St. 3. V Grorici, v cetvrtek 16. januvarja 1873. Tecaj III. „Soca" izbaja vsak detvrtek in velja .•? po§to prejemana aii v Gorici na dom posiljana za dntktbnike polit. drustva „Soca": Vse leto...... f. 4.- Pol leta > , . . ¦. . „ -J. -Cetvrt leta ..... ,,1.10 Za nedrmabnihe: Vse leto ...... f. 4.50 ____Pol leta .__..__...____. ....._..*JIM.._ Cetvrt leta .... „ 1.20 Posaiuezne stevilke se dobivajo po 10 soldo? v Gorici pri Paternolliju in So-harju; v Trsta ? tobakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Via della caserma 60". SOČA Pri oznanilib se placaje za iiavadn© tristopno vrsto: 8 la*., cc se tiska 1 krat 7 ,. „ „ „ 2 bat 6 „ „ „ „ 3 krat. Za vcfie Crke • po prostoru in vsak Lwt ;10 kr. za kolck. Narocnina in dopisi naj so bla^o-volino posiljaio .uredniku: VUctorin ])o-Jencu v Gorki, Con. del Crista 186 blizo tfviiu&ftga trga kder se nahaja tiuli uprav-nistvo. — llokopisi se no vrooajo; dopisi naj bc blagovoljno i'ranlciijejo. — Delal-wm in drugim iiepromozmm'so imroomna /niJSa, ako so oglas* pri nwlniStvn. Glasilo slovenskega politiCnega druStva .goriSkega za brambo narodnih pravic. Nij vse zlato, kar se sveti.*) V Gorici 0, jan. 1873. Ko bi hoteli vladnim tfasopisom verovati, po tern na§a stara Avstrija Se nikoli mj do titcega vrhuuca dospela, kakor konecpreSlegaletaioeeloz onega inesta, kder bi se moiala resuiea guvoriti, se nam iiuancijelni stan na§e dizave s takitni lepimi barvami optsuje, da lehko temeij.to izobrazeuega cloveka preslepi. Vkljub temu, da so so davki za 1, 1873 poviSali, da so davki 18% skoz zadnjih pet let vefi aouafi-ili kakor prej§nja leta, popisuje nas" tinaufoii minister v svojem porotilii do diiavtiega zbora naSe stanjo tako krasuo, da bi ciovek res mtsiil, v Avstriji tece samo nileko in med, v Avstriji se,, razljiva v obce zadovolj-nost, sreca in blagostanje. Olovek bi raislil, da je Av« strija prva drzava na sveti, ako bi se ie §e hoteli po-prijeti posamezui narodi tiste nem§ke kulture, ki z Dunuja, kakor avstr^jskega sradiida, svoje9 blagodajne zark» na vse straui poiilja. Treznemu ocesu so vse drugace vidi. No na severji, ne na jugu, no na vzhodu ne na zapadu ue nahnjamo istega blagostauja in bo-gastvn, temvee vidimo le se silo in moejo davke pobi-rati; vidimo, da aeizmerui kolki in brez§tevilne taks<) mirdikteremu zuprd pot do njegovih pravic iu da j-.: vsak i spremembji potest/a te/.avna. Duuuj su lispii in lepotici, de/ele pa od dne do dne, od leta do leta bozujo in slabe. Ne tia se patajti, dasejevprejsojemletunadavkib ve6 pridobilo, negosejc vzacetku prej§uji vestni fina!i«5-ni minister nadejal, a kedor nij slep, vidi tudi tekoj, da se nj pridabiio to le od prihranjenik dohodkov (rente) m da se nij v istiui mkakor pomuozilo premo-ze »je. Da se je veo dobi'o, kakor se je nadejalo, uzrok team treba je kde drugod poiskati. V lettt 1872 se je ustanovilo v Avstriji 48 bank, troje Lelezniskih, 12 zayarovalnih, 84 obrtuijskill diu-Stev in 4 hranihrce, skupaj tedaj 151 ustanov se skup-nim kapitaiom nekaj eeA SU11/* miijonov goldmarjev; vr-hu toga se je razprodajalo (t'lii.ssija) na duuajski bor-8i se eno tuisko in eno francoak) posojilo; in oe pri-§tevamo h temu tista podvzelja, katera je „bUrgermi-nisterium4* tako radovoljno dovoijevaio, lehko ugaraeuo, iia je davek skoz pet let od leta do leta drzavi vec douasal vsled placauih koikov, taks in druzih obrtuij-skib dajil. *; Ovi sestavek smo prijeli od nekega takajinjega gospoda, strokovnjak v tacih zadevah in prijatelja nascgalista. URED. LI8TEK. Nektere opazke ruskega profesorja. spisai prof. JT. Battdouin tie Cunrtenaj. (Nadaljetanje.) Kar se ti«3e primernega atanja zenskih v raznih delik sveta, se narbolj svodobne so zenske v Aiuenki, kier za trad (delo^ zenske placujd se toiiko, koiikor za tisti trud (delo) mozkega, in kder zenske so dopu-sceae skoro k vseni tern opraviloni, katere v Evropi so le izklja&vna lastuma mozkih. Kar se pa tice svobodc zenskih in njsh ejua^^I1?^3!! * mozkimi v Evropi, prvo mesto v tern obzira se mora prizuati Angl^i m . Rusiji. Se ve cb s« v* tek dezelah ueomtka icev zeu-ste^Spostujejo ne veliko vec, kakor domada zivina. AngleSki neomikanec rad pelje svojo 2eno na trg prbdat, ter na mesto volov rabi veckrat pri oranji fcenske I Ruski pa kmet (a na Ruskem bes^da kmet, „mu-i\ku, in neomikanec sfci skOro euac^ga pomena^je pre-pridan, da zenska inja le pol duse in po tern prepridanji ravuaz zenskami: oajebrezmejni po-iestnik svoje zeae. A zdaj nastane pruSanje, kakoson jo vir, iz Stato-rega je dizava toliki zuesek aajemal:', in aii je upanje, da ne bode ovi studenec tlmvuih dohodkov uikedar usahnd. Ako bi biio nv»tr. ljudstvo le pMovico ouih 861 miijonov goldinnrjev v pravom poraenu besede ptihra-nilo, bi gotovo tndi mi se veselili lehkega in radost-nega srea z vladnimi in borsijinskiini pnvrzenci vred, toda zalibog tistih miijonov, kateri so se porabili za novo nstanove nij ntkder; mjio se snovalo z denarjein, ampak s kreclitom (na vero) in, kar je fie najhujte, s kroditom tujih, inostranskh AviA in drzav, namred v-sled izpla(5evanj'i onih milijard, katere je bila nemika dr^tivti nalozila Franeoski v zadnji nomdko-francoski vojski. Vsako pot, ko se je moral en obrok iz ladati, iz-dalo so je brezstovila bankinih in industrijaliiih papi-" rjev, a tedaj se nij mislilo, da ona izpla^ila le drzav-nitn nomSkim blagajnieam korwt'jo, ne pa nemfikim iu 5o veliko raanjo nvstrgskim baukain in buraam; nikakor ne pa nijso v dobifiek tistim, kateri take papirjo iz-davajo. Staro pravilo narodnega go3podarstva j*», da se sine le toliko kapitala naloziti (invortirati) aii obrni-ti novim podvzetjain kol.k'>r se je v resuice od za-sluzka in obrestij prihranilo. Kako se pa pri nas ban-ke in obrtmj&ka drustva snujejo, se lehko, razvidi iz jasnega in temeljitega sestavka v Sehuschelkovi nlle-formi* St. 51 str. 1G12. Mi opozirujenio eestite c.'tatelja na omenjeni sestavek iu omenimo le toliko, da novo ustanovljene banke, ker se ne more ve6 greshti v debelih zelezai-§kih koncesijah na drzavno §kodo, pa drugade slepa-rijo ; one namre6 emitirajo akeije novih akcijskih dru-stev; in nij tezko razumeti, da oni denar, k.