Poštnina plačana ▼ gotovini to flH Spediziofie in abbonamcnto postale fljjjjH fl Slovenski Prezzo • Cena Ur 0.50 Štev. 79 F Ijjiebljani, v četrtek, 8. aprila 1943-XXI l>to VIII. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. An Milano. Uredništvo tn oprava; Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazionc; Kopitarjeva 6, Lubiana. Concessionaria esclurfva per la pubblicit& di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S.A^ Milano. I Bollettino n. 1047 La battaglia si e riccesa di nuovo sul fronte tunisino 14 velivoli nemici disfrutti II Quartier Generale delle Forze Armate coni unica: La battaglia si e nuovamente accesa su nmpio fronte nel settore nieridionale tunisino ovo il ncmico, preceduto da violenta preparazione di artiglieria ha attaccato con largo impicgo di mezzi corazzati. Dali a caccia italo-germanica sono stati ab-battuti in combattimcnto sei aerei e un altro veniva (listrutto dulle batterie dclla difesa. Nel pomeriggio di ieri formazioni di velivoli avversari sganciavano bombe sngli abitati di Trapani, Ragusa © Messina; sono segnalati danni eravj a falibricati civili. 40 morti e oltre 100 leriti tra la popolazione di Trapani, sei inorti e 9 leriti a Messina. In qneste inrursioni il nemico perdeva sette apparocchi: Colpiti da nostri cacciatori due ca-devano nei pressi di Capo S p a r t i v cnt o. t Centrati dalle artiglierie contraeree tre precipi-tavano in inare presso Trapani. uno al largo
  • lka, številna za-slojistva z društvenimi znaki ter zastavicami, vojni pohabljenci in bojevniki ter krajevne fašistične skupine. Zmagoslavno zastavo je poveljnik ozemeljsko obrambe izročil zastavonoši, mlademu podjK)ročniku, sinu Eksc. Gariboldija, ki poveljuje italijanskemu ekspedicijskemu zboru. Potem ko so jo pozdravili oblastniki in so ji izkazali vojaške časti, so jo ponesli p>o ulicah, okrašenih e trobarvnimj trakovi ter pozdravnimi napisi. — Spredaj je korakal poveljnik polka, za njo pa so stopali oddelki častnikov ter vojakov, ki so se vrnili z ruskega bojišča, ljudje pa so jo obsipali s cvetjem in živahno ter toplo pozdravljali. Pred vojašnico je bil razvrščen bataljon, ki je zastavi izkazal časti in poveljnik je s ponosnimi besedami pozdravil generala Roverberija, poveljnika tridentinske divizije, poveljnika polka ter hrabre vojake, ki so se vrnili domov. -Odmevalo je močno vzklikanje Kralju in Duceju. Po kratki in resnobni slovesnosti je general Reverberi v spremstvu častnikov jmložil lovorjev venec pred spominskim kamnom v čast padlim vojakom tega jrolka ter pred spomenikom alpincev v bližini. Navzočni so bili mnogi sorodniki padlih in obred je zbudil splošno ganjenost. Hrabrost italijanskega bojevnika v Rusiji so povzdigovali tudi z resno, vojaško svečanostjo v karabinjerski vojašnici. Navzočni so bili divizijski general Pastrengo in mnogi višji častniki ter vojaki, ki so se vrnili z ruskega bojišča, med katerimi je bilo tudi več pohabljencev in ranjencev. Poslušali so ganljive besede, "ki jih je naslovil nanje poveljnik legije. Posebno je poudaril, kako velike zasluge so vsi imeli v trdih bojih z boljševiškimi četami. Potem je še povzdignil si" jajno hrabrost bojevnikov vseh vrst orožja, ki so vredni nadaljevalci velike slavfc. Nato so zapeli nekaj domoljubnih pesmi. Pregled zadnjih vojnih dogodkov v Tuniziji Italijanski vojščaki so zaradi hrabrosti vzbudili občudovanje nemških tovarišev in nasprotnikov Medtem pa so osne divizije v utrjeni Ma-iiski