UrvdnUkf Ia a, pn,.todl ««R'
Terorfclranje delavcev v prid Coolidgu
Weatarn Rleotrio Oo. Ja odslovila aa Haote dalavoav ia Jim rokla, da aa aa amajo vrniti aa dalo, ia m bo OooUdfa isvoljen.
Ohioafo, DL — Kako so kapita-Isti tarorislrali dslavaa ia jih na-ravnost prisilili, da ao morali voliti proti Lo Follsttu, dokaiujc slučaj v Ciosru, kjsr ima West-srn Rleotrio Oo. svojo ogromne tovarna. Boaaje v teh tovarnah ao zadaja tedne odslovili a« tisoče daUveav "sačasno". Rekli so jim t Ostanite doma do volitev. Ako bo Ooolidge isvoljen, sa lahko vrnete na dalo. Ako po ns bo Coolidge isvoljen, tedoj sa ni tre
In miti."-:-—T3
Z drugimi beeedaml aa to pravi, da ao morali delavei ia oano svo-jegb saslulks voliti Coolidga. .
Parti, 6. nov. «— Prtmijtr ja imel sinoči dolgo konfertnoo a Bakovakim, ruakim aovjetsklm diplomatom, ki ja prilel itLondo-na t Parit. Govorila sta o pogojih franaoako-ruake konference in aranlirala vse potrebno aa takoj-ftnjo vtpottavl|enjt dlplomatičnlh odnoiajev.
Rakovski jo informiral Hsrrio-ta. da bo Leonld Kraain prvi so*, jataki poalanlk v Fraatiji. Herriot ja sadovoljen a Kraalnom. Ravno tako jo laktvtkl ttdovoljtn, da |s Jtan Hsrbette francoski poela-
Loadom, 0. nov. — MacDonal-dova laborltako vlada, ki ja biU pora!«na pri tadnjih volitvah, ja vStrtj podala ostsvko. Takoj nato je kralj povabil Raldurlna, voditelja torijev, naj aeetavi novo vlado. Baldvin Js po konfarsnei a kraljem natntnll, da jt tprejet vabilo. Imena novih ministrov bodo objovljtnt v petek.
Delavska vlada jt imtla vleraj ponoldna tvojo sadnjo sejo. Njen tadnji poael je bila ratprtva o tnonem piamu Klnovjeva. Uradno poročilo o tej raspravi pravi, da na podlagi dokatov, ki Jih je vlada mogla dobiti, ni mogoče dognati, da li ja pismo prsvo tli pontrsjeno. Vlada je dalje pri anale v poročilu, do nima originalnega piama v rokah, temveč le ptopls. Koliko Jt tsh prepisov, nI muno.
Poroča se, ds bo Btldivioovt vlade nadaljevala preiakavo glada Zinovjevega piema.
ialivali gnojnioo noaj.
Vew York, V. T. — Delavstvo
na Kaataidu je posdravilo generala Catleea, bodočega predsednika Mehika, tako kot ae spodobi, da ae po »d revi tovariš, ki Je levr-lil veliko delo v intfree« dslav-etva. Pred njegovim odhodom v Wsshington mu js prlrsdila veliko bakljado, nakar Ja eledil shod v oUirnl dvorani arednje iole Htnfveeant.
Ns shodu Je general le enkrat ponovil, da oetaoe svsst dela vet vu In njegovim prinelpom,
"V duhu eem videl daaee sva* čar kvllko dvignjene roko maki-ikih dalaveev In amerilklb delov-scv druga poleg dTttfe.
"Hodrugl, ki so govorili pred menoj, oo raslolili. da sem bil isvoljen predalnikom republike Mehike, kar je bila to volja dalaveev ia delavskih le«. To jt resni-ea. V eebi občutim n'ismeren ponos. da noelm v evojlh rokah prapor mehilkega proletorijota.
"Zavedam ae velika odgovorao-•tl, ki sem jO prevsel, do vO^lm to-deva moje domovine, toda Jas soot prepričan, dd"ne boes nikdar iadal interesov mahilkega preiaUriJo-te."
Preden je govoril palice, ao g#-varili Morris Hillgalt, Cartton Reels. pisatelj knjige "Matico and Interprotatioa". ia dr. Paid <*a«eursng Kkod jt sklicala eotk-
Trgovina izsili prlzia-iji Rusije.
Katki lavna In a vos lo aaU nam-
•Ul v anem letu
Wathington. D. 0. — (Peder. Preee.) — Trgovinski department poroča, da je sovjetska Kuelja importirala it Amerike blaga v vrednoetl	v prvih
devetih moeeelh toga IsU. V latem čaeu je Rueija eksportlrsla v Ameriko eurovln ca $5,14«,712. V prejlnjem letu je Isvos snalal t-l,UiOJl*, uvos pa
V letotnjem aeptembru Je Kuel-Ja Isvoslla dccetkrat vel kskor v septembru 1929. Uvos it Ruelje jo bil po antjelhrtt večji.