-iterega je obcinstvo na akeije vplaealo, na vplacmije drugih ak-cij druge banke parablj-jo in tako uuprej brez koaca in kraja. (Konec will.) sa preuravnavo m$ih srednjih $ol v narodnem zmtslu. Tako ue more dalje o-itati, a o Ivi-mo je samo od uladine dobre volje, da se spremeui. Jaz trdim, da je to samo <>d uladine dobre volje Pa kar zaleva stulisce zeiskih omikanegaobcinstva na Angleskem i i Ua>kf*m, one uzivajo tu vehko vec pravic in svobo ie, uego skoro v vseh druzih evropskih dezelah, Ea Angleskem irai zensk-* skoro polno svobodo gi&~ •^loja v soi,.iilnem ob/.iru. V ruskem pa omikanem obfiinstvu so je razvil v zadnjih letih jaki obfiutek za enakopravnost zenskih z mozkitni (ako ravno po ruskih postavah mozki uzivajo veliko predpravic v primeri z zenskami). Razen tega raske zenske v velikem stevilu izobra-zujejo se v vi§jih udaih zavodah, ter se more re6i, da, ce sploh v Evropi so le po zensko omikane zenske, na Ruskem se najdejo tudi res omikane. Uze prej sem omenil, da vsled vedae podbznosti pokvarila se jvi, kakor se navadnorece, natura zenskih, so se razvile v ujih lastnosti suznjih, ter narvefii so-vra2niki Zenskih so dozdaj namrec ?.ensk3 same. Sicer vsak 61ovek ima nektere lastnosti suzija v manjsi aii vedi stOpinjt, kajti clovek je rojen suzeuj. Pa tiste lastnosti ne predstavljajo nic posebnega, dokler clovek uij postavljea v take pogoje, ktere zuadijo (karakteri-zirajo) tako refieno souialno suzuosti. Posre.l pa ob-cinstva na§ih easov Zenske so, kakor sem nekolikokrat omenjal, ne veC ne manj, kakor suznje mozkdi, in vsled tega ollikajejo se z lastnostmi suznjdi vvisoki stopaji. Naj le poskusi kak§na zenska izstopiti en malo iz oz-I kih mej, dovoljenih njenemu spolu po navadnih pojmih odvisuo, ker nij takih zadrzkov v dulaktiCno-podago-gicuein oziru, kakorine je gosp, minister I. 18US, m nepromagljive izrekel, da si jih nij jasneje navel, in enako je netemeljito ono sumuidenje in oua bojaeen, katere vzbujajo pessimist!. V didaktidnem oziru nij ovir, kajti drugaSe bi so ne bile mogle nstanoviti narodne Sole v drugih dezelah; mi ne zahtevamo nic novega, nego samo to, kar je bilo mogoiJe tudi drugod izvr§iti. Gleile denarndi zadrzkov n;ij oinonim, da 6a so tevi nijso nstavljali upeljavi naroduih Sol na fieskom, v Galiciji in Moraviji, se niti ne morejo samo proti nam obmiti, kajti s tern bi se zahla nadela onakopmv-uosti in pravice. Sumnidenja in bojazen pe^simistov so pa nos-pametna. Nekateri stntsjo s torn, da bi so oslabelo v na-fom ljudstvu avstiijsko f^utje, ako ss na^im s^eljam ustroze, Gotovo pa bi bdo doslednisi misliti, da si u-lada s tern pridobi in zagotovi simpatije narodov, ako ustreza njiliovim zeljam. Sicer pa mora priznati vsnk, kedor ve, da avstrijan aii neniec nij vse eno, da je lehko zvest avstrtijau tudi kedur uij nomec. Nih(5o pa ne bo vestno tidd, da podugevaje latin* 56ino aii zemljepisje s pomocjo nem§Kega jezika ae o-zivlja avstrijsko cutje, ah nasprotno, lfioma izkljucil. Toda mi ga nocerao iz na-§ili sol prognati. Izkljudujem^ ga le kot ucni jezik, pa ker priznavamo, da je jako koristen, zahtevama, naj se mu odkaze mej ucainii prelmsti o.Uu^io mesto, eno rnesto, katero se spodohi nemskomu jezika ozir jemaje na na§e polit fine razmere. Zadnjic se ugovarja, da se ga ne bo mogla mladina po takern nacmu dobro nauciti. Na to naj odvrnem, da ce se lehko naudi toliko gr§keg,i in lantinskega, da razurae Aristotela, Homerja, Cicerona in Virgila, ne vem zares, zakaj bi se ne mogla v osmih letih nauciti toliko nem§kega, da bo razumela Kaat-a, Schil-ler-ja in Gothe-ja in pa predavanja profesoijev na ria-Sih univerzah." Kakor je znano na§im ditateljem je zbor enoglas-no sprtjel Deperisov predlog, da naj se na§e srednje sole preustroje v narodnom zmislu. Ulada se nij imela nasoga obcinstva, naj le poskusi en malo osvoboditi se, naprimer dobivatt si visjo omiko, prisvojeno dozdaj le mozkim, precej izbuja veliko zavist odstrani druzih zeuskih, katere bi rade raoralno u?iicile svojo po-gumno tov.insico. Kedar eni zenski dobro gi'e, takrat vse druge rade bi jo utopiie v eni zlici vode; kedar pa eni zenski zgo li se kaka nesreca, gotovo druge zenske so straSno vesele in rade bi ubogo tovar§ico v so vefio nesreco zagnale. Od teh obdnih opazek o stanji lenskih spioh prei-dem k popisanji stanja 2ensk v teh slovenskih krajih, ktere sem imil priloznost obiskovati, in namre6 bom primerjal g)spodske 2enskj Sloveucev s kmetskimi. ; Gotovo, so gospodske zeuske bolj ponosne, boij nltumanetf, kmetske pa bolj ponizne. Pa, kar se tice omike iu razvi!ja uraa sploh, na§el sem velikokrat ve6 zdrave - patneti in iskrene zelje se izobraievati pri kmetskUi, nego pri gospeh. Kar se pa tide znanja materiaega jezika in izobrazevanja se v njem, brezob-zirao prvenstvo se mora priznati kmetskim, Se marsi-ktera go=spa slovenska ne zna brati po slovensko; pa, ce tudi