črti več dni odbijaje vse nasprotne na- Riin, 7. aprijp- s. Kdor si ogleda zadnje dogodke v Tuniziji, bo jasno spoznal medsebojno odvisnost in umno zvezo med raznimi premiki osnih sil, ki se bojujejo na severnem, zahodnem in južnem tunizijskem bojišču, čeprav so bile armade sprva ločene, niso delovale kot enota zase, marveč kakor deli enega sumega stroja, ki ga je bilo z naglimi gibanji zluhka mogoče trdno sestaviti in varno povezati. Ko je angleška osma armada v drugi polovici marca nahrala mnogo sil, je bilo takoj jasno, da namerava udariti na Marethsko utrjeno črto in napadati z juga. Zato je severna osua armada začeda napadati na severnem odseku, da bi se tako ognili istočasnega napada na dveh odsekih. Ta nastop se je zaključil s popolnim uspehom za sile osi: zasedle so križišče Lcbel Abjod in nasprotniku iztrgale iz rok železnico, ki se tamkaj steku, zajele več tisoč ujetnikov in mnogo orožja ter s tem prekrižale načrte zavezniškega poveljstva. . ... Vedenje osnih čet v tej prvi ofenzivi je bilo nadvse sijajno: vpričo mrtvih, ki so pacm na jiolju časti, in hrabrih oddelkov, ki so bili v bojih, je poveljnik oddelka italijanskih ber-saljerjev prejel odlikovanje železnega križca. Nasprotnik sam je izrecno priznal polet in vnemo italijanskih operjenih vojščakov, ko je v londonskem uradnem glasilu »British Official Press« 14. marca zapisal: »Italijanski bersaljcr-ji se nenavadno hrabro bojujejo tudi v severni Tuaiziii.« rethski pade ter četam generala Montgomervja prizadejale pruv hude izgube. Potem ko so preprečile še obkolitev, ki so jo imeli Angleži v načrtu, so se umaknile na postojanke, ki so bile že pripravljene v zaledju. Divizije severne armude so srčno vzdržule pritisk velikih nasprotnih sil: tudi tu so se pešci, vozniki in topničarji bojevali s skrajno odločnostjo. Pri Sedjenani ob cesti v Bizerto sta se morala polk italijanskih bersaljerjev in polk nemških gre-nardirjev postaviti po robu zelo velikim nasprotnim silam. Čepruv sta imela hude izgube, sta vendar v zagrizenem odporu vzdržala sunek. Celih 24 ur so se obkoljeni italijanski vojaki bojevali za postojanke s tolikšnim junaštvom, da so jih občudovali celo nemški tovariši. Po hudih bojih so prebili obroč ter se vrnili v nove postojanke. Angleži so tudi skušali osne armade razklati, kur bi imelo hude posledice, a tudi to so hrabro se braneči italijanski in nemški oddelki preprečili. _ Podtajnik ameriškega vojnega ministrstva Stimson je moral i na tiskovnem sestanku priznati, da se generalu Eisenhowcrju ni posrečilo razdvojiti osnih armad in da »bodo tvorile enoto, ki bo lahko nudila močan odpor in razvijala veliko delavnost.« Na vseh teh »obrambnih postojankah« vztrajajo vojaki osi, ki so po • številu in zlasti po sredstvih na slabšem, v novem razdobju veličastne afriške bitke z ne- Turški zunanji minisfer poroča o položaju Ankara, 8. aprila, s. Parlamentarna skupina turške ljudske stranke se je včeraj sešla in poslušala poročilo zunanjega, ministra o mednarodnih dogodkih v zadnjem tednu. Poslanci so ministrovo poročilo odobrili. Anknrn, 8. aprila, s. Predsednik turške vlade Saradžoglu je odpotoval iz Ankare v Carigrad. Prehrana in cene v zasedenem Tripolisu Rim, 8. aprila, s. Londonski »Times« od one 23. marca (stran 3, 5. stolpec) prinaša do-Pis iz Tripolisa in pravi, da je prebivalstvo do 13. marca tam dobivalo po 50 gramov kruha na dan. Zdaj ga dobiva t20 gramov. Kruh na karte sc prodaja po 16.50 lir kg, na črni borzi