DKUOI JATKI TKO ODPRT f OHIOAOU
Okioago 0. — Oh Kden In dvajattl ee.tl In tirih aentralne lolosniae ao odprli drugI Javni trg, na kater«« bodo prodajali sadja ia selenjavo. Na tO trg dovajajo farmarji ovoj« ptadukto it Miehigs.io In b§ drugih krtjev.
Tntota, ArU. — Letalci okrog tveta eo leteli prek meeto na tvo-Jtm potu v Chietgo v torek popoldne. V nedeljo tveler prirede letalcem velik eprejem v ('hira
Parit, S. nov. — Praneoeka sborniea je včoraj daU Herriot u saopnieo s 410 proti 170 glaoo vam. Rklep je prilel, ko ja 1«*^"« labteva). da ae morajo odgoditi vae interpelacij« glede obnovitve Morgaaovcga posojila Prenelji.
Las Aagoltt, OoL - Zdi sa, dt kugt pojenj a Ja, ker cg nieo poja-vih novi elučeji.
Rim. f. nov. — Kaliati, ki ao vierej proelavljali Dan smage, aa hmveli kravala v Rimu. Napadli ea flaft* protifaliatiča« organIravijf "Italia Ubem", katoro vodi ga ncrel Oaribaldi Oeem bivllh vo-Jakov i« Uvalidov ja bilo ranjo
A
V Milan« aa Utii bili lagredi, kolere aa pomolili faAaU
Tarna, Afit. — TakaJ le ni bilo tako vročine v mesecu novembru fkon fttiri ia petdee«t let. erebra Je spletalo aa M atopiaj
mesečne sej«. De bi va&rst pri-redila kako veselo sabavo, tedaj bi bilo drugak. Zdaj ima U vuk delavaa in brat (Lan karo, dc bi bj ▼ poletnem Sašu vsaj u kratek fes lahko ndelelU aeje.
Pohvala gre Franka Plactrju iz Melstrenda, ki je dal dopis v t>ro-avato 27. oktobra. Nič mu ne t*, merim aato, ampak kar ae tiče fe. Bitve la povem, da aem jo dobil ▼ Miehiganu. Ooadar, ki mesto ci.* garnega ogorka ftvafti trske, pa aa dolgočaai po gozdovih.
Potdrav! — John ttaftnik.
Vpliv izvoza na cene pšenice.
SUM K IASEUIR
kraljem i, misliti
M«, - Ppesrvata je aad njo daba prod ^oUtvami ^ poaoeto priaalala poj
•mik driav U^ JtagJ
fifIM-?'£
lika. kaHkor vaeh ******* «
al traka vaaka voli plol petdeeot odstotka v Jrnija.
PROSVRTA
Delavec osleparjen
za tvoje iznajdbo
Pdperiiiednota
glavni »tAN. mt« sa lawndal^ avs„ CNICAOO, ILLINOIS.
Imitvilsi odbori upravni ooiui VImmm Cat»hee,BsO>Miiii»th	VMM. ft. f.M
S«. 1QX MB4iewWK.lt	t.*,***lM*Wmm eOdefri
»olniisi odssk.	—
»t*AMWroftu. ss«. Hmm. n««. r%.
tudi m to kampanjo ja potrabns finančna pomoč od zunaj.
V kako talkam poloftaju ia na* Uajn unija, govori dejstvo, ds de-lavoi delajo Ia manj kol I polovičnim Kadar dalajo • pol nim Čaaoaw pa na aatlulijo val kot dvajset dolarjev na teden. To potrdi staro resnico, da je najtelj«
organizirati lavee ia jU
aa skupna f. IfeMahon ja ti J^A^ffSliBltt^tt^* ga tiska, ko is Je raagovarjal I njim s pololsju, da povprečna ta-drnaka m«(da anals le sSNBSa|Bl dolarjev. Mudi ki ss strada* beralka napojaina, aa plačujejo v takpsvanik ♦'dobrih" časih, kor dela vel niso orfrsniziraal ia alisa* jo trdega hrbtiMa aapram (Njin izkoriščevalcem. Ia adaj aamers* vajo lovsraarjl tam iamokgsaUa delaveem Ia snilatl Is beralka a* pojuino, ki j* premajhna sa pre« hranitev, in prevelika, da llovsll
Voditelji unije menije, ako bo mogelo vzdržati kampanjo ss ar* ganisiranje UluUlnib delavcev
da ae^odrrse^ ofensiva tovarnarj
po m o A mora Jgiti od vseh dal*v> eev, Najbolj rssvita mora, biti kampanja v Julnih drlavah, kar delava! v lah drlavah prejmejo o-sem do deaet eeotov manj na Uff» kot ailh tovariH v severnih drlavah. Zadnja poročila Is obeh Ks* rolin, Oeorgije, Alsbsme Ia dri* glh julnih drŽav govore, da delajo v tekstilnih tovarnah • polnim .'sfeom. To ps pove, sakai fdsj delo poliva v severnih drlavah.