zna, ne v ida b 're, ker to nij „nobul.u Kmet-ske pa punce in zene, c^ le imajo cas, stra§no rade bero sloveuske kujige in 6asnike, ker sicer nobenega druzega jezika ne znajo. Dostikrat so me prosile, da bi jim dal brati kak§no koji^o aii pa casnik. ^fe predlog} v rokah in ga morda se danes niraa, -a odgovorila je vendar uze in sicer se zadosta. Poslala je mala dnij po tern, ko je predlog v zboru obveljal — Wretschka. Sapienii sat! Napoleon IEL je umrl 9. t. m. v Cliislehnrst-u na Angleskem in slier vsled neke operacije proti kemnju, kateri seje bil ped-vrgel nekoliko dnij pred smrtjo. (Je bi bil Napoleon pred 4. leti urarl, kako bi se bila pretresla vsa Evropa; a zdaj, ko je umrl v pre-gnanstvu, se vladarji in tudi ljudstva jako malo raeuj| za njegovo smrt. Njegovo ime, pred katerim se je skoz 20 lot tresla vsa Evropa, bi bdo saj zazoamovauo v zgodovini na bolj slavnem mestu, ker nobeden ne bi ran mog<*l odrekati zmoznosti velikega politikarja, gospo-vajca sedonjo nase epoke; a njemu jo bila namenjena kazen za vse svoje pregrehe uze na tem svetu in osoda je prav njega namenila, da francdikemu narodu do-kaze, kako nizko je padel pod upbvom lekkozivnosti in najstraSnejSe dt moralizacije. Narod ndan lo matc-rijalnim vzitkora iu razbrzdan, dase rabiti odvsacega mogotca za svoje lumene, da je le v inatenjalneui oziru na dobreni. To je menda spoznal Napoleon III. in skrbel jo mojstersko, da si je pridobil z fastini in 7. denarjem privrzence v vseh krogib, posebno pa v arinndi. Delalec in trgovec sta bila dva nova stebra nje govega ccsarstva. Princip njegov je bil menda ta: rDonnons du pain a la canaille pour quelle se taisc." (Dajmo kruka plebejcem, da molejo). Le malo Franco-zov v pregnanstvu zivecih je po.zdigoyalo svoj glas npijocega v piiseavi. A francoski narod je bil uze tako omamljen, da nij bil vec obcutljiv za svoje pravice in za svobodo, katero so rau bili njegovi pradedje s po-toki krvi priborili, — oni narod, ki se je boril in bil uzrok svobode in nspredka vach evropskih naro-dov, ona zemlja, ki se po pravici iraenoje zibeljka evropsko svobode, oni narod postal je sufcea nevedoraa kako in kedaj, ona zem ja postala je zibeljka tiranstva in nojvoce demoralizacijc. Ne veu svoboda ampak razpasenost, lehkozivnost in laz je sijala iz Pariza po vsej Evropi. In zuliboze zasejala se je razpacenost in laz tudi v druge dezele; se raej nasiui narodotn jib imamo mno-go, katerim je napredek in morula - denar in lehko zivenj9; narodnost in patrijotizem pa bedarija. Zgodovina nam kaze, kako so se tirali pokazeni narodi v suznost,v pregnanstvo, in kako so vsi dozdaj propali mogocni narodi poginili le zbog demoralizacije. Nemski narod po Napoleonu I. straSno tepen in do tistikrat popolno nezaveden, je imel v sebi toliko zdra-vih eleraontov, da je po svqjem padn vnel se za narodnost svojo in za lastno svobodo. Nesirp'jivo in z najvecimi zrtavami se je bojeval, dokler se je rcsil francoskega nasilatva, potem pa js naprt-doval in postal tako mogocen, da je postal siba bozja irancosk?mu narodu. 4. September 1870. o»tal bode v zgodovini vojsk edeu najvaznejsih dnevov, ker je turn kapitulirala francoska armada, ki je stela se nad 100.000 moz, in vladar Napoleon sain. Pri tej kapitulaciji pokazal je moz, da nijma talenta vojskovodj* in drugic, da je bojazljiv; vsak vitezki cesar iskal bi bil castne smrti v boju, pred ko bi se vdal s tako mocno vojsko, a Napoleon je uze zopet mislil, kako bi Francoze pre-kanil in najbrze je v tem zmislu pomiril se l Bismarkom. Narod francoski pa se je po Sedanu zdramil in o.i tistega casa postal je zopet gospodar svoje lastne osode. Se je li francoski narod v resnici strezml in ga je strasan udarec ozdravil, to bode pokazala bliznja pn> bodnjost. DozJaj se saj vidi, da ima francoski narod resno voljo zopet postati eden najvaznejsih ftktorjev Z druge strani, in kar se tice cbcaih narodnih zadev, se kmetske zenske veliko vec z njimi pecajo, nego tako recene gosposke. Tako n. pr. v mabh Zabljih na§el sem dve dekleti, kateri sti izvrstuo poznali slovenske narodno-pohticne razmere na GoriSkem. Ena izmej njiju je bila, le 16 let stara, pri Seupaskem taboru, ter je znala povedati od njega svoje popolnoma samostaino mnenje. Mej drugim jak> Iepo omenjala je dr. Layrica in je namrec rekla, da na tabora najbolj-sa je bila beseda Lavr.ceva, ker to, kar je LavritS go-voril, se je najbolje razumelo in zadevalo v sree. S tem moremo primeriti mnenje o Lavricu, katero sem imel priloznost slisati od nekterih predstaviteljev slo-venske inte'igence, namrec da „Lavri5 je norec*, se ve da zavoljo tega, ker je tako brezinteresno vnet in vse toko brezinteresno zrtoje za svoje ideje. Tudi moremo se pri tej priloznosti v misel vzeti nepreoebljivo ne-vosdijivost in rogoviijenje zoper tega slovenskega narod-nega voditelja od strani veSine neke baze slovenskib omikancev.' VI. "V mojem prvem podlistku sem bil omeuil, da v Ajdov^cini so mislili ngkteri, da sem budic ali pa da v Evropi in da je svoboda zopet nasla svoje castno mes'o na Francoskem. Mi S!ovani moramo iz svojega stalisca le zeieti, da se ta narod zopet povzdigoe, ker mocna franoos^r je odslej :iajuoljsa zavezuica Slovan-stva proti Nem§tvu. Napoleonov padec ostane pa si^en spominek narodom in vladarfem: nepoka» ri#6« Ife.i pnbod-njost, gorje pa vlaaarju, ki nlr&l zatiravjmjdeoiorali-zuje. Ker je vsled svoje nefed^ije raogool^^ in svojega nizkega padca Napoleoa iii^rda iiHJirtlkim'intnejga oseba tega stoletj«», bomo naSim citateljem