je dosegel že ceno 120 lir, zdaj pa se je cena ustalila pri “0 lirah. Sladkor se na črni borzi jiro-daja po 400 lir kg. Letalski napadi na Finsko v prvi vojni zoper Rusijo , ., Kopenhagen, 8. aprila, s. Po uradnih podatkih na finski razstavi, ki se je začela v Kopen-hagenu, je Finska med prvo svojo vojno proti ltusiji, leta 1939., prestala 1823 letalskih bombardiranj, pri katerih je bilo na njeno ozemlje vrženih vsega 70.000 zažigalnih in eksplozivnih bomb, ki so pobile na stotine ljudi in napravile ogromno škodo. Perzijske vlada proti sovjetskim zasedbenim četam Ankara, 8. aprila, s. Perzijska vlada je zahtevala od angleških 'oblasti, naj bodo nekateri predeli države, kjer so dozdaj bile sovjetske čete, odslej pod varstvom angleških posadk, da se ne bi več ponavljali spopadi med prebivalstvom in sovjetskimi četami. Ruske oblasti, ki se nočejo odreči tistemu, kar so si na perzijskem ozemlju prisvojile, so izjavile, da so pripravljene tak sklep sprejeti. Vse sovjetske čete bodo poslali v predele, ki so pod oblastjo angleških sil. Podtajnik stranke obiskal bombardirane kraje po južni Italiji Rcggio Calabriu, 8. aprila, s. Po nalogu ministra Vidussonija je podtajnik stranke Carlo Scorza v spremstvu zveznega tajnika iz Reggia Calabria obiskal kraje, ki so jih napadla sovražna letala, ter se pogovarjal z ranjenci, se zanimal za njihovo zdravje in jim ruzdelil v Ducejevcni imenu podpore, določene od stranke. Potem ko se je poklonil pred spomenikoiii padlih za revolucijo, je v liktorski hiši poslušal poročila pokrajinskih oblastnikov in voditeljev krajevnih bojevniških organizacij ter odvisnih društev. Nar. sv. Scorza je v imenu tajniku stranke dal navodila glede nalog, ki jih bo treba opravljati. Pri poročanju je bil tudi prefekt in vse se je razvijalo v toplem vzdušju in popolni zavesti dolžnosti, ki jih imajo v sedanjem času vsi Italijani, posebno pa še ljudstva južne Italije. Zagrebški župan gost mesta Rima Rim, 8. aprila, s. Predsnočnjim je prispel v Rim zagrebški župan Ivan \Verner, ki bo gost Ripia nekaj dni. Na postaji ga je sprejel rimski guverner s podguvernerji in drugimi oblastniki. Včeraj ie gost z guvernerjem odšel v kraljevsko palačo, da oi se vpisal v dvorne knjige, nato pa odšel v Pan-fheon, na grob neznanega vojaka, pred svetišče v Liktoreki palači in položil venec pred spomenik padlih fašistov. Nato je bil sprejet na Kapitolu. Hud potres v Južni Ameriki Buenos Aires, 8. aprila, s. Poročila iz Či-Ieja pravijo, da je med tamošnjim prebivalstvom bilo zaradi predvčerajšnjega silovitega potresa več desetin mrtvih in na stotine ranjenih. Organizacija angieške mladine po totalitarnih zgledih Lizbona, 8. aprila, s. Tudi v Angliji si zdaj prizadevajo organizirati mladino skoraj na tak način, kakor je tisti po totalitarnih državah, ki ga tako obsojajo. To še zlasti zaradi tega, ker sc oblastem zdi potrebno rešiti angleško mladino pred vedno splošnejšim valom zločinstva. Organizacija, ki jo vodi stari.maršal lord Mile, naj bi obsegala mladino od 14. do 18. leta in naj bi bila pri celotnem Številu 46 milijonov prebivalcev, kolikor jih šteje angleško otočje, zdaj dosegla število 100.000 Članov. Vesti 8. aprila Število žrtev zaradi angleškonmeriškega letalskega napada na Antverpen je naraslo na 2008. V zvezi s.tem pripominjajo, da je v vsej vojui na belgijskih tleh leta 1940 po uradnih podatkih padlo samo 7000 belgijskih vojakov. Vse izgube angleških dominionov od leta 1939 do danes znašajo 