CENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 47 KRANJ, petek, 20. junija 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Krožna cesta in telefonija S 4500 prebivalci je krajevna skupnost Stražišče med največjimi krajevnimi skupnostmi v kranjski občili- Največji problem je Šmarjetna Kora. Ambasadorji dobre volje Da bi ohranili narodno bogastvo in s tem ljudske plese, so v Tržiču že pred leti ustanovili folklorno skupino. stran 4 stran 5 Žužki so izredno trdoživi Kdo bo plačal stroške za zatiranje žužkov v vasi in /.uplinjanje stanovanjskih hiš, se sprašujejo na Trati. strani 8 in 9 Več sto zvoncev za praznik Začeli so januarja lani, v začetku junija so priključili nekaj sto telefonov, do konca avgusta pa bo imela telefon domala vsaka hiša. Partijski delavci morajo največ znati Časopis Rdeča zastava je politični in teoretični organ centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske, pripoveduje VVang Rensmi. V Kranju osrednja proslava Kranj, 20. junija — Pod naslovom bratstvo in enotnost bo 4. julija, za dan •tarča, na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu v branju osrednja jugoslovanska proslava, ki jo bodo prenašale vse jugoslovanske televizijske in radijske hiše. 16. zboru se bodo zbrali pripadniki Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije in na 18. zboru gorenjski Aktivisti in borci NOV. Proslavo pripravlja skupni organizacijski odbor. Srečanje rezervnih stare-^n se bo začelo že 2. in nadaljevalo ••julija, ko bodo gostje iz drugih republik in pokrajin obiskali posamezne delovne organizacije in krajevne skupnosti v slovenskih občinah. V Kranju 2°do gostili starešine iz Vojvodine, v Skofji Loki pa s Hrvaške. V Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah bo 3. julija tudi posvetovanje o vlogi in organiziranosti SLO in US, na Bohinjski Beli pa bo posebna v&ja enot JLA. Na osrednji svečanosti, ki bo 4. julija °D 11. uri v Savskem logu v Kranju, bo ^avnostni govornik predsednik cenenega komiteja ZK Slovenije Milan Kučan, v kulturnem programu pa bodo Vstopili znani slovenski umetniki in ^upine. Kranjčani, ki so letos priredi-i 18. zbora gorenjskih aktivistov in borcev, bodo ob tej priliki tudi predali ^rapor Kamničanom. Na obisk in probavo se pripravljajo tudi borci in mlačna v krajevnih konferencah SZDL in Slndikati v delovnih organizacijah. A. Ž. 14 ^_ Po gorenjskih občinah in v Centru za obrambno usposabljanje na Bohinjski Beli že ves maj in ta mesec poteka usposabljanje pripadnikov enot teritorialne obrambe. Seznanjajo se z aktualnimi domačimi in mednarodnimi dogodki, obnavljajo znanje o atomski, biološki in kemični zaščiti, urijo se z orožjem. Letos je poudarek na praktičnem urjenju in usposabljanju na terenu, kjer preverjajo tako opremo kot kondicijsko pripravljenost za posamezne naloge. Iz tovrstnega programa se je danes (petek) začelo v Centru na Bohinjski Beli usposabljanje mladincev prostovoljcev iz vseh petih gorenjskih občin. Politična in samoupravna volja Na osnovi razprav in pripomb občinskih konferenc SZDL sta republiška konferenca SZDL in republiški svet zveze sindikatov ocenila volilne priprave, evidentiranje, kandidacijske postopke in volilne rezultate. Ocena: volitve so bile množične, uspešne in so pomenile nadaljnji korak k večji demokratizaciji. V ocenah pa je mogoče zaslediti vrsto konkretnih pripomb in predlogov, ki naj bi jih upoštevali do naslednjih delegatskih volitev. Marsikje se je že v predvolilnih postopkih preveč zapletalo: zaradi nevednosti, neznanja, zaradi še vedno preveč zapletene volilne zakonodaje. Nekateri so hoteli dovolj demokratične, odprte in široke razprave izkoristiti za špekulacije, ni šlo brez politične neotesanosti in konkurenčne neokusnosti. Tega ne bi bilo, če bi takoj objavili evidentirane kandidate, izostrili merila za kandidiranje in nasploh že v začetku utrdili volilno kulturo. Druga, nič manj obsojanja vredna pomanjkljivost pa je bilo volilno administriranje in formalizem, ki se bo v delegatskem sistemu kaj hitro pokazal v vsej svoji neugodni luči. Kandidatne liste so vedno bolj odprte, pojavlja se več kandidatov za eno delegatsko ali samoupravno dolžnost. A ne smemo mimo slovenskega javnega mnenja, ki pravi, da polovica volilcev še vedno ni povsem zadovoljna z delegatskimi volitvami in čuti, da bi morala imeti več vpliva pri izbiri kandidatov za občinske, predvsem pa republiške in zvezne funkcije. Volilci so prepričani, da na volilne postopke še preveč vplivajo družbenopolitične organizacije, razne komisije in koordinacije. Pri prihodnjih volitvah se bo morala še bolj odraziti politična in samoupravna volja delavcev in občanov, zato bodo med drugim poenostavili volilni pravilnik in dograjevali volilno zakonodajo. D. Sedej Na Bledu skoraj vsa svetovna veslaška smetana . Bled, 18. junija — Blejsko jezero b° v soboto in nedeljo svetovno pri-2°rišče veslanja. Na triintrideseti Mednarodni regati bo nastopilo petsto devetindvajset veslačev s sto štiri-^osemdesetimi čolni iz desetih dr-*av Evrope, prvič bodo veslali tudi jjredstavniki iz Nove Zelendije. V konkurenci članov, članic in mladin-°Gv bodo nastopili tudi Jugoslovani. Srečanje invalidov pri Trnovcu Kranj — V soboto, 21. junija, bo živahno pri Trnovcu v Dupljah. Tu se bo namreč zbralo Prek 750 invalidov z vse Gorenjske in iz Maribora. Program bo *a ves dan. Za veselje in ples bo Jgral narodnozabavni ansambel Triglav iz Kranja, pri družabnih 'Urah pa bo svoje »zrno« dodal tudi Mito Trefalt. Vojaki kranjske j&rnizije bodo kuhali vojaški golaž, vsak invalid bo dobil tudi darilce ... Želimo jim lep sončen dan. Vse države so prijavile svoje najboljše posadke, skoraj vse bodo imele tudi izbirne tekme za sestavo reprezentanc, ki bodo nastopile na svetovnem članskem prvenstvu in na svetovnem prvenstvu za mladince. Seveda bo to tudi priložnost za tiste naše veslače, ki iščejo pravo pot za udeležbo na svetovnem prvenstvu in drugih tujih regatah. Mladinci Jugoslavije pa se bodo borili za reprezentančni dres za mladinsko svetovno prvenstvo. V soboto bodo predtekmovanja od 9. do 11. ure, finale ob 16. uri, v nedeljo bodo predtekmovanja od 9. do 11. ure, finale pa že ob 14. uri. -dh Kar dva cilja v Karakorumu Kranj — V torek zjutraj so krenili na dolgo pot kranjski alpinisti Tomaž Jamnik, Tomo Česen in Andrej ter Marija Stremfelj, člani alpinistične odprave, ki jo sestavljajo še alpinisti iz Ljubljane, Postojne in Domžal. Cilj odprave sta kar dva osemtisočaka v pogorju Karakorum v Pakistanu, ki ju Jugoslovani še niso osvojili: 8047 metrov visoki Broad Peak in 12 metrov nižji Gašerbrum II. Cilji odprave so veliki: osvojiti vrhova, ki sta mikala Kranjčane že leta 1969, na klasičen in alpski način, v enem zamahu, bodisi posamezno ali v parih, doseči jugoslovanski ženski višinski rekord, če se bo Mariji Stremfelj uspelo povzpeti na Broad Peak, Tomaž Jamnik pa ima še posebno nalogo, poiskati najboljši dostop do vznožja gore K-2, ki je z 8611 metri drugi vrh sveta, kamor ciljajo Jugoslovani leta 1988. Sestava odprave zagotavlja, da bomo lahko čez dober mesec iz Pakistana že slišali ugodne vesti. Odprava naj bi bila konec avgusta že doma. Kranjskim alpinistom so udeležbo omogočili PZS, TKS Kranj, gorenjsko združeno delo in PD Kranj, (jk) MERKUR kranj Tudi na republiški konferenci SZDL Protest Radovljičanov Ljubljana, 17. junija — Na torkovem zasedanju republiške konference SZDL se je oglasil tudi delegat občinske konference SZDL iz Radovljice Anton Toman in protestiral zoper načrtovanje gradnje čelne hidroelektrarne pri Radovljici. Čeprav so se radovljiška občinska skupščina in družbenopolitične organizacije izrekle proti gradnji, so pred časom dobili poziv, naj imenujejo svojega člana v projektni svet študije o zajezitvi, kar kaže, da so načrtovalci gluhi za mnenje najbolj prizadetih. Radovljičani protestirajo, ker jih hočejo »žejne peljati čez vodo« in ne upoštevajo delegatske odločitve, obenem pa je izdelovanje dije v tem primeru razmetavanje družbenega denarja. Republiška enca SZDL bo s protestom seznanila pristojne v republiki. Raketa padla na hišo Škofja Loka, 17. junija — Zjutraj okrog 3.30 so s Trate pri Škofji Loki izstrelili enajst raket proti toči. Ena od raket je iz neznanega razloga poletela v stanovanjsko hišo Vinka Bernika na Stari cesti 8 v Škofji Loki. Prebila je streho in strop ter priletela v kopalnico, kjer je poškodovala kopalno banjo in oblogo banje. Škode je za okrog 300.000 dinarjev. Ugotovili so, da je raketa po izstre-lu poletela v pravo smer, da pa je spodnji del rakete ostal neizstreljen in v loku proti zemlji priletel v hišo. Ugotovili so tudi, da je izstreljevalec raket ravnal pravilno in da naprava za izstreljevanje ni bila pokvarjena. H. J. KRANJ - Te dni praznuje Vzgojno-varstveni zavod Kranj svojo dvajsetletnico. Med prireditvami, ki so jih pripravili v počastitev jubileja;je tudi tradicionalna razstava izdelkov vzgojiteljic in otrok, ki so jo odprli v avli skupščine občine Kranj. — Foto: D. D. KOM PAS JUGOSLAVIJA Konec razprav o naši himni Hej, Slovani ostane Beograd, 17. junija — Delegati skupščine Jugoslavije so že prejeli osnutek dolgo pričakovanega zakona o naši himni. Posebna delovna skupina predlaga, da naša himna ostane pesem Hej, Slovani, v prvotnem besedilu, brez sprememb, ki so jih nekateri sicer predlagali. Ta pesem nas spremlja že nad 40 let, ljudje so jo sprejeli za svojo in so se zanjo izrekli tudi v razpravah o naši himni. Po tej pesmi nas pozna svet in vsak Jugoslovan je ponosen, ko jo sliši. Zvezna skupščina bo o osnutku zakona razpravljala na eni od prihodnjih sej. •jk TURISTIČNIH USLUG aerodrom ljubijo na DIREKTNI TELEFON (064) 22-347 tli 21 -113 ali PREKO CENTRALE »■761 na tatama atovllk« 181, 482 In 483 GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 20. JUNIJA 19 86 P PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Jože Smole novi predsednik SZDL Slovenije Ljubljana, 17. junija — Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ima od torka dalje novo vodstvo. Ker odhaja dosedanji predsednik Franc Šetinc v centralni komite ZKJ, je konferenca za novega predsednika slovenske SZDL izvolila Jožeta Smoleta iz Ljubljane, rojenega leta 1927. Novi predsednik je doslej opravljal zahtevne naloge. Bil je glavni in odgovorni urednik Borbe, glavni urednik Dela, šef kabineta predsednika republike, jugoslovanski veleposlanik na Japonskem, predsednik ljubljanskih mestnih konferenc SZDL in ZKS ter član predsedstva CK ZKS. Ko se je zahvaljeval za izvolitev, je dejal, da mora SZDL utrditi mesto, ki ji gre v našem sistemu, in da mora postati organizacija soočanj in strpnega dialoga o naših problemih. Nalogo sekretarja bo še naprej opravljal Geza Bačič, za novega predsednika pa sta bila izbrana Ciril Zlobec za področje kulture in Jože Šlander za področje družbeno-eko-nomskih odnosov. V predsedstvo republiške konference SZDL so izvolili tudi Nika Riharja, Valerijo Škerbec in Mitjo Ribičiča, prav tako pa je konferenca izvolila delegacijo slovenske SZDL v zvezni konferenci SZDL Jugoslavije, v kateri so Jože Smole, Jože Šlander, Silva Jereb, Marjeta Potrč, dr. Anton Krašovec in Željko Jeglič. Prihodnji teden ukrepi vlade Beograd — Precej ugibanj in različnih govoric povzročajo ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki jih bo njegov predsednik Branko Mikulič najverjetneje že v začetku prihodnjega tedna predložil zvezni skupščini. Cilj ukrepov je, zajeziti neugodna gibanja v jugoslovanskem gospodarstvu, ki se iz meseca v mesec stopnjujejo. Predsednik zveznega izvršnega sveta je v torek s predlaganimi ukrepi že seznanil predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, o njih pa je bil govor tudi na prvi novinarski konferenci, ki jo je nova vlada pripravila za domače in tuje novinarje. Središčni problemi so pe-šanje proizvodnje, visoko presežena planirana inflacija, rastoče cene, padanje življenjske ravni in nevarno zaostajanje izvoza. Branko Mikulič je odločno zanikal govorice o ponovni uvedbi depozita pri prehodu meje. Dejal je, da depozita ni na dnevnem redu zveznega izvršnega sveta, da pa bo treba zaostriti odgovornost in kontrolo pri najrazličnejših službenih potovanjih v tujino. J. Košnjek Dan Mercatorja Kranj, 19. junija — Več tisoč delavcev sestavljene organizacije Mercator-KIT se bo jutri, v soboto, zbralo v Kranju na prvem »dnevu Mercatorja«. Osrednja slovesnost bo ob 14. uri na Gorenjskem sejmu, kjer bo zbranim med drugim spregovoril tudi Jože Smole, predsednik republiške konference SZDL Slovenije. Ob tej priložnosti bodo podelili nagrade sozda Merca-tor, razglasili rezultate športnih tekmovanj in najboljšim moštvom podelili pokale. Po slovesnosti bo zabava, na kateri bo za dobro razpoloženje skrbel ansambel Dvanajsta smer iz Ljubljane. Že v petek zvečer (ob 19. uri) bodo na Gorenjskem sejmu odprli razstavo umetniških del in predmetov domače obrti, po tem pa še literarni večer, na katerem se bodo predstavili ustvarjalci iz sozda Mercator. Sobotno dopoldne bo minilo v znamenju športnih tekmovanj. V športnem parku Stanka Mlakarja, v dvorani na Planini in na drugih tekmovališčih bodo sklepna tekmovanja v malem nogometu, namiznem tenisu, košarki, odbojki, streljanju, šahu, krosu, plavanju, kolesarjenju, tenisu in kegljanju, ob 12. uri pa se bodo na Gorenjskem sejmu pomerili še v vlečenju vrvi. Organizator prvega srečanja delavcev Mercatorja (po združitvi s KIT-om) je Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske. cz Danes še zvezno tekmovanje Bled, 17. junija — Najboljši gozdni delavci iz vseh republik in pokrajin se bodo danes pomerili v športnem parku na Bledu na 24. zveznem delovno-pro-izvodnem tekmovanju. Že včeraj je bilo posvetovanje o varstvu okolja in umiranju gozdov, ob tej priložnosti pa so v Festivalni dvorani odprli razstavo o sušenju gozdov. Razglasitev rezultatov bo danes ob 18. uri v hotelu Jelovi- ca, prej pa si bodo tekmovalci ogledali Elan in muzej v Begunjah ter Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Zvezno tekmovanje bo minilo brez gorenjskih sekačev, saj se nobenemu od njih na republiškem prvenstvu — bilo je prejšnji teden prav tako na Bledu — ni uspelo uvrstiti med najboljših šest. Drugi obrok bo treba zbrati Centrala naslednje leto Škofja Loka, junija — Polovico denarja za novo vozliščno avtomatsko telefonsko centralo na Trati zagotavlja loška občina, polovico Podjetje za ptt Kranj. Stavba že stoji, plačan je tudi prvi obrok za opremo, medtem ko bodo Ločani za drugega denar morali še zbrati. Njihovi viri so trije: pi-spevek združenega dela po posebnem sporazumu, prispevek komunalne skupnosti in sredstva SLO. Po predračunu naj bi telefonska centrala na Trati stala 291,7 milijona dinarjev, v resnici pa je bilo treba samo za stavbo odšteti 205,8 milijona dinarjev. Stavba bo te dni nared za montažo opreme. Iskrina centrala metaconta 10 CN bo stala 481,6 milijona dinarjev. Prvi obrok zanjo je bil z zamudnimi obrestmi vred plačan maja, medtem ko bo treba v slabem letu zagotoviti še denar za drugo polovico opreme. Centrala na Trati bo zgrajena prihodnje leto. Da bo lahko polno delovala, pa bo treba po oceni Podjetja za ptt Kranj zbrati še dodatnih 200 milijonov dinarjev. Z novo centralo na Trati bodo ustvarjeni pogoji za nadaljnji razvoj telefonskega omrežja na Loškem. Po sami centrali bo pomenil velik zalogaj še medkrajevni kabel v Poljansko dolino proti Žirem. Kdaj bo ta povezava narejena, je odvisno od denarja. Manj problematična bo očitno gradnja krajevnega omrežja, ki so jo večinoma prevzeli kar krajani sami. H. J. Borci VDV se bodo srečali na Banjšicah Nova Gorica, junija — Skupnost borcev 2. brigade Vojske državne varnosti — Narodne obrambe vabi vse borce 2. brigade VDV — NO, da se udeleže redne volilne skupščine, ki bo v soboto, 21. junija ob 10. uri na Banjšicah. Slavnostni govornik bo generalpolkovnik Branko Jerkič. Gorenjci imajo za Novo Gorico najboljše zveze z vlakom. Z Jesenic pripelje vlak v Novo Gorico ob 8.18, od tu pa bodo avtobusi ob 9.20 odpeljali vse udeležence na Banjšice. Zvečer pelje vlak proti Jesenicam ob 19.40. V Gozdu še vedno ni dobre vode Tržič — V sredo, 18. junija, se je v Tržiču sestal odbor za gradnjo vodovoda v Gozdu, ustanovljen pri predsedstvu Občinske konference socialistične zveze ,in od odgovornih komunalnih delavcev zahteval natančno obrazložitev, kako poteka gradnja vodovoda v Gozdu. Tu namreč v domove še vedno ne teče neoporečno čista voda. Komunalni delavci so povedali, da bodo začeli delati spet julija, in sicer bodo zgradili dodatni rezervoar, skozi katerega se bo voda ponovno prečiščevala. Obljubili so tudi, da bodo dela končana do oktobra, ko bodo Gojžani zagotovo že pili povsem ne oporečno vodo. D. D. Vasilij Koman, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Radovljica Komunisti v vse težjih preskušnjah Radovljica, 17. junija — Komunisti se ubadajo s težavami v lastni organizaciji, (so)odgovorni so za težave, ki so nastale v gospodarstvu in v družbi nasploh. Na vse to je med drugim opozoril tudi slovenski kongres, ki je komunistom razen že ustaljenih oblik dela naložil še nove naloge. V radovljiški občini, kjer v sto štirih osnovnih organizacijah deluje prek 1700 komunistov, dobro vedo, da bo le drugačno delo in ravnanje dalo boljše rezultate. Akcija Nasla-njanje na lastne sile je opozorila na probleme v gospodarstvu in tudi pokazala na največje pomanjkljivosti v organizacijah združenega dela. »Radovljiški komunisti ugotavljamo, da sta največji rezervi (in oviri za še boljše gospodarjenje) vodenje in organizacija dela. V delovnih kolektivih, kjer so dobro organizirani, ni prekinitev dela in drugih oblik nezadovolj- stva. Zveza komunistov bo podpirala vse organizacijske spremembe, ki bodo prispevale k temu, da bodo organizacije združenega dela lažje uresničevale s srednjeročnim načrtom zastavljene cilje. V begunjskem Elanu so se za tak korak odločili že lani, v leski Verigi se na spremembe pripravljajo, o boljših organizacijskih oblikah razmišljajo tudi trgovske organizacije na Gorenjskem. Komunisti bomo pregledali, kako se uresničujejo pred tremi leti sprejeti sklepi problemske konference o razvoju turističnega gospodarstva v občini, kje so turistične organizacije ostale na pol poti in katerih nalog zaradi spremenjenega zunanjetrgovinskega režima ne bodo uresničile. Spremljali bomo gospodarjenje v Suknu, lani največjem zgubarju v radovljiški občini, in poskušali oživiti pred leti sprejet sporazum o sodelovanju med tekstilni1 mi organizacijami v občini. Tretje p? dročje, na katerem bomo poskušali' politično akcijo doseči hitrejše dogc var janje in uresničevanje zastavljeni'1 ciljev, je komunalno, cestno in stan" vanjsko gospodarstvo. V tem srednja ročnem obdobju nas namreč čaka W velik zalogaj: gradnja kanalizacij skeg' omrežja in čistilnih naprav, blejske c? stne obvoznice ter posodobitev H membnejših cestnih odsekov. Na Pj dročju družbenih dejavnosti bomo po* pirali združitev zdravstvenih domov* Bohinju, na Bledu in v Radovljici v en« temeljno organizacijo, proučili pa b° mo tudi možnosti za povezovanje oJ novnih šol.« »Veliko pozornosti bomo namenja izobraževanju članstva in krepitvi of ganizacije,« je dejal Vasilij Koma" »Čeprav je kar precej izstopov iz zvez1 komunistov in tudi precej črtanih, notranjo diferenciacijo članstva vedno nismo zadovoljni. Bolj nas sV bi, ker ni mladih. V srednji gostinsjf šoli, na primer, v zadnjih nekaj leti' niso sprejeli med komuniste niti eneg1 dijaka.« C. Zaplotnik Izkušnje letošnjih volitev Spremeniti volilno zakonodajo Škofja Loka, 16. junija — Na današnji seji predsedstva občinske konference SZDL so sprejeli poročilo in oceno letošnjih delegatskih volitev ter predlagali nekatere spremembe in dopolnitve v pripravah na naslednje volitve. Ločani menijo, da je treba takoj začeti pripravljati spremembe volilne zakonodaje. Sprememb sta potrebna tako volilni pravilnik kot rokovnik. Volilni pravilnik bo moral natančneje opredeliti, kdo, kdaj in na kakšen način evidentira možne kandidate ter razdeliti postopek oziroma sistem pobud za evidentiranje. V zvezi s tem bo treba izboljšati tudi kadrovsko evidenco in gojiti proces evidentiranja kot stalni proces. Po mnenju Ločanov bo moral volilni pravilnik tudi natančneje opredeliti način prehoda in pristojnosti od seznama evidentiranih možnih kandidatov do ožjih, prvih in drugih predlogov, ki so se pojavili v praksi. Pravijo, da je njihova izkušnja z anketo zelo dobra. Razen tega še predlagajo, naj bi volilni pravilnik določil čas pogovora z možnim kandidatom za pristanek na kandidaturo, način predstavitve kandidata volilcem, vnesti postopke za člane izvršnega sveta ter poenostaviti postopek za delegate v obeh zborih zvezne skupščine. V zvezi s spremembami rokovnika so loški predlogi naslednji: volilni pravilnik naj bo dopolnjen, sprejet in objavljen eno leto pred volitvami, evidentiranje naj se konča novembra, predkandidacijski postopki pa decembra tistega leta, ki se izteka pred volitvami. Za kandidacijske postopke naj bo še čas januarja in februarja, rok za sestavo delegacij pa se mora podaljšati za dva tedna. Poudarili so še, da je treba priprave na volitve in same volitve čimbolj poenostaviti. H. J. V loški občini ni nezaposlenih, očitni pa so izobrazbeni razkoraki Idealne razmere za preusmeritev Škofja Loka, junija — V škofjeloški občini je bilo lani brez dela le 108 ljudi, kar je zanemarljivo (razen za tistega, ki na delo čaka), zaskrbljuje pa, da narašča delež ljudi s srednjo strokovno izobrazbo. Take razmere so izredno ugodne za preusmeritev gospodarstva, ki pa očitno za to nima denarja. Loško združeno delo po eni strani še vedno pretirano zaposluje. Lani je bila stopnja rasti zaposlenosti 1,3 odstotka, kar v številkah pomeni 249 ljudi več; v gospodarstvu 168, v negospodarstvu 58 in v zasebni obrti 23. Od 249 delavcev jih je bilo kar 62 odstotkov nekvalificiranih ali polkvalificiranih, kar je dobra dva odstotka več kot leto prej sprejetih novih delavcev. Žal tudi v strukturi vseh zaposlenih delavcev delež nekvalificiranih in polkvalificiranih narašča. Od 48 odstotkov v letu 1984 se je lani povzpel za pol odstotka, medtem ko sta deleža zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo padla. Tudi letos so v nekaterih delovnih kolektivih že v pičlih treh mesecih dosegli celotno načrtovano rast zaposlovanja. Preveliki apetiti po delavcih, zlasti z nižjo izobrazbo, kažejo na to, da je videnje razvoja v loških tovarnah še vedno preveč naslonjeno na večje število delavcev, ki bodo več naredili — namesto na sodobnejšo tehnologijo in zahtevnejše programe, ki rabijo manj delavcev, a višje strokovno usposobljene. Dejstvo, da tehnologija v tovarnah zaostaja za izobrazbo šolanega kadra, se kaže prav v tem, da je med čakajočimi na delo vse več srednje izobraženih ljudi oziroma je vedno več le-teh zaposlenih na premalo zahtevnih delih. Vprašanje je, ali bo loško združeno delo izkoristilo ugodno priložnost za preusmeritev, ki jo ponujata nizka nezaposlenost in dokaj ugoden izobrazbeni potencial Ločanov. Ponekod jo bodo, večina pa bo priložnost najbrž izpustila, ker za preusmeritev nima denarja. Krog zaposlovanja nekvalificiranih delavcev se bo vrtel naprej in nikakršna Ni natančnega pregleda Radovljica, 16. junija — Občinsk j svet zveze sindikatov in občinsk , konferenca SZDL Radovljica sta n' j današnji skupni seji ocenjevala 1* t tošnje predvolilne in volilne postop [ ke v občini. Pri evidentiranju se j1 pokazalo, da v občini ni natančneg1 pregleda nad (sposobnimi) občani, j1 , bi bili primerni za opravljanje vodi' nih in drugih funkcij v občinsk ^ skupščini in v samoupravnih intf 5 resnih skupnostih. Takšna ugotof , tev je kritika kadrovske politike i' \ opozorilo vsem kadrovskim služba" j in odborom za kadrovska vprašanj8 r naj sproti spremljajo »gibanje« sp° ^ sobnih ljudi. Nekateri kolektivni čl? j ni socialistične zveze so tudi oceni'1 ( da je evidentiranje potekalo v & . preveč ozkih krogih in da v nekat^ rih primerih niso bila upošteval osnovna načela kadrovske politik^. Čeprav je bilo v občini več teženj, d|™ bi v temeljnih okoljih obravnavaj ožji predlog evidentiranih, je preo sedstvo občinske konference SZD' sklenilo, naj ljudje izberejo kandid* te za opravljanje odgovornih dolžnfl sti iz spiska vseh evidentiranih. On čani so takšen postopek ugodi*1 sprejeli in bo dobra izkušnja tudi $ naslednje volitve. Pri kandidiranj je bila glavna pomanjkljivost, da se delegati kandidacijske konfere ce opredeljevali do kandidatov, jih niso niti poznali oziroma so njih zelo malo vedeli. »Pri naših aktivnostih za voli moramo posebno pozornost name ti enotnosti vseh frontnih delov. N( mogoče je, da bi v socialistični frofl1 vsal^a družbenopolitična organiza« ja nastopala s svojim kandidato Takšen način dela pripelje do nep' jetnega priokusa strankarstva,« je] kritično oceno letošnjih volitev zap sal Anton Toman, predsednik obči" ske konference SZDL Radovljica. (cz) vsebinska analiza razlogov, zakaj tako, ki jo je pred dnevi zahteval loški izvršni svet, ga ne bo mogla ustaviti. H. Jelovčan Delavci želijo ostati Vsaka šesta družina prejema pomoč Jesenice, 16. junija — Na Jesenicah je število upravičencev d pomoči pri stanarini poraslo kar za 700 odstotkov — Delavci $ selijo v neprimerna stanovanja in želijo na Jesenicah ostati — P dovolj le razpis za delovno mesto Po podatkih centra za socialno delo v jeseniški občini je v minulem letu število socialnovarstvenih pomoči naraslo za 12 odstotkov. V občini je približno 11 tisoč družin, center pa ugotavlja, da prejema eno ali več oblik pomoči vsaka šesta družina. Podatki pa so realnejši, če odštejejo tistih 439 upravičencev do pomoči, ki živijo v drugih republikah, kar pomeni, da pomoč v resnici prejema vsaka sedma družina. Pravico do delne nadomestitve stanarine, za katero združuje sredstva samoupravna stanovanjska skupnost, je uveljavilo 309 občanov — porast je kar 787 odstotkov! — ali 6 odstotkoy od vseh stanovalcev v družbenih stanovanjih. Med upravičenci je največ delavcev in upokojencev. Največ pomoči zagotavlja skupnost otroškega varstva. Otroški dodatki se izplačujejo po kraju zaposlitve in v jeseniški občini prikazujejo ilustrativno socialno sliko številnih delavcev. Za kar 40 odstotkov otrok nakazujejo pomoč v druge republike, delavci pa vedno bolj težijo za tem, da bi na Jesenice preselili svoje družine. Množijo se prošnje za družinska stanovanja, tako v delovnih organizacijah kot v stal11 vanjski skupnosti. Značilni podatki: v Gradisu je k*^ 30 odstotkov zaposlenih upravičenj do pomoči, v Gradbincu 21 odstotkov.C^ Kovinarju 18. Jasna slika, ki pokaŽL kako daleč so nekatere delovne orgafS ~ zacije od temeljnih načel socialne p°'J\, tike, da delavci zagotavljajo sociaHT varnost s svojim delom. g Center predvsem opozarja, da stai%ijc vanjski problemi porajajo številne %v( zave. Za ceno, da na Jesenicah dobi poslitev, se priseljeni delavec nastanek, povsem neprimernem bivališču, kj"L zbolijo njegovi majhni otroci, ali drafl ei plačuje podnajemniško stanovanj * 11 Prihaja do medsebojnih sporazumoO'1 novem delovnem in življenjskem °^L^( lju, zato priporočajo delovnim orgav^d zacijam, naj ne bi delavcev sprejertffpfi le formalno, zgolj z objavljanjem *P t lovnih mest, temveč je treba vedejlft : kje in kako bo družina živela. NeorgJUrj nizirana delovna migracija v zadnjjW desetletjih je Jesenicam prinesla ^6 5 šen selitveni prirast, da ni mog^fo^ ustrezno zadovoljiti osnovnih potreb £ J>SedeJ*5j IfETEK. 