jfetttovo os-tre^ili se slededim krakim ziVolopisom uj^Mi. Karol Ljudevit Napoleon je bil r«jen v Parizti 2b. Aprila 1808. Pri krstu sta ga drzala Napoleon v^tei sam in njegova sopruga Marija Lujiza, bci na§^ cesarja Franca I. Tistikrat je bila zvezda^ Nttp^febnidov v cenitiu Napoleon veliki, gospodar *Wkp. tM Evrope, jpostavil je bil uceta rajneega za kWdsja holandskt-ga in dal ma je za 2eno svojo popolubc r, krasno Hor-tenzijo Beaubarnais. Ta zakon bil je nesrecen, dokaz temu je, da sta oba roditelja Napokona tretjega Je malo casa skapaj zivela. Po komaj 4 letnim vladanji naHolandskem polozi Ljndevit, o(5e umrlega, krono holand»ko, ker se je skregal se svojim bratom; zivel jo potem veS casa v Gradcu pod imenom grofa St. Leu in kesneje v Bimu; njegova sopruga pa na dvoru svojega popoluoceta in svaka ob ene.n v Pariza in je sla v pregnanstvo po padu Napokona 1. junija 1815. (konec prih.) Dopisi. V Gorici 14. januvarja. [Izv. dop.] V Gorici Slo-venci §e sami ne vemo, kako deroce da nnpredojeme. Co ne bi bilo na svetu „N. F. Presse", „Deutsche Zei-tung1*, nTriester Zeitung4* flGbrzer Zeitung* in kakor se uze vse te kultnronosue „Zeitunge" zov^jo, bi nam marsikaj vedna skrivnost ostalo, kar ono o nas Slovencih celemu svetu in teduj tudi nam razkriviijo. Tako so nedavsio raztrobili ffi?.vir«iu telegrami in aizvirni* dopisi v omenjenih BZaitungah,tt da je na§ vrli dr. Lavric sklical lepo Stevilo tukajsnjih Slovencev v shod, v ka-teretn so sklenili osnovati novo politicuo drustvo, ki se je po nasvetu pri tej priliki izvoljtnega predse-dnika dr. LavriC-a „So6au krstilo. Zraven druzega je ta prvi zbor novorojene ^Soce'* posebno pretresal veievazno u-pra§anje, ali ne bi bilo prav, da bi prestopsli goriski Slovenci ntnit Sack and Pack" v ustavoverni tabor. Po srditi bcrbi, v kateri so se nasi klerikalci na vse kri-p!je branili ustavaske uniforms, zmagalt je sijajuo li-berulna strauka in obveljal je sklep z ogromno vecino glasov, daprizna va „nova S)ca" brez pridrzka u s t a v o. „§embrejte, — bi rekel neki dekan na kranjsko-gonski meji, zdaj vidite, —da sad ne pada dalec od dreve-sa; k-tj nij to sad vash svobudnjasko-ucenjaskth shodov? Dobro, da mu lehko koj odvrnemo: ne, ne, gos-po:l „nnnecfl! Oni telegrami i'i porocila so gole mistifi-kacijp, sad prazuih zepov nekaterib taktijiujih nemSkib klativitezev, kateri, kernijmajo druzega gradiva iu vrb tega tudi nobenegarazuma za nase razmere, po-§iljajo take vesti posebno v dunajske Iiste, — da si kaj prisluzijo. V obcoem zboru u2e stiri leta obstojecega politicnega drustva nSoca", kateri zbor mislijo omen-jena popacena porocila, se nij nic druzega goddo, raz-pravljalo in sklepalo, nego to, kar saio priobfiili v naseui prvcm letosnjem listu. Boj med nkonservativci* in Breforav.ttorji* se je bd vnel le zaradi volitev; ob „ustaviB se niti nij govo-rilo, ker smo mladi in stari o tem vprasanji enega in istega neomahljivega prepricanja. Sicer bi radi ucim novo vero. Nikdar nijsem pricakoval, da s tem razzaiim Tse^ tudi omikane Ajdovce. Mej tem sem no-izvedel od enega goapoda. ki se jevrnil iz Ajlovscine, da vsa ajdovska mteligenerja je stra§uo huda na mono in se poavetuje mej .saboj, kaj da ima z manoj storiti. Jaz nijsem hotel Uu&L verovati ter sem mislil, da se ta gospod iz mene le norca dela. kakor je njegova navada. — Pa pri Presiraovi besedi imel sem priloz-noat prepricati se, da oni gospod je, vsaj deloma, novedal resuico. Nekteri ajdovski gospodje, vided': me pri omenjeni besedi, so me komaj pozdraviii in so me dosta kislo in mraSno gledali. Pa vendar eel6 zdaj nijsem hotel verovati svojim o6em in sem mislil, da se !e motim. ^ ali bog, nijsem se mottl. Kajti stednjic eden izmej ajdovskih omikancev me je eaergidno prijel ter me je zacel popolnoma resnobno zmerjati. Poleg tega gospoda jaz imam pravico pisati le to, kar sem videi z lastnimi o6mi; drugace pa moram molctti ter ne smem z laznjivim popisovanjem dclati krivico celi obdini. To pa, kar sem jaz pripovedavai, je bilo baje podvrzeno v AjdovsSini strogi preiskavi, ter se je po* kazalo, da nij nifi res. — Na to sem odgovoril razza-ljenemu gospodu, da sicer nijsem nic tega vide! z lastnimi o6mi, pa vendar so to menipovedale popolnoma zanesljive price, tak6 da imam pravico trditi, davsejeVas. prasali gespode goriake korespondente zgoraj naStetili pZcitungu: Kaj jim pomenijo besede: Soca je priznala ustavo? toWie heisst Yerfassung aoerkennen?" Drustvo Soca je ustanavljetio na ustavni podlagi, ker ne more biti drugace, dokler sloni druStvena postava na ustavi; tabore sklicojcmo na enaki podlagi zaradi eoace^a raz!oga. Enakopravnost v §olab, uradih in javnem zivljenji zahtevamo opiraje se na §. 19. ustave same itd. Vse to dokaznje, da fakticno priznavamo ustavo vsi Slovene, kakor vsi Avstrijanci splob; saj je od Njegovega Vehdanstva potrjena postava in jo tedaj mcramo pri-znati. Razlocek mej nami in vami je samo ta, d t mi priznavamo ustavo, ker jo moramo, vi pa, ker ste je veseli, ker vam duja go^podarstvo v roke. Vi se je tedaj trdno oklepate, nas pa ona trdo oklepa; vi vi bi je ne izpustili iz rok za vis denar, mi pa komaj cakftmo, da bi se je po postavni poti znubili. «N. F. Pressi* in to*an§icam bi pa svetovali, naj se vurujejo takih dopisunov, kateri so jim uze lani iu letos tobko izmtsljenih in popacenth vestij u Gorice in iz Goriskega splob poslali, da bo mej nami kraalu obveljal pregovor, kedar beremo v Casmkih kako never-jetuo novico: je tako zanesljiva, kakor goriSki telegrami iu dopisi v nPressi!:( VTommu I2.jan. (Izv.dop.) V BSo6inem8 poslanem v2. stev. naznanja c. g. M. Vales svoj prostovoljui odstop od kandtdature v rS.