Orgenizaetjs tekstilnih delav. eev lau v Julnih drlavah aeksj ractreaanlh podrulnle Ia ss ae nahaja v takem Hoiajfl^ Ia M vo-dlla velik boj Organisaelja teka-tilnik delaveev v julnih drlavah je ekrajaa potreba, kajti Ia ss ae i svode organizacija V julnih dria vah. Je v nevamoeti vsa organi saeijs tekstilnih delaveev. '
Na podlagi tek podatkov lahko vaak de lav«« sprevidi, da ja fl« fiAft^i)* in luoralrui pouio^ s i^h 4 laveev potrebna, da kampanja konča a uspehom sa organi/aH jo takatiialh .iHaveev,
Ako bode poraleal tekstila! da-laval, pridejo n# vrela prav sa-neeljivo jeklarski dolevel Ia aa
AMTOiKI POMORŠČAKI 10 jSviTIKAKAOVI.
mmmmmmmm	'
Waahington, D. 0. — Dasiravno je drlavni department javno obljubil«, da aa amerilki pomor-Ičaki umaknejo is republike Ni-karagv« prvega januarja, ako ae ne pokale isredna potreba, da o-stanejo tam, so nlkaramaški li-bcralci, ki prebivajo v Združenih drlavah odpoaiali precej krepko piamo Coolidgu, da jih takoj od-pokliče. Osem in trideset Nika-ragvačanov je podplaalo pismo, v katerem navajajo krivice, kstere trpi njih narod skosi dvanajst let vpričo ameriških pomorščakov, ki so le dvanajst let tam.
Svoje pismo aaključujejo, da eo liveli toliko časa v Združenih dr-lavah, da eo se lahko prepr.rmi, da se večina ameriškega ljudstva ne etrinja s zgoraj navedenim imperij slUmom, ki« napada integrl-teto latinske Amerike.
Canuto Verges, Ujnlk Paname-rilke delavske federacije, ki se je ravnokar vrnil is Nikaragve, kjer jo organisiral delavstvo, je izjavil, da progreeovei in liberalci, ki so smagali prt sadnjih volitvah v Nikaragvi, ae dvomijo v dobro voljo waehlngtonake vlade in da umakne pomorščak«, kar je obljubila pred volitvami. •
fUDSKA PRIDAVAMJ^.
togo, m.—Feederick Starr, ' prof mor antropologije na
iki univerzi, bo v nedeljo pre-il o potresu na Japonskem, »vanj« ho znanstveno in v •umi ji vi besedi za lirla obit". Profesor Starr je bival m potresa na Japonskem in ipruvil tudi znanstvena opa-»J« ]'rofew>r je bival v raz-most n ic štirinajst dni med in je proučil, kako Ja-sio.lijo o tej strašni naravn
»AIKAKILO Osspssgloia, V. T. - Vabilo as vaseUas, katero priredi dro-Mva "Otsego farmar", M, 4S7 as Mihael Osmraa farmi. Ufjudao ss vabijo Slaveaei U blilnja ekolioo
novembra ob s 90. Namen veaaU-ae je v parno* Johna (Jomilarj"' kar ara )e pogorel hlev Ia vae poljedelske orodje. Vetopaina k
pr.n-ditvi je p "•••a, Jjprsll as
kar tovarnarji vstrsjajo pri aa-htavl, da pa mora mezda zal lati r tovarnah MeavillaJeaklaeava kor(K»re#i)e, ki je ftakerporiraaa s dov*t Ia trtdeeet m.ijdolarjev Ia Ima evoje tovarn« v Hlaekeiooe VallevJ« Je «e eUpilo MUdetatao
Smeade v veljava. Orga-tekstilnih delaveev sieer vadi kampanja, da ee more)«
točalk, dninarjev sta, IS let — Terosija Križaj, tok. delavka, H let. — Marija Majdi!, Urnika. »1
PBOSVETA
Četrtek, «. novembra. 1914
fT. Owtrln:
Iz arhiva.
Povest.
(Dalje )
Hi« je bila le ura »tiri. ko ata «e peljala mimo prvih bil leeni-fktga trga.
Jedra je obetaU kočija prod kolodvorom, skočil je že Parol i* oje in hitel na kolodvorski praf, kjer je stsl s »mehljsjočim se »bratom in razprostrtima rokama doktor Lovro Kodrsn.
"Menil sem le, da nisi dobil mojega lista, ker te nisem izsto-pivii naiel tu," dejal je po prvem pozdravu doktor,	,
"O, dobili Evo I" pokazal jo Pavel fiimnn na dva kovnega, •toječa <poleg priileca.
"Dobil sem pismo le včsraj in menil, da sem so ie za čaaa od-
pravil s doma. A kaj hočeš, • tako Noetovo ladjo — pokazal je kočijo — mora se zamuditi, ko bi človek no hotel. In našo eeste tudi niso dunajski "Ring",
Doktor se je nasmehnit
filmen jo nalolil ta čas kovčega kočiji na visoki kozel, in Pkvel ; mu je ukazal, naj vod domov.