20. JUNIJA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN V Ikosu s svojim denarjem grade novo tovarno Kakovost izdelavnega materiala pada Kranj, 17. junija — V kranjskem Ikosu, 300-članskem delovnem kolektivu, izdelujejo stroje za čevljarsko industrijo. Naredili so že 50 vrst različnih strojev. Gibka in zahtevna proizvodnja je to, saj je stroj sestavina neštetih znanj. Njihov razvoj pa že vseskozi sloni na lastnem znanju, zato imajo danes močan razvojni oddelek in dobro prototipno delavnico. Ikos je doživljal normalno rast, neuresničljivih načrtov niso imeli. V zdajšnjih kriznih časih se uvršča med najuspešnejše gospodarske organizacije kranjske občine, pri ocenjevanju gospodarskih organizacij ga praviloma najdemo pri vrhu lestvice, tudi na začetku letošnjega leta je tako. Novo tovarno, ki bo nared jeseni, pa grade s svojim denarjem, brez bančnih kreditov. Razloge njihove uspešnosti nam je v pogovoru razgrnil direktor Jernej Vrtačnik. • »V letošnjih prvih mesecih je Ikos tako rekoč izjema, saj je ena redkih gospodarskih organizacij (v Kranju in Sloveniji), ki je obdržala delež akumulacije v dohodku. Kako vam to uspeva?« »Delamo, borimo se, skušamo prodati vse, kar naredimo. Kaj naj rečem drugega.' Nič se ne sprašuje-rno, kaj bo prinesla ta in ta resolucija ali kongres, nič ne čakamo, kaj bo kdo spremenil. Le delamo, dela-rno in gledamo na svoj posel.« • »Vaša proizvodnja je zelo Šibka in zahtevna?« »Doslej smo izdelali več kot 50 Vrst različnih strojev. Z njimi oskrbujemo čevljarske tovarne v Jugoslaviji, okoli 250 jih je, od tega 40 Večjih, kot so Planika, Peko, Alpi-^a, Borovo, Obuča Beograd, Astra Zagreb. Nekaterih strojev naredijo le nekaj na leto, drugih tudi po Petsto. Izdelovanje čevljarskih strojev je zahtevno, saj ima čevelj *ahtevno obliko, prilegati se mora nogi, zato je potrebnih veliko delovnih operacij. • »Vaš razvoj temelji na lastnem znanju?« »Licenc nismo kupovali, naš raz-voj že vseskozi sloni na lastnem Znanju, zato imamo močan razvojni oddelek in dobro prototipno delavnico. Naši delavci v proizvodnji imajo zahtevno delo, to so kvalificirani delavci, posebej pri operacijah v montaži. Vsak stroj je sestavina številnih delov in različnih operacij, vsak stroj je sestavina številnih Znanj.« • »Stroje tudi izvažate. Kam?« »V Jugoslaviji prodamo okoli 70 odstotkov proizvodnje, 30 odstotkov jih gre torej v izvoz. Naše stroje prodajamo največ v Sovjetsko zvezo, tudi Poljsko, Egipt, Alžirijo, Zahodno Nemčijo, Anglijo, Kitajsko.« • »Imate doma konkurenco?« »V zadnjem času sta se pojavila dva, trije izdelovalci, z njimi se deloma dopolnjujemo. Za izdelavo čevlja je potrebnih sto različnih strojev, pri nas ne izdelujemo vseh; nekaj jih čevljarska industrija še uvaža.« • »Ste odvisni od uvoza izdelavnega materiala, imate težave z njim?« »Danes delamo z domačimi surovinami in izdelavnim materialom, nismo odvisni od uvoza. Vendar pa imamo z njim veliko težav, kakovost izdelavnega materiala na jugoslovanskem trgu pada. Zato tudi nam kakovost pada, kljub temu da skušamo kakovost naših izdelkov izboljšati.« • »Gradite novo tovarno. Kdaj bo nared?« »Zdaj smo utesnjeni, z lastnim denarjem gradimo 3 tisoč kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano. Selili se bomo septembra, do ' konca leta bo torej proizvodnja pod eno streho. To bomo storili tako, da se v proizvodnji to ne bo nič poznalo. V novih prostorih bomo lahko hitreje osvajali sodobne, računalniško krmiljene stroje, tudi delovni pogoji bodo boljši.« • »Kako ste v Ikosu uprli pogled v bodočnost?« »Izdelati nameravamo še nekaj vrst strojev za čevljarsko industrijo, spuščamo pa se tudi v tekstilno in kovinskopredelovalno industrijo. Do leta 1990 bomo razvili nadaljnjih 20 strojev. Ker ugotavljamo, da smo na področju čevljarske industrije že dosegli raven, bi radi naredili nekaj strojev tudi za tekstilno industrijo. Oziramo pa se tudi na področje izdelovanja orodja, tako imenovanih oblik oziroma form. Pri brizganju čevljev čevljarska industrija potrebuje kalupe, tudi na tem področju vidimo velike možnosti za razvoj. Za vse to pa bomo potrebovali nove delavce, predvsem orodjarje, ki pa jih pri nas nasploh manjka. Zato veliko štipendiramo.« M. Volčjak Kompasov turistični Boutique — Kompas je v torek, 17. junija, na brniškem letališču odprl nov turistični servis, Boutique, kakor so ga poimenovali. V njem bo na voljo celovita Kompasova ponudba, od prenočišč in potovanj do prodaje letalskih vozovnic in izposoje avtomobilov. Pohvaliti jih velja, ker so vključili tudi zasebne sobe v okolici letališča, v bodoče pa nameravajo dajati informacije za prenočitvene zmogljivosti po vsej Gorenjski. Za ažurnost jim je v pomoč računalnik partner. Kakor je povedal direktor Kompasa Egon Conradi, bo nova poslovalnica dobrodošla turistom, Id pridejo sami, kakor tudi Kom pasovi m skupinam, za katere so imeli zdaj rta letališču dežurstva, kar pa je porajalo probleme. To je prva takšna Kompasova poslovalnica na naših letališčih, podobne nameravajo urediti bidi na drugih, najprej v Zagrebu in Beogradu. Na brniškem bo odprta od 6- ure zjutraj do 8. ure zvečer oziroma do prihoda zadnjega letala, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. MV ?aka ne bo več onesnaževala 4 j« jezera aflL.^led, junija — Na Bledu še »zdra-; t'sl, jezero. Komunalno gospodar-i A' 0 Radovljica namerava zgraditi v ^i'^.liki in Mali Zaki kanalizacijski kjfj) alnik s črpališčem, s katerim bi rai|/ePrečili, da bi odpadne vode iz inj^rnpa še naprej odtekale v »nate-°v*?*' iz regatnega centra pa nepo-v jezero. V novo kanalizacijo ^fSto0 razen iz kampa in regatnega iib tra sPe^ali odplake še iz trgovine ,| restavracije v Zaki, iz objekta, ki Jh .namerava zgraditi Integral-Golf-nJ%^St' z razširitvijo kanalizacijskega tw e^a Pa ^e iz drugih stavb. Iz Za-gc^jft Se bodo odplake stekale v že zgra-eb !ip kanalizacijo na Mlinem. i zbiralnik s črpališčem bo stal ? roilijonov dinarjev. Denar zanj bodo na podlagi samoupravnega sporazuma zagotovili HTP Bled, regatni odbor, Integral-Golfturist Ljubljana, radovljiški izvršni svet, območna vodna skupnost Gorenjske in samoupravna komunalna interesna skupnost Radovljica. Gradnjo je prevzelo Komunalno gospodarstvo Radovljica oziroma obrtnika Franc in Miha Pelko z Bleda. Če bodo podpisniki sporazuma pravočasno zagotovili denar, bodo dela končana še letos. (cz) Vse manj gostov v hotelih Kranjska gora, 16. junija — V prvih treh mesecih letošnjega leta so v jeseniški občini zabeležili porast gostov za 2,9 odstotka. Največ se je povečalo število domačih gostov, med katerimi prevladujejo Slovenci, število tujih gostov — največ je Nemcev — pa se je zmanjšalo za 2,4 odstotka. Zanimivo je, da so se gostje zadrževali dalj časa kot minula leta, turistični promet pa se je najbolj povečal v zasebnih gostiščih, počitniških domovih, kampih in v zdravilišču v Mojstrani. V hotelih in predvsem v zasebnih turističnih sobah pa turistični promet upada. V hotelih so zabeležili za 6.222 prenočitev manj kot v enakem lanskem obdobju. Kranjska gora kot izrazito turistični kraj v občini beleži slabše rezultate. Turistični promet se je povečal le v počitniških domovih — za 27.000 prenočitev — in v zasebnih gostiščih, povsod drugod pa se je znatno poslabšal. Tega ne kažejo le podatki o številu prenočitev, temveč tudi poslovni rezultati kranjskogorskih gostinskih in hotelskih delovnih organizacij. D. S. Kranj za hladilnico na Trati Kranj, 18. junija — Kranjski izvršni svet je sklenil, da bo za gradnjo hladilnice na Trati pri Škofji Loki, kjer bodo tudi blagovne rezerve kranjske občine, prispeval letos 50 milijonov dinarjev. Gradnja bo stala 850 milijonov dinarjev, gorenjske občine bodo prispevale '260 milijonov dinarjev, od tega pride na kranjsko 100 milijonov dinarjev. Na začetku letošnjega leta je bilo znano, da bo kranjska občina morala letos prispevati 40 milijonov dinarjev, od tega so jih 10 milijonov prispevali iz intervencijskega kmetijskega sklada, 30 milijonov dinarjev pa iz programa občinskih blagovnih rezerv. Zdaj je torej znesek večji za 10 milijonov dinarjev, ki jih bodo namenili iz programa občinskih blagovnih rezerv in za toliko zmanjšali v finančnem načrtu sredstva za izgradnjo skladišč in silosov za moko. Pravijo, da to ne bo vplivalo na gradnjo pekarne v Naklem. JEHGLAS Izvršni svet obravnaval problematiko poslovanja v Gorenjskem tisku Delovna skupina bo sodelovala pri odpravi motenj Kranj, 18. junija — Kranjski izvršni svet se za uvedbo ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Gorenjski tisk v Kranju ni odločil, zboru združenega dela občinske skupščine (sestal se bo v 2. julija) pa je predlagal imenovanje posebne delovne skupine, ki bo sodelovala pri odpravi motenj, kakor tudi niz zahtev, priporočil in ukrepov, ki jih bodo morali uresničiti v Gorenjskem tisku. Problemi so se v Gorenjskem tisku pokazali že lani, še bolj pa letos, saj njihova poslovna uspešnost še naprej pada. Problemi so toliko bolj pereči, ker je v teku naložba Tiskarna — izvozni program, ki predstavlja tehnološko preobrazbo proizvodnje. Ukrepanje se je zataknilo 5. maja letos, ko delavci na referendumu niso podprli sanacijskega programa, ki sta ga predlagala poslovodni odbor in delavski svet. Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja so zato poslali pobudo o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva. Gre seveda za dokaj nenavaden primer, kakršnega v naši družbeni praksi ne poznamo. Ukrepe družbenega varstva namreč običajno sprejemajo za organizacije, ki so zdrknilegloboko v izgubo. V Gorenjskem tisku ni tako, odgovorni pa se očitno zavedajo, kako črni časi so na obzorju, če se v kolektivu ne bodo bolje organizirali, če ne bodo bolje delali in če se delavci ne bodo ustrezno usposobili za tehnološko zahtevnejše delo. Kot Damoklejev meč namreč nad kolektivom visijo obveznosti, ki jih bodo morali odplačati v zvezi z novo naložbo. Samo letos morajo za pokritje vseh obveznosti zbrati nič manj kot 950 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa bodo krepko narasle, saj bodo na dan znašale 10 milijonov dinarjev. Torej v Gorenjskem tisku zdaj poslovna uspešnost res ne sme padati. Upada pa zaradi hitre rasti stroškov poslovanja v primerjavi s prodajnimi cenami, zaradi delovne in tehnološke nediscipline, zanemarjanja izpolnjevanja sklenjenih dobavnih rokov, slabe kakovosti izdelkov in krize vodenja delovne organizacije kot celote, kakor je v gradivu za sejo občinskega izvršnega sveta zapisal družbeni pravobranilec samoupravljanja. Dodatni problem predstavlja nezanimanje delavcev za izobraževanje, ki je ob uvajanju nove tehnologije vsekakor nujna stvar in njihova delovna obveznost. Kar neverjetno je, s kolikšno kopico problemov se ubadajo v grafični hiši, ki je še donedavna veljala za najboljšo v Jugoslaviji, ki z novo naložbo skuša doseči evropsko raven. Vendar pa je izvršni svet ocenil, da razmere za ukrepe družbenega varstva le niso zrele in da se torej kolektiv brez njih lahko izvleče iz težav. Kakor je dejal predsednik Henrik Peternelj, Gorenjskega tiska vendar ne moremo obravnavati kot najbolj kritičnega, saj bi sicer morali ukrepe družbenega varstva sprejeti še kje v gospodarstvu. Gre le za pravočasno ukrepanje, da bodo sposobni vračati kredite; če jim bo to uspelo, lahko Gorenjski tisk postane delovna organizacija na evropski ravni. V posebno delovno skupino, ki bo sodelovala pri odpravi motenj, nameravajo imenovati Vido Prinčič-Gorjanc (kot predstavnico izvršnega sveta), Vinka Perčiča iz Save in Načeta Pavlina iz Iskre Kibernetike. Zboru združenega dela občinske skupščine pa je izvršni svet predlaga v sprejem niz zahtev, priporočil in ukrepov, ki se nanašajo na odpravo omenjenih slabosti in problemov. Delovna skupina bo tekoče obveščala izvršni svet, jeseni pa bodo ocenili, če so bili uresničeni, in zaostrili odgovornost, če ne bodo. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Mednarodni pomen soškega koridorja Pred nedavnim je v koprsko luko priplula doslej največja ladja (125 tisoč ton nosilnosti) s 96 tisoč tonami premoga za avstrijsko firmo Voest. Premog so začeli prevažati po soškem koridorju. Tudi 61 ton piletov, ki jih je za avstrijskega partnerja pripeljala druga ladja, so uspešno prepeljali po progi Koper— Sežana—Jesenice. Ta dva velika tovora sta najbrž zadnja, ki so ju železničarji prepeljali avstrijskemu gospodarstvu, odkar poskusno obratuje soški koridor Že 6. septembra bo namreč soški koridor vključen v vse mednarodne vozne re de in tarife. Uradno otvoritev koridorja bodo železničarji povezali z jubilejem in sicer z 80-letnico proge Jesenice—Nova Gorica—Trst. Svetovna banka za naše ceste Svetovna bankabodalaJugoslaviji posojilol21,5milijonadolarjevza izboljšanje pomembnih delov cestnega omrežja. Do leta 1989 naj bi v Jugoslaviji v posodobitev cest vložili nad 1,6 milijarde dolarjev, dela so predvidena na cestah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini. V projekt so vključeni tudi deli avtoceste Bratstva in enotnosti, kjer je mednarodni promet največji. Svetovna banka bo dala kredit za dobo petnajstih let, s triletnim odlogom plačila, po spremenljivih obrestih, ki bodo odvisne od stroškov najemanja kreditov v bankah, kjer zdaj znašajo 8,5 odstotka. Grozi pomanjkanje kave Južnoameriški pridelovalci kave opozarjajo, da bo v sezoni 1986/87 na svetovnem trgu manjkalo 420 tisoč ton kave. Klimatske razmere v Braziliji in Srednji Ameriki so namreč slabe, žetev bo manjša kot so pričakovali. Svetovni trgi bi letos porabili več kot milijon ton kave, rezerve pa imata le Brazilija in Kolumbija, in sicer skupaj 400 tisoč ton. Zato cena kave raste, letos je dvakrat večja od lanske, pričakovati pa je moč, da bo zaradi slabih napovedi še večja. N 0 V 0 S L_l * Informacijska doba Iskra je denarno podprla izdajo knjige dr. Bore Jevtiča Informaciona doba, teoretski nauki, tehnološka revolucija in savremeno društvo, ki jo je natisnil Delov tozd Globus. V Iskri so namreč ocenili, da bo knjiga prispevala k javni razpravi in družbenemu odločanju o vključevanju Jugoslavije v nastopajoče svetovne tehnološke in družbene procese. Knjiga je ena prvih tovrstnih publikacij pri nas, ki bo doprinesla k celovitejšemu obravnavanju sodobnega tehnološkega informacijskega razvoja in njegovih posledic za razvoj Jugoslavije in njen podoložaj v sodobni delitvi dela v svetu. Nagrajeni inovatorji Na lesarskem sejmu LESMA v Ljubljani so podelili priznanja inovatorjem iz šestnajstih lesarskih delovnih kolektivov, med njimi je tudi nekaj gorenjskih. Andrej Bogataj, Alojz Koblar, Samo Primož in Janez Pfajfar iz Alplesa v Železnikih so projektivno zasnovali in tudi izpeljali izdelavo nove razrezoval-ke ivernih plošč za ploskovno pohištvo. Alojz Blatnik iz škofjeloške Jelovice je tvorec inovacije strešnega okna. Gre za nov izdelek, ki dopolnjuje program stavbnega pohištva. Konstrukcija je njegova. Avgust Šlibar in Stane Rupar iz begunjskega Elana sta tehnično izboljšala tanjšanje zgornjih aluminijastih robnikov pri smučeh. Pavel Zupan, Ciril Kocjančič in Stojan Ulčar iz LIP-a Bled so avtorji patentne prijave prijemnika za suhomontažne podboje. @®S®Kyj©IEnGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK. 20. JUNIJA ll^ OD TU I M T A Struževo - S slovesno proslavo, dan poprej pa z rekreacijskim pohodom, so se vStruževem začele prireditve ob krajevnem prazniku Struževega. Na proslavi v nedeljo pred Domom SZDL je govoril Anton Ven-celj, predsednik SZDL, o pomenu praznika, ki ga v tej krajevni skupnosti praznujejo v spomin na padlega narodnega heroja Iva Slavca — Jokla in drugih padlih krajanov, ter seveda tudi o nalogah, ki jih nalaga niti najmanj lahka sedanjost. V kulturnem programu so sodelovali kan-tavtor Dušan Josevski, kvartet Lipa in recitatorska skupina. - Foto: L. M. Počitniške hišice na Šenturski gori Kranj — Nared je zazidalni načrt za gradnjo počitniških hišic na Šenturski gori, čigar izdelavo so pri Domplanu naročili lastniki zemljišč, bodoči graditelji. Območje obsega prostor vzhodno od vasi Šenturska gora in severno od gozdne poti, ki jo povezuje z zaselkom Štefan, meri pa 2,8 hektara. Tam je že šest počitniških hišic, predvidenih pa je še 20. Žal v gradivu, ki ga je obravnaval in sprejel kranjski izvršni svet, ni podatka, koliko je izdelava zazidalnega načrta stala, vsekakor pa bi bil zelo zanimiv. Gasilsko tekmovanje Kranj — Občinskega gasilskega tekmovanja v Kranju se bodo letos udeležili industrijski gasilci iz Save s tremi desetinami: ženske, moški in veterani. Savsko industrijsko gasilsko društvo sodi med zelo delavne v občini. I P Boljša preskrba z vodo Tržič — Za boljšo preskrbo z vodo bodo letos v tržiški občini zgradili rezervoar Križe in Presko. Tako bo tudi Peko imel dovolj vode. Če bo denar, bodo v Gozdu zgradili dodaten rezervoar. Obnovljeno bo tudi vodovodno omrežje v Križah. Vodovod iz Črnega gozda bodo uredili do rezervoarja v Snakovem in bo tako dovolj vode tudi v nižje ležečih krajih. Prav tako bo letos dokončan vodovod Veterno in zgrajen razbremenilnik. Na Ljubelju bodo uredili drenaže. Del vodovodnega omrežja pa bo urejen tudi v Bistrici, v Sebenjah, Tržiču in na Slapu. V črnem gozdu bo dograjeno zajetje, na Brezjah pri Tržiču in v Hudem grabnu pa bodo opravljali raziskave. p p Taborniki gredo v Savudrijo Jesenice — Jeseniški taborniki, odred Jeklarjev, bodo letošnje poletje organizirali štiri izmene taborjenja v Savudriji na tabornem prostoru v mladinskem kampu Veli Joža. V vsaki izmeni bo letovalo 80 mladih tabornikov, za dnevno oskrbo za otroke do deset let pa bodo starši odšteli 1.500 dinarjev. Ta-oorjenje v Savudriji bo druge veljalo za dvanajst dni 19.200 dinarjev, člani pa oodo odšteli 19.000 dinarjev. p g »ROSI M Odmevi: Kdo bo odgovarjal za ustreljenega psa Reakcija tovariša Lampreta in grožnja avtorju pisma Kdo bo odgovarjal za ustreljenega psa, sta me spodbudila, da se oglasim. Menim, da gre za pojav, ki bi moral zbujati splošno skrb. Že več let me vznemirjajo lovski, oziroma to pot že veterinarski pokoli neprivezanih psov in mačk. Znani so primeri, da je bil ustreljen pes na hišnem pragu, v tem primeru pa sedem metrov in drugi devet metrov od hiše na neograjenem dvorišču. Pes, ki uide od doma, ko se ženi, nikoli ne bo podil divjadi. To ve vsak, ki pozna živali. Mislim, da so tako imenovane akcije za preprečevanje stekline le z zakonom prikrite demonstracije posameznikuveya primitivnega užitka v ubijanju. V zadnjih tridesetih letih se ne spomnim enega samega primera obolelosti človeka za steklino, kaj šele smrtnega primera. Bilo pa je kar nekaj primerov, ko je lovec v svoji strasti zamenjal kolega s srnjakom in so bile posledice tragične. Menim, da se pod lovsko opravo skriva marsikaj (sadisti, neuravnove-šenci, alkoholiki, ki nosijo orožje, »imajo« oblast, osnovnih človeških kvalitet pa ne) . . . Rešitev vidim v poklicnih lovcih, kot imamo poklicne gozdarje, ki bi imeli potrebno znanje, svoj revir in bi nenazadnje tudi ločili pse z gospodarji od klatežev. Opravičujem se tistim pravim lovcem, ki živijo z naravo in zanjo in si hkrati želim, da bi uspešno prevetrili svoje vrste. _ . , _ Darinka Rakovec Kokrica pri Kranju — Gojko B. iz Kranja nam je v ponedeljek sporočil, da se je v nedeljo popoldne peljal s kolesom, na katerem je imel 17-mesečne-ga otroka, po cesti proti Brunarici na Kokrici v Kranju. Na začetku, pri križišču s Cesto na Brdo, je bilo cestišče poplavljeno. Ko je nameraval zapeljati čez »jezero«, je s kolesom zapeljal v veliko luknjo in oba z otrokom sta padla. Za otroka je bil padec skorajda usoden ... Ko smo si ogledali odsek ceste od Gradbinca na Kokrici do križišča s Cesto na Brdo, smo ugotovili, da so nanj pri urejenju cest v občini (podobno kot lani pri obnavljanju zaradi gradnje avtoceste) po zimskih poškodbah spet pozabili. (A. Ž.) _ Praznik v Stražišču Ivo Triler Krožna cesta in telefonija Stražišče, 20. junija — Drevi ob 19. uri bodo na osrednji prireditvi v počastitev praznika v dv( rani doma KS podelili bronasta priznanja OF in plakete krajevne skupnosti. »Pri reševanj manjših komunalnih problemov v krajevni skupnosti dobro sodelujemo z delovnimi organiz; cijami, dokončanju Krožne ceste, telefonije in ureditev kanalizacije pa sami nismo kos,« ugi lavlja predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivo Triler. S 4500 prebivalci je krajevna skupnost Stražišče med večjimi mestnimi in ena največjih krajevnih skupnosti v kranjski občini. Samoupravno je razdeljena na štiri soseske, kjer delujejo posebni odbori. Razen desetih posebnih delegacij in delegacije za zbor krajevnih skupnosti imajo pri skupščini in svetu krajevne skupnosti še potrošniški in poravnalni svet ter odbor za prireditve. Vsako leto, ko v krajevni skupnosti praznujejo, se spominjajo 21. junija 1943. leta. Družine, katerih svojci so odšli v partizane, so Nemci izselili. Tudi letos so v tem tednu pripravili več različnih prireditev. Praznik pa je tudi priložnost za oceno dosedanjega dela v krajevni skupnosti in za prihodnje načrte. »V minulem srednjeročnem obdobju smo v krajevni skupnosti s so- Osrednja prireditev za praznik bo drevi ob 19. uri v dvorani doma KS v Stražišču, ko bodo med drugim podelili tudi plakete krajevne skupnosti Anici Suhadolnik, Milošu Jocifu, Petru Jusevskemu in odboru za prireditve pri DPD Svoboda. Danes, v petek, ob 16. uri bosta tudi telovadna akademija in odbojkarski turnir, ob 18. uri pa se bo začela prireditev z naslovom štiriindvajset ur košarke, ki jo organizirata Košarkarski klub in osnovna organizacija ZSMS. Jutri dopoldne je na programu streljanje z vojaško pištolo (zbor je ob 9. uri pred domom KS). V nedeljo ob 6. uri se bo začel trimski pohod na Jošt, popoldne ob 16. uri pa bo na Pantah gasilska veselica. Na ureditev čaka še dobre pol kilometra Krožne ceste delovanjem krajanov in pomočjo delovnih organizacij marsikaj naredili,« pravi predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivo Triler. »Lani smo skupaj s krajani urejali kanalizacijo na Ješetovi in delu Škofjeloške ceste. Skupaj z delovno organizacijo Sava smo postavili dve avtobusni postajališči in urejali pločnik. Na igrišču Živžava smo urejali večnamenski prostor, kanalizacijo in tlak. V redni program pa sodijo očiščevalne akcije, skrb za vzdrževanje parka in spomenikov, vsakoletna srečanja s starejšimi krajani in številne prireditve društev ter organizacij. Še posebno delavni so pevci pri DPD Svoboda, v športnem društvu, gasilci in Rdeči križ.« Pri DPD Svoboda deluje tudi odbor za Živžav, ki že nekaj časa uspešno uresničuje svoj program. Zdaj delajo kozolec in tlak. Radi bi uredili kapelico in predstavili še eno sitarsko hišo. Brez širše pomoči jim to ne bo uspelo. Pa tudi graščina je problem, ki bi se ga veljalo čimprej lotiti, sicer se bo sama podrla. »Dolgoletni problem v naši krajevni skupnosti Šmarjetna gora, bo i zvo ne. 1 |rebu. sto i ediU [Vpra: ed bni 'ki in no v« zdaj, upamo, rešen. Med probleiv Srt ki jim sami nismo kos kljub zelo 'ske t bremu sodelovanju z delovnimi or^Q nizacijami na našem območju, pa, 11 dijo tudi dograditev Krožne ca- 11?ei gradnja telefonskega omrežja, unJSj°i tev kanalizacije in tudi Škofjelo . |' cesta. Gradnja Krožne ceste je 51 S1 1 dobna zgodbici o jari kači in stef 8a><( nem polžu. Še dobra pol kilometr*sedn manjka. Za telefonijo imamo upfpnosti v tem srednjeročnem obdobju. Kt*nizac lizacija pa je problematična, keivala. na severnem delu vanjo speljane t Ble< teorne vode, na južnem pa je že iko. h kolikokrat kritizirano delovanjem ča; stilne naprave. Škofjeloško cest* genei bilo treba dokončno urediti,« pou \arr^, i m .i r JdZZ( j a Ivo Triler. e Med nalogami, ki so si jih v kr^ fj -vni skupnosti zadali v tem srednj^ c^ čnem obdobju in deloma tudi ži m tos, je asfaltiranje ceste in parki'n en ga prostora pred pokopališčem. nJe- d namen razmišljajo tudi o prosto^ (tist njem delu in prispevku kraja^jalci Skupaj z delovnimi organizacijhimivi bodo urejali avtobusna postajah tako in pločnike. Še naprej pa bodo ur/1 j a, g; prireditveni prostor Z ivžava. a š« Začenja se praznovanje pod Storžičem A Lani dom, letos trgovina ... Gorice — Tenetiše, 20. junija — Z jutrišnjim spominskim pohodom Po poteh pod Storžičem, jajo ga taborniki Odreda Črnega bora Golnik ob 7. uri, in z otvoritvijo trgovine in bifeja v Tr--—: šah ob 16. uri se v krajevnih skupnostih Golnik, Gorice, Trstenik in Tenetiše v kranjski obči'6' čenja letošnje veliko praznovanje. Lani so v krajevni skupnosti Tenetiše 28. junija, na samo obletnico odhoda 24 mladih fantov 1943. leta v partizane, odprli Dom kraievne skupnosti. Letošnje praznovanje štirih krajevnih skupnosti pa se začenja z novo delovno zmago. V domu v Tenetišah bodo jutri ob 16. uri odprli še trgovino in bife. »Ko bomo letos zgradili še zbiralnico mleka, bo pritličje v domu urejeno in tako bo uresničen prvi del referen- dumskega programa oziroma samoprispevka v naši krajevni skupnosti,« zadovoljen ugotavlja predsednik sveta KS Tenetiše Peter Markovič. »Potem nas v domu čaka le še ureditev prostorov za delo družbenopolitičnih organizacij. Upam, da bomo z denarjem od samoprispevka, ki se izteka aprila prihodnje leto, to tudi naredili.« »Velika akcija krajanov za ureditev trgovine, skladišča in bifeja v domu se Jutri bodo v domu v Tenetišah odprli samopostrežno trgovina Živil Kranjska gora kot na dlani Kranjska gora — Turistično društvo Kranjska gora in Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Ljubljana sta v hotelu Larix predstavila novo in v Jugoslaviji edinstveno turistično karto Kranjske gore z okolico. Karta v merilu 1:25.000 je izdelana v barvni tehniki in je nov prispevek k razvoju turistične kartografije v Sloveniji, za turistične in planinske obiskovalce Kranjske gore pa je pomembna pridobitev, predvsem pa koristen pripomoček. Predstavniki Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo iz Ljubljane so ob tej priložnosti povedali, da so karto delali dve leti ob sodelovanju številnih zunanjih sodelavcev. Gozdarji, planinci in drugi, ki poznajo območje Kranjske gore, so dali svoje pripombe že na osnutek in tako je nastala doslej najbolj natančna karta Kranjske gore z okolico. Na karti je, denimo, izrisano vse skalovje, vse planinske poti in stezice, tako da si tuji ali domači turisti lahko predstavljajo poti, po katerih nameravajo kreniti. Lahko bi dejali, da je karta »švicarsko« natančna, saj izredno verno prikazuje višino in težavnost posameznega območja in kategorizira planinske poti. Turisti bodo iz karte lahko spoznali, kje je pot lahka, kje je zahtevna in še bolj težavna in bodo lahko izbirali. Prvič pri nas je z enako točnostjo obdelano tudi območje obmejnega pasu. Na inštitutu so na podoben način, vendar ne tako podrobno, že izrisali področje Bovca. Tedaj so uporabili raz je začela maja letos,« pravi preqam x2j gradbenega odbora Miloš Rernni'satp štor za samopostrežno trgovii^j . sami uredili, skladišče pa deloj ganizacija Živila. Bife oziroma • ve0c čevalnico pa urejata zasebnikr ne Bukovič in Ljubo Blažič. Jutrišf\ vedn čana otvoritev — trgovino bo »dzivan rektor delovne organizacije Živčnosti ze Urbane — bo za naš kraj veP. intin dobitev.