200.000 mrtvih. Avstralci so izgubili že 60.000 vojakov, Kanada 56.000, Južna Afrika 68.000 iu Nova Zelandija pa 16.000. V Versaillesu je umrl bivši predsednik republike Aleksander Millerand Rojen je bil v Parizu in je bil prvič izvoljen za poslanca I. 1885. Portugalska vlada se jo končno odločila, da bo dala 500 milijonov skudov za gradnjo šol in drugih vzgojnih zavodov. Po načrtu je predvideno, da liodo v vsej Portugalski zgradili 12.500 šolskih dvoran in sicer v osmih letih. Japonski kontraadmiral knez Asezkira je bil imenovan za novega poveljnika japonskih morskih in letalskih sil. - Odpeljani Estonci se vračajo iz sovjetskih strahot Berlin, 8. aprila, s. Iz Tallina javljajo, da je te dni po številnih prigodah prispelo v Estonijo 800 Estoncev, katere so svoj čas Rusi prisilno pobrali in vtaknili v rdečo vojsko, pa 6e jim je pozneje ob sovjetskem umiku iz baltiških držav posrečilo pobegniti in se vrniti v domovino. Med njimi je bilo več bivših častnikov, ki 60 jx>dali oblastem in zastopnikom tiska podrobno poročilo o obupnih razmerah, v katerih so živeli, ter o nečloveškem, divjaškem ravnanju boljševikov z baltiškim in poljskim omajno vero in odločno bojevniško voljo, ker se zavedajo, da se morajo tu bojevati do zadnjega za obrambo od svojo obleko ob-! lečeno še uniformo inšpektorja. S se-l>oj je imel spone in ključe, s katerimi je lahko Hngn odprl vsaka vrata. Saj ni njega nihče pregledal in preiskal. In zato sem jaz in tudi Elk odgovoren.! (davna nevarnost, V kateri smo vedno j bili,*pa je bila ta, da je Balder lahko povsod vtaknil svoj nos ter bil o vsaki nameravani akciji proti Žabarjem točno^ poučen ter jih je zato lahko pravočasno posvaril. Njegovo pravo ime je Kramer. Po rodu je Litvanec. Bil je izgnan iz Nemčije zaradi revolucionarnih dejanj. — Star je bil osemnajst let. Dve leti nato je prišel v Anglijo, kjer je dobil nameščen je pri policiji. Kduj je stopil » »tik z Žabarji, ne vem. Toda zdaj je dokazano, da je možak naredil mnogo kupčij, ki niso ▼ skladu z obstoječimi predpisi in zakoni. Menim pa, da ga lx> zelo težko obdolžiti umora, preden uc bomo imeli r pesti samega Žabarje številka L« »Ali se drznete zares upati, da boste ujeli Žabarja številka 1?« ga je precej dvomeče vprašal šef. Dick Gordon se je le naklonil in smehljal. O umorit, izvršenim nad Maitlan-dom in njegovo sestro, še niso prišli nobeni novi podatki in Dick je z veseljem izrabil ta kratek odmor. Ela Bennettova je bila pravkar na vrtu ter je bila zaposlena pri nič kaj idiličnem poljskem delu: ko|>ala je namreč krompir. Dick se je pripeljal v llorsham s svojim lepim avtomobilom ter se ustavil pri vrtnih vratcih. Ela si je obrisala roke ob predpasnik ter mu hitela nasproti. »To je pa lepo presenečenje,« je dejala veselo in zardela. »Zdaj ste pa zares preobloženi z delom, ko se vsak dan dogodi kaj nepričakovanega. Davi sera brala v dnevniku o včerajšnjem dogodku. Ali ni to strašno? Ubogi gospod Maitlundl Dvakrat je bil tukaj in jc bil vsakokrat ves iz sebe in obupani« »Ali pa tudi veste, da je zapustil vse svoje premoženje gospodu Johnsonu?« jo ie vprašal. »Ali res? Saj to jc vendar sijajno!« se je veselila Ela. »Ali vam ugoju gospod Johnson?« je dejal. »Da, saj je tako ljubezniv možak,« je dejala. »Sicer ga ne poznam preveč idobro; toda napram Rayu je bil vedno ljubezniv in mu je prihranil marsikatero neprijetnost. Radovedna sem, če ga bo tudi sedaj, ko bo lastnik vsega podjetja, sprejel nazaj v služ-' bo?