"Midva, doktore, oglasiva pa m prej malo pri lupanovih, potem greva pei do doma. Daleč ni bal, in ti si s* menda tudi lo do-iti nsvozil s Dunaja do sem."
"Radi mene dobro, ali poml-sil—" in pri tem je pogledal Ko-dran zaprašeno avojo obleko.
"No, no, lenil se menda ne bo« * del tu," tolažil gs je smehljajo
I se Pavel, "sieer pa bodi brez skr-Ibit Ljudje te bodo res zijali, saj vel, kako je na kmetih, premerih te bodo vsega od nog do glavo, a da ai imel zaprašeno o-bleko in ne popolnoma svetle obutvi, na vero, ne bodo opazil nihče I * Županovih hčera tudi navadno ni ob tem Času v gostilniški sobi. In ko bi tudi bUe, kaj tega nama mari!"	-
Doktor jo' bil menda potolalon, kati prijel se jo prijatelja svojega pod pazduho in korakala sta v trg.
Oprosti naj se mi, ker le tako dolgo mučim bralcev radovednosti — V ^m, ko doktor pripoveduje svojemu prijatelju dunajsks novice zadnjega tedna, nudi se nama prilika, da so poblile seznaniva I njim.
Lovro Kodran jo bil lep in — kar jo glavno — neolenjen. Inteligentni obraa tridesetletnega mola jo obrobljala gosta, temno-rjava brada. Nad slato okovanimi- naočniki so je bokalo visoko čelo, na katero so se izpod nekoliko na temo potisnjenegs klobuka krolili temnorjavi, malo dolgi lasje. Hoja njegora in ▼ obče v»c gibanje njegovo je bilo, odločne in vsnlar toli grseijozno, da bi mu najstrolja dama no mogla nI česar očitati. Najfeanj pa bi kdo po vei njegovi zunanjosti mogel soditi, da jo bil doktor Lovro Kflf dran trdih kmetskih roditeljev sin.
In ^vendar jo bil otako.
Bojstvena koča mu je stala ▼ enem
najdivnejlih krajev divne naše domovine slovenske. Bistra Sava js zrla prva njegovo otro-Iko lice, in s večnim snegom o-
venčano gorovje je čulo mladost ne njegove vzklike.
A brezskrbno mladostno fcvlje-njo ni trajalo dolgo. ;
Zgodilo so mu je, kakor le mnogokomu is nas. Ko je depa sel kravo in dobil svinjko na ve
Z veseljem se je odpravil tja, na-dejajoč se, da se mu je s tem odprla Življenja l«-pša stran in končalo obupno dozdanje borenje za obetanek.
A bridko se je varaL	;
Prebivli jedva polovico leta Ha novem evojcm mestu lelel si je
Anatole Franos:
Pes Mlrant.
F -JJJC Sf.. .'i
knjigo "Les Opiniona Ue Jerome Coignard".) /
ri^ ^s^T Da bi se uklanjal
viti od doma ter odiU v mesto—napetosti oholih plemičev
v lolo.
Tu so mu pojili mladega duha tuji učitelji v tujem jeziku a tujim znanstvom.
lin poleg tega moral slednji dan po stokrat in stokrat — res da skrito za lepozvenečimi frazami f— slišati, da je le plačan človek
Roditelja njegova sU bila imo- kmeUkcgll wdll _ hUpec, to mu
^ " 7" »+S&L je rasjarjajo ponosno dulo. da bi le kdaj vi(feU edjnea sto- A bUo £ bkor da ^ Je nebo
joga pred oltarjem.	pozabilo. Dve loti akoro je prc-
Gtedilo se torej Kodranu v me- JJJJ uiko ^em* odgojevanja.
stu ni slabo.	,	vendar mu ni blestela od nikjer
Ko pa je dokončsl '^^Hnajmanjša nadeja, da -e sk9ro ske svoje nauke in o tmti priUki nenioin6ga ^ ^ dobode
so \ Jj zavetja drugje.' ne more biti "gospod", usahnili | __V-:
so viri očetovo podporo. Mati namreč je bolehala ie tedaj, ko je sin bival doma, in za njegovih srednješolskih študij tudi umrla.
Brez slovesa je odšel v cesarsko stolico in se ondu posvetil modroslovnim naukom.
Kako iivi in livotari ubolen slovenski velikošolec daleč od do-
Kar mn pride nenadoma pi smo — od doma.	0 :
Sosed domači mu pile v očetovem imenu, naj kar najhitreje prida domov, ker mu oče leži bolan na smrt.
Kakor bridko ga je zadela ta vest, ipak so mu je porodila v srci vesela slutnja, da se a tem
•h ... • „. i nagiba usoda njegova na milejlo ms na tuji zemlji, kako sa bori » lJJJL
svoj obstanek, kako anuje naj lepše načrte in jih zopet podira, kako upa in obupava, bilo je le tolikokrat opiaovano in opisovano, da se mi ne zdi potrebno Vsega ponavljati.