« ^ustver V nedeljo in ves prihodnji te> zbudi do v krajevnih skupnostih Gola potre riče, Trstenik in Tenetiše na pnjevrsti različne športne prireditve. J izkori 10. uri bo tekmovanje za preh< lastno kal gasilskega društva Golnik kanja nik, ob 14. uri pa namizni tenisj^.^ ( ljanje na Golniku. V poned<^nj- ' 16. uri bo na Golniku balinar j , rek, 24. junija, ob 18. uri pa na '_P°rab ku tekmovanje v šahu. .ni ° Letošnji prireditelj praznog Jen krajevna skupnost Gorice. Tf°f* šr' prihodnjo nedeljo, 29. junija, ' horizi nostni seji vseh štirih krajevn0 talni nosti v soboto, 28. junija, tudi (to no slovesnost. *ja še s V nedeljo ob 16. uri bodo ni pričaj Goricah slovesno odprli novo*, o njej sko centralo in telefonsko onpredvii štirih krajevnih skupnostih, vselej A;ere nal vodi; ir v igri i; ntrira s čnega v bovško fotografsko karto in PVnovei pri kranjskogorski pa so si r°tJu še s posnetki iz zraka. sebno z Na karti so vsestransko "v-turistične zanimivosti Kranji^_ okolico in jo izdali v štiriLcI I Spretno so se izognili morebL/lljJ rom glede imen in so poleg ■- imen krajev in pobočij naja, juni narečna. Obljubili so, da bod<§oli so nje k sodelovanju povabi Svoljška iz Mojstrane, ki___ proučuje izvor in uporabo .astop imen v Zgornjesavski dolini^ark£ . Ob predstavitvi kranjskog^rovni te so se domenili, da bodo poa , , ' te izdelali še za druge turis inki in finančni plati predstavlja Ino večjo obremenitev — pa če- I obleiv £re tucu za festiva* kot del juDrzel0lske turistične ponudbe. vnimi ot£0 sm0 se odločali za festival, iočju, pa, memij da kaže nadaljevati ozne ce[icjj0i prekinjeno v poznih šest-r|^a:.u/Stih letih. Ne bi imelo smisla, stenje P si izmišljevali nekaj povsem Sta stefga.« razmišlja Bojan Čop, kilometrsednik Turistične poslovne tamo up«Pnosti na Bledu in predsednik lobju. K^nizacijskega odbora Yu jazz ična, ke»vala. »Nedvomno je v minulih speljane i Bled izgubil tudi jazzovsko pa je že iiko. Kar pa je tudi pomembno, lelovanjem času se je namreč menjala iško cestt generacija blejskih hotelirjev, diti,« pou jazzovskem festivalu nimajo e predstave in se, tako kot dru-'i 3m v počasi navajajo na to, da bi !m"***jval na Bledu lahko postal tra-ia. 1 ^-'nalen. Zato ni tako nenavadno ališčem. nie> da so za Bled festivalski o prostoe (tisti, ki festival obiskujejo, ku kraja/aJalci) kot gostje in porabniki rganizacijfnmivi. Osebno sicer mislim, i postajali tako; če pa se tako mnenje ,a bodo urvlja, ga je treba začeti spremi-ržava. a j« Namen blejskih organizatorjev festivala je bil — in je še — nadaljevati festival tako, kot se je pred leti začel, pri tem pa je treba ostati pri tradicionalni zvrsti jazzovske glasbe in pri domačih izvajalcih. Zato tudi ni mogoče govoriti o konkurenci ljubljanskemu mednarodnemu jazz festivalu. Lani storjena organizacijska napaka s podvajanjem obeh prireditev (na Bledu in v Ljubljani) je bila tudi javno priznana. Blejski festival postaja in tudi ostaja nekakšen pregled domače glasbene ustvarjalnosti. Ta želja je bila dovolj nazorno izražena tudi na letošnji prireditvi, tako med izvajalci kot tudi predstavniki sedme sile iz sosednjih republik, ki so festivalu namenili precej več pozornosti kot domači slovenski tisk (z izjemo ljubljanskega radia in televizije). »Veljalo bi se torej potruditi, da prireditev na Bledu ostane,« ugotavlja Branko Čop,« vendar pa sedaj ne morem povedati niti besede o tem, kaj se bo s festivalom v prihodnje zares zgodilo. Znano je, da Bled sam prireditve ni sposoben financirati in tudi tega od njega ne kaže zahtevati. Razmere, v katere so prišli letošnji izvajalci, so skrajno sramotne — tu mislim predvsem na bedne honorarje pa tudi na ostalo organizacijo... Le združena in močna pokroviteljska 'druščina' bo lahko v prihodnje izvedla tak festival, ki ga že danes cenijo na pol milijarde starih dinarjev, mi pa smo zanj predvideli pol manj sredstev. Vprašljiva je torej predvsem finančna plat festivala; če bo zanimanja dovolj tudi na Bledu, bomo pa videli.« Bled ima ob kopici najrazličnejših manjših prireditev le malo ali skoraj nič vrhunskih. Jazz festival je prav gotovo taka vrhunska prireditev, ki si bo morala, kot kaže, znova pridobiti »domovinsko pravico«. Festival je pač namenjen bodočemu individualnemu gostu, takemu, ki na Bled prihaja mimo agencij. Prav gotovo je takšen festival za Bled dolgoročna investicija, naložba, ki pa potrebuje najmanj pet let, da zaživi znova, si povrne ugled in pridobi sloves. Očitno pa v času gospodarske (in turistične) krize vlaganje v takšno investicijo predstavlja težko odločitev, ki na Bledu še ni dozorela. Boris Bogataj Likovna razstava AKVARELI JOŽETA ržičem, ifeja v T> CIUHE , A i ..;e, junija - V razstavnem salonu Dolik je od danes do 2. julija odprta jskl ODCi razstava akvarelov akademskega slikarja Jožeta Ciuhe ) mnogostranski umetnik Jo-pravi precta| sijkar( grafik, risar, ilu-ililoš Kerripjsatejj umetnik, čigar osno-;no tr80Y^imanje je, kolikor smo ga če pa delOj veijai0 vselej temu ostre-te ozir/),m\idi ne neposredno pripoved- 1 Si wrt£n vedno umetniško oblikova-izic. Jutrisr . , , ovino bo odzivanju na bistvene proble-uzacije Živčnosti, nenadoma obrne k laš kraj vel1, intimni, ne do kraja pred-histveno pobarvani tehniki, »rihodnji te> zbudi zanimanje, zakaj in nostih Gola potreba? In če je rezultat letiše na pnjevrste, po eni strani preureditve. J izkoriščajoč znane in tradi-je za prehi lastnosti in uporabne pred-tva Golnik kanja z vodeno barvo, po mizni tenisajgjoč elemente, ki jih v ak-V poned(Ksmcno njsm0 vajeni — vsaj ku bahnar |p0rabljenih - denimo ten-J. uri pa na g ni obrisna linija) temveč ,»tojen element, ali likovno C Irifie "TI08* m koncentriranost 29°junija, 1 horizont s skoraj popolno rih krajevn0 talnih plasti, se zanima-unija, tudi ;irovnica prosiavji 25 let ne-li, da bodo poa delovanja. Nastanek te a druge tunspine kj jQ zdaj vodi ]yiarjan ne kraje Zgoa y letQ 1962 ko so v 2jrov-i mešani pevski zbor Svnbo-a. Večkrat pa se je poku/ala bi na prireditvah nastopala časno peli tudi v sekstetu in septetu. V jeseni leta 1902, ko je delal le še moški del pevskega zbora, se je iz komorne skupine pevcev dokončno oblikoval oktet. V več kot dveh desetletjih so se pevci sicer že nekajkrat zamenjali, nekaj pu jih vztraja vse od ustanovitve okteta. L. M. Dvajsetletni jubilej folklorne skupine AMBASADORJI DO-BRE VOLJE Tržič - Z več nastopi je pretekli teden tržiška folklorna skupina praznovala uspešnih dvajset let nastopanja doma in v tujini. Da bi ohranili narodno bogastvo in s tem tudi ljudske plese, so v Tržiču že pred leti ustanovili folklorno skupino. Po večletnem uspešnem delu je prvotno navdušenje sicer splahnelo, a povsem izginilo vendarle ni. Pobratenje Tržiča z alzaškim mestom Ste Marie aux Mineš je pomenilo za folklorno skupino Karavanke novo rojstvo. Skupino je petnajst let strokovno vodil Marjan Vodnjov, njegovo delo je nadaljevala Ljuba Nadišar, zdaj pa jo vodi Mateja Ko-privnik; Marjan Vodnjov pa je prevzel pionirsko skupino v osnovni šoli Kokrškega odreda v Krizah. Prvotni program skupine je obsegal dva spleta plesov - gorenjskega in belokranjskega. Mladi plesalci so svoj program razširili tudi na plese drugih jugoslovanskih narodov, za kar gre velika zasluga strokovnjakom pobratenega društva Branko Cvetković iz Beograda, Boji Ostojo-viču in Predragu Nekterijeviču. Trži-ško skupino Karavanke poznajo v šestih evropskih državah, pa seveda po Sloveniji in Jugoslaviji. V sezoni 1972/73 so ustanovili pionirsko skupino, ki je po začetnih težavah s pomanjkanjem strokovnega kadra in narodnih noš začela redno vaditi, obenem pa je to tudi zaledje novih plesalcev za odraslo skupino. Delo in uspehi folklorne skupine Karavanke so bili doma nagrajeni s Kurnikovo nagrado, da ne omenjamo še drugih priznanj z raznih srečanj in festivalov. »Plesalci imajo različne poklice, med njimi so tudi dijaki in študenti. Naši uspehi so sad nesebičnega in požrtvovalnega dela, ki temelji na ljubezni do ljudskega plesa in pesmi. V tujini imenujejo našo skupino ambasador dobre volje,« je povedal predsednik folklorne skupine Karavanke Franc Kopač. »Največji problem je menjava generacij, pa tudi finančni problemi nas tarejo, saj so izdatki za narodne noše veliki. V veliko pomoč so nam naši štirje pokrovitelji - Trio, Oblačila Novost ter Obrtno in komunalno podjetje Tržič« D. Papler KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava grafičnih del Mihe Maieša darilo slikarja Domu upokojencev v Kranju. V Mali galeriji Mestne hiše je v okviru Kabineta slovenske fotografije m ogled razstava del 30 slovenskih fotografov Čas, v katerem živimo. V prostorih Mestne hiše se s slikarskimi deli predstavljajo člani Društva li kovnih umetnikov Celje. V galeriji v Tavčarjevi ulici razstavlja knjižne ilustracije Marijan Amalietti Razstavo so posredovali Muzeji Radovljiške občine. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je do konca junija odprta razstava izdelkov obrtnikov jeseniške občine. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je odprta vsak dan od 8.30 do 16. ure. Liznjekova domačija je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 19. ure. RADOVLJICA — Čebelarski muzej in Linhartova soba sta odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. V Čebelarskem muzeju so v opazovalnem oaniu na ogled žive čebele. Šivčeva hiša je odprta v času razstav vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Do 6. julija je v galeriji odprta razstava mobilnih plastik, risb in kolažev akad. kiparke Milene Braniselj. Kovaški muzej v Kropi je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure. BOH. BISTRICA — Ob 10 - letnici ustanovitve društva Alpalik v Domu Joža Ažmana danes, v petek, ob 19. uri odpirajo Umetniško razstavo, na kateri razstavljajo Anton Plemelj, Albin Polajnar, Janez Ravnik in Metka Vovk - Mau-ser. JESENICE — Danes ob 18. uri odpirajo v razstavnem salonu Dolik razstavo akvarelov akad. slikarja Jožeta Ciuhe. KRANJ — V galeriji Nova v Delavskem domu, vhod 6, je odprta skupinska razstava likovnikov Iskre iz Kranja. ŠKOFJA LOKA - V Homanovi hi ši na Mestnem trgu 2 razstavlja akad. slikar Franc Novine. GORJUŠA — Jutri, v soboto, ob 18. uri bo v Železni jami na Gorjuši recital poezije Tomaža Boleta. Pesmi bo bral dramski igiralec Aleš Valič ob glasbi Lada Jakše. ŠKOFJA LOKA — Jutri, v soboto, ob 20.30 bo v prostorih osnovne šole Ivana Groharja v Podlubniku celovečerni koncert pevskega zbora Lubnik iz Škofje Loke. STRAŽIŠČE — V galeriji Dom je na ogeld razstava likovnih del učencev osnovne šole Lucijana Seljaka. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega muzeja razstavlja akad. slikar Marjan Prevodnik. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV GORENJ- _SKE_ Mengeš — V počastitev 95 —letnice rojstva in 35 —letnice smrti Franceta Ma-rolta prirejajo Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in Zveza kulturnih organizacij Domžale ter Pevska zveza Gorenjske in DKD Svoboda Mengeš Srečanje pevskih zborov Gorenjske. Prireditev bo danes, v petek, 20 junija, ob 20.30 v Letnem gledališču Mengeš. Na prireditvi nastopajo : mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš, zborovodja Tomaž Habe, mešani pevski zbor KUD Lom, zborovodja Tone Soklič, moški komorni zbor DPD Svoboda Podnart, zborovodja Egi Gašperšič, mešani pevski zbor Titan Kamnik, zborovodja Alenka Mihelčič - Zupan, moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje, zborovodja Jožef Močnik, mešani pevski zbor Lubnik Škofja Loka, zborovodja Tomaž Tozon, ženski pevski zbor Milko Škoberne DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice in Mešani pevski zbor Domžale, zborovodja Roman Ravnic. Če bo vreme slabo, bo prireditev v Kulturnem domu v Mengšu. PIHALNI ORKESTER IZ FIUMICELLA Kranj — Med pihalnim orkestrom Kranj in pihalnim orkestrom Al Gruppo bandistico Tita Michelas iz Fiumicella — Udine že vrsto let potekajo tradicionalne izmenjave. V nedeljo, 22. junija, bodo italijanski godbeniki obiskali Kranj; ob 9. uri bo svečan sprejem v avli kranjske skupščine, ob 10. uri pa se bo na Titovem trgu začel promenadni koncert. Istega dne ob 17.30 bosta prijateljski godbi iz Kranja in Fiumicella nastopili na skupnem koncertu na Bledu. D. Papler GOSTOVANJE NA BRAMSU '86 Beograd — Danes se začenja 21. festival Beograjske revije amaterskih malih scena — BRAMS, ki bo trajal do torka, ko bodo v Gledališču Zvezdara razglasili zmagovalce. Slovenijo letos na tem festivalu zastopa Gledališče čez cesto iz Kranja z Milana Jesiha Afriko. Predstava bo na sporedu v nedeljo, 22. junija, ob 22.30 v gledališču Zvezdara. Po predlogu letošnjega selektorja festivala Dubravka Bibanoviča, režiserja iz Sarajeva, je bilo za letošnji festival izbranih enajst najkvalitetnejših predstav letošnje sezone iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. D Papler SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV GO-_RENJSKE_ Bled — Zveza kulturnih organizacij občine Radovljica in Turistično društvo Bled prirejata za otvoritev turistične sezone na Bledu srečanje pihalnih orkestrov Gorenjske. V soboto, 21. junija, ob 16. uri bo pred hotelom Park nastopilo okoli 300 godbenikov iz sedmih gorenjskih občin - iz Lesc, z Jesenic, iz Kranja, Škofje Loke, Kamnika in Mengša. Nastopil bo tudi pihalni orkester iz Tržiča, ki ga bo spremljala skupina maržorekt. Če bo vreme slabo, bo prireditev v Festivalni dvorani. Rekli so: Tomaž Bole, tajnik ZKO Domžale, na konferenci ZKO Slovenije KOLIKO LJUBITELJSTVA JE V NAŠEM LJUBITELJSJTVU? Prav ob tem vprašanju se večkrat zamislim. S skromnimi sredstvi podpiramo ljubiteljsko dejavnost. Pa vendar ta sredstva povzročajo nemalo težav. Izgubljamo energijo z izumljanjem meril, postavljamo kriterije, kategorije, merimo dosežke na tekmovanjih (včasih tudi z dokaj čudnimi merili). In za vsem tem stoji delitev skromnih sredstev. Med prave ljubitelje pride nemir, ko teče beseda o nagrajevanju ali honorarjih strokovnih sodelavcev, zborovodij, režiserjev, kapelnikov. Ne zanikam vrednosti strokovnega dela. Sprašujem pa se, koliko tega dela lahko vložijo tisti, ki se ne razdajajo, ampak dobesedno raz-prodajajo. Kako daleč seže miselnost o tem, kdo vse je toliko strokovno zaslužen, da bi bil upravičen do honorarja ali nagrade, nam pove podatek, da ima,-mo društva in skupine, ki so prepričane, da si to zaslužijo tudi njihovi člani. Menim, da se ni treba preveč spraševati, ali nam taka miselnost škoduje ali koristi. PRAZNOVANJE POLETJA V ŽIREH Žiri — Pri gostišču Vidic na Vrsniku nad Žirmi se bo danes, v petek, ob 21. uri začela — v duhu tradicije kresnih večerov — zanimiva prireditev, ki jo organizirajo DPD Svoboda Žiri, literarna sekcija, revija Žirovski občasnik in Odred zelenega žirka. Ne bo manjkalo literarnih nastopov (sodeluje igralec Saša Mi-klavc), glasbenih (flavtist Cveto Kobal, Dekliški nonet, pihalna godba iz ČSSR, fanfaristi Alpine, kitaristi, harmonikaši), vmes bo nekaj kratkih predavanj, likovna upodabljanja (Tomaž Kržišnik in Stane Kosmač), fotografiranje, pa dramski in diugi »štosi«... GLAS 6. STRAN TUDI ŠOLAR IMA T. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 20. JUNIJA It SVOJ BIOLOŠKI RITEM Šolsko leto gre h koncu. Šolarjem misli že uhajajo k počitnicam, čeprav se v šolskih razredih še bijejo bitke za zadnje ocene. Naš šolar postaja utrujen in naveličan. Nič čudnega! Deset mesecev trdo dela, najsi je v osnovni ali srednji šoli. Naši šolski programi so zahtevni in otroci imajo pogosto daljši obvezni delovnik kot mi, odrasli. Pet do šest ur ali celo dlje morajo zbrano sedeti v šoli, potem pa še pri učenju doma. Posebno težko je, če se ne učiš tako zlahka in sediš pri knjigah, ko so vrstniki že zunaj pri igri in ko si domači že oddihavajo po opravljenem delu. Včasih pa nanese, da tudi najprizadevnejšim kljub volji in zagnanosti učenje ne gre dobro od rok. Slab dan, pravimo, in zadeli smo v črno! Vsak človek, tudi šolar, ima namreč svoj bioliški ritem, ki ga lahko ponazorimo s krivuljo njihove dolo-vne sposobnosti v nekem časovnem razdobju, recimo prek dneva, tedna ali v poteku šolskega leta. Raziskave so pokazale, da je sposobnost za šolskodelo prekdnevanajslabša v prvi dopoldanski šolski uri, v opoldanskem času med dvanajsto in drugo uro popoldne in spet proti večeru. Prek tedna pokaže najslabše delovne rezultate sreda, v vsakem šolskem letu pa so otroci najbolj utrujeni v šoli decembra in junija. Utrujenost na koncu šolskega leta vodi tudi do zmanjšanja telesne odpornosti in do večjega obolevanja šolarjev. Nekateri otroci so tudi po lažjih boleznih utrujeni', razdražljivi ali brez volje še dolgo potem, ko že minejo bolezenski znaki. Tak otrok se le počasi spet privaja normalnemu šolskemu ritmu in potrebuje portpežljivost staršev in učiteljev. Če ga v skrbi za šolski uspeh prekmalu silimo nazaj v šolo, je kmalu pri zdravniku zaradi slabega počutja ali je spet bolan. Ob bolnem šolarju pogosto preveč pričakujemo od zdravnika in zdravil. Zdravnik ni čarovnik, ki bi z receptom bolnika v dveh dneh postavil na noge! Zdravila res skrajšajo potek bolezni in preprečujejo zaplete, vendar je telo samo tisto, ki se bolezni brani in jo tudi premaga. Za to je potreben določen čas. Otrok torej poleg zdravil potrebuje počitek, primerno nego, pa tudi prijeten bolniški kot in prijazno tolažbo namesto slabo prikrite nestrpnosti okolice: kdaj neki bo dovolj dober, da bo lahko šel spet v šolo? Včasih se bolnik tudi sam želi čimprej vrniti med vrstnike, posebno ker starši včasih težko vzamejo ali dobe dopust za nego in leži bolan šolar leži doma sam ali v varstvu drugih ljudi. dr.Helena Valič ZA LEPŠE ROZE IN TRAVO Katera zaščitna sredstva za boljšo rast rož, trave, zelenja ve in drugega prodajajo, smo pred dnevi povprašeli Vido Ma-ček, prodajalko v prodajalni Kmetijske zadruge v Zgornjih Gorjah. Za zaščito proti ušem na rožah je naprodaj PIROXFLUID Razredčimo ga z vodo, in sicer eno čajno žličko na 1 liter vode Najprej uši preženemo, potem dodamo CVETAL ali KRI STAL, da si roža spet opomore. To sredstvo imajo tudi v pro dajalni Kmetijske zadruge na Bledu. Zelene uši z rož v lončkih bomo pregnali z malimi palčicami FLORAVIN — plant pin, ki jih izdeluje Pliva Zagreb. Vtakneš jo h koreniman — vsak lonček naj dobi svojo paličico. Za ro žne lončke, ki jih imamo zunaj, pa uporabljamo EKATIN - 25 ki je zelo močno zaščitno sredstvo in ga zato tudi zelo redči mo: 1 del na 100 litrov vode. EKATIN je tudi kontaktno sred stvo; če z njim zalivamo rožo, odpadejo uši, pa še korenine se pozdravijo: uporaben je torej za škropljenje in za zalivanje. In še tale nasvet je dala Vida Maček: če dobi bršlinka rjavo obrobo, kot da jo je napadla plesen ali rja, je treba uporabiti ANTRACOL. 2 dag (2 mali žlici) ga je dovolj za 10 litrov vode TRATIN je za dognojevanje in lepšo rast tratne ruše. Meša mo 6 zamaškov TRATINA na 10 litrov vode. Najbolje je s to mešanico poškropiti travo po vsaki košnji z motorno kosilni co. S FOLIARJEM dognojujemo vso zelenjavo. Tudi to meša mo 6 zamaškov na 10 litrov vode. Tudi GARDIN jg namenjen za dognojevanje vrta, podobno kot FOLIAR. DDolenc r ČLOVEK BI SKORAJ NE VERJEL-. r O HUJŠANJU PRAVIJO Dr. H. Pollack z univerze v New Yorku: »Če vsak dan prehodite 1600 m, shujšate v letu dni 5 kg.« Dr. D. T. Quigley meni: »Veliko preveč ogljikovih hidratov potrebujemo zato, ker ne zavirajo teka.« Dr. H. Friedel: »Poskušajte razumeti, zakaj sežete po slaščicah, in že ste napravili prvi in najpomembenjši korak k vitkosti.« Dr. M. Mead trdi, da je ameriški način hujšanja s preštevaniem kalorij precej podoben prezgodnjemu zalivanju dojenčkov. Na koncu se oboje prilagodi telesni potrebi. Dr. L. M. Moorison je odkril, da sojin lecitin zmanjšuje količino holesterola v krvnem serumu in s tem tudi težo. Poleg tega je ugotovil, da uživanje jedilnega kvasa in pšeničnih kali preprečuje srčne bolezni. Dr. H. Bruch pravi: »V vsakem debelušnem človeku je skrit pravi človek, ki si silno želi na prosto.« Strela rešila spor Pred sodiščem v Tolminu se je pet bratov in sester dolgo pravdalo zaradi družinske dediščine, hiše. Nikakor se niso mogli sporazumeti, kdo naj bi kaj dobil. Med sedmim sojenjem pa je v razpravno dvorano dospela novica, da je v sporno hišo udarila strela. Vsi so pohiteli gasit požar. Celo sodnik. Toda vsa hiša je zgorela in težavno vprašanje je bilo rešeno. Ruševine hiše si menda še danes lahko ogledate v vasi Čadrg blizu Tolmina. Fašistični gozd Med zadnjo vojno so fašisti na bregovih visokega hriba nad Tolminom zasadili bore in smreke. Razporedili so jih tako, da so drevesa sestavljala črki B in M. To sta bili začetnici imena in priimka Benita Mussolinija. Črki sta bili dolgi približno petsto metrov in ju je bilo mogoče razpoznati že od daleč. Takoj ko je prišla svoboda.se je zbrala armada tolminskih drvarjev in hitro obračunala z zadnjo sledjo fašizma na svojem območju. Detektor Francelj ima težave. Kadar pride pozno ponoči domov in smrdi po alkoholu, mu žena ne odpre vrat. Prijatelj >ri omizju ga pouči, naj vedno poje malo gorgonzole, potem nihče ne bo opazil, da je kaj pil. Rečeno — storjeno! Pozno ponoči se Francelj vrne domov in kot ukazano, dihne skozi ključavnico. Znotraj zakliče žena: »Francelj, goljufaš, obrni se!« Kratko in jasno Žena zaradi gripe v nedeljo ni mogla v cerkev, pa je tja poslala moža in mu naročila, naj dobro posluša župni-kovo pridigo, da ji jo bo potem ponovil doma. Ko se mož vrne, pove: — Govoril je o grehu. — In kaj je rekel? — Bil je proti. ČEŠNJEVA KRHA SLADICA KUHARSKI RECEPT Krhko testo: 40 dag moke, 1 zavitek pecilnega praška,1 dag margarine, ščepec soli, 1 rumenjak, 7 - 8 žlic kisle smete ne, 1/2 kozarca belega vina; margarina za pekač. Vaniljeva krema: 1/2 1 mleka, 14 dag sladkorja, 3 žlice ostr« moke, 2 zavitka vanilina, 1 strok vanilije; Obloga: 3/4 kg češenj, sneg iz 4 beljakov, 4 žlice sladkorn« moke . Testo: Moko presejemo skupaj s pecilnim praškom na desko V njej razdrobimo z nožem trdo margarino, dodamo sladkor sol, rumenjak, smetano in vino. Pognetemo v testo. Smetan( in vino dodajamo postopoma, ker z njima uravnavamo gosto to testa. Masa mora biti tako gosta, da se da pognesti. Teste naj pokrito počiva pol ure. Spočitega razvaljamo za prst nt debelo in ga damo v pomaščen pekač. Spečemo malo več ko: do polovice v srednje vroči pečici. Testo nato namežemo s kre mo, potresemo s češnjami, po vrhu razravnam^ sneg. Sladic« vrnemo v pečico in spečemo do kraja. Sneg naj po vrhu le za rumeni, znotraj mora ostati bel. Vaniljeva krema: V mleku razžvkljamo sladkor, vanilin, ru menjake in moko. Dodamo vanilijin strok. Kuhamo.da se zgo sti. Med kuho žvrkljamo. Ohladimo. Sneg: Iz beljakov naredimo sneg in mu polagoma, med ste panjem, dodamo sladkorno moko. Sneg mora biti tako trd, dl se ga da rezati. _, _ ^ PoDUAft. STEPAM , ol š*0f JA LOKA l».A ČRNA REKA Mladi smo svoboda! m Toda skozi to svobodo teče reka, črna reka, prepojena s krvjo in sovraštvom. Ta črna reka ne vidi smisla življenje v delu, ljubezni, v bratstvu. Mladi, bodimo močnejši od črne reke! Uničimo črno reko, ki poplavlja svet, uničuje našo srečo. Uničimo črno reko, ki teče skozi naša srca. Nataša Pozvek, 8. b r. OŠ heroja Bračiča Tržič Učenci 6. razreda osnovne šole bratov Žvan iz Gorij so izdali zbirko svojih pesmi. V prikupni zloženki so objavili petnajst pesmi. Med njimi smo izbrali tole: izu Jttht 'vtfr&uti AtuuUec !** to ti p~t sifrAM tat Jtmi £ Mm tM, 4*'/k v/trn* mrjmmkt NA NASI LEPI OBNOVLJENI ŠOLI GNEZDIJO LASTOVICE Naša šola je bila zelo imenitna, ko so jo zgradili pred več kot 50 leti. Imenovali so jo palača. Z leti pa se je starala, postajala je premajhna za veliko število otrok. Občinski možje, učitelji in naši starši so se odločili, da jo je treba obnoviti. Da smo danes v svetli, lepi prenovljeni šoli, je veliko pripomogel samoprispevek za šole v škofjeloški občini. Zdaj moramo vsi paziti na nove prostore in na pohištvo v šoli. Radi bi dolgo imeli lepo šolo. Skoda, da se ne zavedajo vsi učenci, da je lepše v čisti šoli. Nekateri namreč delajo tudi škodo. S pomladjo so se tudi lastovice vrnile z juga. Nova šola jih je zbegala in nekaj dni so se nemirno spreletavale okrog nje. Pa so se odločile, da zgrade nova gnezda. Vse odmore smo jih skrivaj opazovali, kako so nosile slamice in blato in pridno delale svoj novi dom. Zgradijo skoraj čisto zaprto gnezdo. Pustijo le toliko prostora, da komaj lahko pridejo v gnezdo in iz njega. Zdaj samica že vali jajca. Samec je blizu gnezda, kot bi jo stražil. Mogoče ji poje ptičje pesmice? Prinaša ji tudi hrano. V razredu se veliko pogovarjamo o ptičkih. Tovarišica nam vedno pove kaj zanimivega. Pri njej doma gnezdijo pogorelč-ki. Vsi smo zelo veseli, da gnezdijo lastovice na naši šoli. Star pregovor pravi, da lastovice prinašajo srečo,in upam, da nam bodo prinesle tudi kakšno dobro oceno ali pohvalo. Nataša Trampuš, 4. a r. OŠ Petra Kovačiča Škofja Loka KMALU BODO POČITNICE Počitnice se hitro bližajo. Veselim se ,jih, ker mi dva meseca ne bo treba v šolo. S starši in s sestro bom šla že takoj drugi teden počitnic za deset dni na morje na otok Rab, potem pa mogoče še v Split. Preostali del počitnic bova s sestro preživeli doma, očka in mamica pa v službi. Že sedaj vem, da bodo počitnice zame veliko prekratke. Katja Sadnik, 1. a r. OŠ Matije Valjavca Pred dvor PRED SLOVESOM Še pet dni, še štiri, še tri. . . Takole odštejemo vsak dan posebej. No, saj to ni nič čudnega, predstavljajte si,.