritožiti na stanovanjski odbor. Ta bo moral izdati odlok tekom petih dni. C« bo potrebno, se bodo odloki stanovanjskega odbora smeli Izvajati tudi ■ pomočjo civilne policije. KrSiled bodo kaznovani. 6) Nihče ne bo smel prejeti dovoljenja za stalno ali začasno bivanje v tej občini brez odobritve ZVU za mesto Gorica, Prekopi grobov Od L aprila 1946. dalje se bodo preko.pavail in uporabljali za nove pokope nav8dni grobovi, v katere so bila pokopana trupla umrlih pred 31. decembrom 1936., bodisi zasebni obrobni ta zasebni grobovi najeti za 20 let, do katerih poteče pravica z 31. decembrom 1946., in to na glavnem mestnem pokopališču ter na pokopališčih v Stan-drežu, Ločnlku, Solkanu, Kronber-gu, Podgori, Pevmi, Podsabottou, Vrtojbi, Bukovici in Šempetru. Izkopane ostanke bodo »pravlM v skupno kostnico, č; ne bodo svojci zaprosili za njihov prenos v zasebne grobove ali grobnice. Omenjene pročnje bo treba Vlo- žiti pri mestnem županstvu do 31. marca 1946. Do Istega dne bodo morali plačati pristojbino za novo dovoljenje. Nagrobna znamenja (kamni, križi, itd.), katerih ne bodo upravičenci odstranili do 81. manoa 1946., bodo prešla v last občinske uprave, ki bo z njimi razpolagala po določilih pogrebnega pravilnike. Dobra srca Udeleženci V. tečaja v Dutovljah, ki je bil v decembru 1946., darujejo za tiskovni sklad »Primorskega dnevnika* 2000 (dvatlsoč) lir. Kralj Ivan Marija iz Trsta daruje 500 lir za sirote padlih partizanov. MALI OGLASI Dr. GAETTA, zobozdravnik TRST* via Torra Blanca 43 (vogal via Carduccl Specialiteta M omehfanje kože po britju, za odpravo draženje, ki ga povzroča rezilo zn britje Živino za prodajo je treba javiti Da se omogoči mesarjem ta njihovim zastopnikom, ki imajo pravilno pooblastilo in predpisano dovolilo, lažje in rednejše nakupovanje klavne živine, so živinorejci dolžni sproti naznaniti na mestni klavnici v Gorici živino (goveda, prašiče, koze in ovce), katere nameravajo prodati. Na mestni klavnici bodo vodili poseben seznam živine, namenjene za prodajo. t ( Odg. urednik DUŠAN HRE3CAK ŠTEDILNIK, PEG IN DVE 7.R. I.EZNI VZMETI ugodno prodam. Via Maurizio št. 15, Trst. Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku In plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. to od 13. do 19. (govori slovensko) Zastopnik za Jtmoslavijo JULY MAYER - TRST, Piazza udla Boria 3