Čemu tudi tald spomini f Večina izmed nas jih pozna is samosvoje izkulnje, kdor jih na — vesel bodi I
Dovrliviemu vseučililke nauke se je ponudila prilika, da gre sa
' $ prvini vlakom je od hitel v domačo vaaico k umirajočemu roditelju.
In slutnja ga ni varala t OČe aa ju sprijaznil s sinom, zapisal mu vse obilo imetje in za-tianil oči
Precejšnja 4a0lčina in poučevanje pri viaokem, dobrodušnem dostojanstveniku v stolnici av ski sta mu omogočila, da se je docent zgodovine habilitiral na du
odgojitelja k neki plementalki o- L^^ vseučilišču.
bitelji na ograko-avatrijaki meji
-r-
tf ierli:
ZADNJI VAL.
(Dalje.)
- ■ ~ j- >•
A sredi stavka se mi je sasvetilo, da aa lahka bolj« rešim is zadrege, ča obrnem tako, kakor d^ gre aplok samo sa njega i zato aam brzo pristavil t "To se jfravii jas bom vedel sam, kaj mi je ateriti. Vi pa le naprsvlts, kar nameravata, če ste spoznali aa pravo tako I"
"Da, Krumpak," aam nenadoma zdaj za aa-bej zaslišal Stanin glaa, čudno preaskan, nenaravno oster. "Gospod doktor bo vedel aam, kake mu ja Šivati. VI pa poalniajte, kar vam veli vaša zdrava pamet t Jaz dobre poznam vašo A-niuko, ker ml je prinašala aadja in aem čeato govorila I njo. Selo ledno, a tudi debro in razumne dekla je. Ooteti vaa bo reda imela In skrbela aa vas. Os bi ravnali drugsčs in ne pograbili are-če, bi bili noril"
Ali je mogoče f Ali ni to brsztaknost do skrajnosti t Ona govori tsko, ki mora natanko rasumsti, da ts bossds zadenejo prav za prav me-net Ali ni to naravnost izsivanjef Potem pa zob aa sobi In naj bo enkrat čisto med nama, poeeb-no konec temu poganjanju k stvarem, ki poganjanja Is cslo ne prenesejo!
"Tako je I" aem rekel trdo. "Krumpak naj atorl, kar minil sam. VI, sosed, ste kmet in sa vaa veljajo drugi predpisi, nego za nas, ki tiss svet koče in tudi sms soditi drugače: kar je xa vaa pamet, je ta naa lahko norost; kar norost za vaa, lahko pamet za naa I Kdor to razume, razume — kdor ne razume, mu je težko dopovedati! In tdaj s Bogom, Krumpak! Mi moramo k večerji I"
Možak je bil nekoliko poparjen in se je na-glo poslovil. Ds Itbegnem 8tsninim očem, tem se _ otrl po Ilraatu.
Toda glej — nI gs bilo! Stali imo blisu hlevov in si je napravil, kakor da je moral kam iti. Bilo mu je bresdvomno že preveč mučno. Toda lepo t o ni bilo; bilo je eelo precej atrahopetnol
Tako iva torej ostala ž njo aama. In nenadoma aem jo lačutil tik ob aebi.
"Ooapod doktor!" je rekla • auhim glaaom. I)o teh vaših beaed vam ninem dala pravice! Moja čeatna beaeda, da ste ae )>opolnotna zmotili, če ste mialili tako I To, kar nem govorila, je bilo res nsmenjeno edino Krumpsku! Največ dame je nekolrtto raidražilo, lo sem videla, da še drufim
jemljete pogum, ki---. Toda pustiva to I
NIČ ne de — premslenkoatne ao tske nevlhtlce, da bi podrle nsše zgradbe! Kvečjemu da ratčl stijo zrsk! In zsto dajte aem roko, da bo apet, kskor js bilo!'1
že ko sem ie govoril titte trde besede, ae me je polotevsl dvom, sli «o opravičene. Preden aem jih dogovoril, aem.se zavedel, ds niti tskrst ne bi amel govoriti tsko. Zdsj arm stsl ves zbegsn pred njo In i drhtečim glasom arm prosil t
"Htans. oprostite mi! 1'rtsnsm, da sem se it pozabil
"Kakšne h*a#de ao to!M ae j* naravnoat ve-aala rftjmrjala "lapaaabllt ("\ijte, kaj ste moški ms tomtn bolj grobega vairoja, da ne razumete, ksko malA amials ims, če bi se v takih slučajih lovili za beaedamlf Mrd nama je vendar vse tsko jssno. bi rokls. ds ni niti črke. kaj besede treba več 1 VI vaate natanko, kako sts ratumeli mene, jsz vr« natanko, saksj in čemn ste vi odgovorili tsko. In tsko dsljel Vee jaano, do grose jaano! Moment je fotografiran In vee rotuHranjc ga ne zabriše več Zato proč s toinl Ksr je bile, je bilo, ksr je, je, s kar ~ bo, to bo t Drugače pa vss pri starem t Za ts čaa vaajt la zdaj pe liva pouk a t Hrasta!
je ta naglo odšla proti hiši. In jat. ('eška stepal sa nje . . ,
as je usta* ila in ae prijel« sa sree. Ja tadi, ds ao m ji aoga ama Ua in je ajel M reka.