^•mu odbor in prravi, da bode brz ko ne eden slov. listov opraviCeoje tega njegovega koraka prinesel. Jeli Valesov Lin opravicen ali ne, to je go* t>vo. da zaradi njega ne pojde Slovenija §e tako hi-tro pod zIj. D.i bi bil pa vvodui clanek v zadnjem nGla»uw res g. Valesa opravidenje, tega nij g. Vales dosta jasno izrazil. To pa lehko trdimo, da njegov manifest: „Bo liino slozni v geslu!' je lepom-.injkljlvo opra-vicenje in da je gotovo bolj pripraven za cerkveni list, nego za disto polit. ^Scco". A to tudi lehko tr-dimo, da ta Valesov glas nij ne zlozeu, ne lojalen. Nedosledno je, da stari sodelovalec nSoLow po zraku mlati, v katerem ja mnogo let zbomval in na-rodno zito vel; necastno pa je brez dokazov sumni-6enje in trditev, da so udje „So6ottbrezvemi, ker tako sese veci razpor mej narodnjaki diri. Stari odbornik, mene, da je javni list priznica, povdarja samo bo2jo previdnost, katol. dogmatiko i. t. d. Po sretfni bitvi Francozi je pruski kralj Viljem 8voji protestanski soprugi pisal: );I3ozji frevidnosti se je dopadalo i. t d.M Bismark je v drz. zboru svejo mulie zagovarjal : „Gospodje nai vedo, da sem v nprilu rojen** ... Garibaldi je imel to prazno vero, da ga le neka skrivna moc srecno podpirain vodi. Vessvetol bera-cevdo kraljev, cesarjev in papezev, na neki vi§i upliv svoje nadestavi, odprvega donajzadnjega. A le tisti pravo zadene, ki je v boji delaleu, ki se naravnih sredstev po-sluznje piipustivsi Bogu lastna skrivna pota, theolo-gom pa dogmatiko. En Slovenec je na GoriSkem vsem znan; ali je znan po bozji ali svetni previdnosti, to ve Bog sam, a to jeg»tovo, da je ta moi ve6 dobrega semena v 10 le-tib m^j narod vsejal, kakor vsi drugi narodnjaci. Uze iz hvaleznosti do tega po&tenjaka se stranka v njegovi senci bolje ojaceuo cuti, nego mej strastnim mono-polcem. Zatorej Bog zivi dr. Lavrica, ki nijma nobe-ndi skrivnih potij. (En duhovon.) V Bovcu 9. januvarja. [Izv. -dop.] Kedaj bo pri nas nemskutarenja konec? Menda ne tako hi tro in gotovo ne preje, dokler se ne uvedejo povsod v nasem okraju dobre ijudske solo. V narodnem ozira pac nijso nikder na Gonskem razmere takozalostne kakor Kedar sem bil v Ajdovscini, so hoteli nekteri gospodje pripeljati k meni enega moza, ki zna veliko pripovedati; pazu e«4t-odgovorje rekel ta moz, de node nobeue nove veref in da je ze svojo zadovoljen. To so meni omenjeni gospodje koj naznanili. Kar pa za-deva mojjiudicev znacaj in tepenje otiok, recse ima tako-le 7 29. junija je bilo dosta ajdovske gospode na Bazdrtem. Eden izmej njih je priobcil meni, da nekteri starisi v Ajdovscmi so tepli otroke zato^kerfso pripovedovali pravljice i. t. p. redi o hudicu hJjsplob so naredili z njimi tako, kakor sem popisal v stev. JtJ»U#jr^ BSoce.tt Jaz nijsem hotel precej verovati ter sem prasal druge ajdovske gospode; vsi so le pritrdili one-mu gospodu, in sicer popolnoma resnobno, tako da se stejera opravicenega priznavati to za fakt, ne oziraje se na vsa sedajsnja zanikanja. Preprican sem, ds 6e bi ne pisal o tem in ne priobcil javno po „SociB, celo zdaj ajdovski gospodje ne zanikali bi tega, kar so meni naznanili ua Bazdrtem; ker sploh ljudje imajo strah pred pisanim, posebno pa pred „drukanim.4 Dokler se le govori resnica. je§e prav; pa bog obvari popisati jo tako, kakor je. pri nas, Cesar je pa najbolje krivo nase materjalno zelo slabo stanje, katero nas podi po Siroceni svetu b trebuhom za kruhom in vecji did m*j N-mce, ali-pa na Ogr8ko, kder si tudi kolikor toliko z n msono po-roagamo. . V porocila o tern, kar je pozvtde]a in sklenila lani zdruzena pieiskovalna komisija v Soft hi Trenti je „Socatt aze deloma poja5nila zaio*tne razmere v onemkota; vehko ugodniSe n-jso drugod po bovgk»m m posebno obfiiuska premozenja ao toliko revna koii kor se sploh neniaruo oskrbnjejo. lzvz-,Ia bi se mtWtil lehko ena saina obcma, kder'je goapodarstvo n^koLko redmse. Skoda, da je Sotio porocevAlee, o zu™nst vih na GonSkera prenehal sesvojimi porodili- na Bov skem bi moral z oatro brezovko pometati,' AwfiVvl hlevi so, inalo da ne, do pod strehe polui.*) prf n«s n. pr. he sedaj nijSinio» kakor vza«etkn, da pridejo lehkcvse navwto! /aneBljiva m nepnstranska poroiila bomo radovoljno sprejemali. URED, nenemskih narodov, na; priliko, o Kranjsln z glaso-vitim. Dezmanom. To menda zadostii da nasi tita-telji razvidijo, kitko praviflno postopa ministerstvo v tej zadevi. Po ministprskem volilnem na6rtu dobi: Zgor-nje in nizje Avstrijansko 51, C'esko 90, Morav-sko 34, .fclezko 10, Stajersko 22, Tirolsko in Vo-rarllwrSko 20, Korosko 8, Kranjsko 9, Solnograsko 4, Crorisko 8, Istrija 3, Tret 3, Dalmatinsko 8 in Bokovina 8, tedaj skupaj 273 poslancev, ka-teri se po volilnih razredih tako-le razdele: na ve-liko pospstvo jih pride 63,* n& m«sta 102, na tr-govske zbornice 17 in na kmetske obfiine 91. MeS&ni in veliki posestniki imajo pofcem 2/3, kme-tovalei in mali posestniki pa le l/a dr&vnega za-stopa v rokah in vendar so mali posestniki steber dr^ave, ker placnjejo ve5 davkov, kakor vsi drugi stanovi, Tako si tedaj tolmafiijo ustavovei'ci ravno-pravnost m svobodo. Na Ceskem imajo nern^ka 4 rnesta po euega poslanca, Seskih 8 mest pa tudi po enega; siairt nove volilne postave je tedaj mojster-sko delo preziranja nemSkih narodnostij. Dobro je, da se Poljaki na vse kriplfo 'uetavljajo direktnim volitvam, da vsi poljski listi piSejo in da celo srenje peticije