že jeseni bomo srednješolci. Nimate poj ma, kako se tega veselim. Prav na jetra mi gre ta osnovna šola. Po osmih letih si pač zaželiš sprememb. Pa še zaradi nečesa se tako veselim, da bom srednješolka S štirnajstimi ali petnajstimi leti se, kakor vsi vrstniki, tudi takale mula kot sem jaz, počuti odraslo, no, na pol odraslo iij hočem, da se drugi do mene tudi tako vedejo. Toda, če narediš na starejšega še tako dober vtis, je s tabo po vprašanju, v kateri letnik pa hodiš, opravil. Kdo pa se danes, prosim vas, še pogogvarja s tako osnovnošolsko mularijo kot smo mi? Mislim, da sem povedala najbolj tehtna vzroka za moje veselje ob odhodu v srednješolske klopi. Nekaj, to vam zaupam čisto po tiho, pa mi le greni veselje. Pogrešala bom sošolce pa tudi učitelje, čeprav sem se nanje marsikdaj jezila. Ko takole osem let živiš v taki razredni skupnosti kot je naša, slovo verjetno za nikogar ni lahko. Poznaš vsakega sošolca posebej,kot ga mogoče ne pozna niti mama. Skupaj smo prestali mnog0 hudega, pa tudi lepega, veselega. Seveda brez majhnih pre-pirčkov ni šlo, večino časa pa smo bili kot rit in hlače. Moram priznati, da so se mi učitelji včasih prav smilili, ko smo jih skušali spraviti na rob živčnega zloma. Toda tudi učitelji v tej šoli so po mojem mnenju nekaj posebnega. Lahko bi jim pravili tudi jeklenoživčniki. Saj to dosledno tudi so: učitelji z jeklenimi živci. Takoj pa moram dodati, da moramo podobne živce imeti tudi učenci. Zato želim vsem naslednjim generacijam predvsem moči za naporne šolske dneve, ki jih čakajo. P* še nekaj mi leži na duši. Vem, da šolski vsakdan zahteva, da se delamo iz marskikoga norca in največkrat se izživljam0 nad učitelji. Toda naj vam bo vdno pred očmi, tudi oni so le ljudje. Susanne Čurič, 8. a r. OŠ Josipa — Tita PredoS' Ije PREDPOĆITNIŠKE TEŽAVE Prav počasi in leno se bliža konec šolskega leta, ki ga učitelji in učenci prav nestrpno pričakujemo. Kontrolne naloge, šolske vaje, preizkusi znanja in podobni sovražniki učencev se vrstijo uro za uro, dan za dnem. Za sprostitev je vmes spraševanje pred tablo, pa vprašanja za pluse in minuse. Učitelji nam hitijo razlagati snov, vmes pa razložijo še to, da sta na sporedu le še dve uri tega predmeta, snovi pa najmanj za pet ur. In spet smo na najslabšem učenci. Učiti se moramo po tri snovi naenkrat, pisariti »plonk« listke ter od razreda do razreda iskati vprašanja, ki so jih pisali drugi. Ampak mi se ne damo! Kljub vsemu mislimo le na počitnice in konec šolskega leta. Štejemo dneve in ure, ko bomo prosti za dva meseca. Do konca nas čaka tudi še nekaj izletov oziroma športnih dnevov. Pogovarjamo se o tem, kje in kako bomo poleti, pišemo si naslove in telefonske številke in vse hočemo vedeti drug o drugem. Vzdušje je skoraj počitniško, moti ga le bližajoča se konferenca in tovariši, ki se jih ne da prepričati, da mirne vesti lahko zaključimo to šolsko leto. Erika Štular, 7. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor PETEK, 20. JUNIJA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN (g@IMSS^IS2GLAS TV SPORED 80BOTA 8.05 Žiga Žaga 8.25 Na črko, na črko. 8. del nanizanke TV Beograd 8.55 O kamenčku, fižolčku in slamici 9.10 Oblaček pohajaček, 4. oddaja 9.25 Slovenske ljudske pravljice: Ptičje srce in glava 9.40 Ta čudoviti notni svet, 4. oddaja TV Sarajevo 10.40 MPZ Zagorje 84, 12. oddaja 11.10 Amazonka: Calvpso odpluje proti Amazonki, ponovitev 1. dela angleške dokumentarne serije 15.55 Serjoža, sovjetski mladinski film (čb) 17.10 Beograd: Rokomet (ž) - Jugoslavija : NDR, prenos 18.25 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci 19.00 Danes: V šesti prestavi 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme 19.55 Guadalajara: SP v nogometu - četrt finale - 5:6, prenos 21.50 Zrcalo tedna 22.15 TV dnevnik 22.30 Plavolasec z enim črnim čevljem, francoski film 23.55 do 01.45/50 Monterrey: SP v nogometu - četrt finale - 7:8, prenos Oddajniki II. TV mreže 14.40 Jugoslavija, dober dan 15.30 Miti in legende 15.45 Po Titovih poteh svobode 16.45 Izkušnje zaželene, niso pa neobhodne, angleški film 17.55 Banjica, 4. - zadnji del TV nadaljevanke 18.55 Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu: Alpski kvintet 19.30 TV dnevnik 20.00 Mladinski festival zabavne glasbe - Subotica 86 21.45 Športna sobota 22.05 Finale jugoslovanskega pokala v atletiki, reportaža iz Maribora TV Zagreb I. program 13.25 Sedem TV dni 13.55 Pavlakovi, ponovitev 8. dela nemške nadaljevanke 14.40 Kjer so ostali molčali, vzhodnonemški film 16.25 Narodna glasba 17.00 TV koledar 17.10 Beograd: Rokomet (ž) - za lovoriko Jugoslavije - Jugoslavija : NDR, prenos 18.30 Prisrčno vasi, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 19.55 SP v nogometu - četrt finale - prenos 21.45 TV dnevnik 22.10 Osumljeni, francoski film 23.35 Mali koncert 23.55 SP v nogometu - četrt finale, prenos NEDELJA 22. junija -x-i-— 8.55 Ziv žav: Risanke, Pod ist nebom: Najdaljši dan, danski film 9.55 Flipper, ponovitev 7 dela ameriške nanizanke 10.20 J. Kennedy Martin: Kitajec v Scotland Yardu, 4. del angleške nadaljevanke 11.10 Goli sveta, pregled s SP v nogometu 11.25 Domači ansambli: Ansambel RŽ 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pevski tabor 86 - Šentvid pri Stični 14.55 Očarljiva idiotka, francoski film (čb) 16.45 Goli sveta - ponovitev 17.00 V nedeljo popoldne iz Maribora 19.00 Danes - Potrošniška porota 19.30 TV dnevnik 19.55 Ciudad de Mexico: SP v nogometu - četrtfinale -1:2, prenos 21.45 Posladkana vodica, 2. del nadaljevanke TV Novi Sad 22.50 Športni pregled - jugoslovanski pokal v atletiki, reportaža iz Maribora in kolesarska dirka po Jugoslaviji -zadnja etapa 23.50 do 01.45/50 Puebla: SP v nogometu - četrtfinale -3:4, prenos v odmoru Propagandna oddaja Oddajniki II. TV mreže 10.55 Belvedere pri Cetinju: Veliki ljudski zbor ob 50-letnici Belvederskih demonstracij, prenos 15.10 Sto let po Lisztu, 2. del glasbene oddaje 15.40 Na 4 kolesih, oddaja o prometu in turizmu 16.00 Mehika 86, pregled 16.30 Jahanje - junijski turnir, prenos 17.30 Beograd - rokomet (ž) - za lovoriko Jugoslavije -SFRJ : SZ 18.45 Izbiri: Kronike, dokumentarna oddaja 20.00 Podobe časa 1760-2060: Prihodnost do 2060?, 17. -zadnji del dokumentarne serije 21.00 Pavlakovi, 9. del nemške nadaljevanke 21.45 Lovište na Pelješcu, potopis 22.15 TV galerija TV Zagreb I. program 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Vedno na poti, 4. del angleške nanizanke 15.00 Nedeljsko popoldne 16.45 Moja edina, sovjetski film 18.15 Med kongresoma, 2. del dokumentarne serije 19.55 SP v nogometu - četrtfinale 21.45 Posladkana vodica, 2. del nadaljevanke 22.50 Športni pregled 23.55 SP v nogometu - četrtfinale 01.45 Poročila TOREK 23. junija 9.20 Zrcalo tedna 9.40 Holandec, dokumentarna oddaja 10.30 Goli sveta 16.00 TV mozaik - ponovitev Hoja v senci je francoska komedija, ki pripoveduje o Fran coisu in Denisu. Že sedem let sta nerazdružljiva prijatelja. Francoisu njegova boemska žilica ne da, da bi se kot glasbenik uveljavil na enem mestu, ampak potuje z Denisom po južni Evropi in priložnostno služi kruh. Nekega dne pa se zave, da se bliža tridesetemu letu in da nekaj s svojim talentom vendarle mora storiti. Tudi v Parizu hitrega uspeha noče biti in kmalu se znajdeta v revni pariški četrti. Da bi preživela, se lotita »čudnih« poslov, dokler nista ogroženi celo njuni življenji. Edina rešitev je pobeg, tokrat v New York... Film je prijetna kombinacija raznovrstnih skečev z učinkovitim, nenadnim koncem. Ni časa za smrt je ameriški avanturistični film. Lepa in pametna novinarka je na sledi skrivnosotnemu orožju. Firma . M. I. C. ima namreč laserski top in novinarka bi daia vse, da bi prva objavila vest o tem... Film," poln akcije, napetih situacij, ko ni časa niti za smrt. Ne streljaj v naslednico je ameriška komedija. Prijateljici imata ekspresno restavracijo v opremljenem kombiju. Njun prijatelj Sam pa išče dekle, ki je nenadoma postala bogata dedinja. Njen stric jo želi »odstraniti«, da bi prišel do bogastva. Se bo Samu posrečilo rešiti dekle? Vesela komedija se začenja s kung-fujem. Čao. inšpektor je domači film, ki govori o malem mestu in življenju v njem. Vsako naše malo mesto ima tudi miličnike. V tem mestu sta to Boki in Pajko. Živita lepo, saj se v mestu ne dogaja veliko. Boki pa ima bujno domišljijo in sanjari o tem, da bi postal velik policaj. Išče avanture, preoblači se v druge osebe, išče, sumi... A je že tako: če išče vraga, ta tudi pride. Boki pade v igro, v kateri naša tajna policija lovi nevarno mednarodno tolpo... Ob filmu se bomo nasmejali, saj bomo v glavni vlogi gledali Bato Živojinoviča. 17.10 Goli sveta - ponovitev 17.30 Zvončar 17.45 Na črko, na črko, 9. del nanizanke TV Beograd 18.15 Jazz festival - Bled 86, - reportaža 19.00 Danes - Podravski obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 N. Cato: Vse reke tečejo, 2. del avstralske nadaljevanke 21.05 Omizje: Kam drvimo? 23.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže 15.00 Zdravo, mladi 15.40 Mehika 86 16.10 SP v nogometu, posnetek 18.00 Radi imamo živali 18.15 Predstava otroškega gledališča KVAK 18.30 Med kongresoma, 3. del dokumentarne serije 20.00 Znanost 21.00 Dinastija, 104. del ameriške nadaljevanke 21.50 En avtor - en film - Dj. Marku: TV dur 22.05 Zabavnoglasbena oddaja 22.50 Kronika VII. svetovnega festivala animiranega filma v Zagrebu TV Zagreb I. program 14.10 Podobe časa 1760-2060, ponovitev dokumentarne serije 15.00 Zdravo, mladi 15.40 Mehika 86 16.10 SP v nogometu - posnetek tekme . . . 17.40 Številke in črke - kviz 18.00 Radi imamo živali, otroška serija 18.15 Predstava otroškega gledališča Kvak 18.30 Med kongresoma, 3. del dokumentarne serije 20.00 V. Mihletič - Z. Ogresta: Najlepši dnevi v življenju Ivana Kiseka, drama 21.05 Mali koncert 21.20 Knjige in misli 21.50 Meridiani, zunanjepolitična oddaja 22.40 Program plus PONEDELJEK _24. junija 9.00 9.35 10.05 15.50 17.30 18.30 19.00 20.05 21.05 Računalniški informacijski sistemi, 3. oddaja Poklici v PTT Arhitektura, 3. oddaja TV mozaik šolska TV, ponovitev Ta čudoviti notni svet, 6. oddaja TV Sarajevo Kako nastane knjiga Danes - Zasavski obzornik Hvala, gospodična Jonesova, angleška drama Koncert iz Postojnske jame Oddajniki II. TV mreže 15.00 Želeli ste - poglejte 15.40 Narodna glasba 16.25 Zgodovina letalstva 17.55 TV dnevnik 18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 18.45 Mostovi - Hidak (samo za LJ 2) 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja 21 00 Čas podvigov, dokumentarna oddaja 21.45 Letopis, izobraževalna oddaja TV Zagreb I. program 15.00 Želeli ste - poglejte 15.30 Poročila 15.40 Narodna glasba 16.25 Zgodovina letalstva 17.20 Številke in črke - kviz 17.40 TV koledar 17.50 Medigra 18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 18.45 Izobraževalna oddaja 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja 21.00 Normandija - Njemen, francosko-sovjetski film 22.55 TV dnevnik 23.15 Program plus 00 25 Poročila SREDA 25. junija 9.55 Beograd: 13. kongres ZKJ, prenos 1. plenarnega zasedanja Beograd 17.45 Vijavaja - ringaraja, 1. del TV igre 18.30 Svet kristalov, angleški znanstveno-tehnični film 19.00 TV dnevnik 19.15 Poročilo s 13. kongresa ZKJ 19.45 TV nocoj 19.55 Guadalajara: SP v nogometu - polfinale - A : B 21.55 Španski balet Maria Rosa, 1. oddaja 22.15 TV dnevnik 22 30 Poročilo s 13. kongresa ZKJ 23.00 Film tedna: Krošnjar, kanadski film 23.55 do 01.45/50 Ciudad de Mexico: SP v nogometu -polfinale - C : D, prenos Oddajniki II. TV mreže 15.00 Prijatelji glasbe 15.40 Zgodovina letalstva 17.45 Obiskovalci, 12. del otroške nadaljevanke 18.15 Stare obrti in običaji, 2. del izobraževalne serije 19 00 TV dnevnik 20.00 Kino oko 22.35 Povodi in sledi (Kronika 7. festivala animiranega filma) TV Zagreb I. program 15.00 Prijatelji glasbe 15.40 Zgodovina letalstva 16.25 TV koledar 16.35 Številke in črke - kviz 17.45 Obiskovalci, otroška serija 18.15 Stare obrti in običaji, izobraževalna oddaja I9.55 SP v nogometu - polfinale, prenos 21.45 Mladost in lepota Slavonije, zabavna oddaja 23.00 Program plus 23.55 SP v nogometu - polfinale, prenos ČETRTEK 26. junija 900 Štiri dni do smrti, jugoslovanski film 10.30 Goli sveta 16.10 Goli sveta - ponovitev 17.30 Slovenske ljudske pravljice: Roža škrlatka pa sin orlic - Čirule čarule. Čudežna pijača 17.45 Po poteh Gubčeve brigade s slikarjem Borisom Kobetom 18.15 Mozaik kratkega filma: V avtobusu in Tri življenja, jugoslovanski film 19.00 TV dnevnik in vreme 19.45 Ne prezrite in TV nocoj 20.00 Tednik 21.05 S. Pons - A. Larreta: Gova, 2.del španske nadaljevanke 22.00 Glasbeni premor 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.45 Sonce na dlani, 3. del otroške serije TV Skopje 18.15 Muppet show 19.15 Poročilo s 13 kongresa ZKJ 20.00 Tujci in bratje, 11. del angleške nadaljevanke 21.00 Umetniški večer: M. Krleža: Pogreb v Theresienburgu, predstava Narodnega pozorišta v Sarajevu TV Zagreb I. program 14 00 SP v nogometu posnetek ceircunaine tenme . .. 15.40 Mehika 86 16.10 Številke in črke - kviz 17.30 TV koledar 17.45 Sonce na dlani, otroška serija TV Skopje 18.15 Muppet shovv 19.00 TV dnevnik 20 00 Panorama - politični magazin 21.00 Izbrani trenutek 21.10 Kombinacija - kviz 22.15 TV dnevnik 23.15 Program plus PETEK 27. junija 9.00 Tednik 15.25 TV mozaik - ponovitev 17.30 Beli delfin, 13. - zadnji del francoske nadaljevanke 17.45 Flipper, 8. del ameriške nanizanke 18.15 Reševanje iz vode, poučna oddaja 19.00 TV dnevnik in vreme 19.15 Poročilo s 13. kongresa ZKJ 1,9.45 Ne prezrite in TV nocoj 20.00 Amazonka: Potovanje k tisočerim rekam, 2. del angleške dokumentarne serije 20.50 Bergerac, 10. del angleške nanizanke 21.55 Poročilo s 13 kongresa ZKJ 22.10 Rimska pomlad gospe Stone, ameriški film Oddajniki II. TV mreže 15.00 Domovino branimo tudi z lepoto 15.40 Zgodovina avtomobilizma 17.30 Beograd: Atletski miting, prenos (slov. kom.) 19.00 TV dnevnik 19.15 Poročilo s 13. kongresa ZKJ 20.00 »In memoriam« - Lovru Matačiču - A. Dvofak: Stabat Mater, prenos iz CD 21.40 B. Kantušer: Flamska legenda, glasbena oddaja 22.50 Kronika VII. festivala animiranega filma v Zagrebu 23.20 Rokomet (m) - za lovoriko Jugoslavije -SFRJ : Španija, posnetek 2. polčasa (slov. kom.) TV Zagreb I. program 15.00 Domovino branimo tudi z lepoto, zabavnoglasbena oddaja 15.40 Zgodovina letalstva 16.30 Kronika 13. kongresa ZKJ 17.30 TV koledar 17.45 Lutkomendija, otroška serija 18.15 Začimbe, izobraževalna serija 19.00 TV dnevnik 20.00 Dempsev in Makepeace, 6. del angleške nanizanke 21.00 Po desetih - kulturni magazin 21.15 TV dnevnik 22.40 Program plus OBČINA KRANJ UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE objavljajo prosta dela in naloge: V upravi za družbene prihodke 1. VODJA ODSEKA ZA KNJIGOVODSTVO IN IZTERJATVE VII/1 stopnja zahtevnosti Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo — strokovni izpit V komiteju za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti 2. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA METODOLOGIJO PLANIRANJA Pogoji: — visoka izobrazba — VII/1 stopnja zahtevnosti ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo — strokovni izpit 3. SVETOVALCA ZA PLAN IN ANALIZE Pogoji: — visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo — strokovni izpit Za razpisana dela in naloge sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 14 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj — splošne službe — kadrovska služba, Trg revolucije 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. RADIO SOBOTA, 21. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Pojte z nami - 10.25 Do poldne ob lahki glasbi - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 11.30 Srečanje republik in pokrajin -12.10 — 14.00 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo — 14.05 Glasbena panorama - 16.00 Vr tiljak in EP - 16.40 Lojtrca domačih - 17.00 Studio ob 17-ih - 18.00 Škatlica z godbo -19.00 — Radijski dnevnik -20 00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program NEDELJA, 22. junija Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -8.07 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja — 11.00— 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 17.05 Priljubljene operne melodije -17.50 Zabavna radijska igra -20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05- 4.30 Nočni program PONEDELJEK, 23. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -8.05 Aktualni problemi marksiz ma - 8.40 Izberite pesmico -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 11.05 Znano in priljubljeno - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 V go-steh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17-ih - 18.00 Na ljudsko temo - 20.00 Kulturni globus -20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Akademija St Martina in the Fi-elds in dirigent Neville Marriner - 23.05 Zimzelene melodije -00.05 — 4.30 Nočni program TOREK, 24. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -8 05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Znano in priljubljeno — 12 30 Kmetijski nasveti - 13 30 Od melodije do melodije -14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak že Ija in EP - 17.00 Studio ob 17-ih - 18.00 Sotočja - 20 00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Odskočna deska - - 21.05 Od premiere do premiere - 22 30 Slovenski pevci zaba vne glasbe - 22 50 Literarni nokturno — 23 05 Vodomet melodij - 00.05-4 30 Nočni program SREDA, 25. junija_ Prvi program 4 30-8.00 Jutranji program 8.05 Za knjižne molje - 8 30 Za bavni zvoki - 9.05 Z glasbo v dober dan - 11.05 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17-ih -18.00 Zborovske pesmi slovenskih skladateljev prvih desetletij - 20 00 Srečanje s pianistom Nikolajem Petrovom - 21.05 Mi hail Glinka: Odlomki iz opere »Ivan Susanin« - 22.30 Zimzelene melodije — 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 26. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji prgram -8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Re zervirano za — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14 05 Za mlade radovedneže - 16 00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17-ih - 18.00 Lahke note - 18.30 Minute <: violinistom Slavkom Z rimškom - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Lite rarni večer — 22.30 Večerna po doknica — 22.50 Literarni nok turno - 23,05 Paleta popevk ju goslovanskih avtorjev 00.05-4.30 Nočni program PETEK, 27. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -8.05 Radijska šola za nižjo stop njo - 9.35 Napotki za naše go ste iz tujine - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Znano in priljubijo no - 11.25 S pesmijo po Jugo slaviji - 12.10 Vedri zvoki -13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program KRANJ CENTER 20. in 21 .junija: amer. fant. film STARFIGHTER - ZVEZDNI BOJEVNIK ob 16., 18 in 20. uri, 21. junija ob 22. uri premiera amer. akcij, komedije NE STRELJAJ V NASLEDNICO, 22. junija: amer. film STARFIGHTER - ZVEZDNI BOJEVNIK ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. pust. filma NI ČASA ZA SMRT ob 21. uri, 23. in 24. junija: amer. akcij, komedija NE STRELJAJ NA NASLEDNICO ob 16., 18 in 20. uri, 25. in 26. junija: franc. komedija HOJA V SENCI ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIĆ 20. junija: hongk. film BOJEVNI KI SHAOLINA ob 16., 18. in 20. uri, 21. junija: ital. fant. film YOR-LOVEC IZ PRIHODNOSTI ob 16., 18. in 20. uri, 22. junija: amer akcij film STRYKER ob 14. in 18. uri, ital. akcij, film STE-VARDESA IN GANGSTERJI ob 16. uri, premiera jugosl. komedi je ČAO, INŠPEKTOR ob 20 uri, 23.Junija: jugosl komedija ČAO, INŠPEKTOR ob 16., 18. in 20. uri, 24. junija: avstral akcij film POBESNELI MAKS ob 16., 18. in 20 uri, 26. junija: amer. komedija ZAFRKANTJE ob 16., 18. in 20. uri, _TRŽIČ 21. junija: ital. komedija ŠKAN-DAL V DRUŽINI ob 18. in 20. uri, premiera hongk. filma SMRTONOSNI BES ob 22 uri, 24. junija: amer. akcij, film GENERACIJA 84 ob 18 in 20. uri, 25. junija: avstral. akcij, film POBESNELI MAKS ob 18. in 20. uri, 26. junija: hongk. karate film SMRTONOSNI BES ob 18. in 20. uri, _KAMNIK DOM_ 21. junija: premiera franc komedije HOJA V SENCI ob 18. in 20. uri, franc. erot. krim. film POSILSTVO ob 22. uri, 22. junija: hongk. film NA ZMAJEVI POTI ob 15. uri, franc. komedija HOJA V SENCI ob 17. in 19. uri, pre miera hognk filma SMRTONO SNI BES ob 21 uri, 23. junija: amer. akcij, film NAJKRAJŠA POT ZA KITAJSKO ob 18 in 20. uri, 24. junija: hongk karate film SMRTONOSTNI BES ob 18. in 20. uri, 25. in 26. iuniia: amer fant. film STARFIGHTER -ZVEZDNI BOJEVNIK ob 18. in 20.uri DUPLICA 21. junija: ital. akcij, film STE-VARDESA IN GANGSTERJI ob 20. uri, 22. junija: hongk. film LETEČA GILJOTINA ob 15. uri, amer. akcij, film NAJKRAJŠA POT ZA KITAJSKO ob 17. in 19. uri, 25. junija: amer. pust. film NI ČASA ZA SMRT ob 20. uri, 26. junija: amer. akcij, film NE STRELJAJ V NASLEDNICO ob 20. uri JESENICE ŽELEZAR 20. junija: amer akcij film GENERACIJA 84 ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij filma DIV JI OTOK ob 21 uri, 21. junija: amer. akcij film DIVJI OTOK ob 17. - in 19. uri, premiera amer. pust. filma NI ČASA ZA SMRT ob 21. uri, 22. junija: ital. fant film YOR - LOVEC IZ PRIHODNOSTI ob 15. uri, amer. akcij, film DIVJI OTOK ob 17. in 19. uri, 23. in 24. junija: amer. pust. film NI ČASA ZA SMRT ob 17. in 19. uri, 25. in 26. junija: franc. erot.krim. film POSILSTVO ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 20. in 21. junija: premiera jug. komedije ČAO, INŠPEKTOR ob 18. in 20. uri, 22. junija: hongk film BOJEVNIKI SHAOLINA ob 16. uri, avstral. akcij, film POBESNELI MAKS ob 18. in 20. uri, 23. junija: amer. pust film DIVJI OTOK ob 18. in 20. uri, 24. junija: ital. fant. film YOR LOVEC IZ PRIHODNOSTI ob 18. in 20. uri, 16. junija: amer akcij, film STRYKER ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 20. junija: amer. pust. film SMO KY JE RAZBOJNIK ob 18 uri, 24. junija: amer. fant. film STAR FIGHTER - ZVEZDNI BOJEVNIK ob 20.uri ŠKOFJA LOKA 20. junija: braz. drama FANT IZ RIA ob 18.30 in 20.30, 21. in 22. junija: amer. vojni film POLJA SMRTI ob 18. in 20.30, 24. in 25. junija: amer. komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 18.30 in 20.30, 26. junija: amer. krim film PIZZA CONNECTION ob 20.30 ŽELEZNIKI 20. junija: amer. vojni film POLJA SMRTI ob 20.30, 21. junija: jugosl film JAGODE V GRLU ob 20.30, 22. junija: brazil.drama FANT IZ RIA ob 18.30 in 20.30, 25. junija: amer avant. film OBRAČUN V VELIKEM MESTU ob 20.30 POUANE 20. junija: jugosl.komedija JAGODE V GRLU ob 21 uri, 22. junija: amer. avant. film PIZZA CONNECTION ob 21. uri RAOOVUICA 20. in 25. junija: amer. zabavni film PREBUJANJE POMLADI ob 20 un, 21. in 24. junija: ju-gosl.film ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE ob 18. in 20.uri, 22. junija: amer. film CONAN II ob 18uri, amer. film PREBUJA NJE POMLADI ob 20uri, 23. ju nija: amer. film CONAN II ob 20.uri, 26. junija: amer. film BILO NEKOČ V AMERIKI ob 20uri BLED 20. junija: amer. film PETEK 13 ob 20.uri, 21. junija: franc. pust. film SPECIALNI AGNET ob 18.uri, amer. pust. film TEKSAŠKI RANDŽER MC OUADE ob 20.uri, 22. junija: amer. pust. film TEKSAŠKI RANDŽER MC OUADE ob 18uri, amer. film PETEK 13 ob 20.uri, 23. in 24. junija: amer. film PREBUJANJE PO MLADI ob 20.uri, 25. junija: ju gosl.film ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE ob 20.uri, amer. film CONAN II ob 20.uri GLAS « STRAH PETEK, 20. JUNIJA 1986 ■itaj Organizacija, volja, solidarnost brez primere C STO ZVONCEV ore - Akcija se je začela januarja lani. Do septembra so nabavili material in do sredine novembra položili že 22 kilometrov kabla. Aprila letos so delovno akcijo nadaljevali in v teh dneh je v štirih krajevnih skupno-W!fPpWuff^Wrareem v kranjski občini že priključenih nekaj sto telefonov. Prihodnjo nedeljo bodo v Goricah slovesno odprli avtomatsko telefonsko centralo, do konca avgusta pa bodo imela telefon domala vsaka hiša v krajevnih skupnostih Golnik, Gorice, Trstenik in Tenetiše. Še pred dobrim poldrugim letom je bilo območje štirih krajevnih skupnosti v kranjski občini — Golnik, Gorice, Trstenik in Tenetiše - v katastru gorenjskega telefonskega omrežja označeno kot črna lisa. Takrat bi na tem območju, kjer je okrog 500 objektov, lahko prešteli vse telefone domala na prste. Na različnih se- V desetih mesecih so krajani položili oziroma potegnili 60 kilometrov kabla. Kar 40 kilometrov zračnih vodov (sekundarno omrežje) so potegnili letos. Da ne bi bili poškodovali asfalta, so morali narediti kar 380 metrov podbojev. V dobrih dveh mesecih pa so lani položili kar 22 kilometrov zemeljskega kabla. Najdlje je bilo treba potegniti kabel do šest kilometrov oddaljene kmetije (od centrale) v Babnem vrtu. Vsi pa so se solidarnostno odpovedali odškodnini za zemljišče. Posamzeniki so poleg 50 prostovoljnih naredili tudi po 100 in več delovnih ur. Stankih je Dilo večkrat slišati želje in razmišljanja, kako priti do telefona. Vendar se je vedno ustavilo pri ugotovitvi, da bi bila za celotno območje potrebna nova avtomatska telefonska centrala in položitev na desetine kilometrov telefonskega omrežja. Na takšno akcijo pa skorajda nihče ni upal pomisliti. Kot strela z jasne-ga Ko smo se pred dnevi — pred bližnjim krajevnim praznikom vseh štirih krajevnih skupnosti pod Storžičem — v Goricah, kjer so letos organizatorji praznovanja, srečali s predsedniki svetov, je v prešernem razpoloženju tekel sproščen pogovor. Resno so o celoviti telefonski rešitvi na tem območju začeli razmišljati takoj po lanskem novem letu. Novica je »treščila« med krajane kot strela z jasnega. Po pogovorih s predstavniki Podjetja za ptt promet in občinskega izvršnega sveta so v vsaki krajevni skupnosti ustanovili gradbeni Razen združenih sredstev je akcijo izdatno podprla tudi delovna organizacija I lil. S prispevkom so se odzvali tudi GG Kranj, Gorenjska oblačila in Zavarovalna skupnost Triglav. Vsak naročnik telefona pa je prispeval 95 tisoč dinarjev. Po današnjih cenah je vrednost celotne akcije, brez telefonske centrale, najmanj 150 milijonov dinarjev. šno soudeležbo so se vse štiri krajevne skupnosti prijavile na natečaj za združena sredstva. Uspeli so in vsaka krajevna skupnost je dobila po 2 milijona dinarjev. Podjetje za ptt promet je obljubilo avtomatsko telefonsko centralo in medkrajevni kabel. Krajevne skupnosti pa so prevzele obveznosti, da usposobijo prostor, v katerem bo Iskrina ate-stna centrala. Bitka s časom V prvotnem načrtu je bilo predvideno, da bodo telefoni zazvonili 1988. leta. Čeprav lani kabla ni bilo lahko dobiti, so ga imeli do začetka jeseni že precej. Takrat so si zadali, da bodo telefoni zazvonili novembra 1987. leta. Septembra so krajani začeli kopati. Lepa jesen jim je bila naklonjena do sredine novembra in v dveh mesecih in pol so položili že 85 odstotkov vsega kabla. Potem pa se je začela prva bitka s časom. Po predračunu iz marca lani je bila celotna akcija ovrednotena na 96 milijonov dinarjev in dodatnih 60 milijonov dinarjev telefonska centrala. Inflacija pa je nenehno grozila, da bo program zavrla. Minulo zimo je centralni gradbeni odbor nenehno zasedal in sproti seznani al kraiane o do-teku akcije. Ko so do aprila letos nabavili še ves material, ni- so smeli oklevati. S prostovoljnim delom so začeli graditi sekundarno omrežje oziroma zračne vode. Zazvonilo je 2. junija Krajani v vseh štirih krajevnih skupnostih