"Nič, niči" ja vsdihnila. "Ja le apet debro . Sicer je pa iUk prav, da aem aa moršU ustaviti... treba je, da vam dam še enkrat roko 1"
"Kaj le groatet" aem zajecljal. "Ne, ne le. Samo tako I" Segla mi je t roko in me pri tem pogledala. Kakšen pogled je bil tot Kako da mi je takoj nekaj odgovorilo: "Pogled aloveaal"!
No, pa ai, da bi ai na to spoznanjs kdo ve kaj domišlja val j aaj ja aama rekla, da mi da la enkrat roko, torej ta alovo. Ampak kakšno slovo!
Ko aem prilal za njo, je bila la v aobij la I njo Hrast. A kalno neverjetno moč imajo lanake v pretvarjanju, zatajevanju porečem rajši 1 Gdt vorila jI, kakor da ni bilo nič, aa celo smejala, kakor nevidno. Samo zelo bleda je bila in jedla je zelo malo. Želodce je menda v vseh jezikih moškega apola — želodec ja odkritosrčne!, lelo* doc je flgrodnelt...
Tudi jaz nlsam mogel jesti Ne jesti, ne govoriti, ns smejati se. Bil sem potrt, Islosten, uničen do konca.
Toda nsposled je premagalo tudi njo. VstAl* je in gledala nekaj časa akozi okno. Potem se je obrnila in je rekla:
"Kaj bi aa človek delali Čemu in aakajf Glava me boli in nič prav dobro mi ni. Ali me ame spremiti Jakobf"
"Razume ae, gospodična! ča raa . . . " » "Da, rei moram iti I Ali vi ostanete, doktor Hraatf"
"Ne, tudi jas grem I" je odgovoril in naglo vstal, očividno vesel, da ja konec .tako nepričakovano pokvarjenemu večeru.
"Katerega smo daneaf" ja vpraiala nenadoma, ko si je natikala rokavice.
"deatnajstega," sem odgovoril jas. "Seatnajatega maja Torej le Itirinajat dni," je zamrmrala komaj alilno.
Jaa pa sem se nenadoma epomnil, kako ja le na večer svojega prihoda pri aloveeu doli pred svojim stanovanjem itele meeeee in dneve. Toda tako bres pomena aa mi ja moralo zdeti te, da sem la skorsj poaabil. Zdaj iteje apet I Toda kajf Kaj to pomenit Groana alutnja me je vaega prešinila. Pogledal aem jo. Stala je pred ogledalom in ai pokrivala klobuk. Bila je atraino, strašno bleda, bleda kakor mrlič; in tudi usta zategnjena tako I
Moj Bog, seveda, pri tem dokletn je bile mogoča vse, prav vaa I
In aem se še spomnit, kaj je nekoč govorila o vrednoeti življenja ... o veri eelo . . .
- Tako me je prevaelo to atraino spoznanje, da se skoraj nisem spomnil, dati jims roko in ju spremljati do vrat.
Zahajajoč ▼ slovansko drufbo [se je seznanil ondu a .pravnikom Pavlom Sircem, katero znanje je polagoma izpremenilo v iskreno prijateljstvo.
In danee je prišel na vabilo svojega, prijatelja tem rsjŠi Kot, ker si je hotel ▼ svešem zraku okrepiti od trudapolnega dela
■H
"Saj pridete le
kmalu šef"' sem ssgr-
grel.
"Pa ssveds! Zakaj pa ne T Tako čudno vprašujete, kakor da ne bi marali I Vem, vem •— aaj ae samo šalim! Tudi vt ste videti precej izmučeni. No, naapimo se vsi poltene, a jutri bomo spst dobre volje, kskor smo bili vedno doslej 1 Lshko noči"	*
Kaj zdaj t
Dogodilo se js bile nekaj uaodnegs. O tem ni dvoasa. Dssi skaraj ni povedati kaj. Nekaj oetrik beaed sem la tja In nesreča je gotova!
ttaase nekaj beeedf Ali niso bila te besede sa-ma groana dejanja, ki ao je med njimi izvršila la eela vrste enako greaaik dejanj V In kenaaf Da, konec je prav ta strašna, ta BMrda nepopravljiva, neprepričljiv« assrilal
Tu ti ja torej aopet eden tek blagrov izobrazb«, k alt ure! Srolea, psearečen K ram pek. ki Is slutil ne. kakšne se te naše dufta, kojik loščino ja resbtla prav ta kultura, da tale araa naga la geta. kres čnvajočega oklepa na planem, tiso? krat raamesarjeaa in ta tisoč raa krvaveča krvava kefel
(Dalje pKkednJH.)
tega pa ga je aoaebno vabil po trditvi Pavlovi ogromni arhiv grajski, katerega je hotel pregledati, aa li na bi našlo ondu kaj ta domačo zgodovino valnih listin.