delajo proti tej postavi, dasiravno se ministerstvo Poljakom dobriha in jim hofie dati vefi, ne-go drugim liarodom. Zato pa nij ministerstvo se ni(5 odlo&ilo gledo* Galicije; najbr^e bo ministerstvo Poljakom ponujalo 60 poslancev, to je, kar primanf-kuje k stevilu 330 do 333 poslancev, ker bo dr-zavni "M- stel po nae>tu k ve^emu toliko poslancev. Kranjski dr^avni poslanci najbr2e ne pojdejo v dr-2avni zbor, enako se slii o dalmatinskih; ce pojdejo Poljaki, nij k prav gotovo, Tirolci tudi skoro gotovo ne. Situvacija je tedaj *fako zineSana in se ne more danes ie prav. nic" soditi, kako se bo re6 zasukala. Ministerstvo ovaja neko neslgurnost, kar Ms da samo k ne ve, pri com da je. Minifiter Depretis bode predlozil zboru postavo zarad opro-SiJeuja 6asuikov od koleka za naznanilaj 6udimo se, da se tudi Sasnifcarski kolek ne odpravi, ker na Ogrkem ga uze vea &sa ne pla^ujejo. AH je Ogr-ska u2e res tuja dr2ava?— Hrvatski minister Feja* fievia bode odstopil, na njegovo mesto pride, kakor se slisi grof Zichy, dosedajni kup5ijski minister ogrski. Ce ta prememba potneni §e huj§e pritis-kanje Hrvatov, ne more se soditi; toliko pa je gotovo, da Ogri ne bodo tako lehko odpravili [Hrvatov s praznimi rokami. Najzanimivejsa zunanja vest je smrt Napoleona III. v Chisiehurstu, kateri se je 9.1 m. vsled neke operacije po jako burnem in osodopolnem zivenju preselil v vecnost. Njegova smrt nij napravila po-sebnega vtisa po svetu, ludi na Francoskem ne. Vsi ciisniki se zdaj pecajo z njegovim 2ivotopisom, kateregA. tudi mi na drugem mestu prina^amo, ker je jako zanimiv in podu^ljiv. Na§ dvor bo zaloval 14 dni po njem. Sin Napoleonov se je prokla-miral kot Napoleon IV. in bode menda te dni izdal doticen manifest. Iz Francoskega je prislo ve5 ge-neralov k pogrebu, mej njimi tudi Mac-Mahou; francoska vlada je dala namref, vsem tistim castni-kom odpust, kateri so sluzili pod njim in so od njega posebnih dobrot uzivali. V italijanskem parlamentu je poslanec Massari izrekel zalovanje o smrti Napoleouovi, ker je on Italiji najvec pomagal, da se je osvobodila. V Milanu hocejo se celo spomanik postaviti. Nemci in Italijani so lehko hvalefjii Napoleonu, kor je on bote" in nehote" pripomogel jim do zedirgenja in mogo6«osti; a nbogi Francozi nijraajo uzroka mu spomenike postavljati. Sicer pa je on tudi slovan-stu koristil s tem, da je vvedel narodnostni princip. Francoski repnbliki pa bo smrt Napoleonova koristila, ker zdaj so Bonapartisti, kateri so najvefi rogovilili proti republiki, brez prave glave, dasiravno ima vsa stranka mnogo zaupanja, da pride Napoleon IV. se na francoski tron; saj ga je uze zase-del, pa v Chislehnrst-n na Anglegkem, ne pa v Parian. , .' . ^. Grof Suvalov, nacelniK tajne policye Y Petro-gradu, je prisel na Anglezko, da zagotavlja angle^ko vlado najiskrenej^e prijaznosti Rusije; pri tej priliki bode, kakor se slisi, snubil eno anglegko princesinjo za enega ruskega princa. Razne vesti. ; (Ortffoyor „oi»8Ua««) n01as" nas v zadnji gte-yilki posivlja, da mu nazoanimo, kedo je oni gospod, ki je rekel, da imajo vsi duhovniki povelje, da se ne narodijo na wSoao% pa naj tudi pristavimo komu, kde in kedaj ja-to rekel. Dasiravno, opravieenim Seljam.eme- ( rom radi ustrezamo, si vendar ne stejemo v nobeno° dc'-XuMst, najmanje pa gledo na ssadrzaj na§ega dopisa 17,.Uorice v '2. Stov. rSoee"», „Gla^ii« javno ovaditi ono osebo, katera je nam vso re6 povedala, in to toliko manje, ker je ona oseba odvisna od nekaterih .up'jivmk gospodov nasprotne stranke in ker smo jei zastavili d-^tno besedo, da je ne ovadimo. Ker je pa tuii druga, jako dastitljiva oseba slisala to, kar smo mi v onienji-nein dopisn objavili, smo pripravljeni po t< j pndi dok-izati, da se naslanjarao se svojo tcditvijo na dober vir. Oseb pa ne bomo nikoli po fosnilcu ovajali, ker to bi bila SnrnalistiSna ind iskrotnost. Ke-dor je zaljVn in kaj ve6 zeli, naj so'oglusi ua pravem mestu. Sicer pa nas fakta proprifiujejoj da so v resniei sistematicno agituje proti „Soci-', kar pa ne fcavira obstaoka nafiegu lista, kakor smo ufa zadnjifi omenili. Bogme, naSi nameui so oisti fa lehko van-jtemu jasni, kedor pa nas hoco uniditi prod narodom, je obrokovaleo in slab) slu2i domovini, & mm jo pa-zlogi, katero so zlaj povso.l tako povdarja. J5 ozirom na okolficme, natn bj vsak dobro misled prav dal, co se za naprej po mogocosti ogibIj.»mo polomiko s takimi nasprotniki. (UiMtuiji •ruiliijih »oi) v Gorici so tudi prosili po vzgledu uciteljav druKth most za ura\navo svojih s^alnih pla& Petioija seje issrofiilu M. zboru no grot'u Coronini-ju in gosposki abornioi po baroim Iloktor-jii Ritter-ju. (PulMifno druiitviv „*<»c»nf) Nov! ndbor naso-ga polifc. druitva so je konstituiral v soji 8 tf in, I?