so hiteli. Prvotni rok za dokončanje akcije so najprej skrajšali do letošnjega novem brazdo praznika republike. Izredna organiziranost, volj in vsestranska solidarnost pa so nazadnje dali rezultat brez primere. Prvi telefon je zazvonil v krajevni skupnosti Gorice že 2. junija. Potem pa se je začelo tako rekoč bliskovito preklaplanje ostalih naročnikov. Do sredine tega meseca so telefoni že zvonili v okrog 350 stanovanjih. Prihodnjo nedeljo, 29. junija, bo slavnostna otvoritev telefonske centrale v Goricah. Takrat bo imela telefon že velika večina krajanov. Celotna akcija pa bo, kot kaže, končana avgusta, ko bodo še zadnji naročniki vključeni v telefonsko centralo. Podvig brez pri-mere vi V avtomatsko telefonsko centralo v Goricah bo s 1000 priključki vključenih 562 telefonov: Golnik (brez bolniš- eča niče) 144, Gorice 131, Teneti- lAns še 83 in Trstenik 132. Telefon bo imelo 98 odstotkov vseh |Qeii stanovanj na območju štirih krajevnih skupnosti. Še pred nedavnim so bili v KS Golnik (brez bolnišnice)trije telefoni, v Goricah dvanajst, Tenetišah štirje in na Trsteniku eden. kaj Marjan Valter, predsednik sveta krajevne skupnosti Gorice, Stane Grašič, predsednik sveta KS Gorice, Rajko Kern, Med kri *m 1 ala s l zna delk< 'ezi predsednik sveta KS Trstenik, in Matija Eri, podpredsednik ^e v sveta KS Tenetiše, so pred™ dnevi z zadovoljstvom ugota- ^e vljali, da jim je na celotnem $ov' območju z veliko voljo in zav-zetostjo krajanov, s solidar- razumevanjem, z J nJ zahtevno organizacijo in tudi s £ev pomočjo širše družbe skupno- „ p( sti uspel podvig, na katerega po na začetku nihče niti ni upal *z^n pomisliti. S telefonskega kata-' SP< stra je izginila črna lisa in na prste je zdaj moč prešteti hiše,f0ra kjer ni telefona. Gre za podvig brez primere. Najlepše prizna-PJ P1 nje zanj pa bo na stotine tele-P0*** fonskih zvoncev za praznik. A. Žalar odbor za telefon. Imenovali pa so tudi skupni odbor, v katerem so bili predsedniki vseh štirih gradbenih odborov in predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Za predsednika pa so določili sedanjega-Predsednika sveta krajevne skupnosti Gorice, Marjana Valterja. ■ Ko so na zborih ugotovili veliko zanimanje in pripravljenost krajanov za gradnjo omrežja, so izdelali akcijski načrt. Vsakdo naj bi v šestih obrokih prispeval 75 tisoč dinarjev in se obvezal za 50 prostovoljnih delovnih ur. S tak- Marjan Valter Stane Grašič Matija Eri Rajko Kern 'Udb Wj ar je «ljc o, ! Udi. Cs »liti 'ntr U &va oliti iti t »ari 'Vci »no: si V silosih žito že pretakajo ZUZKISO IZREDNO TRDOŽIVI Žužki, ki so se maja v KŽK-jevi mešalnici močnih krmil na Trati pri Škofji Loki tako namnožili, da so postali huda nadloga vaščanov Trate, so izredno trdoživi, zato bodo morali pri zaplinjanju stanovanjskih hiš uporabiti pravo metodo, da bodo uspešni in ne bodo napravili škode. Kakor nam je povedal Janez Tavčar, direktor KŽK-ja, ljudje ne bodo plačali teh stroškov (takšno vprašanje so zastavili zadnje dni); KZK jih bo pokril v celoti, če bo ugotovljena njihova subjektivna krivda. Na seji skupščine krajevne skupnosti Trata, ki je bila v četrtek, 12. junija, so največ govorili prav o zatiranju žužkov, ki so maja postali huda nadloga vaščanov Trate. Sestanka se je udeležil tudi Ivan Petrič z Zavoda za socialno medicino in higieno v Kranju, katerega naloga je njihovo zatiranje. Povedal je, da so maja, ponovno pa v začetku junija laboratorijsko pregledali, za kakšne hrošče gre in ugotovili, da sta to dva: rdeče —rjavi Kruhar in črni mokar. Dejal je, da ni nič nenavadnega, ker se je .pojavil v žitnih silosih, saj je to žuželka, ki je »doma v mlinih«. Dodal je še, da je izredno trdoživa in zatiranje je zaradi varnosti ljudi, posebej otrok, v stanovanjskih hišah zahtevno. Zato so SAZU v Ljubljani prosili za napotke, da bi uporabili resnično pravo metodo, ki bo učinkovita in ne bo povzročila škode. V mešalnici pa bodo žito v vseh silosih pretočili, pri čemer bodo za zatiranje žužkov uporabili fosfor-fokstosin, s katerim je nato žito po premešanju kontaminirano sedem do deset dni. Žito že pretakajo V ponedeljek so v mešalnici žito v silosih že začeli pretakati. Delo ne bo opravljeno čez noč, saj je tam de- set silosov, v vsakem pa je prostora za 950 ton žita. Vsi niso napolnjeni do vrha, zato menijo, da bodo delo opravili v treh tednih. Kakor nam je povedala Jožica Tankova, vodja KŽK —jeve mešalnice močnih krmil na Trati, so žužki »stalni spremljevalci« mlinov, zakonska določila pa pravijo, da žita praviloma ne smejo pretakati, dokler ni ugotovljeno, da so ga napadle rastlinske bakterije ali škodljivci. Največ žužkov pa so v zadnjem mesecu opazili prav v dveh silosih, ki sta najbljižje vasi. Pri Janezu Tavčarju, direktorju KŽK-ja, smo poiskali odgovor na vprašanje, ki so ga na skupščini zastavili krajani: kdo bo plačal stroške za zatiranje žužkov v vasi, zaplinjanje stanovanjskih hiš torej. Dejal je, dateh stro- Mokarji potrebujejo za razmnoževanje ugodne okoliščine in vse kaže, da so maja bile takšne. Najhitreje se namreč razmnožuje v toplih in vlažnih dneh, samica vsake štiri tedne izleže 160 jajčec. Žitni žužek zvečer, preden zaide sonce, leti tudi 200 do 300 metrov daleč. Če temperatura pade pod 15 stopinj Celzija, razmere zanj niso več ugodne, v mrazu pa otrpne. škov ljudje v nobenem primeru ne bodo plačali. Plačal bo KŽK, če bo ugotoljena njegova subjektivna krivda, v nasprotnem primeru pa bodo morali poiskati ustrezen dogovor z dejavniki v škofjeloški občini in s tistimi, ki skrbe za sanitarni nadzor. Žužki uničujejo tudi stiropor Težje kot v mešalnici bodo žužke zatrli v vasi, kjer jih bodo morali prav tako uničiti, saj se bodo sicer množili naprej. Potrebna bo večja previdnost, saj bodo morali pri zaplinjanju stanovanjskih hiš upoštevati varnost ljudi, posebej otrok. Odlašanje moramo razumeti kot preverjanje metod za zatiranje oziroma iskanje najboljše, o čemer bodo svoje rekli strokovnjaki SAZU v Ljubljani, kamor se je Zavod za socialno medicino in higieno Kranj obrnil po nasvet. Mokarji so namreč izredno trdoživi. Če jih bomo napačno uničevali, ne bo prave koristi, napravili bi le škodo, je dejal Ivan Petrič. Povedal je še, da žužki načenjajo tudi umetne mase, v stanovanjskih hišah stako imenovano sendvič izolacijo utegnejo uničiti stiropor, tam pa jih je tako rekoč nemogoče uničiti. M. Volčjak Ob letošnji jugoslovanski razstavi domače in umetne ocin, ČIPKA NI ZA NA »ŠTANT« Slovenj Gradec — V Jugoslaviji še nismo natančno opredelili pojmov domač umetna obrt, in predvsem ne tega, koliko ju je treba spodbujati. V Sloveniji bi lahko z lani sprejetim družbenim dogovorom o pospeševanju dober kažipot < gim, pa se nam tako pri kreditih kot pri davčnih olajšavah še zatika. Ob tako bo ^ rokodelski dediščini kot jo imamo - pa ne samo na Slovenskem - je to res ka škoda. 2n m ih ;d 1-1-- e- Med obiskom v kranjski e- kri Kibernetiki in begunj-u tem Elanu ga je najbolj zani-ala skrb za osvajanje lastne-l znanja in razvijanje svojih ^delkov, razmerja in odnosi v tezi komunistov ter položaj frtijskih delavcev oziroma jk'Mie vrednotenje družbenopo-ej Učnega dela nasploh. Popold-ia.i je na Bledu v sproščenem _j ?govoru povedal, da so seda-v. ie glavne kitajske skrbi in s ir. jta tudi naloge partije zagota-z lian je boljšega življenja Ki-[ s [jcev, graditev nove ekonom-0. ^ politike, odprte za sodobne 1& "spodarske tokove na svetu, al dirjanje znanja med ljudmi a-1 spopad z inflacijo, ki je lani la ^segla 9 odstotkov, letos pa jo 6i torajo zbiti na 6 odstotkov, ig 'a vprašanje, kako, je dejal, a- * predvsem s pametnim go-e. Podarjenjem, s soočanjem po-Udbe in povpraševanja ter *Ugimi ukrepi dobrega gospo-arjenja. Kitajska diha vedno Nj demokratično in ustvarjal-|°. sprošča se ustvarjalnost Udi. »Časopis Rdeča zastava je Mitični in teoretični organ MUralnega komiteja Komu-ične partije Kitajske. Nje-ttva naloga je teoretično pogojevati generalno linijo in °Htiko naše partije, povezo-at» teorijo s prakso na načelih ^rksizma. Naši bralci so ka-•Ovski oziroma partijski de-'vci od občine navzgor in kožica izobražencev. Berejo 1 sicer lahko tudi delavci, če •o dopušča izobrazbena ra-en. Ljudje z manj kot srednjo izobrazbo ga težko razumejo, zato pa imajo na voljo druge, razumljivejše in njim primernejše časnike. Rdeča zastava izide vsakega prvega in šestnajstega v mesecu v letni nakladi skoraj 3 milijone izvodov. Imajo ga v tovarnah, šolah in ustano ih, nanj pa so naročeni tudi posamezniki. Izhajamo v kitajskem jeziku in v jezikih štirih narodnostnih skupin.Izdaj v drugih jezikih trenutno nimamo. Le pomembnejše članke prevedemo v najpomembnejše svetovne jezike.« Vsebina časopisa torej terja visoko izobrazbeno in stroko- iiy Sloveniji. Karavana turistov k M* drugih, ki radi kupujejo izdelke domače in umetne obrti, Pa gre dalje. Na tržnice, kjer se dobi marsikaj, kar ni podobno ne spominkom ne serijskim l2delkom domače obrti — pač Nečemu, kar nepoučeni in ne-razgledani turist rad kupi za Majhen denar. Toda prav na takih tržnicah, Oa »štantih«, včasi celo v samo-Postrežnicah — prodajajo tudi Svetovno znano idrijsko pa le-jlPoglavsko ali paško čipko — Pajčevinaste umetnine, ki jih Pri nas še vedno ne cenimo do-] Volj. Sicer se ne bi dogajalo, da 'ahko čipko za enak denar ku-''Pirno kjerkoli, da jo najdemo Pod steklenico piva, ko pa bi ^anjo sodila le brušena krista-tovina. Tako značilen izdelek Uaše domače obrti, naše kulturne dediščine, bi moral imeti 1 ^toglavo visoko ceno in spe- l Žirija letošnje razstave v *lovenj Gradcu, ki ji je predsedoval dr. Ivan Sedej, je podeli-j* novih 15 naslovov mojstrom .domače obrti, 7 naslovov pa iz-, "«lovalcem umetne obrti. Med forenjskimi razstavljala je le-*s prvič dobil ta laskavi na-Mov Franc Oblak iz Radovljice *a izdelovanje lokov, naziv jMojstrske delavnice pa je že Jrugič, ob Ateljeju 61, dobila ^mira Grimšče. cializirana prodajna mesta že pri nas. Tako pa dobi visoko ceno šele prek preprodajalcev in končno tudi kot izvozno blago. Morda bi takšno ceno čipka zaslužila že doma, ko bi tudi čipkarica za potrpežljivo premetavanje klekeljnov, za fantazijsko prepletanje niti zaslužila kaj več kot za neslan krop. Morda pa je takšno razmišljanje ob letošnji, že šesti jugoslovanski razstavi domače in umetne obrti v Umetnostnem paviljonu Slovenj Gradca premalo »spodbudno«. Kajti nekaj se vendarle premika: že to, da je letošnja visoko strokovna in ugledna žirija pogumno zavrnila (skoraj) vse, kar na izbrano razstavo domače in umetne obrti ne sodi, kar pa ni bilo značilno za prejšnje razstave. Ob takšni množici izdelovalcev, preko 500, in v izbiri nekaj tisoč izdelkov, ki so šli skozi sito žirije, je novih 55 znakov kvalitete skorajda preskromno. Treba se je vprašati, zakaj nekateri izdelki, ki so že na prejšnjih razstavah dobili ta znak, le-tega pri prodaji nimajo ali pa so celo izginili iz trgovine. Ali je to kaj čudnega, ko pa so po drugih republikah še obrtni zakoni, ki imajo vgrajenih več zavor kot pa spodbud za delo obrtnikov — tudi takih, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo. Ali je kaj čudnega, če traja celo večnost, preden v neki delovni organizaciji prodre ideja, da lahko ob serijski proizvodnji teče tudi maloserijska, butična, primerna za izbrano ponudbo in izbrano povpraševanje, kot je pirmer s pečnicami novomeškega Pionirja. Kajti posluha za srečno prepleltanje ustvarjalnosti in ročnega maloserijskega dela nimajo vsi. Ima ga, na primer, radovljiška Almira, ki je na razstavi ponovno dobila priznanje mojstrstva za svojo dejavnost v Grimščah. Prav to — namreč mojstrstvo v izdelkih, ki nosijo pečat naše bogate rokodelske dediščine — bi moralo dobiti drugačno ceno in vrednotenje, pa če gre tudi le za belokranjske pisanice iz Adlešičev, ki ob Almirini eks kluzivnosti kotirajo - na terr področju — enako visoko. L. Mencinger vno raven članov uredništva, sprašujemo Wang Rensmija. »Obvezna je visokošolska izobrazba ali celo podiplomski študij filozofije, ekonomije, prava in drugih specifičnih ved. Pri nas je za zdaj najvažnejše znanje in ne toliko akademski nazivi. Šele zadnja leta začenjamo s tem. Redakcija je razdeljena na pet delov: na političnega, ki obsega politiko, pravo, nacionalna vprašanja in vprašanja mladih, žensk in sindikata, na ekonomski del, na filozofsko — zgodovinski del, na oddelek za izobraževanje, znanost in književnost ter na kadrovsko teoretični oddelek. Seveda je med vsemi nujno stalno sodelovanje.« Kakšni so vaši vtisi po prvem obisku na Gorenjskem? »Posebej sem vas hotel prositi, da bi napisali moje globoke vtise s tega obiska. To je bogato in lepo področje z veliko možnostmi razvoja, z možnostmi povezovanja s svetom. V tovarnah, kjer smo bili, imajo delo dobro organizirano. Vsako leto več izvažajo, proizvodnja narašča, kar je posledica samoupravljanja, ki ga ima Jugoslavija. Sistem je vitalen z veliko življenjske moči. To pa kaže tudi na veliko sposobnost in gospodarski talent slovenskega naroda. Povsod so nas prijateljsko sprejeli. Menimo, da je to izraz prijateljstva med narodi Jugoslavije in kitajskim narodom. Ob tej priložnosti se zahvaljujem posameznikom in organizacijam, ki so omogočili ta obisk.« J. Košnjek VLASTJA SIMONČIČ Čeprav je skoraj vedno na Mihevku, v hišici z rjavimi polkni, ki jo obletavajo na žgance in orehe navajene sini-ce in strnadi, ga ni ravno lahko najti. Človek mora pravzaprav imeti srečo, da sreča Vlastjo Simončiča, ko se, na-primer, vrača z Madžarske, kjer je bil v mednarodni žiriji za oceno fotografij, ali pa ravno odhaja na avstrijsko Koroško, kjer bo predaval fotoa-materjem. Če pa je že na Mihevku, streljaj od Gorenje vasi, na idiličnem koščku Do-bravšc, kjer so zeleni travniki in žuboreč potok — idealen kraj za počitek in razmišljanje — bo morda zaprt v svoji delovni sobi, kjer bo ali razvijal in delal fotografije ali pa urejal arhiv, fotografije, dokumente, zapiske. Sam pravi, da je zdaj že čas za pisanje spominov. Pa sploh ne kaže, da bi se ta živahni mož, ki je v začetku junija praznoval 75 — letnico, nameraval umiriti — še zdaleč ne. Pravzaprav je imel burno življenje s hudimi preskušnja-mi, ko je kot garibaldinec že stal pred puškami, pa tudi kasneje mu življenje ni prizanašalo. Toda ko je odkril fotografijo, fotografski aparat ni nikoli ostajal doma. Nosil ga je v planine, v naravo sploh, se skozi lečo poglabljal v svet fotografije in mu ostal zvest še danes. Tudi zdaj ima aparat vedno v torbi, ne kakšne ogromne moderne aparature, s kakršno se radi ponašajo današnji fotografi, temveč miniaturni japonski olympus; neprestano išče motive, še raje pa k iskanju spodbuja druge. Vlastja Simončič pravi o sebi, da je po duši »malar«. Fotografiranje je bilo namreč nadomestilo za slikarstvo, ki se mu ni mogel posvetiti. Svoje fotografije je razstavljal že po vseh kontinentih. Naslov mednarodnega mojstra fotografije pove vse. Dosegel je uspehe doma in med tujimi fotografi. Pravi, da se mu je zdelo koristneje svoje znanje razdajati mladim, kot pa le nizati mednarodne medalje. Bil je 19 let predavatelj za fotografijo na pedagoški akademiji in v drugih šolah, ustanovil je celo vrsto foto klubov po Sloveniji, največ seveda v škofjeloški občini. Toda najbolj je ponosen na svojo metodo zgodnje fotografske šole, ki jo je leta 1958 začel v Gorenji vasi. Z leti nabrane izkušnje je posredoval tudi drugim. Ko je leta 1972 o tem predaval na Akademiji vizualnih medijev v zahodno-nemškem Remscheidu na enem od številnih mednarodnih simpozijev, se je iz odmevnosti njegovega predavanja rodil jugoslovanski model fotografske šole. Pisati o Vlastji Simončiču je tako, kot načenjati goro podatkov, nenehno prihaja na dan kaj novega. Kaj ne bi, ko pa je Simončič, ki rad pove, da je v življenju opravljal šest poklicev, zdaj pa se pripravlja še na sedmega, bogatil svoje življe- nje na najrazličnejše načine. Toda večji del - kar petindvajset let, potem ko je opustil novinarstvo — je posvetil medicinski dokumentaciji. V teh letih je nastalo 74 medicinskih filmov o dosežkih povojne slovenske medicine. Prav iz tega obdobja včasih snuje tudi svoje fotografske kompozicije. Tako je naslovnica Protest, ki so jo kot uvod v katalog njegove retrospektivne razstave v začetku junija ob mojstrovem jubileju pripravili v Titovem Velenju, kjer je pred leti tudi ustanovil foto klub. Vendar ta černobilska vizija, kot jo je videl Vlastja Simončič že pred petnajstimi leti, ni bil le osamljen krik in protest proti uničevanju našega okolja. 2e prve razstave o tem so značilne za izredno razstavno dejavnost v Gorenji vasi, saj je bilo do lani v tamkajšnji šolski galeriji kar 51 razstav, največ Simončiče-vih učencev. Na to je Vlastja Simončič zelo ponosen. Le velik umetnik, kot je on, lahko reče, da so ga nekateri njegovi učenci v fotografiji tudi že prerasli. In tudi na to je zelo ponosen. L. M. Ugotovitve strokovnjakov: gozdni delavci morajo biti telesno in psihično usposobljeni kot športniki NALOŽBE ZA ZDRAVJE HITRO VRNEJO VLOŽENI DENAR Bled, 13. junija — V gozdarstvu (kot tudi v drugih gospodarskih panogah) so spoznali, da so naložbe za zdravje delavcev prav tako pomembne, če ne še bolj, kot, na primer, nakup sodobnih strojev, računalnikov, motornih žag... V Sloveniji so v primerjajvi s skandinavskimi deželami nesreče v gozdu še dokaj pogoste, prav tako tudi poklicna obolenja. Na petkovem posvetovanju Kako zagotoviti in ohraniti psihofizične sposobnosti gozdarjev so priznani slovenski strokovnjaki predstavili skandinavski način sečnje, prežagovanja debel in kleščenja vej, ki z razliko od našega daje večji poudarek pravilni tehniki in drži — torej varnosti in zdravju delavcev. Podatki, ki so resda že nekoliko zastareli, kažejo, da se je v Sloveniji pred nekaj manj kot desetimi leti pripetilo na tisoč gozdnih delavcev prek sto nesreč, na Norveškem, denimo, le 55, in da se je pri nas pripetila nezgoda na vsakih 3300 kubikov posekanega lesa, na Švedskem na vsakih 15 tisoč in na Norveškem na vsakih 25 tisoč kubikov lesa. Podatki resda niso povsem primerljivi, saj so med posameznimi deželami precejšnje razlike v naravnih razmerah, v načinu gospodarjenja z gozdovi, v tehniki in organizaciji dela in tudi v tehnološkem razvoju, pa vendarle: kažejo, da so naložbe za zdravje pri nas še vedno premajhne in v senci drugih naložb. Med vsemi slovenskimi gozdnimi gospodarstvi je bilo v obdobju med 1975. in 1981. letom po pogostnosti nesreč in poklicnih obolenj v ospredju tudi blej- sko gozdno gospodarstvo, ne toliko zaradi slabosti na področju varstva pri delu kot zavoljo težavnih naravnih razmer, v katerih delajo, denimo, pokljuški, jelovški in jeseniški »golcarji«. Ropot, tresljaji in plini Slovensko gozdarstvo izgubi na leto zaradi nesreč pri delu v gozdu od 16 do 20 tisoč delovnih dni ter razen tega zavoljo obolenj še 70 do 90 tisoč dni. Največ nesreč se pripeti v začetku in ob koncu tedna — ob ponedeljkih zaradi zmanjšane pripravljenosti za delo, ob petkih zavoljo utrujenosti. Tretjina nesreč se zgodi pri sečnji dreves, prežagovanju debel in kleš-čenju vej, tretjina pri spravilu, prekladanju in prevozu lesa, ostalo pri drugih delih. Od vseh telesnih delov so najbolj ogrožene roke, najpogostejše oblike poškodb so udarci, vrezi, zvini... Več kot polovica nezgod se pripeti priučenim delavcem. Glavna vzroka vseh nesreč sta nepazljivost in nepravilno ravnanje pri delu. Z napredkom tehnologije se je obseg fizičnih obremenitev v gozdarstvu zmanjšal, vendar je pri delu v gozdu vse več hrupa, plinov in tresljajev. »Vibracijska bolezen« je razvita predvsem pri starejših sekačih, ki so veliko delali s težkimi motornimi žagami, v mrazu in brez rokavic. Današnje žage so domala polovico lažje od nekdanjih, imajo boijše blažilnike tresljajev in v ročih posebne grelce. Povečujejo se okvare sluha, za kar so v precejšnji meri krivi tudi sami gozdni delavci, ker ne uporabljajo zaščitnih naušnikov. Veliko je okvar hrbtenice. Razlogi za to so znani: nepravilna drža pri sečnji, prežagovanju debel in kleščenju vej, preslaba telesna pripravljenost gozdnih delavcev, predvsem starejših, nepravilno dvigovanje bremena, neustrezen način dela, pomanjkljivo oblačenje... Nad napake z vi-deorekorderjem~ V skandinavskih državah namenjajo varstvu pri delu in zdravju gozdnih delavcev veliko pozornosti. Nobena skrivnost ni, da pri učenju pravilnih gibov oziroma pri odpravljanju pomanjkljivosti uporabljajo celo videore-korderje (Mimogrede povedano: tudi po tem lahko gozdne delavce primerjamo s športniki, ki pri vadbi skorajda ne morejo brez tovrstnih naprav). Nova skandinavska tehnika ne prinaša korenitih sprememb v delo sekačev, temveč v sedanjo, zdravju škodljivo držo, vnaša gibe, ki razbremenujejo hrbtenico in s tem zmanjšujejo možnost, da bi prišlo do okvare ali poškodbe. Res je, da pri nas vseh sprememb ne bi mogli prenesti v prakso, ker so naše naravne razmere drugačne od skandinavskih in ker je pri nas les debelejši, vendar je neizpodbitno, da bi lahko nekatere njihove izkušnje izkoristili tudi naši gozdni delavci. Fizične obremenitve so, na primer, precej manjše pri načinu dela, pri katerem sekač ne drži motorne žage vseskozi »na rokah«, temveč z njo drsi po deblu, jo naslanja ob telo ali na nogo. Veje je mogoče klestiti tudi tako, da je hrbtenica zravnana. Namesto nošenja žage v ro-kipredlagajo Skandinavci nošenje ob boku, pri podiranju dreves priporočajo počep, poklep ali naslon na deblo... In še ugotovitev zdravnice iz Novega mesta: gozdnih delavcev in kmetov nikakor ne moremo navaditi, da bi zjutraj, še pred začetkom težaškega dela, napravili nekaj razgibalnih vaj. Če velja za stroj, da se mora najprej zagreti, potem naj to upoštevajo tudi ljudje. C. Zaplotnik (MM5OTEIIGLAS 10. STRAN_ Balinarski klub Primskovo Iz leta v leto večji uspehi Kranj, 15. junija — Člani balinarskega kluba Primskovo imajo vsako balinarsko sezono več uspehov. Člansko moštvo nastopa v prvi gorenjski balinarski ligi in * po štirih kolih vodi. Balinarski šport se je na Primskovem začel razvijati že pred leti, toda boljša prihodnost se jim je začela obetati pred dvema letoma, ko so pokrili dve balinarski stezi v Kokrškem logu, lani pa so uredili še dve. Prav te steze so prispevale k napredku balinarskega športa na Primskovem. Kaj kmalu so prišli v gorenjski, slovenski in jugoslovanski vrh. Na baliniščih je še velikodela , a športniki in krajani Primskovega ne obupujejo, saj bodo dela nadaljevali. Kvaliteto balinarjev kažejo njihovi uspehi. Lani je bil njihov član Pavel Fende državni prvak v zbijanju. Imeli so še druge domače in mednarodne uspehe. Letošnjo sezono so odlično začeli; imajo kar tri gorenjske prvake. Med pionirji je Miha Šoba, v zbijanju je gorenjski prvak Boštjan Križaj, med upokojenci pa Marjan Pucelj, medtem ko je bil Bojan Selan na republiškem prvenstvu tretji v zbijanju. Dvojica Mežnarič—Fende—Križaj je bila druga na republiškem prvenstvu, druga dvojica Jerman—Selan—Kruc pa je na tem prvenstvu zasedla peto mesto — vsi imajo zagotovljen nastop na državnem prvenstvu. Zbijalci ga bodo imeli v Tivatu, dvojice pa v Zagrebu. Pri tem je treba povedati, da nobenemu klubu v Jugoslaviji ni uspelo, da bi imel na državnih prvenstvih toliko balinarjev. Boštjan Križaj je državni reprezentant med kadeti in na zadnjem dvoboju z Italijani je bil boljši od prejšnjega svetovnega rekorda v hitrostnem zbijanju. Fende, Križaj in Selan so v gorenjski reprezentanci in računajo na visoko uvrstitev na jesenskem Basinovem memorialu v Ljubljani. Kaj pravijo balinarji: Mežnarič: »Prepričan sem, da se bomo dobro uvBstili, računam, da do desetega mesta. Potrudili se bomo.« Fende: »Borili se bomo za čim boljši dosežek po svojih sposobnostih. Moje načelo je, da ne smeš nikoli obupati.« Jerman: »Čimbolj častno bomo zastopali domači, gorenjski in slovenski balinarski šport. Za nas je že to uspeh, da smo se na ta prvenstva sploh uvrstili.« Selan: »Prikazati bo treba dobre igre in to naj bi nas pripeljalo med prvo deseterico dvojic. V Tivtu na državnem prvenstvu v zbijanju pa računam, da se bom uvrstil do šestega mesta.