Polagoma korakajoč sta prišla prijatelja do enonadatropne hi I še leaniškega gupana.
a
Presledki goepodiči, Ki zgrinjajo se k vam, Strelno so ust ohlapnih Resnicam in lclam. .	Levstik.
Kdor količkaj pozna naie ma-lomestno in triko razmerje, dobro j ve, kako ja v takih krajih naveza | na inteligenoa aama naae. Jed na ka je veliki drušini iatih misli in istih namer. Kamor saheja den človek, tja hodijo vai, dobro vedoč, da le ondu najdejo sebi pr: stojne in zato naj prijetnejše drul be.
Tako ja bilo tudi v Leanicah Zbirališče pa je bila lupanova Ima.
Ali tudi to je imelo, kakor vsa [ka stvar na cvetu, svoj vzrok.
Starejši molje s6 ai ogrevali radi hladno kri o dovtipih in več krat eelo raajarjenik pogovorih | mlajših avojih tovarišev, aa to ao aahajali redno vaak večer k !u-panu.
Vedeli ao namreč, da ondu naj-| dajo mlade avoje tovariše gotovo.
Ali ti niao hodili tja morda ra-[di starejših avojih prijateljev, tudi na radi isvratnega cvička, temveč radi — lupanovih hčere.
Župen Anton Oblek ni bil ni I gospod, ni kmet, temveč pristno (trško dete. Dovrlil je bil polutre-tjo realko, potem jo pomagal očetu doma v krčmi in tobakarni.
Po smrti očstovi jo prevzemal rssna dela prt železnicah, ki ao laa beš tedaj jele graditi, in a tem | je obogatel Poletni opravki med gonpodo In pregleden razum nadomeščala ate nedoetajajoče mu [šole, tako, da je imel nekaj onega kar imenujemo v vsskdsnjem šiv Ijenju olika. Vendar mu ja le ča aik ušlo preko ojnie, in to > čutil i najbolje aam. Že to je kotel ono, |kar sta samndils roditelja na njem poprsvtti na svojik otrocih. Temu Ije mnogo pripomogla njemu ao-| proga, kči niljega uradnika
Imel je aa naše povesti tri h če ira ia jed nega sina NaUJ otrok mu je bilo pomrle poprej. I Starejša i hči Pavlina aa je [lila pred dveaui letoma a peatar nim davčnim nadaeraikem Matijo Koprtvas«, katerega ntsgnsms la | srečati tekem svoje povesti.
Ostali dve hčeri Olgi In Oebrt [jelš sts Kili ie dease. sla Anton pa | as js šolal v Ljubljani
(Deliš prihodnjič.)
Moj oče je bil pečenker v ulici Svetega Jakoba, nasproti svetemu Benediktu Krivemu. Ne mogel bi vam reči, da je ljubil poet; to občutje bi pri počenkar-u ne bilo naravno. Ampak drse je ps vendarle postnih dni, BMaamroč dober kristjan. Ker ni imel denarja, da bi si od kne-zoškofa kupil izpregled, je postne dni z, ženo, sinom, psom in vsakdanjimi gosti, med katerimi je bil najstanovitnejši moj dobri učitelj, gospod iupaik Jerome Coi gnard, večerjal polenovko. Moja ] k>bolna mati bi ne bila trpela, da Mirant, naš čuvar, na Veliki petek glodal kost. Ta dan k hrani ubogo livaliec ni primešala ni mesa, niti masti Zaman jo je abbč Coignard prepričeval, da ne dela dobro tako in da ae po vsej pravici Mirantu, ki ni udelelen na avetih,miaterijih odrešenja, ni treba zdrlati mesne hrane.
— Dobra Icnica, je dejel ta ve-. iki mol, selo primerno je, de jemo polgnovko mi, člani cerkve. Toda prazno^erno, brezbožno, predrzno in celo bogoskrunsko je, neskončno dragocenim trpiče-njem, za katera se aam Bog ta ko zanima, ia ki bi eicer bila zaničevanja vredna in amelna, pridružiti — kot to delate vi — tudi pea. Taja zloraba, ki je zbog vate priprbatoeti nedolžna, ki pa bila zločinaka pri kateremkoli doktorju ali aamo kristjanu s pravim duhom. Tako početje dobra goepa, vedi naravnost k najetraš-nejšemu ra^kolništvu. Zakaj to aUi k trditvi, da je Jesua Kristus umrl ravno tako sa paa kot sa Adamova einove. In nič ni bolj nasprotno svetemu piratu.