-voljena sta bila pri tej seji vsled prnvil 2 podpred-vedoika: gg. Matija Do^ak in Viktor Dolenc^Stajnika: gg. Ernest Klaviur in Viktor DoIqiioj in denariiidar: g. Ljudevit Promrl, uradnik na goriftki postajl. Ker nij dovrSil zadnji obeni zbor vscli tofck dneviiega re-da, je sklcnil odbor H Be slclico v (a namcu /opft ol>6ni zbor na 30. t. m. ob 11, dopoldue. Sklenil je nadalje odbor, da odstopi od 0. touke dnevnega reda glede opro^enja letnine nelcatonh nc-premo^nih udnv. Ker ima odbor 10. t. in. svojo 20. sejo in bo tnorda pri tej seji kako drugo toCku* slclo-nil in postavil na dnevui red obc. zbora, bomo se k v prih Stevilki prinesli formelno vabilo k obc. zboru /. nalancnim doevnim rodotn. (i* tvHirtji) ifvi sedaj 30 nadvojvod ii> 16 nai-v.jvo iinj. Najvec redov mej vsemi avstr. vojvodami ima Albrecht (namrec 36). Nas cesarjevic Rud«>lf ima uze 14 redov in je lasstaik cnega avst pespolka, enega topn:carskega polka in enflga ruskega ivgimonta. (I*c>«l ««r«lio Uoruiut) i\\i 15,140^.000 Ijudij. Mej lemi je 6«.stdi ptavih Madjarjev samo 5.413.000; Slo-vanov je 4,C63.000, Romuncev 2,648.000, Ncmcov 1,810000, julov 460.000, ciganov 150.000. in vendar se mora jo vsi ti uklanjati mudjarskemu jarinu! Ali jo to pravica? (ViRolia Btarost.; V BraZiliji v ju^ni Amoriki je pred uekaj tedni umrl mo2, ki je hi! h K>94 rojen, tedaj 178 let star. 81 je Gkrat oionjen in imol je 42 otrok, 123 unukov, 86 praunokov, 23 prapraunukov (V Ain«riko)» v zcdinjenje dr^ave, se jih je prcSlo leto (1872; prcselilo iz Evrope 404.800 Ijttdij, teduj 83.456 v«d kakor 1. 1871., in sicer iz Angieske 153.006, mej temi iz Irlandske 68.712; izvNemskega cesarstva 141.109; izAvstrijske 4192; iz Svice 3.650; iz Fran-coske 9.317; iz LnSke 4.144, iz Huske 994. itd. in §e 20 otrok od teb. (Vnmdna «iskHrnik v 8Jul»ljanl) Upravni odbor nt;rodne tiskarue ja im*l 9. t. m. svoj > drugo redno sej>, pri kateri j« praiseJoval podpredsedmk g. dtv Ah.i6i6. Navzofini so bdi ljublj «nski odborniki: gg. Grns-selli, Gatman, dr. VvSnjak, d.r Zarnik; znnanji: gg. DominkuS, Pajek, Ranoc, Tan§i5, Trstenj.ik. Na znanje sl- je vzela t»dpoved" g. dr. Ilizlaga olbomistvu m predsedmstvu. Potera porofia tajuik. d.r VoSujak, da so se v poslednj.h mesecih vrs.li sklepi ntorjeni po obdnem zborupoupia nem odboru, da je BS1. Narod" postal duey-oik, kateri je zdaj bolje po.lpran, kakor je bil popr»'j, k.;r se jc uaraslo stevilo narofinikov in konecno se tujnik pritoisuje cez po§t«o opraviteljstvo v Ljubljani, katero zadrzuje redno razpoSdj-mje ,Narod «u. U Peter Graselli sp«»roc;» o denarntm stanu drustva. Oddamh je 470 delate, 255 je -"p->pol«em vpla&m:h 171 de-loma, 44 pa §e prav n-6; sploh je teaaj vplacaajh. 36970 gld. Delnicarje,--kateri" se »ijso vsega vpla-6aii se bodo resjio opominjali, ker drustvo potre-buje vsi-h 50000 gld. ce bode upefiao delati. Delmoe se bodo se tekom t. m. delnCajjem razposiale; prvi kapon se izplaoa 1. maja t. 1.; znesek odloci odbor v prihodnji seji. Ljubljauska tiskarna ima zdaj vse stio- je razen druzega za br.wtisk. Upravni odhor gklene s postavljenjem parnega stroja tak» dolgo cakati, da bo tiskarna svojo la) (B4riz»; Vsled onega pisma gor&koga zupana, k itero sm<> zadnjic uin-tutli, jo v repaid nastal raves in kaves mej mestiiimi oceti ; se k sejani nij^o hoteli vec priti, in ziipaa je bil uzs blizu pri tern, da se odpove zupanstvu. Na to pa so zaccli nckati*ri uplivni go^podje po*re.dovati m shsi se^ da so na§h ut'ki modus Vivendi. Za kubko fosa, se ne ve, k*?r zvi-ta lesica no bo muovaUi, dokler svojg-i nameni ne doseze. Ijtraoko pa so v m-stu sU'a§no razdrttzeuo. (YipnvsUi ficb»i) je nnpravil v nedeljo 12 toga zvecer v citalnirisr dvorani krasno p'esao ve^ehfo; zbral je namree pod svuje peruti cvot vipavsko mh-dine, koja so je jako radovala in vest lo iajula do ra-no ure; kajti svhal je slavuo znani vojaiki septet pes-polka Franc-Karola iz Gorice, i to zadostujs, <\a priv-re od vseli krajev obilo i odlicnih gostov. Posebr.o ranogo zalic krasutic je bilo videti, u kteie so celo iz goriske okolice. Omeniti moramo pri tej priliki, da se je igrala prvikrat „Sooa—eetvorka*, katero so ple-salci i plesalke navduseno i z obcaim p'eskanjem spre-j»di; gotovo bode Goricaiiom so hoVyi dopadala, ker so jim tudi nupevi, iz kojih je ssstavlpna bolje znani. -Nadj^rao se vsakako, da se „Sokol" ta predpust so cukrat oglasi in odgovovili inu bo loam v takcm, ali pa se v vieem stevilu. ffllika.) Kakor p.se hrvatski list „Pu6ki prijitelj,* na naili v Senji pravo sliko grofa Petra Z insdcega, hrvatskega bana, katerega so na smrt obsodili v du-najskem Novem mestu 1. 1671. (Xn Dunaji) noruajo letos vsled toph zime ai6 ledu. Prvo dm no ga privaZevali iz Salzburikega in btirskega. '* A ker jim je bil pretenek in predrobsn, ga vvazajo sedaj iz Ku3ke p> 5 -8'» debelega. Go-rieano in Trzacane bo moralo letos brz ko »e pri^krb-Jjevati BLepo brdo* v tinovskem gozdu. fMekterlm Inierpelantom) je odpisal g. dr. Bazlag list, iz kterega posnamemo sledece stavke: ,'ftuft jaz si prisvojojem prarico prepustiti poli-tiko boljStin mocem tor se vrniti v privatao zivljenje in si pridrzati simo druge, bolje zaneniarjone stroke narodnega delovaoja, kar sem Ze predlant t. j. prve dni decembra 1871 po razpusta de&*Iaega zbora, pre-dea so nNovice* prvikrat pna«sle Imeua kandidatov za sedanji dezeint zbor, pismeuio naznaail go$p. dr. Bleiweisu s prosajo, naj mene izpusti izniid kandidatov, ker se ne vjemam s postopanjem nekaterih. Poraem „fraz" o partameotarni leviei in ^esnici se nabaja v vsaki drzavoslovai kojigii napredna ka-toljska (ne napredao-katoIjSk.i) stranka pa t6; v sredini zivega naroda slovenskega, kateremu je tre-ba vsestranskega napredka, ako nece zaostati za sosedoimi narodi, ki hi ga se svojim vecin napredkom zadusili in ki je izvzemsi 20 tisoc Prekmarcev per e-minentiam katoljski. Kdor nij nikdar zatajd nacel slovenskega rodo-ljnbja, temu se nesoglasje v postopanji z nekateri-mi ne more racuoiti za madez, ker radoljnbi stare korenine ne morejo b ti. slept prikimovdlci in neL~jo biti nPriigeljungen« takib, ki do svoje zreiemoike do-be nijso vedeli, da je treba med Slovenci pozrtvovahto delati. Obsirnlsa razjasoila prinese o svoj«m casu knjizi-ca:. ^Prvotno rodoljubje in ustavni razvoj na Slovenskemtt. amo 5 