« »Jaz bi pa rad vedel, če vas bo vzel k sebi...« beseda mu je sila nerada šla z jezika. »Kaj mislite?« ga je vprašala za-. čudeno. | _ »Johnson vas ima močno rad: tega ni nikoli skrival. Sedaj je zelo bogat. Ne mislim s tem reči. da bi to pomenilo vse v vašem življenju!« je hitro dodal. Nato pa ji je mirno in tiho rekel: »Juz nisem preveč bogat... toda...< Nežni prstki, ki jih je držal v svo-. ji roki, so ga močno stisnili; naenkrat ! pa je stisk odnehal, i »Jaz ne vem,« je rekla in se obrnila od njega, »oče je rekel...« obotavljala se je nekoliko. »Ne vem, če bi bil oče s tem sporazumen, ker je mnenja, da zija med našo in vašo rodbino preglobok družabni prepad « »Neumnosti« je zaklical Dick jezno. 1 Razen tega pa je še nekaj —« Bilo ji je zelo mučno priti z besedo ria dan. »Ne vem, s kakšnim poklicem se ukvarja oče, toda nekaj čudnega že mora biti, ker ne mara o tem J nikdar govoriti. To mora biti neko delo, ki 'ga niti on sam ne smatra za i častno.« ! Zadnje besede je izgovarjala tako tiho, da jo je komaj razumel. »No, in če predpostavljava, da vem tudi najslabške, kar jc mogoče o vašem očetu?« . , Stopila je za korak nazaj in ga gledala s strmečimi očmi. i »Ah, Bogi Kaj je to. Dick?« Odkimal je. »Morda ničesar ne 1 vem, morda je to le moje domneva-I nje. Toda vi mu ne smete reči, da jaz kaj vem, ali da kaj sumim. Prosim Ivas, da mi to slovesno obljubite1« j »In če bi vse vedeli o njem, ali bi to kaj spremenilo razmerje med nama?« ga je vprašala popolnoma tiho, zroč mn ljubeznivo v oči. I. n? more spremeniti moje od- ločitve!« je dejal odločno, j Utrgala je cvetko in je trgala list za listom. »Ali je... ali je.'., ne, ne, ne recite mi ničesar!« Objel jo je okrog ramen ter jo z roko pobožal pod nežno bradico. »Srček moj.« ji je dejal ter pri tem čisto pozabil, da ima pred seboj še veliko in neprijetno dolžnost: namreč razjasnitev umora. John Bennett se je srčno veselil, da je bil Dick pri njih, ker bi mu rad sporočil veselo novico, ki je zanj pomnila velik uspeh. Pokazal je Dicku izrezke iz dnevnikov in strokovnih časopisov, ki so imeli različne naslove: »Krasni naravni posnetki«, »Občudovanja vredni posnetki amateria« itd. Tudi je prejel nakazilo, glaseč I se na precej visoko vsoto kot odku; mqo za njegova dela. | >Vi niti ne veste, kaj vse to p< meni zame, Gordon,« je rekel. »Opri stIte, gospod kapetand Gordon!« j • hitro popravil. »Pozabljam namreč, d ste častnik. Ce bo le moj sin priši k pameti in se vrnil domov, naj m bo odpuščeno. Godilo se mu bo, vs< tako, kakor si je vedno želel. Žal j prav sedaj v tistih letih, ko so mlai možje najbolj prismojeni. Včasih pi stanejo taki mladeniči ničvrednež svoja mladeniška leta. Upam, da Rav med slednjimi.« ■ Dicku je bii ljubo, da je sli? starega tako govoriti, kajti tudi on videl v Rayevem dejanju nič drug ga ko dejanje objestnega mladenič ki je storil nekaj, za kar se bo vedi kesal. »In če se bo moje delo še ugo nejše razvijalo, bom že čez leto d umetnik, ki živi le za svojo zabav; je rekel John Bennett. Veselje n. priznanim uspehom mu je vrnilo d set let življenja. Bennette je rekel, da bi moi oditi v Dorking. Ker je Dick men da gre po kaka pisma, ki jih je j zadnji vožnji v Dorking dal naslov tja, mu je ponudil svoj avtomob Bennett je odklonil Dickovo prijaz: i povabilo. Slovesen pokop preženskih žrtev Pred dnevi so izkopali v dolinici pod gradom Hmelj nikcm župnika Janka Komljanca, Murglja Toneta in Lojzeta ter Per ia Lojzeta — Uradni zapisnik