—	Mogoče je, je odvrniila moja mati. Ampak, če bi Mirapt na Veliki petek mesno jedel, bi si
Tcdstavljala, da je lid *4nr bi a bala. Ali je to greh, gospod upnik t
f In moj dobri ušitelj je popil poiirek vina in aladko odgovorili
—	Ah, drkga stvarca, aa da bi odločil tu, ali gretite, — aU ne, vam reanično povem, da niate prav nič zlobna in da bi preje mi-slil na vale večno tzveličanje, kot pa na izveličanje petih ali lestih ikofov in kardinalov, ki jih poznam, kljub temu, da so napisali lepe razprave iz kanoničnega pra-
Čerjo in moj oče je odiel t j! dom abbč jem Coignar .1. .,„ I14 prehod k Malemu Bakhti.
Tako nam je v kuhinji 'Gosji nožici" mineval s\eti atni čaa. Toda na velikonoi nedeljo, ko so zvonovi pn Svet Benediktu Krivem naznanjali fctlje Vstajenje, je moj oče na d*l na ralenj na ducate pu^ cev, rac in golobov, Mirant p« kotu ob plapolajočem o^nji vdihaval imeniten vonj po mai bi in v zamilljeni in resni vei sti mahal s repom. Stsr, utruj skoro slep, je užival v rad( tega življenja, Čigar feJHoče sprejemal vselej vdano in j.h no s tem naredil manj krvole Bil je moder in prav nič nii presenečen, da je moja mati drulevala svojim pobožnim dej to razumno bitj^ ,
Ko amo se.vrSli od velike lo, smo kosili v dobro vonjaj prodajalni Moj oče se je s pobožnim navdušenjem , r	P. K—i
Naročite "Prosveto" v» Sorodniku ali prijatelju v
DA SKUHAŠ DOBRO VO. PISIPONASE PRODUKTE.
Imamo v sslogl in vss druge p tcreoseine.
tl.d
la
kahaal vedno
. ds Js i ► naj bo!
doms pri
1JU in
va
Mirant je smrkajoč i polirsl ve-
Groeerijam, aladčlčarjan fai v ■ Jahte šeleantne damo primaran
bit pri večjih naročilih. Pišite or
ormadje na:
FRANK
•401 SaawlwA
OGLAR,
Clavalaad
ZsstssJ nadušljivirtl mrzličnim bolnikon.
Brtipltiu poalralaja aMtoda bali lafee vaak «porabi kr« »Ifatj, H«N hit ali
Ml tmnif Metodo mi koitfoHivi)i duh. ta Min«, im to potkiult« aa tnU4 Br«i raillk« »ko J« vata boimum
nai« metod* ltr»»
laklMa Nrtlju »l»lu,
ta« kak »m tal« opravljata. ako tri iM aaSaka ali auatta« aata	'
k. hitro MMCtll
aaMtrajo aa awdrarljlya. ki ao paak« ta raak mt vdlkavaajo. kajaaia. avl pataatinuM dim« IIS.. la ta taaaaaaataa. filiao dokaaatl »»»komur na o»J» tro tfa aata motaSa Ja taka »r»J«n»,d» oadj i talka Slhaaja. avUanJa » oralk la
vaa tataa aiaaaja. avuan aala aaatade "takoj No
Jo pfo»ataa, a lo aa«
P misli
potljita »poda -alt«
rltUata kai
ta »a Saaoo—alti al W«rt»a pU*a»atl poitn
PREK TRI AL COUPON
KNJIGE
Književne Matice S.N.P. J.
Književne matice Slovenske nerodne podporne jednote je izdale in Ime v zalogi sledeče knjige:
Peter Melaventmre. Spisal Zvonko A Novak. Izvirne povest iz življenje emen&kih frančiškanov. Z izvirnimi sliksmi, ketere je izdelal Stanko Žele. Fine trde vezbe. Cena s poštninq, vred $1.60.
Slorenako-anglelkn alovnica. Dodatek
raznih korisbdhtoformecij. Fina trde vezbe. Cene $2.00 s poštnino vred. '
Jbnmio Higeina. SptatI Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povesi ta fivljenj« ameriškega proletaHjaU za čase velike vojne. Trda vezbe. Cena $1.00 s poštnino vred.
ZajedakL Spisal Ivan Molek. doslej skritega koee življenje sloveiiskihde lavcev v Ameriki. Trde vezbe. Cene $1.75 e poštnino vred.
Zakon Hogeiiaiije Spisal Howard J. Moore, poslovenUjTlI. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturoe zekone in poka-zuje, kako se mloini razvoj ponavha pri po-samezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezbe. Cene $1^0 s poštnino fred.
Zadnji dve kniiji, naročeni ikupsi. dch bite zatrldolerie. Vm zadnje štiri knjige u šest dolarjev. Vredne so! t: Naročbe, e katerimi Je posleU denar, sprrjrma
Književna Matica
2657-59 So.
Am*