narodov, kinas z vecim stevdom cssopisov piekose. Poleg tega je pa se to v pastev j mati, do was nij ve6 nego 1,300.000! Kmetijske i trgovske v*sti. KoJco mommo poljedeMoo izloljSall? II. Naxad-ijd obi36imo se velikega posestnika. N»j-durno ga kuiiec leta ravno v pisarni pri nuzi, na kteri je izracuuil, da vkljub vsem svojim z niljilexui!, inia veiidar zgubo. Huduje se tor pravi: „Pri vsch m«»jsh kosih zjnilje ne morem izhajali; moj sosed pa, ki im-i komaj <5otvrti del, je v boljiem stann, ncgo s> a\ jriz; ko bi kapitala ne iuiel, mi nij iiveti. Ves kaf, gospodtnja, dai boai razen travnikov ia gozda vse v najt>m. Z oranjem pa naj se pokori, kedor je vajen. Knj se bumj trudili s hlapcevskimi deli, ker se !ahko 9 titi zivimo. Seno pa les se z malim trudom pr.dela in zravcn pa kaj lahko proda. Najemnikt nam boJo morali pul^g pSenice tudi ,.roMlje, sadje, murb-no perje in vino dcnasali. Iz knitka: kar je tiad zemljo ia v zemlji, je nas*;, kar na zeiolji pa njegovo. Tudi bo koiet kravo redd (se ve da le od plevela, ker travnikov ma ne damo), za kar nam bo moral na dan bokal mleka, na leto nekaj jajee, nekoliko parov pe-teUuckov ia druge maleukosti no^iti. Na tak naetn si iz!aj§amo tovor nasega zivenja, skrbeli b>mo laze za nas kapital to za nas trebuh, ker mi zivimo samo dajemo.'* Ali bi ne bilo bolje za poljedelstvo, da bi taki bogatini pod primoniiim pogoji kmetovalcem in zemljo pripustili in se oJ kapitala ziveli, kteri y,m v danas-njem 6asu, ko je toliko dru§tev na deinicc*, tobko branduic, zavaiovalnic in drugih bunk, olnlt.o obresti don a sal? Na tak naLin bi prisla obairna zemlj!$ca velikega posestuika mfj revae pa pritine poljedeke, kteri bi ukupljeni kos zemlje, kakor svojo last z bolj-sim in goto/im uspekom obdelovalt. Kajti *:e bode se 20 let t'ako uadaijevalo, ko v minuleai casu, se iabko. z vsim pravicoim strabom bojim, da boJo vecidel ka-pitalisti ze'iljo v rokak imelt. Nu, po taki poti ne bomo napredovali, ampak rakovo pat Iazdi, Ne veoi ali ste me razumeU, dragi bralcit Doka-zati sem vam hotel s teoii navodi, da bi bilo zelo v prid poljuddstva razdelitev velikih posestev mej pridne rokp, ker stara je ta pravua, da manje ko ima clovek zemlje, laze in pridaejse jo bode obdelovoil. Nijsem radoveden, kakor baba, pa vendar bi zelel vedeti, kakove obraze bodo uareddi nasi gg. poslanci, ko bi jim svetoval predrzni prostak v drzavuein zbora sledece postave (ali enake) v potrditev predstaviti: L Vsa taka zemljisca, ktera so tako v celoto za-vezana, da se no morejo posamezni kosi odprodati, naj se denejo v kosih nemudoma na prodaj. II. Naj se odloci, koliko zemlje da je mogofie enemu posestoiku reduo po primeri dezele indoticnega kraja obdelovati. Ko bi njegovo zemlji§ce presegilo postavao otiloceno obsezije, mora omenjeui lastnik pro-dati presezui del kupcu, ko bi se oglaiil. Prodajalcu bi bilo svobodqo doloditi, ktere kose zemlje ima pro-dajati in doloziti ceno na prodaj postavljeoih kosoV. ill. Ako bi kupec ne zauiogel mej prodnjalcem in kupcem ustanovljene cene hitro piacati, je prodaj alec zavezan obroke doloditi, kteri kupca zavezejo najmanje 20% kapitala na leto izplacati. Na ostali dolg je kupec prisiljen obresti placevati, kterib d.docba bi bila svodobna mej prodajatcem in kupcem. IV. Prodajalec ostane zmerom v javnib knjigah vpisan, dokler ne bo od kupceve strani popolnoma iz-pladan in to v zavarovaoje jegovega kapitala. V. Smrt kupdeva ne1razbije ovega pogoja; mej rajnira in prodajaleem izpolnujejo tisto pogodbo njrh dedici in tisti, ktero bi postava za prave dedice spoz-nala, enako velja tudi za prodajalca. VL Ako bi kupec pogoj zanemarjal, zapade z.ivo-ijo njegove postavno izpozoane zanikernosti pri prodajalcu ves znesek, do takrat izplacan, in ne bo imel I ne on, ne njegovi dedici pravice ve6 do ojega. j VII. Pud take postave bi spadale vsa zemljisea brez lasttiih delalcev, ali pa brez takib pripomodkov, s katerimi je raogode lastutku redno njive oskrbovati, \ Pod to tocko bi spadala vsa cerkvena in fidejkonn'sna zemljiSca (kterih je v Avstriji zelo.veliko) in splob vsa zemljisea takih druStev, ki so se moraia dozdaj v najem dajati; dalje vsa zemljisea velikih posestnikov, 6e presegajo odloieno mero. Naj bogati kmetovalci, kiimajo sinove, svoja zemljisea enakomerno mej nje razdelijo; ia ne kakor je navada, enemu (vecidel srednemu prvonojencu) celo go.podaratvo pripuscajo, druge pa z nekoliko stotaki od biso zapodijo. Ta bi bil, po mojib mislih, tisti velikikanski za-drzek, tista nadle2oa teza, pod ktero zdihuje kmetij-stvo v dezeli. Odstraaimo zadrzke, poravnajrao pota, odprimo 8 podurjeuim kljttcem stare duri in- dajmo svobodno j-ibanju kDietiikoinu stanu. Zagolavljam Vas, da homo v kratkem zapazili lep uspoh kmetijskih rok in celo dezelo v najbolj§jni srauu. Napredovala bo bozuni kuraki zivuo-vmo-in sa ?j«reji; zadela se bode razevitati obrtnija; kupeja v dezeli bode Zivahneja po-stala, tudi omika bode httreje ra^tla na ktneLovem do-ma. Uzs sii§«m koaserrativiij stranko upitii »0ho, tu trpi na§a iastnina!4 Ali ¦ duji",' zvesti drzavljani, mi shkt dolzni zrtovati—za-drzavo- ne samo preaiozenje,-ampak tudi iivenj-i za njen ob^'tantrk. 8aj se ne tirja vaSi lastoina, uiapak le spn*menstev njeua v gofeov denar. Tudi od ostalegazeailjiid'a se boste §e lahko zivdi, ker po i;:oj>'m mneoji za lostuje zeralji§ce za vedao oskrbovaoje, od katerega se plaiuje 100 goldi-narjev starega davka, (brez priklale), naj uze tisto z domado drnzino, s Wi>pci «li pa z dninarji obdeltije, kar je ve