o tem izkopu in žrtvah je spet en dokument več o najsramotnejših grozodejstvih Osvobodilne fronte Novo mesto, 7. aprila. Lansko leto 15. junija ponoči 60 komunistični oddelki navalili na župnišče v Prečni in nasilno odvedli župnika g. Komljanca Janka, njegovega hlapca Pašiča Alojza ter kmečka fanta iz Daljnega vrha .Murglja Antona in Alojza. Odvedli so jih za grad Hmeljnik. Kolikor 6e je dalo kasneje ugotoviti, so jih v 6vojem taborišču 6trahotno mučili ter nato ubili. Za njih grob so ljudje vedeli, niso si pa upali do zadnjega časa ničesar ukreniti, da bi bila trupla izkopana in pokopana v blagoslovljeno zemljo. V soboto, 3. t. m., je šel oddelek vojaštva ter udarnega bataljona na Ilmeljnik, da omogoči izkop. Trupla so ležala v 6kupnem grobu v dolinici severno od gradu. Uradni zapisnik o izkopu in ogledu vsebuje 6ledeče podatke: m Str/m* ■f* Prečcnski župnik Komljancc Janko: na levi, kakršen je bil živ, na desni, kakršen je bil, ko so ga »osvobodili« partizani v znamenju OF. Kaj porečejo na to partizanski minister za vero, pobegli kaplan Mikuž, in tisti, ki njegovo »versko« delovanje zagovarjajo. Ekshuniacija žrtev je bila dne 3. aprila 1943 ter so pri odkopu sodelovali kot priče: Komljanec -Ludvik, Prečna 1, brat umorjenega župnika, Murgelj Jože, pos. 6in, Daljni vrh 9, brat umorjenih Murglja Antona in Alojza, Zagorc Josip, župan občine prečna ter Mihevc Ivan, odvetniški kandidat, Novo mesto. Da bi se 6trokovno zdravniško ugotovile poškodbe na truplih pokojnih, je bil na-prošen okrajni sanitetni referent g. dr. Korbar, da strokovno pregleda trupla in ugotovi nasilne poškodbe na truplih pokojnih. Vse žrtve 60 se nahajale v skupnem grobu, ki ie ležal v dolinici 6everno od gradu. Grob je širok 60 cm, dolg 1.50 m in globok 1.10 m. Po grobišču je bilo nametano dračje in 6iihe veje. Preko groba e bila položena lestev, na kateri so po trditvah očividcev iz gradu prinesli komunisti pok. Murg j Antona, ki je imel zlomljeno nogo. — Ker so bi ia trupla zelo dobro ohranjena, 6e je identiteta posameznih trupel dala lahko ugotoviti. Na vrhu v grobu je ležal oblečefl je v hlače Murgelj Anton, pos. sin, Daljni vrh 9, rojen 10. decembra 1918, obrnjen navzdol ter potisnjen z glavo med skalo, roke sjx>dvite pod telo. Leva noga jo bila zavita v cunje, ki so bile močno krvave, noga je bila zlomljena. Povsem točno 6e je dalo ugotoviti, da je bila leva stran glave popolnoma razbita: to je 6podnja čeljust, leva ličnica in senčna ko6t. Tudi na levi strani glave so 6e poznali znaki močnih udarcev. Po izjavi zdravnika so bili vsi udarci prizadeti 6 topim orodjem, verjetno 6 kopitom puške. Gornja ustnica je bila z nosom odrezana. Pokojnik je umrl zaradi težkih poškodb na glavi, ki so bile po izjavi zdravnika vse smrtne. Spodvit pod nji mje ležal oblečen v hlače in srajco in obut v vojaške čevlje Murgeli Alojz, pos. sin, Dalnji vrh 9, rojen 12. januarja 1913. Ko-likor se je dalo ugotoviti, je bil obraz močno na-kazen, ustnica skupno z no6om odrezana, de6na rama, leva spodnja čeljust in ličnica popolnoma razbiti. Na hrbtu je bila koža že močno razpadla, t iz česar 6e 6klepa, da je bila žrtev na hrbtni 6trani močno stepena in 60 podpluta mesta hitreje razpadala. V6e rane na glavi 60 bile od poškodb, ki so bile smrtne. Truplo tretje žrtve, Pašiča Alojza, roj 13. marca 1921, župnijskega hlapca, je ležalo z obrazom Iztisnjenim na levo 6tran prsi župnika, ki je ležal pod njim. Leva noga ie bila obrnjena pravokotno