« Jože Šoba, predsednik ŠD Primskovo, trener in selektor gorenjskih reprezentanc: »Za nastope in oba državna prvenstva imajo tekmovalci intenzivne priprave. Materialna sredstva so tako minimalna, da imamo veliko skrbi, kako jih pridobiti. Računamo na pomoč organizacij na terenu, pa tudi na pomoč TKS in ZTKO Kranj. Realne uvrstitev ene dvojice je med prvih deset, Selan pa naj bi se v zbijanju uvrstil med prvih pet« D. Humer Pred devetnajstim mednarodnim mitingom za , dan borca ŠPORT IN REKREACIJA Štirideset let plavanja v Kranju Kranj, 18. junija — Jubilejnih štirideset let organiziranega plavalnega športa je res prava zlata doba. To obletnico letos praznujejo plavalci, plavalke in plavalni delavci kranjskega Triglava. Za ta jubilej so za danes pripravili slavnostjo sejo, ki bo v prostorih občine Kranj. Ta slavnostna seja, s podelitvijo priznanj do torej danes ob 18. uri v stavbi skupščine občine. -dh Skakalcem Iskre Delte iz Kranja pokal Triglav in Mladost Kranj, 15. junija — Vaterpolsko moštvo kadetov Triglava je doseglo še en uspeh. V domačem bazenu jim je uspelo, da so se uvrstili v finale letošnjega državnega prvenstva. Na kvalifikacijah so se za uvrstitev v finalni del borili kadeti Mladost-Obuča iz Zagrebu, Primorja z Reke in domači Triglav. Po dveh dneh igranja so po dveh tekmah najboljšo iglo poKazali domačini, s>aj so premagali oba nasprotnika, na drugo mesto pa se je uvrstila Mladost-Obuča. Izidi — Triglav : Primorje 10:6, Primorje : Mladost-Obuča 11:11, Triglav : Mladost: Obuća 6:4'; Vrstni red — 1. Triglav, 2. Mladost-Obuča, 3. Primorje. dh Ljubljana, 17. junija — Delovna organizacija Slovin, ki podpira naš smučarski skakalni šport, je organizirala podelitev pokalov in priznanj najboljšim članom in mladincem v tekmovanju za pokal Cockte. Smučarska zveza Slovenije pa je letos prvič podelila priznanje za najboljšega smučarskega tekača Slovenije. Moštveni pokal Cockte so letos ponovno osvojili smučarski skakalci Iskre Delte iz Kranja, letos že tretjič zapored. Drugi so skakalci Elektrotehne Ilirija iz Ljubljane, tretja pa Alpina iz Ži-rov. Peti so bili skakalci Žirovnice, sedmi Tržičani in dvanajsti Blejci. V članski konkurenci je pokal Cock-ta osvojil član Elektrotehne Ilirije Miran Tepeš, ki je zbral 100 točk. Drugi je Primož Ulaga 85, tretji pa član Iskre Delte Tomaž Dolar 59, četrti je njegov klubski kolega Janez Stirn 58, peti Bojan Globočnik Iskra Delta 48, deveti Matjaž Zupan Iskra Delta 47 in deseti Bortu Mur Alpina Žiri 37. V konkurenci starejših mladincev je zmagal Janez Debelak iz Elekrotehne Ilirije z 90 točkami, z istim številom točk je bil drugi Matjaž Zupan iz Iskre Delte, tretji pa Robert Kopač iz Alpine Žiri 60. V moštveni konkurenci za smučarske tekaški pokal Slovenije so slavili skakalci kranjskega Triglava. Zbrali so 535,23 točke. Druga je Kranjska gora 316,16 in tretja Unior Olimpija iz Ljubljane 291,59, peti so tekači TVD Partizan Gorje 180,14, osmo ŠD Rateče, deveti Bohinj in deseti Mojstranča-ni, petnajsto mesto pa si delijo Kokrča-ni in SK Hoće. V ženski konkurenci so prvo mesto osvojile tekačice Kokrice s 308,61 točke, druga je Črna 233,80, tretji Triglav iz Kranja 132,01, četrti pa je Bohinj 114,04, deseta je Kranjska gora. V ženski konkurenci je bila najboljša Nataša Lačen iz Črne s 95 točkami. Druga je Andreja Grašič Kokrica 85 in tretja s 84,8 točke Simona Srebot iz Črne. Četrta je Urška Kaučič, peta Marija Naglic (obe Kokrica), šesta Urška Čop iz Bohinja, sedma Saša Rutar s Kokrice, osma je Ivica Bešter, deveta Barbara Hočevar in deseta Romana Vitas (vse Triglav). V konkurenci moških je slavil Peter Klofutar iz Kranjske gore s 120 točkami. Drugi je Jure Šorli iz Triglava 115 in tretji Branko Slivnik iz Crne 76,48, četrti je Borut Nunar, Triglav, peti Darko Tarman, Kranjska gora, šesti Jože Vodušek, Partizan Lovrenc, sedmi Mitja Kol-man, Triglav, osmi Jože Kavalar, Rateče, deveti Matej Kordež, Triglav in deseti Igor Logar iz SK Bohinj. D. Humer PETEK, 20. JUNIJA 1986 Od tekme do tekme Jeseničani prvaki — Končano je gorenjsko nogometno tekmovanje. Med člani so prve Jesenice z 32 točkami pred Lescami 31, Alpino 27, Tržičem 19, Alplesom 17 itd. Pri mladincih so prvi Leščani z 19 točkami pred Jesenicami 15, Alpino 8 in Poletom 4 točke. V A skupini pionirjev so prve Jesenice s 30 točkami pred Bledom 25, Bohinjem 11, Lescami 9 in Tržičem 7 točk. V B skupini je prvi LTH s 25 točkami pred Alplesom 25, Alpino 19, Poletom 9 in Retečami 3 točke. Zmagovalca obeh skupin sta odigrala odločilno tekmo. Jeseničani so zmagali z 1:0. (P. Novak) • Gorenjci odlični — V Tinjanu pri Kopru je bila prva dirka za republiško prvenstvo v motokrosu v kategoriji 125 ccm. Gorenjski dirkači so se dobro uvrstili. Davor Urevc z Bleda je bil tretji, Robert Hribar (Tržič) peti, Marjan Šivic (Tržič) deseti, Marko Pernuš (Tržič) 14. in Edo Pintarič (Tržič) 21. Ekip- . no je bil Bled drugi, Tržič pa tretji. (M. Jenkole) _ _ - _ _ , . • Prvenstvo ABC Loka v namiznem tenisu — Delavci ABC Loka so tekmovali v namiznem tenisu. Med moškimi so bili najboljši Ivo Pastor (Jelen), Tomaž Mihelič (Jelen) in Boris Gartnar (Loka). Med ženskami pa Mira Krajnik (DSSS Škofja Loka), Sonja Pišler (Maloprodaja), Nada Trojar (Maloprodaja) in Dani Jež (Jelen). (J. Starman) # Kondor praznoval - Z nogometno tekmo med oženjenimi in neoženjenimi in družabnim srečanjem so na Godešiču proslavili 19. obletnico delovanja ŠD Kondor. Po streljanju enajstmetrovk so zmagali oženjeni. Društvo, ki goji razen nogometa še namizni tenis in rekreacijo, ima nad 100 članov. Uspešno prirejajo tekmovanja občinskega in medobčinskega značaja. Sedaj se pripravljajo na 10. turnir v nogometu za pokal Godešiča in na praznovanje 20. obletnice kluba. (J. Starman) — Kranjski košarkarji in košar-karice ne počivajo — Košarkarice Sava Commercea iz Kranja so sodelovale na turnirju v počastitev praznika Domžal. Razen Kranjčank so sodelovale še tri drugoligaške ekipe. Kranjčanke so zmagale. V finalu so premagale Koza-lo. Košarkarice Sava Commercea in košarkarji Triglava pa so sodelovali tudi na močnem mednarodnem turnirju v Heidenheimu v Zvezni republiki Nemčiji. Sodelovale so domače ekipe in moštva iz Luxemburga in Madžarske. Košarkarice Sava Commercea so v predtekmovanju premagale Nitio iz Luxemburga in Osnabruck iz ZRN, v polfinalu izgubile s Heidenheimom in bile poražene v tekmi za tretje mesto z Osnabruckom tesno, s 47:45. Zasedle so četrto mesto. Trener Loj k je zadovoljen, saj so igrale mlajše igralke, pa tudi sojenje ni bilo najboljše. Košarkarji Triglava pa so bili drugi. V finalu so s 87:70 izgubili z Ludvvigsbourgom. Kranjčana Omahen in Rihar sta bila proglašena za najboljša igralca. (L. Ča-lič) • Zanimiva košarka v Kropi — V Kropi so igrali košarkarji Plamena in AŠK Tivoli iz Ljubljane. Zmagali so domačini s 64:58. Tekmo je odlično sodil Strickberger. Za Plamen so igrali Ješe, Lotrič, Zupan, Dermota in Eržen, za Tivoli pa nekdanji odlični košarkarji Ogrin, Vavpetič, Lenard, Hočevar, Weibel, Jeras, Sok, Oblak in Scagneti. (B. Zupan) • Za uvod dve zmagi skakalcev Triglava — Okrog 60 skakalcev je nastopilo na uvodni tekmi skakalne sezone na 15-metrski plastični skakalnici v počastitev krajevnega praznika Stražišča. Največ nastopajočih je bilo članov organizatorja Iskra Delte Triglava. Tekmovali so pionirji vseh treh starostnih kategorij. Dve zmagi sta ostali v Kranju, ena pa je odšla k celjskemu klubu Lopata. Med pionirji do 13 let so bili najboljši Kranjčani Mesec, Martinjak, Simčič, Prestor in Kepic, med pionirji do 11 let Eržen, Žvi-kart in Rakovec iz Kranja, med pionirji do 9 let pa je zmagal Kodernja iz Celja pred domačinom Erženom. (J. Ja-vornik) • Podržajeva, Pavlin in To-mazin prvaki — V Kamniku je bilo letošnje državno lokostrelsko prvenstvo v disciplini hunter field, ki je bilo obenem tudi pregledna tekma za sestavo državne reprezentance za svetovno prvenstvo, ki bo avgusta v Radstadtu v ZRN. Največ uspeha so imeli lokostrel- ci iz Kranja, ki so se preimenovali v LK Ikos, in Senčurjani. Simon Pavlin, član Ikosa, je zmagal med mladinci in bo nastopil na svetovnem prvenstvu. Peter Tomazin je zmagal v kategoriji compound, Ksenija Podržaj iz Šenčurja pa je zmagala med ženskami. (D. Humer) • Barbara Mulej državna prvakinja — V Mariboru je bilo republiško teniško prvenstvo za starejše pionirje in pionirke. Zaradi slabega vremena pionirji tekmovanja še niso končali, med pionirkami pa je Kranjčanka Barbara Mulej zmagala. (J. Mulej) • Turnir tržiških šahistov — Igralo je 14 šahistov, zmagal pa je Srečo Mrvar z 8 točkami pred Pavlom Locem 7,5 in Novakom 7. Naslednji turnir bo septembra. (J. Kikel) • Športniki za praznik Brezij — Več športnih prireditev so organizirali v počastitev krajevnega praznika Brezij nad Tržičem. V balinanju sta zmagala Fic in Zupan, v namiznem tenisu Bukovnik med člani in Tanja Dežman med otroki, v šahu pa je slavil Janez Slatnar. (J. Kikel) Nastopilo bo več kot sto plavalcev Kranj, 18. junij — Plavalci kranjskega Triglava bodo proslavili štiridesetletni«) plavalnega športa v Kranju. Še bolj se bodo potrudili, da bodo spet odlično organizirali letošnji že devetnajsti mednarodni plavalni miting ob dnevu borca. Pokrovitelj tega športnega plavalnega praznika je republiška konferenca Zveze borcev Slovenije, predsednik častnega odbora pa je predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke Janez Bedina. Za devetnajsti mednarodni plavalni miting, ki je v koledarju mednarodne plavalne zveze LENA, je že sedaj prijavljenih nad sto tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije (tri ekipe), Italije (tri ekipe), Romunije, Francije in Poljske. Letošnji miting bo osiromašen, ker ne bo reprezentanc iz ZRN, NDR in Madžarske. Vsi ti imajo ravno v tem času svoja državna prvenstva in kvalifikacije za reprezentančni dres za nastop na svetovnem plavalnem prvenstvu v Španiji. Na ta letošnji miting ne bo tudi predstavnikov iz SZ, ki imajo nastop le vsako drugo leto. Na tem kranjskem mitingu bodo nastopili tudi vsi naši najboljši plavalci in plavalke iz trinajstih plavalnih kolektivov iz Jugoslavije. Med njimi tudi vsi člani organizatorja, ki so vedno v domačem bazenu in na tem mitingu imeli odlične plavalne upehe . Tako bo tudi prihodnjo soboto in nedeljo. Ta mednarodni miting bo namreč 28. in 29. junija. Spored tega devetnajstega mednarodnega mitinga v Kranju je bogat, saj bodo vsi nastopajoči plavali skoraj ves olimpijski plavalni spored. Moški se bodo dva dni borili za najboljšega na 100, 200, 400 in 1500 m kravi, 100 in 200 m prsno, 100 in 200 m delfin, 100 in 200 m hrbtno in 200 ter 400 m mešano. Ženske bodo imele isti spored, plavale bodo 800 m kravi. Ne bo le sporeda plavalnih štafet. To soboto ob 10. in ob 17. uri in v nedeljo ob 9. in 16. uri bo v kranjskem letnem bazenu letošnje absolutno republiško prvenstvo za člane in članice. To bo hkrati res lepa generalka za devetnajsti mednarodni miting ob dnevu borca. D. Humer Na Bledu triintrideseta mednarodna regata Nastopilo bo 529 veslačev Bled, 18. junija — V soboto in nedeljo se nam na Blejskem jezeru obeta športni praznik. Domači veslaški delavci bodo jutri in v nedeljo organizatorji že triintridesete mednarodne regate za člane, članice in mladinke. Nastopilo bo sto štiriinosemdeset čolnov s petstodevetindvajsetimi veslači iz desetih držav. Razen vseh naših najboljših posadk bodo nastopili tudi tekmovalci iz Avstrije, Italije, Švice, ZRN, NDR in Madžarske, iz Bolgarije samo mladinci, iz Romunije, ČSSR samo člani in prvič bodo na Bledu tudi veslači iz Nove Zelandije. Predtekmovanja bodo v soboto od 9. do 11. ure, finale ob 16. uri. V nedeljo bodo predtekmovanja od 9. do 11. ure, finalni nastopi pa že ob 14. uri. Vsekakor napeta regata. Veslači iz ČSSR, NDR, ZRN, Bolgari in tudi drugi bodo imeli prav na Blejskem jezeru izbirna tekmovanja za nastop reprezentanc na svetovnem članskem in mladinskem prvenstvu. Svetovno člansko prvenstvo bo avgusta v Nottinghamu v Veliki Britaniji, mladinci pa bodo imeli svetovno prvenstvo že konec junija v Rodnicah na ČSSR. Uvrstitev v finale bo vsekakor najtežja v enojcu članov, kjer je udeležbo prijavilo kar dvajset tekmovalcev, od tega kar dvanajst iz tujine. Pri jugoslovanskih veslačih bodo zlasti zanimivi boji v mladinskem četvercu brez krmarja. Veslala bosta kombinirana posadka Bleda in Nautilusa iz Kopra, v nedeljo pa bodo te posadke nastopile za svoje klube v dvojcu. Seveda bodo gledalci največ pozornosti namenili blejskemu članskemu četvercu brez krmarja, ki so letos dosegli že tri imenitne mednarodne uspehe v Franciji in ZRN. Od njih lahko na domači tekmovalni progi pričakujemo odlične uvrstitve. Prijave kažejo, da bo triintrideseta mednarodna regata eno od najkvalitetnejših tekmovanj v Jugoslaviji. Zaradi septembrskega svetovnega prvenstva veteranov je bilo nekaj finančnih in kadrovskih problemov, saj je mednarodna regata za organizatorje res veliko finančno breme. Brez podpore združenega dela ne gre. Na pomoč so priskočili Turistična poslovna skupnost Bled, Kompas Jugoslavija, Iskra Delta, SCT, Smelt in Gradiš. D. Humer Vabila, obvestila, prireditve Športniki za praznik Komende — V počastitev krajevnega praznika prireja ŠD Komenda junija in julija številne prireditve. Prireditve so začeli košarkarji in nogometaši. Danes ob 19. uri bo nagradni šahovski hitropotezni turnir za pokal krajevne skupnosti, jutri ob 16. uri pa se bo začelo tekmovanje strelskih družin iz kamniške občine na strelišču za pokal krajevne skupnosti. Jutri in v nedeljo bo tudi teniško prvenstvo Komende za članice in člane na teniških igriščih v Komendi za pokal krajevne skupnosti, (jk) V nedeljo osmič na Jošt — Vabimo vas na Jošt, da ohranimo mladost, je geslo 8. trimskega pohoda na Jošt, ki bo v nedeljo, 22. junija, med 6. in 12. uro. Organizira ga Trim klub Sava v počastitev krajevnega praznika Stražišče. Za prvi pohod dobi udeleženec izkaznico, za drugega bronasto značko, za četrtega srebrno značko in za šestega zlato. Posebne plakete pa čakajo tiste, ki bodo leta 1988 že desetič na pohodu. Pohoda se redno udeležuje od 250 do 400 ljudi. Vabi Trim klub Sava. (jk) Planinci na Matkov Škaf — Jutri ob 6. uri zjutraj bo odhod avtobusa izpred hotela Creine za planinski izlet PD Kranja na Matkov škaf v Logarski dolini. Prijavite se. Mogoče je v avtobusu še prostor, (jk) Na Srednji Dobravi kros Staneta Žagarja — Jutri, 21. junija, bo ob 18. uri na Srednji Dobravi tradicionalni kros Staneta Žagarja na 7 kilometrov dolgi progi. Start bo pred gasilskim domom, cilj pa pred kulturnim domom. Prijave bodo sprejemali pol ure pred začetkom tekmovanja. Startnina je 250 dinarjev in se plača ob prevzemu startnih številk, (jk) Kolesarski kronometer — V nedeljo, 22. junija, prireja ŠD Jakob Štucin Hrastje 7. kolesarski medklubski kronometer v počastitev krajevnega praznika. Start bo ob 9. uri, proga pa bo dolga 9 kilometrov. Prijave pol ure pred startom. Posamezni starti na 6 sekund. Tekmovalci bodo razdeljeni v 10 starostnih kategorij- (jk) Kranj gosti športnike Iskre Kranj, 16. junija — Jutri in v nedeljo bodo v Kranju 22. letne športne igre sozda Iskra oziroma »iskrijada«. Tekmovali bodo v nogometu, balinanju, košarki, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, rokometu, streljanju in šahu. Športniki bodo s tem počastili 40. obletnico ustanovitve Iskre. Svečana otvoritev bo jutri ob 11. uri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. V 16 moštvih bo kar 1200 športnikov. Sindikat sozda, kranjske delovne organizacije Iskre in ZTKO Kranj so prevzeli glavno breme organizacije. Keglja-ško tekmovanje bo že danes opoldne na kegljišču Triglava. Nogometaši bodo začeli jutri, in sicer v dveh skupinah: ena bo igrala na stadionu v Kranju, druga pa na igrišču na Primskovem. Finalni tekmi bosta v nedeljo ob devetih oziroma desetih za 1. mesto. Košarkarji bodo igrali na stadionu in pri šoli Simona Jenka, košarkarice in odbojkarji ter odbojkarice pa v dvorani na Planini. Rokometaši bodo tekmovali na stadionu, rokometašice pa na Planini. Strelci bodo tekmovali jutri ob 13. uri na strelišču na Hujah, namizni tenis pa bo na sporedu v dvorani na Planini. Šahisti se bodo pomerili v osnovni šoli na Planini, prvič pa bodo (letos še zunaj konkurence) tekmovali tudi tenisači. Finalna srečanja bodo v nedeljo, sklepna slovesnost pa bo v nedeljo ob 15. uri na Gorenjskem sejmu. J. Kuhar KOROTAN ZMAGAL V CELOVCU — Nogometaši Korotana iz Kranja so že desetič zapored sodelovali na mednarodnem nogometnem turnirju v Celovcu, kjer razen domačinov igrajo tudi moštva iz Italije in Zvezne republike Nemčije. Letos so bili nogometaši Korotana še posebej uspešni, saj so zmagali, razen tega pa je bil Zupančič najboljši strelec turnirja, Miro Hafner pa najboljši vratar. Stojijo od leve proti desni Slavec, Ajdovec, Pavec, Bencina, Belančič. Zupančič, Milojevič, Sajovic, Zalokar in tehnična vodja Rakovič in Zumer, čepijo pa Andolšek, Šturm, Z. Hafner, M. Hafner, Burger, Medved in Carman. PETEK, 20. JUNIJA 1986 OBVESTILA, OGLASI 11. STRAN (^lESSSoiJglSIGLAS ASTRA, blagovnica Kranj posluje že 20 let in v njej boste vedno našli marsikaj za dom in gospodinjstvo: — talne in stenske oblo — barve, lake in druge vrste premazov — sredstva in oblačila za zaščito pri delu — kanalizacija PVC — bela tehnika in bogat izbor gospodinjskih pripomočkov — brezplačen prevoz kupljeneaa blaga do 15 km Blagovnica *sa«& pazinka Kranj otoćanka NAGRADNA VPRAŠANJA 1. Katera propagandno prodajna akcija je nazadnje potekala v Astri, blagovnici Kranj? a) Gremo v naravo b) Doma je najlepše 2. Ali DO Pazinka izdeluje samo tapete? a) da b) ne Morda že veste, da imamo v Kranju specializirano prodajalno cokel. Na vrhu zadnjih stopnic v Jelenovem klancu, pod zlatarjem Rangusom, tam, kjer je bil včasih fotograf Rode, je Marjan Fajfar s Sp. Brnika odprl lokal, kjer bodo naprodaj le cokle. Vseh vrst: ženske, moške in otroške. Posebno ženskih bo vedno bogata izbira, saj so z različnimi petami, različnimi vrhnjimi materiali, bolj ali manj zaprte, samo s paščkom ... Cene so konkurenčne. Ženske cokle so od 1.200 do 2.300 dinarjev par, moške od 2.000 do 2.700 din in otroške od 1.290 do 1.690 dinarjev par. ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV Občinski odbor Nova Gorica, Skupnost borcev 2. brigade VDV — NO Nova Gorica, Kidričeva 9 BORCEM 2 BRIGADE VDV - NO fripadnike skupnosti borcev 2. brigade Vojske državne varnosti — Narodne obrambe vabimo, da se udeležijo redne volilne skupščine, ki bo v SOBOTO, 21. JUNIJA 1986, NA BANJŠICAH ob 10. uri'po naslednjem redu: — ob 10. uri bataljonske volilne skupščine — ob 11. uri brigadna volilna skupščina — ob 12.30 uri odkritje spominskega obeležja tečaju VDV — ob 13. uri kosilo (partizanski golaž) — ob 16. uri slavnosti ob krajevnem prazniku KS Banjšice in podelitvi krajevnih priznanj ter domicila 3 bataljona VDV. Slavnostni govornik bo generalpolkovnik BRANKO JERKIČ. Odhod avtobusov z železniške in avtobusne postaje v Novi Gorici na Banjšice bo ob 9.20. Odhod z Banjščic v Novo Gorico pa ob 17.30. Prihod vlaka z Jesenic ob 8.18, Sežane ob 9. 11.; odhod vlaka na Jesenice ob 15.33 in 19.40,v Sežano pa ob 18.45. Odbor skupnosti borcev 2. brigade VDV - NO — kompletno stavbno pohištvo — stropne in stenske obloge — montažne hiše, vikend hiše in poslovne objekte VSE NA ENEM MESTU — 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov — brezplačen prevoz do 100 km za določeno vrednost nakupa — stavbno pohištvo FCO vgrajeno — za stropne in stenske obloge popust 10 % I., II. klasa do 12/7-1986 — za opuščene programe do 40 % znižanje VAM NUDI JELOVICA lesna industrija, Škofja Loka pokličite nas (064/61-361,61-185) ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini v Škofji Loki, Kidričeva 58! (mmmmmMGLAs 12. stran OBVESTILA, OGLASI /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Mladi razmišljajo o sebi, starših, našem okolju Zaprotestirala bom v sebi Spet se je v šestem nadstropju, v veliki lepi sejni dvorani Temeljne banke Gorenjske v Kranju, zbrala mladost. Bilo je v torek, 10. junija. Z vse Gorenjske so prišli učenci in učenke, ki so se odzvali na natečaj banke in poslali v oceno svoje spise, risbe in fotografije. Povabljeni so bili seveda le nagrajeni, saj bi bilo vseh veliko veliko preveč. Mladi nimajo pogosto možnosti za pogovor s pravim slikarjem tokrat je hotel France Novine vse vedeti o njihovem delu. Kot že tolikokrat do sedaj so nagrajeni učenci na tem srečanju sami prebrali svoja dela, spodaj v avli pa so mladi likovniki razstavili najboljše risbe in fotografije. Vsakič je to srečanje posebne doživetje, tako za obe komisiji kot za delavce banke. Ko mladi bero svoje spise, polne mladostne vedrine, posebno odrasli za trenutek pozabijo na svoje težave. Vsaj takrat so jih zagotovo, ko je Igor Pustišek iz Škofje Loke prebral svoja razmišljanja o starejši sestri. Navihanec! Pa Katji Sodnik iz Preddvora, njenim pikicam po nosku, ki so ostale od noric, in zapisu o njenem nenavadnem hranilniku. Pa Petru in Boštjanu Šolar, dvojčkoma z Bleda, ki sta polna vseh vragolij in sta si tako podobna kot jajce jajcu, da ju tovarišica komajda loči... Mladi so tokrat pri spisih pokazali veliko resnosti in tudi zaskrbljenosti. Niso pisali, kot nekoč, o par- tizanskem življenju, o tem in onem iz naše polpretekle zgodovine. Zavedajo se današnjega trenutka, že najmlajši so zaskrbljeni nad našim današnjim in jutrišnjim svetom. Vojne groze od vsepovsod, ekološke morije, Černobil ... Nič ne gre mimo mladih. Tudi letos komisija za oceno literarnih del ni imela lahkega dela. Med več kot dvesto spisi je morala po svoji vesti izbrati najboljše. V komisiji so sodelovali prof. Lado Čenčur, prof. Jože Zupan in novinarka Danica Dolenc. Nagrado so si prislužili naslednji učenci: Katja Sodnik, 1. a OŠ Matije Valjavca iz Preddvora za Moj nenavadni hranilnik, Peter in Boštjan Šolar iz 5. c OŠ Josipa Plemlja, Bled, za serijo prispevkov, Alenka Mrgole, 5. a OŠ dr. Franceta Prešerna, Kranj za Moje prvo odgovorno delo, Mateja Debelak iz 8. b OŠ Bratstvo in enotnost, Kranj in Petra Ka- lan, 8. b OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka za serijo prispevkov, Urša Teran. 8. a OŠ heroja Crajzerja, Tržič za delo Zaprotestirala bom v sebi, Nataša Zaplotnik iz novinarskega krožka OŠ Kokrški odred, Križe za delo Oči, Igor Pustišek, 7. d OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka za spis Ali jo poznate? in Irena Vauhnik iz 3. letnika CSUI, Jesenice za delo Zgodba, ki ji je veliko podobnih. Komisija pa tudi ni mogla mimo glasila turističnega podmladka Mojstrana Glas Peričnika, ki bi ga najraje dala za zgled vsem šolam, kako se da lepo, a tudi kritično in vzgojno pisati o domačem kraju, ki bi lahko v turizmu pomenil še veliko več, če bi le ljudje hoteli . . . Tudi komisija za likovna dela, ki so jo tokrat sestavljali likovni pedagog Marjan Kukec iz Kranja, Majda Jovanovič in akademski slikar France Novine, se je pošteno namučila. A če si boste te dni ogledali razsta- Akademski slikar France Novine: »Te barve so odlične.« vo v avli Temeljne banke Gorenjs V TC na C. JLA 1, se boste prepričali je izbrala prav. Nagrajeni so Ire Prj Dolinar, 8. č OŠ Simona Jenka, Mi jan Rotar iz ESŠ Radovljica, Ru p( Rebselj, 4. a OŠ dr. Janeza Menci gerja. Bohinjska Bistrica, Mirsa< Kekič, 4. c OŠ Prežihovega Vora ca, Jesenice, Mitja Hudoklin, 5 OŠ Franceta Prešerna, Kranj, An Kopač, 5. a. Maša Tenčič, 5. c, Suzana Mitrovič, 7. b vse tri iz Staneta Žagarja, Kranj, Bernart Rovtar, 6. b OŠ Železniki, Dragi* Savič, 8. razred OŠ Matije Langus Kamna gorica, Miha Skvarč iz Petra Kavčiča, Škofja Lokč., Primi Mohorič in Robi Keršič iz OŠ He ne Puhar, Kranj, Anže Sodja, 4. c ( Prežihovega Voranca Jesenice Brigita Pire ter Barbara Pogačnik OŠ Mojstrana. Vsak od naštetih mladih literat* in likovnikov je svojemu razre< oziroma krožku prislužil 5.000 c narjev nagrade. Čestitamo! Indu objai Og, V T< STB 3 Pog Del Piši gur Krč Za Zanimivo je poslušati literarna dela drugih. Robi Keršič iz Kranja je pod mivo grafiko Hudiči brusijo mentorstvom Marjana Kukca izdelal zani-jezike Igor Pustišek iz Škofje Loke je tako živo opisal svojo starejšo sestro, da bi jo na cesti zagotovo prepoznali. Osemletni Miha Skvarč iz Škofj Loke je na risbi Naša družini imenitno predstavil sebe in nje govo družino gorenjeg« Lesna industrija n. sol. o. 63331 Nazarje 21 telefon: (063) 831-931 telex: 33624 yu glin Tradicija, trajnost, kakovost — vezana in termoizolacijska okna, zložljive podstrešne stopnice, harmonika vrata Gorenje Glin dobite v vseh razstavno prodajnih centrih Gorenja in trgovinah z gradbenim materialom po Jugoslaviji. Zahtevajte naš prospekt pri prodajalcu! jog» tel.: (064) 75-261 udobno in zdravo s*""'6 od 13. do 25. junija 1986 Strokovna predstavitev • vzmetnic • postelj • sedežnih garnitur in drugih izdelkov Meblo v poslovalnici POHIŠTVO Lesce ffUfJi murha Obiščite nas v: - LESNINI KRANJ - MERKURJU KRANJ E3 adria airways Poslužite se ugodnosti popustov za družine, mladino, otroke in ostale, ki jih nudimo na svojih linijah. Povprašajte in prepričajte se! Na voljo so vam informacije tako pri adria airvvavs, kot tudi pri vaši turistični agenciji. Poleg rednih linij letimo: iz Ljubljane v Pulj Zadar Split Dubrovnik Tivat Mednarodna linija Ljubljana Lamaka (Ciper) je priložnost potovanja v vse metropole Bližnjega vzhoda, Ljubljano Munchen pa priložnost za potovanje na Zahod in v Ameriko. Adria airvvavs Ljubljana, Kuzmičeva 7, telefon. 313 366, in vse pooblaščene agencije v Sloveniji. DEŽURNI VETERINARJI od 20. do 27. 6. 1986 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenj- lel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel. 36-121 za občino Škofja Loka ANDREJ PIPP, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jese-niče ANTON GLOBOČNIK, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a. tel.: 74-629 ali 25-779_ © metalka BLAGOVNICA KAMNIK NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM Tel.: (061) 831-757 TEK, 20. JUNIJA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN (MMMIEnGLAS i, rel Mi Ru Tci sa< >ra 5 An Sjouki Uraro ^dustrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n.sol.o. °bjavlja prosti delovni naloei ^jv tozd vzdrževanje Priprava najzahtevnejših tehnoloških procesov ^Ogoji: diplomirani inženir strojništva s petimi leti delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom V TOZD TOVARNA AVTOPNEVMATIKE SAVA - SEMPERIT • JSTROJNO VZDRŽEVANJE NA VULKANIZACIJI us W! 3-izmensko delo °goji: — strojni ključavničar z enoletnimi delovnimi izkušnjami ( £>rugi pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti — trimesečno poskusno delo delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o doseženi izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava, Industrija ^rnijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, Kranj, Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6. 2a vse ostale informacije nas pokličite po telefonu 25-461, int. 377. GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ objavlja prosta dela in naloge SALDAKONTISTA 220 Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri — dve leti delovnih izkušenj Delo bomo sklenili za določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Nastop dela 15. avgusta 1986. Možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska komisija Gorenjske obrtne zadruge, Likozarjeva l/a, 8 dni po objavi. MERKUR kranj ELEKTROTEHNA DO SET LJUBLJANA Pod trančo 2 °bjavlja na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge PRODAJANJE BLAGA v prodajalni Tržič Pogoji za sprejem: ~~ šola za prodajalca tehnične smeri, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj na enakih delovnih nalogah '1 2 PRIPRAVNIKOV V PRODAJALNAH V KRANJU s končano šolo za prodajalce (po možnosti tehnične smeri).po Uspešno končanem šestmesečnem pripravništvu je možna razporeditev na ustrezne delovne naloge Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati Pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Elektrotehna, DO Set, splošna elektro trgovina, kadrovska služba, Ljubljana, Pod trančo 2. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. INTEGRAL SAP LJUBLJANA Središka ulica 4 Odbor za delovna razmerja TOZD TURBUS avtobusni promet Ljubljana, s sedežem v Ljubljani, Središka ulica 4, objavlja Prosta dela in naloge: - 20 VOZNIKOV Pogoji: — III. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe, izpit za voznika D kategorije, dokazilo o znanju slovenskega jezika, stalno prebivališče v ČRNI NA KOROŠKEM, BOHINJU, NA BLEDU, V VARAŽDINU, LOGATCU, ŽIREH, HINJAH, RIBNICI, NA JESENICAH, V LJUBLJANI ali bližnji okolici navedenih krajev. r 20 SPREVODNIKOV Pogoji: — II. stopnja strokovne izobrazbe, dokazilo o znanju slovenskega jezika, stalno prebivališče v RIBNICI, VELIKIH LAŠČAH, HINJAH, KOMPOLJAH, ŽIREH, ŽUŽEMBERKU, BOHINJU, NA BLEDU, V PLANICI, ČRNI NA KOROŠKEM, LJUBLJANI, ROVTAH ali bližnji okolici navedenih krajev. kandidate vabimo, da pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju Pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: INTEGRAL, SAP LJUBLJANA, Središka ulica 4, Ljubljana, splošno kadrovski oddelek. £a navedena dela traja poskusno delo v skladu s samoupravami akti. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n.sol.o. Na osnovi sklepov samoupravnih organov razpisujemo dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: TOZD TOVARNA MEHANIZMOV LIPNICA 1. VODJE GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE 2. VODJE TEHNIČNEGA RAZVOJA 3. VODJE PROIZVODNJE 4. VODJE TEHNIČNE KONTROLE DELOVNA SKUPNOST KRANJ 5. VODJE SLUŽBE KVALITETE 6. VODJE INVESTICIJSKE SLUŽBE 7. VODJE SLUŽBE ZA PLAN IN KRMILJENJE PROIZVODNJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske ali organizacijske proizvodne smeri pod 2. — visokošolska ali višješolska izobrazba strojne ali elektrotehnične smeri pod 3. in 4. — visokošolska ali višješolska izobrazba strojne, elektrotehnične ali organizacijsko-proizvodne smeri pod 5. — visokošolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri pod 6. — visokošolska izobrazba tehnične smeri, strokovni izpit, določen z zakonom o graditvi objektov pod 7. — visokošolska izobrazba ekonomske smeri Skupni pogoji:— 5-letne ustrezne delovne izkušnje — znanje tujega jezika — pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica (za dela pod točkami 1. do 4.) in občine Kranj (za dela pod točkami 5. do 7.). Mandatna doba za vsa razpisana dela je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. Koordinacijski strokovni kolegij razpisuje specializacijo iz ginekologije in porodništva za vse tri TO (ZD Bled, ZD Radovljica, ZD Bohinj) osnovnega zdravstva v občili Radovljica Pogoji: — končana medicinska fakulteta in opravljen strokovni izpit — dve leti dela v osnovnem zdravstvi' Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., TOZD Zdravstveni °-Om Bled, Mladinska cesta 1, Bled. Razpis velja 15 dni po objavi. SODO. kroru Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n.sol.o. Za potrebe sektorja za organizacijo in informacijske sisteme objavljamo delovni nalogi: 1. VNAŠANJE VHODNIH PODATKOV NA NOSILCE PODATKOV (ponovna objava) Pogoji: — poklicna izobrazba družboslovne ali tehnične usmeritve z enim letom delovnih izkušenj - tromesečno poskusno delo 2 IZVAJANJE OBDELAV PRI CENTRALNI ENOTI RAČUNALNIKA Pogoji: — srednja izobrazba tehnične usmeritve s 3 leti delovnih izkušenj Drugi pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška cesta 6. Osnovna šola IVANA TAVČARJA GORENJA VAS Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE PRU ali P 2. UČITELJA GLASBENE VZGOJE PRU ali P 3. KUHARJA-ICE v centralni šoli 4. KUHARJA-ICE v PŠ Sovodenj Nastop dela 1. septembra 1986. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi v osnovno šolo Ivana Tavčarja Gorenja vas. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. M TEKSTILINDUS MMJ TEKSTILNA INDUSTRIJA TEKSTILINDUS KRANJ Delavski svet TOZD Predilnica, Tekstilindus Kranj, Gorenje-savska 12, razpisuje dela oziroma naloge individualnega poslovodnega organa: VODENJE TOZD PREDILNICA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe tekstilne, strojne, organizacijske ali ekonomske smeri — pet let delovnih izkušenj na področju enake ali sorodne dejavnosti, kot jo ima temeljna organizacija — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje temeljne organizacije združenega dela, kar dokazuje s svojim dosedanjim delom Mandatna doba traja štiri leta. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Kandidati morajo k prijavi priložiti tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in delovanju na družbenopolitičnem področju. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov: Tekstilindus Kranj, kadrovski sektor, z oznako »razpis TOZD Predilnica«. OBLAČILA ržić OBLAČILA NOVOST TRŽlC Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. REFERENTA V KOMERCIALI 2. VODENJE SKLADIŠČA OSNOVNEGA IN POMOŽNEGA MATERIALA Pogoji: pod 1. — kandidati morajo imeti končano srednjo ekonomsko šolo, vozniški izpit B kategorije, zaželene so delovne izkušnje pod 2. — za vodenje skladišča zahtevamo končano šolo srednjega usmerjenega izobraževanja — trgovska smer, zaželene so delovne izkušnje. Izbrana kandidata bosta združila delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, zaposlitev je možna takoj. Prošnje naj kandidati oddajo v 8 dneh po objavi na naslov: Oblačila Novost Tržič, komisija za delovna razmerja. IZR INSTITUT ZORAN RANT, p. o. 64220 ŠKOFJA LOKA — JUGOSLAVIJA objavlja na osnovi sklepa komisije za kadrovske zadeve prosta dela in naloge ČIŠČENJE prostorov — 2 delavki Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 60-dnevnim poskusnim delom. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Inštitut Zoran Rant, Škofja Loka, Poštni predal 88. HSklep o izbiri bomo izrekli v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu odločitve. UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO, KRANJ razpisuje prosta dela in naloge ELEKTROENERGETSKEGA INŠPEKTORJA Pogoji: — visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti elektro smeri — 5 let delovnih izkušenj — strokovni izpit — trimesečno poskusno delo Za dela in naloge sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj — splošne službe, Trg revolucije 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. @®IMiKicJJ©IMGLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 20. JUNIJA 19 ETEK, MALI OGLASI tel.:27 960 ceifa HA 16 aparatfl.ifrojl Prodam 130-litrsko vodno ČRPAL-KO z ELEKTROMOTORJEM. Janez Po točnik, Crngrob 1, Žabnica_10059 Prodam 2 leti star črno bel TV gorenje, ekran 64 cm. Švab, Podnart 28, tel.: 70-496_10060 Prodam 30-I KOMPRESOR do 10 barov. Tel.. 24-155_10061 Prenosni VIDEOREKORDER sonv, TUNER, KAMERO in reflektor 100 W ter predojačevalec yamaha C 4 prodam. Tel.: 37-949 zjutraj do 10. ure _10062 Najboljšemu ponudniku prodam samostojno elektro spremljavo pri ansamblu ali ob sami harmoniki: nerabljene elektrobobne z združenimi zvoki činel, ki ima 15 raznovrstnih ritmov, nerabljen kvalitetni zvočnik iz nemške ga materiala z 2x50W, dopolnjen z vibrafonom, ki ima 3 vhode, nerabljene odlične »štimštoke« s poltoni skupaj s 6 basi za navadno diatonično harmoniko. Plačilo možno tudi v devizah. Ponudnike upoštevam do konca tega meseca. Naslov v oglasnem od-delku_10063 Poceni prodam starejši črno-bel TV iskra in MINIKOMPONENTO nord-mende z GRAMOFONOM elak HI-FI. Tel: 26-107_9734 Prodam PLETILNI STROJ brother s krojnim aparatom. Ogled vsak dan od 15—19. ure. Oblak, Prelesje 9, Gorenja vas._9901 Prodam črno-bel TV, star 5 let, cena 6 SM. Tel.: 61 366, zvečer po 19. uri _9902 Ugodno prodam črno-bel TV108 ET, daljinsko upravljanja, star 6 mese cev. Rodeš, Savska Loka 5, Kranj 9903 Prodam skoraj nov STROJ na šest operacij, SEKULAR za oblanje želene debeline, vrtanje, brušenje, drobljenje in robkanje koruze in PRALNI STROJ naonis po zelo ugodni ceni. Britof 174 _9904 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje — korting, ekran 66 cm, z daljinskim upravljanjem, skoraj nov, star dve leti in pol. Tel.: 28-932, Kranj 9905 Prodam črno-bel TV iskra panorama in prenosni iskra — jasna. Kidričeva 18, Kranj, Torkar-Čemas, tel.: 26 256_9906 Prodam nov KASETOFON philips. Temniška15, Naklo. Tel.: 23-341, int. 67 (dopoldne) ali popoldne na gornji naslov_9907 Prodam HIDROFOR s priključki. Zg. Bitnje 92_9908 Prodam FOTOAPARAT Zenit — E z objektivom 1:2 — 58 mm. Preddvor 105, tel: 45-055 _9909 Prodam OBRAČALNIK BCS, tel.: 80 646 __9910 Prodam malo rabljen stereo AVTO RADIO KASETOFON. Cena 3 SM. Tel.: 79-713_9911 Prenosni TV jasna prodam. Informa-cije po tel.: 77-067, dopoldne 9912 Prodam črno-beli TV philips in razno stanovanjsko POHIŠTVO. Kranj, Cesta na Rupo 13, popoldne 9913 Prodam črno-bel avstrijski TV spre jemnik še v garanciji, in dolgo, belo POROČNO OBLEKO št 38 Tel: 34-212, proti večeru_9914 AVTORADIO kasetofon z equaliza torjem, 2 x 25 W, avtorevers, izhod za 4 zvočnike nov, prodam. Pajer, Bele harjeva 3, Šenčur_9915 Prodam dobro ohranjeno MLATIL NICO za žito. Cena 10 SM Zgornja Dobrava 32, Kamna gorica_9916 Ugodno prodam PRALNI STROJ Oman, Gradnikova 101, Radovljica. Ogled v petek popoldne._9917 Prodam ŠIVALNI STROJ z omarico bagat, za 5 SM. Gruden, V. Vlahovi ča 10 Kranj, tel.: 38-100_9918 Prodam črno-bel TV star 4 leta, cena 5SM, dobro ohranjen Zdravko Markovič, T. Dežmana 4, Kranj 9919 gradbeni mat. Prodam malo rabljene salonitne PLOŠČE 100x70 in lege 8x5. Uzar, Kuratova 14, tel.: 25-455_10065 Hrastov lamelni PARKET, prodam, večja količina Tel: 40-310 10066 Ugodno prodam zelo priročno gradbeno DVIGALO. Ponudbe pod: Graditelji_10067 Umetni KAMEN (cokl) prodam, tel.: (061)612-932__ 9495 Ugodno prodam BETONSKO ŽELE ZO 0 6, 12 in 14 mm. Informacije v oglasnem oddelku_9747 Prodam CEMENT po ugodni ceni. Predoslje 31/a, tel.. 36 373_9920 Smrekov NAPU rine 7 in 9 cm, prve vrste, ugodno prodam. Tel.: 23 624_______9921 Prodam rabljeno cemento STRE-ŠNO OPEKO (folc). Mavčiče 40 9922 Prodam 4 m3 moravske MIVKE. Ma-rušič, Hrastje 126/a_9923 Ugodno prodam KRITINO za stano vanjsko hišo iz valovitega aluminija v izmeri ca. 150 m! (velikost plošče je 2.5 m x 0.9 m) tel: 40-535_9924 Prodam DESKE za napušč. Zupan, Jezerska c. 93, Kranj, tel.: 39-752 9925 2,5 m3 suhih smrekovih PLOHOV in 10 prm bukovih DRV prodam. Pože-nik8, Cerklje, tel.:42-065_9926 Prodam 2 m1 suhih smrekovih PLO-HOV slabše kvalitete. Grad 43 9927 Prodam LADIJSKI POD, 80 m1, širi na 7 in 9 cm. Franjo Ponebšek, Boh. Bela 32__9928 Prodam rabljen MEŠALEC za beton Vovk, Lesce, tel.: 75-140, int. 346 do-poldne, popoldne: 75-383_9929 Prodam gradbeno ELEKTRIČNO OMARICO (2 vtičnici 380 V, 4 vtičnice 220 V, FIT stikalo) primerno tudi za obrtnika, 2 novi nezastekleni OKNI 120x70 in 160 x 70 in OMARO za dnevno sobo, 3.3 m oz. jo zamenjam za drva. Zasip, Dolina 22, tel.: 78-158 9930 Prodam 1000 kosov rabljene STREŠNE OPEKE folc. Gorjanc, Zg. Bitnje, 100_9931 Prodam dobro ohranjenih tridelnih OKEN, Hafnerjeva pot 19, Kranj 9932 Prodam izreze VRAT, 150 m\ tel.: 43-014 9933 Ugodno prodam BETONSKO ŽELE-ZO, 8, 10 in 12 mm, 1200 kg. Tel.: 37 868_9934 Prodam 90 m' LADIJSKEGA PODA in ŠTEDILNIK (4 elektrika + 2 plin) dobro ohranjen. Ambrožič, Selo 26, Bled '_9935 Prodam rabljene SALONITKE, Oprešnikova 60-62, Kranj _9936 Prodam 4 zavitke STREŠNE LEPEN-KE, tel: 25-587 9937 JOZEBOLTEZ k Kranj, Staneta Žagarja 58/c 064/24-563 Zaposlimo delavca za delo v avtopralnici, pri montaži in centriranju gum. poieiii Prodam GARAŽO v garažnem bloku pri kotlovnici na Planini. Informacije v oglasnem oddelku._9755 GARAŽO na Planini v Kranju (Vreč kova ulica) prodam. Tel.: (064) 33-588 _9975 Dvosobno konfortno lastniško STA NOVANJE, 52 m2, v Kranju, s centralno, telefonom in kletno shrambo z oknom in kurjavo prodam ali zamenjam za enakovredno v Ljubljani. Tel.: (064) 331-407_9976 Zdomec proda takoj vseljivo G AR SONJERO, 28 m', v Kranju, za gotovi no. Informacije po tel.: 38-441 9977 Na Bohinjski Beli prodam gospodar sko poslopje, potrebno adaptacije, z vrtom. Češnjica 81, Boh. srednja vas, tel.: 76-471, od 14. do 15. ure (Mira) __9978 Kupim dvosobno STANOVANJE v Tržiču, s telefonom. Šifra; Bistrica _9979 Kupimo gradbeno PARCELO, 600 m\ okolica Šk. Loke ali Kranja, največ 30 km iz Ljubljane. Tel.: (061) 349 404 od 18. do 20. ure 9980 Kupimo STANOVANJE - GARSO NJERO ali staro HIŠO, potrebno obnove, v okoci Kranjske gore Ponudbe pod šifro. Cormons 9981 Vse imetnike obveznic javnega posojila za ceste in trgovske organizacije, ki prodajajo blago za kupone obveznic javnega posojila za ceste, obveščamo da v skladu s 63. členom Zakona o vrednostnih papirjih (Ur. list SFRJ, št. 58/71) in 371. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 29/78) s 1. 7.1986 zastara pravica do vnovčenja kupona št. 3 Od tega datuma naprej poslovne banke in Skupnost za ceste Slovenije ne bodo več izplačevale zapadlih zneskov iz tega kupona. Prodam starejšo HIŠO, delno že ob novljeno, z manjšim vrtom, na Dov jem. Tel : 40-641 od 1$. do 18 ure 9982 V Trenti, blizu izvira Soče, prodam HLEV, možen za vikend, in nekaj zem Ije. Šifra: SOŠKA DOLINA_9983 V najem vzamem GARAŽO na Planini. Tel.: 38-553 10079 rtanonan|a Menjam družbeno stanovanje, 43 m\ za večje. Franc Kodelja, Ulica 1. avgusta 3, Kranj_10064 Medicinski tehnik spremljevalec išče SOBO ali manjšo GARSONJERO za dobo dveh let. Šifra: REŠEVALNA POSTAJA Kranj_9780 Iščem enosobno STANOVANJE. Šifra: Do 1. julija _9970 V Kranju ali bližnji okolici najamem eno- ali dvosobno STANOVANJE. Možnost predplačila. Šifra: Poletje _9971 V opremljeno sobo sprejmem moške stanovalce. Marija Sitar, Cesta na Klanec 31, Kranj_9972 Mlada družina išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju. Šifra: Dobro plačam_9973 Mlad par brez otrok išče na območju Šk. Loke STANOVANJE. Tel.: 60-091, int. 219, dopoldne — Hodžič 9974 ilan.oprema Prodam SEDEŽNO GARNITURO z MIZO, cena 70.000 din. Kristane, Britof 187, tel.: 35-924, popoldne_9759 Prodam rabljeno SPALNICO in 2 OMARI. Ogled vsak dan po 18. uri. če-ru, Veljka Vlahoviča 4, Planina, Kranj _9765 Sedežno GARNITURO (TROSED in 2 FOTELJA) poceni prodam. Tel.: 28-921 Kranj_ 9884 Prodam plinski električni ŠTEDIL-NIK, dva 8-litrska bojlerja in JEDILNI KOT. Milan Strugar, Sp. Bitnje 47 9885 Prodam 1 leto star TROSED (sedežna garnitura kofee). Darko Čefarin, Ul. 1. avgusta 5_9886 Poceni prodam kuhinjski kotni ELEMENT in POMIVALNO korito in ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Anica Vardič, Škofjeloška 19, pri pošti v Stražišču _9887 Poceni prodam sobno tridelno OMARO z ogledalom. Naslov v oglas nem oddelku.__9888 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK 2 elektrika, 2 plin. Dobro ohranjen. Dra-go Minov, Nazorjeva 10_9889 Poceni prodam več kosov starega POHIŠTVA in rabljen plinski ŠTEDIL-NIK. Tel.: 60-817 popoldne_9890 Prodam malo rabljeno spalnico. Na-slov v oglasnem oddelku._9891 Sedežno garnituro (KAVČ + 2 FO-TELJA) poceni prodam. Tel.: 24-127 _9892 Po ugodni ceni prodam SPALNICO. Nartnikova 8, Kranj_9893 Prodam SPALNICO in manjši HLADILNIK zaradi selitve. Tel.: 38-153 popoldne od 20. 6. do 22. 6. od 23. 6. da-Ije dopoldne _9894 Prodam nov ŠTEDI LNIK kiippersch-buseh in malo rabljen HLADILNIK končar. Tel.: 40-641 od 15. do 18. ure _9895 Prodam rabljen PRALNI STROJ go-renje. Galetova 17, Kokrica_9896 Prodam zakonsko SPALNICO. Ogled vsak dan od 16 ure dalje. Franc Gašperšič, Žanova 4, Kranj, tel.: 23-763 _10068 Prodam zelo dobro ohranjeno SPALNICO. Tel: 25-530 10069 Poceni prodam SEDEŽNO GARNI-TURO. Šlibar, Milje 35, tel.: 43-131 ___10070 Poceni prodam sedežno GARNITURO in dva JOGIJA. Zadraga 6, Duplje _10071 Prodam 40 m1 furnirane hrastove OBLOGE, širina 12 cm. Potočnik, Pa-jerjeva 9, Šenčur_10072 Zaradi selitve prodam rabljeno PO HIŠTVO, POCENI KUHINJSKO opremo in del SPALNICE. Katarina Rejc, Titov trg 18, prvo nadstropje 10073 Prodam novo PEČ za centralno, 35 ccal, ali menjam za gradbeni material. Tel.: 37-809_10074 Ugodno prodam nov 100-1 kombinirani BOJLER (centralna in elektrika) z grelcem. Lužan, Šolska 4, Kranj 10075 Prodam dobro ohranjen KAVČ, 2 FOTELJA, JEDILNI KOT, 3 STOLE in MIZO. Brajič, Zlato polje 2/a, Kranj _[_10076 Ugodno prodam novo KOPALNIŠKO OPREMO: kad, bide, wc in umivalnik peščene barve. Tel.: 45-247, po poldne _10077 Prodam ŠTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elektrika), dobro ohranjen. Tel.: 51-234 10078 nama ikotjj loka Na oddelku posebnih prodaj v I. nadstropju — adidas copati II. kvalitete od št. 36-47 — teden pijače za vroče dni v sodelovanju s Pivovarno Union Ljubljana — v restavraciji posebna gostinska ponudba jedi s pivskim testom, koktajli, preste. HIŠA DOBREGA NAKUPA! Otroški avto GO CART in solidno belo omaro za obleke prodam. Tel.: 21 345_9878 Prodam kombinirano OMARO za DNEVNO SOBO, 4 VRATA, 3 STOLE, pomivalno enodelno KORITO, kvadratne PLOŠČE za stensko ali stropno oblogo, litoželezno BANJO. Mahne, Krožna 10, Kranj 9879 HI-FLY 333 prodam. Tel.: 33-600 9880 razno prodam Ugodno prodam 60 OPEČNIH VO-GALNIKOV. Rakovec, Zg. Duplje 56 Prodam ŠOTOR za 6 oseb »VVal ker«. Tel : 22 336, popoldan.__ Prodam 16-colski GUMI VOZ, vrat no krilo, 1 levo, 1 desno, 60 cm širine, 4 m3 mehki tervol in zajčje KLETKE. Stara Loka 147, Škofja Loka 9537 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 ose be, rabljen 2 sezoni, za 6 SM, in 80-litr-ski AKVARIJ z vso opremo. Karamet, Cankarjeva 22, Tržič_9712 Prodam dve novi traktorski GUMI 12. 4. 28 AS 6 PLY RATING pionier. Mehmed Osmič, C. 1. maja 107, Jese-nice 9875 Prodam 60 basno klavirsko HARMONIKO melodija Jože Kralj, Predos-Ije 137___9876 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 ose be, SIPOREKS 12 cm 330 kosov, trofa zni MEŠALEC za beton. Hafnarjeva 16, Stražišče, Kranj_9877 SURF imgrad reicing D2, zelo malo rabljen, ugodno prodam. Tel.: 50-537 _9881 Prodam nov, nerabljen MOTOR za čoln, tomos 4,5 kratka os. Tel.: 24-883 _9232 Prodam novo, malo rabljeno mizarsko KOMBINIRKO sicar 300 z garancijo Konšič Jože, Polje 20, Zasip, Bled __9882 Prodam gumijast ČO LN za 3 osebe znamke JOHN in pony KOLO. Tel.. 78-359_9883 Prodam kompresor MOTOR ČZ175ccm, registriran, ponv ekspres in PRIKOLICO za osebni avto. Sp. Ve- terno 10, Tržič_10080 Prodam 4 nove GUME 155x13. Hrastje 31, Kranj_10081 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Čotar, Gradnikova 93, Radovljica_10082 Prodam novo MOŠKO KOLO. Sto-par, Gosposvetska 11, tel.: 26-922 _10083 Prodam SURF burja, samo desko. Tel.: 42-054_10084 Prodam dolgo, belo poročno oble ko, št. 40, »Vezenina Maribor« in radio sanvo 2 x 60 W. Greta Kveder, Predos- Ije 132__10085 OTROŠKI VOZIČEK, globok, rjav ža-met, malo rabljen, prodam. Ogled od 17. ure dalje. Suzana Zibler, C. 4. juli- ja 57, Tržič_10086 Nov COMMODORE 64 K s kasetofonom in igralno palico prodam za 10 SM. Ješetova 24/a, Stražišče, Kranj _10087 Prodam zložljivo kamp PRIKOLICO (3 + predprostor) in 50 m: lesenega STENSKEGA OPAŽA 16 x 80 x 400 Tel.: 061/558-730 _10088 Novo žensko ŠPORTNO KOLO ma raton luxus prodam 1 SM ceneje. Tel.: 26-012 dopoldne_10089 Prodam prenosni stereo radiokase-tofon HITACHI 7200 2 x 4,5 W in 32 m' hrastovega lamelnega PARKETA. Tel.: 36-300 _10090 Prodam malo rabljen globok OTRO ŠKI VOZIČEK peg, rdeč žamet. Tel.: 38 360 po 19. uri_10091 Prodam PONY EXPRES puch za 5 SM. Miladič, Stritarjeva 5, Kranj _10092 Prodam barvni TV iskra, obnovljen. Janez Kert, Oprešnikova 82, Kranj _10093 Prodam rotacijsko KOSILNICO 135 ali menjam za rotacijsko kosilnico 165 in traktorsko GUMO 14/9-13/28. Tel.: 45-511_10094 Ugodno prodam žensko KOLO na pet prestav. Tel.: 80-379 v večernih urah_10095 Prodam popolnoma nov ATLAS Slovenije za 4.000 din. Tel.. 82-992 do 14. ure_ 10096 GUME za tovorni avto 8,25, 2 kosa prodam. Tel: 50-057_10097 Prodam malo rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Matijevič, J. Puharja 5, tel.: 37-257 _10098 Prodam AKVARIJ, opremljen ali ne, trajnožarečo PEČ in KUPPERSBUSCH. Albin Markič, Ul. Pavle Medetove 6, Naklo_10099 Prodam manjšo traktorsko PRIKOLICO in novo PEČ stadler z bojlerjem, 50.000 ccal. Bišek, Mošnje 26, Radovljica__10100 Poceni prodam češki ŠOTOR za 4 osebe in uvožen baldahin za kamp prikolico tip 430. Martin Zavrl, Šmido-va 12, Čirče, Kranj_ 10101 Prodam TELIČKA za rejo. Albin Je-raša, Jazbine 4, Poljane_9940 Prodam dve TELICI, stari leto in pol. Galjot, Sp. Brnik 22, Cerklje 9941 Prodam 7 dni staro TELIČKO. Zadraga 15, Duplje_9942 Prodam 1 leto staro TELICO za ple-me. Sp. Brnik 14_9943 Prodam TELICO, sedem mesecev brajo. Škrjanc, Zg. Bela 57_9944 Julija in avgusta bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam na-ročila. Stanonik, Log 9, Šk. Loka 9945 Prodam brejo KRAVO. Bukovica 53, Vodice_9946 Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev. Žabnica 1_9947 Prodam PUJSKE, težke po 30 kg in manjše. Sp. Brnik 60, Cerklje_9948 Prodam PRAŠIČKE, stare 7 tednov. Lahovče 47, Cerklje _9949 Prodam mlado KRAVO, ki bo čez 14 dni teletila. Struževo 12, Kranj 9950 Prodam dve mladi KRAVI simental-ki, ena s teletom, druga 8 mesecev breja. Zalog 17, Cerklje_ 9951 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Okroglo 11_9952 Oddam čistokrvni nemški OVČAR-Kl, stari 6 tednov oz. tri leta. Golob, Tenetiše 71, tel: 46-116_9953 Prodam dve KRAVI simentalki, viso-ko breji. Voglje 38_9954 Skrbim, dobrim ljudem podarimo prijazni MUCKI, vajeni čistoče. Tel.: 23-838_9955 PUJSKE, stare 6 tednov, prodam. Osterman, Luže 2 Šenčur_9956 Prodam 5 PRAŠIČEV, 40 do 80 kg, in kupim OBRAČALNIK za motokultiva-tor Gorenje, Tel.: 81-710. Blaženka Je-sih, Finžagarjeva 9, Javornik, Jesenice _ 9957 Prodam 14 dni staro TELIČKO si-mentalko. Žirovnica 57, tel.: 80-755 ____9958 PUDLJE, črne, z rodovnikom, pro-dam. Tel.: 70-353__ 9959 Prodam mesec dni starega BIKCA simentalca za pleme. Stiska vas 6, Cerklje_9960 Podarim dve mlada siva MUCKA. Harnarjevo nas. 98, Šk. Loka 9961 Prodam KRAVO po teletu. Urška Pangerc, Sp. Lipnica 25, Kamna gorica _9962 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem te-letila. Ribno 19_9963 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Bodešče 11, Bled_9964 Prodam teden dni starega BIKCA. Tenetiše 1, Golnik _9965 Prodam 2 TELIČKA. Posavec 123, Podnart_9966 Prodam KRAVO po teletu Francka Ambrožič, Sp. Gorje 144_9967 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, po četrtem teletu. Marjan Jelene, Dra-žgoše 20_9968 Prodam KRAVO, brejo štiri mesece, ima 12 I mleka. Hraše 28, Lesce 9969 Prodam 2 KRAVI simentalki molznici in TELICO, staro 15 mesecev. Na-slov v oglasnem oddelku_10053 KOZO, odlično mlekarico, prodam. Bidovec, Srednja vas 7, Golnik 10054 Prodam dve mladi KRAVI, dobri mlekarici, devet mesecev breji, in TE-LE, staro 10 dni. Ljubno 25 10055 Prodam KOZE švicarske pasme — za pleme. Tel: 45-002_10056 Prodam KOZO. Vidmar Ivan, Pod brezje 108_. 10057 živali kupim Kupim premo za VW 1200, letnik 74. Zupan, Zasip 30, tel.: 77-718 9773 Kupim nerjaveče enojno KORITO z OMARICO Tel: 66-789_9897 Kupim otroško KOLO junior. Tel.: 62-369_9898 Kupim suhe smrekove DESKE in PLOHE. Tel.. 65-026_9899 Kupim kompletno KOLO LAMBRE TA (na 3 luknje). Naslov v oglasnem oddelku._9900 Kupim 80-basno diatonično HAR-MONIKO. Sp. Brnik 25_10106 Kupim teden dni starega BIKCA simentalca. Tel.: 70-005 10107 zapoillive izgubljeno Od Puškarne SAVA do STRAŽlŠ 1 tobot tokri Krati sem izgubil pomožno kolo od obrać,» nika sena. Pošten najditelj naj ga vr Gamo Nagrada! Vrhovnik, Hafnarjeva 3 Tomet II. juni — la ces vozila pei« v 'a cest Prodam od 35 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, Podnart, tel.: 70-379 __5624 Prodam KRAVO brejo, staro pol leta Demšar, Martinj vrh 32, Železniki ___9938 Ljubiteljem živali oddam KUŽKE, stare 6 tednov, mešance. Franc Gort nar, Stirpnik 8, Selca_9939 Prodam BIKCE in TELIČKE simental ke za nadaljnjo rejo in pajka SIP VO 4. Zaplotnik, Letence 1, Golnik 10058 Prodam Z-101, letnik 1978, regiftlreč k ran do marca 1987. Franc Rant, Se št. 101, tel.: (064) 66-468 Prodam AMI 8, neregistriran, voJ'— potreben manjšega popravila. Foi*ESPO, na, Gorenja vas 77. Tel.: 68-218 9f"ovijen Z 101, letnik 79, registriran do jul feni Pr 87, ugodno prodam. Vnuk, J. Platiš* ^n)a v Kranj. Tel.: 50-537_9j Mipim Z 101 GTL 55/3 vrata, letnik 84, 'm krec nova, ugodno prodam. Tel.: 50-537 ^nem _9j n-odarr Prodam Z 101, letnik december J1 rr>er! Bodlaj, Zvirče 25, Tržič_9jLf__3. Prodam SIMCO 1100, letnik 75, d 14. ( bo koncert v LAHOVČAH na 'Kod prostem. Po koncertu bo veli- [61^28 ka vrtna veselica. Za ples bo Prod igral ansambel Gašperji. ^a__ Vabljeni! Prodam odlično ohranjen FIAT 12 zelene barve, letnik 78, in nov KAS TOFON hitachi. Miran Lakota, Čopoi 6, Bled, tel.: 77-127_97j Prodam FIAT 128, letnik 84, dobn ohranjen, in dve original gumi, pro* 175 x 13. Tel.: 25-443, od 14. ure dalje „ __92|ra Prodam FIAT 124, letnik 70, registri »roda ran do junija 87. Cimerman, Janež Ijipa Puharja 8_979 Ugodno prodam Z 101 confort, I^M. F tnik 80. Tel.: 42-871_979 Prodam JUGO 45, letnik 81. Jan Ahačič, Bistrica 16, Tržič, tel.: 50-136 979 Prodam odlično ohranjen OPEL KA DET, letnik 74, cena 135 SM. Tel 80 491 97910611 Slavko Kene, mizarstvo in izdelovanje drobne galanterije, Radovljica, Jurčičeva 5, takoj sprejmem več KV mizarjev in delavca, ki ima veselje za priučitev v mizarski stroki. Plača po dogovoru_ _9646 Zaposlim KV AVTOLIČARJA in DE-LAVCA za avtoličarska dela. Izidor Draksler, Zasavska 36/b Orehek 9783 Iščem delo na domu. Šifra: Kranj _9984 Na dom sprejmem delo. Imam lasten prevoz in telefon. Naslov v oglas-nem oddelku_9985 Zaposlim samostojnega KOVINO-STRUGARJA. Tel.: (064) 42-070 9986 HS Gosposvetska 15 Kranj, sprejme ČISTILKO za čiščenje skupnih prostorov dvakrat na teden. Mlinar, stanov. 1 __9987 Zaposlim ČISTILKO, OD do 15 SM. Šifra: Vestna_9988 Hišni svet, Cankarjeva 12, in Cankarjeva 15-19, Radovljica, išče BLAGAJNIKA. Dela je za približno 10 ur na mesec. Honorar po dogovoru. Tel.: 75-171 ali 75-541_ 9989 Sprejmem kakršnokoli delo na domu: lepljenje, sestavljanje, možnost postavitve stroja na mojem domu. Ši-fra: Okolica Radovljica_9990 Z oktoorom iščem pomoč v gospodinjstvu, 3 ure dnevno, vsaj trikrat tedensko. Tel,: 62-323_10003 POMOČ za čiščenje stanovanja en-krat tedensko iščem. Plačam dobro, tel.:62-323_ 10004 Iščemo pospravljalko ali pomočnico (upokojenko) za pomoč pri gospodinjskih opravilih. Ponudbe po telefonu 75-280, vsak dan po 12. uri._ Prodam GOLF, letnik 80, ali zame njam za OPEL REKORD 2000 C, z do> plačilom. Kogoj, Tomšičeva 98/a, Ja senice_980$ Z 101, letnik 1980, 30.000 km, pro dam. Dolar, Zabreznica 63, Žirovnica. tel.: 80 632_98pJ Ugodno prodam Z 101 GT 55, letnik 84. Tel: 80-438_980j CHRISLER AVANGER 1300, letni* 79, prodam. Tel.: 77-713 od 16. do 20 ure_9803 Prodam brezhiben FORD taunuS 12 m. Tel.: 80-646_9J0J Prodam Z 750, celo ali za dele. Tel 80-646_980j Prodam Z 750 LE, letnik decembej 80, prevoženih 42.000 km. Tel.: 62-1 od 14. do 16. ure_980J Ugodno prodam karambolirano I 101, letnik 78. Tel.: 77-728_98pj MINI MORIŠ, letnik 71, registriran-prodam. Tel: 57-085_98?J NSU 1000, dobro ohranjen, prodam Tel: 80-737_98$ Prodam zelo dobro ohranjen iM^j 2200 D. Tel.: 27-452_986J Prodam karamboliran avto R 14 TL letnik 79. Tel: 37-953_2986» Prodam Z 101, karamboliran, letnic; 78. Sofrič, Moše Pijade 8, stanovanje I _986J; Prodam Z 101, letnik 76, dobro ohraf njeno. Rado Jenko, Kocjanova 20. Stražišče Kranj_98j0 Prodam MZ 250 ETZ, prva registraci' ja 83, dodatno opremljen. Tel.: 27-575 _9871 Prodam Z 101, letnik 74, celega ali po delih, in ŠOTOR za 6 oseb. Jeral8. Ješetova 12, Stražišče, Kranj 987* AMI 8, letnik 73, poceni prodam Tel.: 33-600 zvečer_9873 Prodam GOLF, letnik 82, z oprem" za 190 SM. Tel.. 37-108 Kranj 987* Prodam JUGO 45, letnik 84. Franrometu, da bo v soboto, •l junija od 9.45 do 11.15 cesti Kokrica—Spodnja °ela veljala popolna zapo-■& ceste. Na tej cesti bo na-egijiireč kolesarska dirka. -dh Sel voz'-- Fo'*ESPO, starejši letnik, popolnoma _9J tovljeno, kovinsko modre barve, j juf lc°n' prodam. Zadnikar, Trebija 19, atjii jenjavaš, tel: 68/468_9848 _9j Kupim AVTO na obroke ali prevza- 84 |8m kredit, tudi dolgoročni. Naslov v ,37 lijsnem oddelku. _9849 9} Vodarn avto LANDROVER z vgrajeni ^ mercedes motorjem 220 diesel. 97!L28-376 9850 75, lfr°dam Z 101 C, letnik 81. Krsmano- 97 ^Lojzeta Hrovata 5_9851 ^ Prodam dobro ohranjen R4, letnik 97' Darko čefarin, Ul. 1. avgusta 5, -gfjnj_9852 McJSKVIČ 1500, karavan, letnik 81, Mam. Tel.: 47-022 9853 971L ili Vodarn ALFA SUD, Predoslje 1/a letnik 76. Da 9854 leti Prodam GOLF JGL, letnik 81. Poto- ikol ^Ješetova 6, Stražišče_9855 97 Prodam dobro ohranjen GOLF, le- l!