navzgor, leva roka izvlečena izpod telesa in zavita na hrbet; verjetno je bila roka v zapestju zlomljena. Ugotoviti so 6e dale sledeče pošk pe v zastopstvu okrajnega komisarja, jralitični tajnik Varini Alfio, gvardijan frančiškanskega samostana v Novem mestu in vsi okoliški župniki ter nad 2000 ljudi iz Novega mesta, Prečno in okolice. Polnoštevilno je bila zlasti zastopana občina in fara Prečna z županom, občinskim odborom, učiteljstvom, šolsko mladino in verskimi organizacijami. V sprevodu je bila tudi četa italijanskega vojaštva in legionarjev, ki 6ta tudi držali stražo v cerkvi ob mrtvaškem odru. Truplo g. župnika so nosili cerkveni ključarji, 06talin žrtev pa člani Župnijske Katoliške akcije. Poslovilni govor v cerkvi je imel g. župnik Kres iz Vavte vasi, ki je v lepih besedah orisal lik g. župnika Komljanca, poštenega duhovnika ter idealnega duhovnika, in poveličeval njegovo žrtev kakor tudi žrtve njegovih sotrpinov. Zločin, ki je bil izvršen nad nedolžnimi žrtvami, naj sodi zdra- , + Murgelj Lojze in njegova grozotno razbita glava z znamenji OF na sebi. va ljudska sodba in zgodovina, ki bo izpričala, da 60 vse žrtve padle samo zato, ker 60 bile neizprosni borci proti komunizmu, pošteni Slovenci, verni katoličani, ne pa izdajalci, kakor se je trdilo, ko se je gnusen zločin skušal opravičiti. Prišel bo čas. ko bodo te žrtve svetal zgled bodočim rodovom, kakor v stari zavezi zgled Makabejskih bratov, ki 60 za vero in dom umirali mučeniške smrti. Ob koncu govora je izrazil trdno upanje, da bo 6V. Cerkev dvignila prečenske mučence na stopnjo one 6lave in časti, kakor jo da tistim, ki 60 dali življenje zanjo. Sklenil je z besedami: »Verujem, da se bo to zgodilo kmalu in da bo še marsikdo od vas. ki se danes 6 solzami v očeh poslavlja od gospoda župnika in njegovih tovarišev v smrti, to poveličanje dočakal ter vesel pel Bogu zahvalno pe6em, da je tudi naš narod dal za vero svetnike — mučence. V slovo žrtvam je pevski zbor pod vodstvom šolskega nadzornika g. Skebeta zapel v cerkvi pretresljivo pesem mučencem v 6lovo, prav tako pa na pokopališču pogrebno žalostinko. Nedolžne žrtve, šele po devetih mesecih so tudi vaša trupla našla mir v blagoslovljeni slovenski zemlji, ki ga vaše duše že dolgo uživajo v večni slavi. Dokument o ekshumaciji vaših trupel obtožuje vse one narodne izdajalce, ki eo nekdaj tvorili morilske in roparske komunistične brigade, kakor tudi one. ki 60 jih po vaseh in mestih podpirali. Ta zapisnik je en dokument več v najsramot-nejši in najbolj zločinski dobi slovenske zgodovine. Osmi iz Mavsarjev® družine Zadnjič emo pri nesli slike sedmih članov Mavsarjeve družine iz St Ruperta, ki so jib bili komunisti zverinsko umorili. Zadnji je bil 12 letni Vilko, ki so ga zajeli, ko je prišel domov na očetov dom in ga ustreliti. Skupaj z očetom, materjo eeetro in tremi brati pa je na Stefanji din bil umorjen tn v ogenj vržen tudi 19 letni Mavsarjev Ciril, po poklicu mehanik. Njegovo sliko prinašamo danes v nov opomin vsem Slovencem, da komunisti to iztrebljenje našesa naroda izvršujejo kot elepo in zločinsko orodje OF. Truplo Janeza Cvelbarja so izkopali Pred dnevi so odkopali truplo umorjenega Janeza Cvelbarja iz Volčkove vasi pri št. Jerneju. Janeza so partizani odpeljali z dela v vinogradu lani 9. julija in ga lfmalu ubili. Pokojnikovo truplo je ležalo v plitvem grobu. Janez je ležal na obrazu, desno roko pa je imel pod-vito pod glavo. Desna stran glave je bila vsa razbita in