*82. Tel.: 47-676_9856 Ugodno prodam Z 101, letnik 81, Šu- &j5, Kranj, Tel.: 26-849_9857 E« 2 101 GTL, letnik oktober 83, pro- {STJI- Bukovnik, Trboje 87_9858 Ugodno prodam DIANO 6, letnik 78, JJistrirana do maja 87. Rodeš, Sav- žgjoka 5, Kranj_9859 Prodam FORD CAPRI, letnik 72, režiran vse leto. Peter Sajovic, Mlaka • Kranj_9860 vLprodam CITROEN super 1,3, letnik 0. Tol Kn KT1 QflK1 Tel. 50-521__9861 Mercedes 200 d, letnik 73, pro- Kebetova 8, Kranj, tel.: 21-505, 'Sled v soboto od 9. do 16. in nedeljo 114. do 18. 9862 I Prodam odlično L91-: 28-332 ohranjeno Z 101. _9863 Prodam JUGO 45, letnik 81. Mlaka /a__9864 . 1750, letnik 79, prodam. Struževo 4, ifanj__9865 Tel.: 9809 ^Prodam _-627 Z 101 S, letnik 79. 12 Prodam 2,5 leti staro Z 101 z dodat S^J° opremo, prevoženo 37.000 km. Tel. 324 med 17. in 20 . uro_9810 letnik 76. Kokalj, Ži-9811 Tel.: 9812 , Prodam Z 750 M Junica 75_ of ^Prodam VW 1300, letnik 70. % gJQ3 popoldne_ PIAT 131 MIRAFIORI, poškodovan, »' ''Odam. Resman, Nova vas 39, Rado- JjailSS___9813 -r- .Prodam Z 101, letnik 77, cena 30 2 M. Rošič, Finžgarjeva 8/a, Lesce £2s^ 9814 'nl Prodam Z 750, letnik 77.« Završnik. 5g ^nkovo naselje 54, Škofja loka 9815 ^ Poceni prodam VARTBURG in me-^lalnik za Z 1300. Ilija Jovič, Frankovo 7_nl!,8elie 174< škofja Loka, tel.: ^»51/611-002 int. 314 9816 ^Prodam VW 1302 S. Razgledna 14, 5!?d " 9817 , Proda iM47 m ASCONO, letnik 78. Tel: 9818 , Prodam FORD, letnik 69. Šafarič, ;i35gza Puharja 8, Kranj_9819 j Prodam CITROEN GS, letnik 76, ce- <159SM. Hraše 30, Lesce_9820 1 Prodam osebni avto VVARTBURG, <^ik 74. Mlakarjeva 47, Šenčur 9821 ^Prodam Z 101, letnik 75, prevoženih ??-000 km, registriran in dobro ohra- ^TeL: 82-013 _9822 »Prodam PEUGEOT 305 break, letnik ^Kern, Komenskega 7, Kranj 9823 v Prodam Z 750, letnik 73, registriran. ^34-788_ 9824 Prodam Z 101, letnik 1980. Tel ?c°ldne /5-833 letnik 81, 101, letnik do- 75-140 int. 310, popoldne __9825 Prodam Z 101 confort, letnik 80. Ber ^Srednja vas 56, Šenčur 9826 l Prodam GOLF JL diesel, letnik 80, J?ramboliran. Božo Novak, Grad 53, i^rkjje_9827 l Prodam MERCEDES 230, (motor 69, .. SSroserija 76). Tel.: 62-620_9828 - . Prodam PEUGEOT 304 po delih ali 5 J^omotor. Prihod 3, Tržič 9829 } b Škodo 110 r coupe, gt jle*hibna, opremljena, in Z ' d ■ Potrebna manjšega popravila, pro-,.8rtv Slavko Eržen, Dovje 114, Moj 5rana__9831 .. Prodam Z 1300. Bevkova 30, Rado P«_____9832 R Prodam FIAT 1300, 1500 CCM. Borut ggje, S. Žagarja 29/a, tel.: 21 -842 9833 ri MOTOR tomos APN ugodno pro-Sjrn. Vnuk, J. Platiše 3, Kranj, tel.: $9^>37__9834 E Prodam Z 850, letnik 83, dobro ohra-'eno, garažirano. Poljče 2, Begunje -----9835 Prodam R 16, Podreča 11, Mavčiče £___9836 v Prodam Z 750, letnik 76, prenovljen. •^76-448 _9837 Q. Prodam ŠKODO 100 L, letnik 72, re-"''trirano. Kermelj, Preska 18, Tržič I___9838 ^Prodam nov levi zadnji blatnik za ftlvv 1200, letnik 74, in 2 zimski gumi na ^gtiSčih. Tel.: 77-755_9839 Prodam katrco (R-4) letnik 1977 in rezervnih **ofja loka delov. Virmaše 5, ,j. ^ 4, vzdrževan, z vlečno kljuko in ra-J0rn, letnik 77, prodam. T. Vidmarja 6, SSnj, tel.: 33-673_10111 .Prodam Z 101, letnik 74, vozno, ne-.'fiistrirano. Darko Žlebič, Župančičevih Kranj_10112 FIAT 850 sport ugodno prodam. Me-den, Golnik 7/a_10113 GOLF bencinar prodam, letnik 82, 35.200 km. Tel: 42-717_10114 Prodam Z 101, letnik 78, obnovljen Srednja vas 24, Šenčur_10115 Prodam Z 101, letnik 74, registriran do decembra 86. Tel.: 39-356, popoldne_10116 Prodam Z 125 P, registriran, letnik 76. Kokrški breg 5, Kranj__10117 Prodam Z 101, letnik 76, registriran do 9. 4. 78, za 30 SM. Tel.: 27-396 po poldne od 15. ure_10118 NSU primo prodam. Sp Bela 3 10119 RENAULT 9, 83, dodatno opremljen, 16.000 km, pozimi nevozen, prodam Mošnje 8/a, tel.:79-941_10120 Prodam VW 1300, letnik 67, Miladič, Posavec 9, Podnart__10121 Prodam ŠKODO 110, letnik 74, celo ali po delih. Tel.: 80-676, Niko 10031 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 83, tel.: 51-234_10032 Prodam ZASTAVO 101, letnik 76, neregistrirana. Franc Avsenik, Valvazor-jeva 2/a, Lesce_10033 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 77, 60.000 km. garažirano. Tel.: 28-245 _10034 Spačka, letnik 76, registriran do aprila 1987, prodam. Borštnar, Lesce, Na Trati 24_10035 Prodam dobro obnovljeno registrirano PRIMO. Rakovec, Sempeterska 1/a, Kranj_10036 Prodam Z-101 S, letnik 78. Pogačnik, Mojstrana, A. Robiča 48_10037 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 78, odlično ohranjeno, cena 45 SM. Dolar, Rodine 32/a, Žirovnica_10038 Prodam 126 P, letnik 78. Tel.: 50-040, int. 29, dopoldne ali Proletarska 7, Tržič_10039 Prodam zelo dobro ohranjen GOLF JGL, letnik september 81. Informacije po 20. uri, tel.: 77-120_10040 Prodam Z-750, letnik 74. Matjaž Zev-nik, Mavčiče 100_10041 Prodam SIMCO talbot horizon, bogata dodatna oprema. Telefon: 21-401 od 19. do 21. ure. Janez Foršek, Cesta JLA6, Kranj_10042 Prodam Z-101, letnik 80, 30. december, 47.000 km, garažirana. Dušan Kavčič, Oprešnikova 38, Kranj, tel.: 28-034 _10043 Ugodno prodam Z 125 PZ, letnik 73. Ogled petek od 10. do 12. ure ali popoldne od 15. do 17. ure, tel.: 34-833 _10044 ZASTAVO 750, letnik 84, prodam, tel. (064) 70-593_10045 Prodam ZASTAVO 128, letnik 85. Srednja vas 11, Golnik_10046 AUDI 80, letnik 73, prodam. Tel.: (064) 40-005_10047 126 P, obnovljen, letnik 77, registriran do novembra, ugodno prodam. Edo Cof, Sv. Duh 141, Šk. Loka, tel.: 44- 698_10048 Prodam KOMBI Z 850, letnik december 82, dobro ohranjen. 31.000 km, tel.: 45- 043_10049 Ugodno prodam nov APN 6. Bog- dan Jurajevčič, Mlaka 12, Kranj 10050 Prodam VW hrošč, letnik 66, registriran do februarja 87. Davidovič Ste-vo. Hlebce 37, 64248 Lesce 10051 Prodam SIMCO 1000 LS, letnik 76, registrirana do aprila 87, z deli, ali zamenjam za drugo vozilo. Begunje 75. _10052 Prodam MOTOR MZ 250 in OKNO 100x140 z enojno zasteklitvijo. Jože Božnar, Kremenk 2, Poljane nad Šk Loko_10005 Prodam GOLF diesel, avgust 1984. Ogled v nedeljo popoldne. Stojan Je-senko. Jezerska c. 22, Žiri_10006 Prodam ZASTAVO 750, letnik 79, re gistriran do aprila 1987. Tel.: 61-397 _10007 Prodam VW golf, letnik 78. Zg. Brnik 74, tel.:42-726_ 1QQQ8 Prodam ZASTAVO 750, letnik 77. Jenko, Jama 8____10009 Prodam FIAT 126, letnik 77, tel : 37-769_10010 Prodam CITROEN GS 1.3 super, letnik 80, garažiran, tel : (064) 43-131 _10011 Prodam LADO 1500 SL, registrirana do marca 87, letnik dec. 76, potrebno kleparskih in ličarskih popravil (30 SM). Staretova 32, Kranj (Čirče) _10012 Prodam 125 P, letnik 80, za 47 SM, in starejšo Z-101, v dobrem stanju, registrirana do decembra. Šmidova11, Kranj, Čirče _10013 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 81, cena 58 SM, Belehar, Vo-klo 106_ 10014 Prodam ZASTAVO 101, letnik 75, registrirano. Tel.: 37-672 od 7. do 16. ure __10015 Prodajam avto ZASTAVA 101 S, letnik 78. Tel.: (064) 34-173 po 19. uri __10016 Zastavo 750 SC, letnik 80, prodam, tel.: 35-225_10017 Prodam FIAT 126 po ugodni ceni, le tnik 77. 22 SM. Miltenovič, Valjavče va 14, Kranj _10018 Prodam R-4 G RT, letnik 83, novem-ber, tel.: 22-466_10019 Prodam talbolt — samba, 82 letnik Strniša, Vrečkova 6, Kranj_10020 Prodam R5 TL, 74, odlično ohranjen Sajovic, Kalinškova 17, Kranj _10021 Ugodno prodam VAUXHALL viva 1300. Visoko 5, tel.:43-054 10022 Prodam LADO 1600 letnik 80. Mili-čevič, Juleta Gabrovška 21, Kranj __10023 Prodam tovorni AVTO MERCEDES 14-18, registriran, 8 ton, vozen, cena 90 SM. Šoro, Cesta železarjev 33, Jesenice _10024 Poceni prodam RENAULT — 8, major, in rezervne dele. Gerden, M. Pija-de 8, Kranj_10025 Citroen — spaček karavan, letnik 76, oranžen,prodam, tel.: 37-949 zjutraj _ 10026 Prodam FIAT 125 special, celega ali po delih. Doki, Gorice 17, dopoldne: tel.: 50 150 int. 219_10027 Prodam LADO 1200, letnik 78. Tel.: 42-542, popoldne_10028 Prodam Z-126P, letnik avgust 85. Logar, Olševek 3, Preddvor 10029 Prodam FIAT 1300, letnik 79. Mujkič, Titova 47, Jesenice 10030 Iščem prijateljico za občasna sreča nja. Če si vitke postave in stara okrog 45 let, me poišči pod šifro: Diskretnost in ne čakaj na stranskem tiru. 9997 CEIIIIHE Marici Demšar, Kamnitnik 18: Za 50. rojstni dan Ti želimo še veliko zdravja in srečnih let. Sestra Tončka z družino. 9998 PPIPEPIEVE Ansambel JEVŠEK igra vak petek in soboto v hotelu TRANSTURIST. 10102 ŠD Kokrica prireja v soboto, 21.6., ob 20. uri in v nedeljo, 22. 6., ob 17. uri veselico na Čukovi jami na Kokrici. Za živo glasbo, jedačo in pijačo poskr bljeno. Nedelja: ob 16. uri ženska no-gometna tekma. Valjeni!_10103 OO ZSMS Britof prireja v soboto, 21.6., ob 19. in nedeljo, 22.6., ob 17. uri veliko VRTNO VESELICO s kegljanjem za koštruna. Oba dneva vas bo zabaval ansambel SIBILA. Vabijo mladinci!_10104 NK Šenčur vas vabi v soboto, 21. 6. 86, ob 20. uri na KRESNO NOČ in nedeljo 22. 6. 86, ob 17. uri na VESELICO v športnem parku v Šenčurju. Zabaval vas bo ansambel BOOGIE iz Kranja. Vabijo nogometaši._10105 VSAK PETEK in SOBOTO PLES na vrtu hotela Jelen. Igra Krvavški kvintet_9154 Pod pokroviteljstvom Požarne skupnosti občine Kranj slavi Gasilsko društvo v Preddvoru 90 let delovanja. Vse gasilce občine Kranj vabimo v soboto na SREČANJE. Zabaval vas bo ansam bel GAŠPERJI. Zaključni del praznovanja bo v NEDELJO, 22. junija 1986, s pričetkom ob 1430. Slavnostni govornik bo predsednik požarne skupnosti Kranj. Med proslavo bo zapora ceste med obratom Jelovice do odcepa ceste na Breg. Obvoz Tupaliče —Breg. Po proslavi bo VRTNA VESELICA z ansamblom LOJZETA SLAKA. VABLJENI! 9996 OBVE1IIEA Rolete: lesene, plastične, žaluzije in popravila naročite Špilarjevim, Grad nikova 9, Radovljica, Tel.: 75-610 4658 TV program Italije, Avstrije, Madžarske lai drugih sosednjih držav ob domačem programu tudi na vaši TV in to s pomočjo univerzalne KVAZI HORN antene. Izdelava z domačimi deli, enostavno in ooceni. Cena načrta in podrobnih navodil je 750 din. Vse interesente prosim, da za radi velikega števila poštnih nakaznic denar pošljete vnaprej, in sicer priporočeno v pismu na naslov: Srečko Serčič, Sladki vrh 3. 62214 Sladki vrh _9784 Obveščam senjene stranke, da bo zaradi letnega dopusta trgovina zaprta od 5. do 29. julija 1986. Od 30. julija bo spet redno odprto in se priporočam. Alojz Konc, Predelava mesa — Naklo, tel.: (064) 47-618_9991 Čistim vse vrste talnih oblog in se-dežnih garnitur, tel.: 28-332 9992 VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši in manjše predelave (popravila) vam naredi OBRTNIK, tel.: 28-427 _9993 Hitro, solidno in poceni opravljamo vsa STEKLARSKA DELA na vašem ali našem domu. Starovašnih, Jezerska c. 54/b, tel.:23-239_9994 Obveščam, da sva solastnika kmetije v Podgori št. 8 nad Šk. Loko Jože Dolinar in Janez Dolinar. Zato Janez Dolinar ne more prostovoljno razpolagati z nepremičninami in premičninami_9995 Zidarska skupina sprejme vsa ZIDARSKA DELA. Mlakarjeva 40, Šen-čur, tel.: (064) 41-052_9151^ OIIAIO Opozarjam vse krajane Čirčič, da ne dovolim voziti in hoditi po moji parce li, 156/2 K. O. Čirčiče, okoliš Dolenca, in posipati odpadni material. Posebno pa hišarjem Dolence, lastnikom seno-žetov in smrečja. Helena Bergant, Sp. Gameljne 25, Šentvid_9999 Angelo in Mici Jarc v Naklem, Vo-glarjeva 2, javno opominjam, naj prenehata obrekovati mene in družino. Odstranita ves gradbeni material in vejevje od hiše na Voglarjevi 4. Franči-šek Vrankar_10001 Nujno potrebujem 20 SM posojila za dobo 2 mesecev, 100% obresti ter razliko v primeru devalvacije vrnem v devizah. Šifra: Pod garancijo — mo žna vknjižba na premoženje_10002 V najem vzamem GARAŽO na Planini tel.: 38-553 Iščem INŠTRUKTORJA za matema tiko za 4. letnik elektrotehnične šole. Tel.: 39-561_10108 INSTRUIRAM nemščino in angle-ščino za srednje šole Naslov v oglas nem oddelku._10109 Kdo bi mi v novi hiši NAPELJAL VODO? Ponudbe pod: »Takoj in solidno«. Naslov v oglasnem oddelku. 10110 DEŽURNE PRODAJALNE ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in sestre KRISTINE BENEDIK rojene MEGLIC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo medicinskemu osebju Centra slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, sosedom in pevcem iz Reteč. Drugim, ki jih nismo navedli, pa so bili v teh trenutkih z nami, iskrena hvala. Žalujoči: sinova Ivan in Rudi z družinama in drugo sorodstvo Škofja Loka, Žirovnica, Tržič, 11. junija 1986 V soboto, 21. junija, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SP pri Petrčku, Kranj, SP Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlatef polje, Kranj, PC Planina in PC Planina—center, Kranj, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, PC Klanec, SP Kočna, Jezersko, SP Storžič, Kokrica od 7. do 18.ure, SP Šečur in SP Cerklje od 7. do 17. ure, Diskont Naklo od 8. do 12. ure, SP Klemenček, Duplje od 7. do 16. ure ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik JESENICE Rožca, samopostrežna trgovina na Plavžu, Delikatesa, samopostrežna trgovina Kasta 1, Jesenice, Delikatesa, Kasta 3, Jesenice TRŽlC Mercator, SP Deteljica, Živila, Jelka, Tržič, Mercator, SP Križe Tragično je v 77. letu preminul naš ata JANEZ KRIŽAJ mizarski mojster v pokoju Pogreb bo v soboto, 21. junija 1986,ob 15.30 iz mrliške vežice v Lipici pri Sk. Loki. Do pogreba leži na domu, Godešič 45. Žalujemo: hči Mara, sinova Milan in Janez z družinami. Godešičf18. junija 1986 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata, strica in dedka PETRA KNIFICA (starejšega) iz Ljubna Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem PTT Ljubljana 2, Kemični tovarni Podnart, Iskri Otoče, KS in ZB Ljubno, g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred in govorniku Francu Cvenklj u za poslovilne besede. Iskrena hvala! VSI NJEGOVI Ljubno, 15. junija 1986 ZAHVALA Dolgotrajna bolezen nam je iztrgala našega ANTONA LEGATA-ATKA Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se ŽVZG Kranj, Kemični čistilnici in pralnici Jesenice, Konjeniškemu klubu Bled, Turističnemu društvu Lesce, ZB Lesce za podarjeno cvetje in LD Stol za izkazano pozornost. Posebej pa se zahvaljujemo osebju doma Dr. Janka Benedika iz Radovljice za skrbno nego ob njegovi bolezni. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Nakla za zapete pesmi, predstavniku ZB za poslovilne besede in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste se v velikem številu poslovili od našega atka in ga spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI V SPOMIN FRANCU PAVČIČU-RADU Generacije tvojih učencev in številni sodelavci te bomo ohranili v najlepšem spominu. Tvoje vzgojno-izobraževalno delo bo z nami, tvoji verzi pa so neizbrisni, kot je tale: ^ UTRUJENA MISEL Nad livadami, gozdovi Duša je bila raztrgana Dežuje... je živ obok bolesti in razmetana v prostor. Kapljice, kaplje ki je splavala Ta hip je ugasnilo hrepenenje, so se v dušo zarile med mrtve misli. Umirale so sanje. Učenci in delavci ISKRE - SREDNJE ŠOLE KRANJ Kranj, 18. junija 1986 Nepričakovano je odšla od nas naša dolgoletna sodelavka HILDA EKAR upokojena profesorica telesne vzgoje Vzorna učiteljica in sodelavka nam bo ostala v trajnem spominu! KOLEKTIV SREDNJE ŠOLE PEDAGOŠKE, RAČUNALNIŠKE IN NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNE USMERITVE (GIMNAZIJE) KRANJ NOVICE IN DOGODKI Srednja gradbena šola dobila Kavčičevo priznanje Nagrajena trma Kranj, 18. junija — Kolektiv srednje gradbene šole v Kranju je prejel v gradbeniških krogih visoko cenjeno Kavčičevo priznanje za Teto 1986, ki ga podeljuje izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije. Obrazložitev pravi: za izredne uspehe pri vzgojno—izobraževalnem delu v gradbeništvu. Trideset let kranjska šola ni bila deležna zunanje potrditve. Zdaj je Kavčičevo priznanje že drugo v kratkem času. Ob zadnjem dnevu prosvetnih delavcev kranjske občine je izobraževalna skupnost dala priznanje učiteljici strokovnih predmetov tehnologija in gradiva Maruši Egart. Za učiteljski zbor in tudi za učence je Kavčičevo priznanje, za katerega se potegujeta obe gradbeni fakulteti in šest srednjih šol v Sloveniji, še vedno presenetljivo, čeprav težko pričakovano, vsekakor pa zelo dragoce- no družbeno priznanje. Posebno zato, ker je bila »kavbojska šola« dolga leta odrinjena. Čeprav ima korenine daleč nazaj v letu 1883, bi se ob uvedbi usmerjenega izobraževanja skorajda izgubila. Ostala ji je samo gradbena usmeritev, po kateri pa so segale lovke iz republiškega središča. Kavčičevo priznanje zato ni samo nagrada dobremu učiteljskemu delu, ampak tudi njihovi trmi. Če ne bi v tistih kriznih letih zdesetkani, pomlajeni visoko dvignili glav, če ne bi tako trmasto vztrajali, bi Gorenjska ostala brez gradbene šole. Vztrajali pa niso le zaradi lastne socialne varnosti, saj so njihovi zaslužki tedaj zdrknili na raven slabo plačanih nekvalificiranih delavcev. Pokonci jih je držalo predvsem prepričanje, da gorenjsko gospodarstvo, gradbeništvo šolo rabi. Rabi šolane tesarje, zidarje, pleskarje, ki bodo znali hitro, dobro in na ta način tudi ceneje delati, ki bodo zamenjali slabo usposobljene nekvalificirane (drage) delavce. Kolektiv, ki je mlad, visoko strokovno usposobljen, ki se zna boriti, ne more biti slab. Prav zato, ker šola tako poudarja znanje, je kot malokatera druga srednja šola razvila izobraževanje odraslih. Za nadaljevalne programe je veliko zanimanja zlasti med že zaposlenimi nekdanjimi učenci šole, ki se želijo izpopolnjevati in seznanjati z najnovejšimi dosežki v stroki. Medtem ko je bilo še pred dvema, tremi leti v gradbeno šolo vpisanih komaj za vzorec rednih učencev, se njihov delež sicer počasi, a vztrajno zboljšuje. Brez posebnega novačenja po osnovnih šolah so za naslednje šolsko leto trije prvi razredi že polni. Največ naporov terja od mladega učiteljskega zbora s prevladujočo visoko izobrazbo raznolikost učencev. Vsako leto je približno za razred fantov od drugod. Ti učenci ne prihajajo samo z dežele v mesto, ampak prihajajo iz povsem drugega okolja v okolje z drugačno mentaliteto in jezikom. Učenci domačini pa so praviloma iz socialno šibkejših družin in po navadi s slabšim učnim uspehom iz osnovne šole. Zato učitelji v gradbeni šoli uče in tudi veliko vzgajajo, kar je dandanes v drugih šolah sila redko. Dejansko se ukvarjajo z vsakim učencem posebej. V šoli vlada pristno, lahko bi rekli kar družinsko vzdušje. Vse to pa se odraža v učnih uspehih učencev in kasneje v delovnih uspehih. Učenci iz gradbene šole so sposobni, dobri delavci. Kolektiv srednje gradbene šole je predlagal za Kavčičevo priznanje kranjski Gradbinec, največji »potrošnik« njihovih učencev. H. Jelovčan Gasilci iz Račeve odprli nov gasilski dom Prek pet tisoč prostovoljnih delovnih ur Račeva, 15. junija — Predsednik skupščine občine Škofja Loka Jože Albreht je danes popoldne slovesno odprl nov gasilski dom v Račevi. Skoraj tridesetletno pot račevskih gasilcev in njihova priznanja za boljše delovne pogoje je orisal predsednik Franc Lukančič. V Račevi so ustanovili svoj gasilski vod 1958. leta pod kapo matičnega društva na Dobračevi. Sovaščan Noč jim je nato odstopil staro sušilnico za sadje, ki so jo podrli in na njenem mestu začeli graditi dom. Zgradili so ga 1962.leta. Voz in konji pa so začeli vse bolj zaostajati za razvojem in potrebami. Ta- ko so šli račevski gasilci 1973. leta v akcijo za nakup gasilskega avtomobila. Krstili so ga čez dve leti na veliki gasilski proslavi, s katere so izkupiček namenili za motorno brizgalno rosenbau- er. Pokazali so ga na naslednji veliki proslavi 1977. leta, ko so razvili tudi svoj prapor. Nenadoma je gasilski dom v Račevi postal premajhen za sodobno opremo in živahno gasilsko dejavnost. V društvu, ki se je pred sedmimi leti osamosvojilo in ima okrog 140 članov, so lansko pomlad pridobili vso potrebno dokumentacijo za gradnjo novega doma nedaleč stran od starega. Že četrtič so potrkali na vrata domov v Račevi in okoliških hribovskih zaselkih. In že četrtič so jim ljudje vrata na stežaj odprli. Gradnjo doma je do strehe prevzelo SGP Tehnik iz Škofje Loke, pokrili pa so ga kar sami. Jeseni so uredili še tlake in fasado. Letošnji občni zbor so imeli račevski gasilci že v svojem novem domu. Marca, le deset mesecev potem, ko so zakopali v zemljo. Zdaj jih čaka samo še zunanja ureditev doma in orodišče. Dom je vreden 40 milijonov dinarjev, stal jih je 10 milijonov. Denar je dala krajevna skupnost Žiri, občinska gasilska zveza Škofja Loka in v obliki posojila zavarovalna skupnost Triglav. Vse drugo so plačali ljudje z lesom in prostovoljnim delom. Novemu gasilskemu domu so podarili kar 5320 delovnih ur. Gasilci so še posebej hvaležni krajanom za les. Upajo, da jim bodo pomagali tudi petič, ko bodo zbirali denar za asfalt pred domom. H. Jelovčan Glasov ■ vr jez Kinološko društvo Naklo je minulo soboto in nedeljo na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Kranju pripravilo veliko mednarodno razstavo psov različnih pasem. Za (dvonožne) obiskovalce in razstavljavce je prireditev zares uspela. Za štirinožne pa... »... Ne vem kaj ti naši (dvonožni) šefi sploh hočejo in mečkajo, da se vse skupaj vleče že cel pasji dan . . .« »... toliko plešastih glav je med gospodarji, da bi lahko podelili diplomo tudi za najlepšo plešo...« GLASOVA ANKETA Palica ali moped Ob koncu šolskega leta nas bodo učenci razveselili ali razočarali s šolskimi spričevali. Saj približno vemo, kakšne bodo ocene, če smo se za učne uspehe zanimali že med letom. Sem in tja bodo starši lahko tudi presenečeni, prijetno ali neprijetno, in morda bo kje zapela palica, drugje spet bo šolski trud poplačalo bogato darilo. Pedagogi se ne ogrevajo niti za pretirane kazni niti za bogata darila. Če bo ponekod razočaranje le prehudo, imajo starši možnost, da se v treh dneh pritožijo šoli,in učenec bo snov vprašan še enkrat. Takih primerov je malo, a vendar se zgodi, da starši zatevajo ponovno preverjanje znanja. Kaj pravijo nekateri starši o kazni ali darilu ob koncu šolskega leta? Marija Slamnik, administra-torka v osnovni šoli v Žirovnici: »Vidim, da nekateri starši kupujejo otrokom bogata darila, v zadnjem času so na našem območju v modi predvsem kolesa z motorjem. Pri nas doma nimamo take prakse in je po mojem mnenju tudi nepotrebna. Z materialnimi spodbudami ne dosežeš ničesar. Veliko bolje je, da otroka spremljaš vse leto, mu svetuješ in pomagaš.« Vlasta Kajdiž iz Žirovnice: »Ni tako dolgo, odkar sem sama obiskovala šolske klopi, in vem, kako je, ko prineseš domov spričevalo. Pri nas doma ni bilo nikoli nobenih problemov — če so bile ocene bolj slabe, jih je bilo treba pač popraviti. Kakšnih posebnih daril nisem dobila, tako kot tudi ne moji sošolci. Ne zdi pa se mi prav, da bi otrokom obljublja li bogata in vredna darila, kajti ko nec koncev se učiš le zase.« Tatjana Piber z Jesenic: »Ver jetno je prav, da otroka za dobro spričevalo simbolično nagradiš in mu tako daš vedeti, da se zanj zanimaš in da ti ni vseeno, kako se uči. Ni' sem pa za veli* ke in drage nagrade, ki jih obljubljajo nekateri starši.« Milena Kraljic z Jesenic: »Moja otroka nista zahtevna in tu* di ne pričakujeta posebnih da* ril. Za dober učni uspeh do-1 bita nekaj denarja, da si lahko kaj kupita po lastni želji in presoji. Mislim, da je veliko bolje, če daš otroku ustno priznanje in pohvalo, ob morebitnem neuspehu pa sta najvažnejša pogovor in pomoč.« D. Sedej strj Otroška veselica v Podljubelju Podljubelj — V soboto, 21. junija, bo v podljubeljskem domu spet živahno: domači otroci bodo imeli svojo veselico! Od pol petih popoldne do pol desetih zvečer se bodo zabavali v različnih skupinah, kot turisti, likovniki, pravljičarji, lahko pa bodo tudi po mili volji zabijali žeblje. Ob 19.30 bo skupen program s kratkimi igranimi prizori, plesom in nastopom folklorne skupine. Po tem programu pa bo zabava za tiste, katerih leto se že končuje z -najst. Skupaj bodo izbrali »popularnih5«, se pomerili v znanju in se naplesali. Tudi lačni in žejni ne bodo. Pravijo, da bodo pokazali starejšim, kako se znajo zabavati. Varčevalci, zaradi adaptacijskih del boste od ponedeljka, 23. 6. do četrtka, 26. 6. v enoti JLA 1 v Kranju (nova stavba) lahko opravljali samo posle v zvezi s stanovanjskimi in potrošniškimi krediti ter dvigovali čeke tekočih raču- nov. V petek, 27. 6. in soboto, 28. 6. pa bo enota JLA 1 v Kranju zaprta. Vse ostale denarne zadeve (razen poslov v zvezi s stanovanjskimi in potrošniškimi krediti ter dvigom čekov tekočih računov) lahko opravite ta čas v ostalih enotah Ljubljanske banke. #(A ljubljanska banka ^ Temeljna banka Gorenjske Neznan plin iz jeklenke Jesenice, 18. junija — Včeraj je Jože Rožič s Ceste v Rovte obvestil jeseniške miličnike, da je v Železarni, tozdu Energetika, obratu PIV Energije, prišlo do izpusta neznanega škodljivega plina. Plin je Jožetu Rožiču, ki ima hišo in vrt ob obratu, požgal oziroma uničil več sadnih dreves, travo in povrtnino. Slo .Ki stvo trtici lah. \ c kraj *juti sebe Ju cen sto\ tral 13. Po ■ ion Pre Miličniki so ugotovili, da so v ponedeljek opoldne dobili v obratu iz zbirališča starega železa zarjavelo jeklenko. Ko je eden od delavcev odvil ventil 30-litrske jeklenke, je iz nje začela teči tekočina rumene barve in ostrega vonja. Delavec je ventil zaprl in jeklenko pustil v delavnici. Ko so naslednji dan, 17. junija, delavci prišli delat v obrat, so opazili, da je prek noči kovinsko orodje zarjavelo, da je v okolici obrata 500 metrov na široko požgana trava in drugo rastlinje. Istega dne je zaradi slabega počutja iskala zdravniško pomoč tudi Marija Rožič, soseda obrata. Komisija ni mogla na kraju samem ugotoviti, za kakšen plin gre. Zato so jeklenko v sredo, 18. junija, prepeljali v Ljubljano na Inštitut Jožefa Štefana. GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalai, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za I. polletje 1.600 din. Jeklenko je v Jugoslavijo pripeljal* ladja Logatec skupaj z drugim staru11 železom. H. J Strela ubila kmeta Gorenja vas, 18. junija — Približi^ ob pol petih popoldne sta zakonca Cir*' in Marija Selak iz Gorenje vasi pospif' vljala seno na travniku med Gorenj" vasjo in Lučinami, ker se je bližala nf vihta. Nenadoma je udarila strela, ki j* na mestu ubila Cirila Selaka, 1927, ie no pa vrgla v kup sena. Pogorel kozolec Puštal, 18. junija — Ob 23.30 je me"1 nevihto v Podlubniku udarila strela v kozolec blizu vasi Puštal, ki je last T? neta Kožuha. Strela je zanetila ogenj' V kozolcu je zgorelo še 300 kilogramov sena Štefana Antolina. Požar so pog*' sili loški gasilci. V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Škofjeloški gasilci praznujejo Škofja Loka, 18. junija — Gasilsko društvo Škofja I .oka, ki je eno najstarejših v Sloveniji, praznuje letos 110-letnico. Gasilci bodo počastili jubilej s slavnostno sejo jutri ob 19. uri v domu Loškega odra in v nedeljo s parado in veselico pred gasilskim domom. _*J