razklana. Janeza so položili v blagoslovljeno zemljo v Šmarju pri Št. Jerneju! Kazenske razprave na okrožnem sodišču Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. i da so vsi trije trikrat pri belem dnevu med j._ Josipa Baričeviča je sodil trem drznim I opoldanskim odmorom vdrli v Žibertovo pro-vlomilcem, obtoženim velikega vloma v Pre- l dajalno in odnesli med drugim 66 parov raznih s. g, šernovi ulici. Bilo je lani v poletju. Lastnik Zibertove prodajalne odnosno male trgovske hiše v Prešernovi ulici in ob vrtu frančiškanskega samostana g. Jakob Čepon je nekemu krovskemu mojstru poveril razna popravila in prekritje strehe. Pri mojstru sta bila kot pomagača zaposlena v Kočevju rojeni trgovski pomočnik 55 letni Jože Prhaj in 40 letni Ljubljančan Ivan Matjašič, ki sta v kriminalni evidenci zapisana kot potepuha in drzna vlomilca, že večkrat kaznovana zaradi zločina tatvine. Ta dva sta zapazila, da se lahko skozi malo strešno okno pride v podstrešje in od tam po ozkih stopnicah v trgovino, kjer je bila zaloga raznih čevljev, perila in nogavic. Kmalu nato sta se sporazumela še s tretjim, brezposelnim šoferjem, 47 letnim Mihaelom Silijera, rojenim v Hrastniku. Napravili so načrt za vlom v Ziherlovo prodajalno. S frančiškanskega vrta so na streho pristavili lestvo in fingirali, kakor da popravljajo streho. Splazili pa so se v prodajalno in prvič v avgustu odnesli večjo zalogo čevljev. Lastnik je kmalu ugotovil, da ima na stelažah Ie prazne zavoje, iz kuterih so mu 'čevlji na nepojasnjen način izginili kakor kafra. Da bi prišel na sled tatovom, jo naprosi) samostanskega brata Franceta Goleža, naj pazi in opazuje, če morebiti kdo prihaja na njegovo streho in od tam v prodajalno. Samostanski brat je opazoval gibanje neznanih ljudi. In 7. decembra je zasačil omenjeno trojico, ki je skušala odnesti iz prodajalne po strehi večjo zalogo čevljev in perila. . ...... ... Državni tožilec je sedaj obtožil te tri drzne vlomilce zločina vloma. Obtožnica navaja, Splošna bolnišnica v Ljubljani sporoča: Življenje nekaterih bolnikov je; v nevarnosti, če se pri njih ne izvrši pravočasno pretok zdrave krvi. V ta nainen se je tukajšnji bolnišnici javilo pred časom veliko število ljudi, ki so bili vedno pripravljeni dati v potrebi kri bolniku. Zaradi izrednih razmer pa je njih število znatno padlo. Zato je potrebno, da 6e število dajalcev krvi poveča. Kri more dati brez škode za svoje zdravje le zdrav človek med 20 in 50 letom. Pretok krvi se izvrši brez bolečin. Dajanje krvi ni nikak poklic, pač pa človekoljubno dejanje v bolezni pomoči potrebnim. Vendar 6e bolnišnica oddolži za dano kri s honorarjem, mestni preskrbovalni urad pa z dodatno živilsko nakaznico za 14 dni. Zadnjemu pozivu so 6e odzvale predvsem žene, ki 60 dobrodošle: naj bi bile zgled moškim, zlasti krepkim in bolje hranjenim. Potrebna zdravniška prečkava in pregled krvi 6e izvrši na 1. krg. odd. vsak jponedeljek in 6redo med 10 in 11. Podrobna navodila na deski pri vratarju splošne bolnišnice. čevljev, 56 parov moških in ženskih nogavic in razno perilo v vrednosti okoli 22.820 lir. Pred senatom so obtoženci priznali tatvino, le zanikali so, da niso odnesli toliko blajfh, kakor ga jim našteva obtožnica. Čevlje so prodajali za sramotno nizko ceno po 70 do 100 lir par. Bili so obsojeni: Jože Prhaj na 1 leto in 4 mesece, Mihael Sili na 1 leto in 8 mesecev ter Ivan Matjašič na 2 leti in 4‘mesece robije. Zadnji ni sprejel kazni. Na 8 mesecev strogega zapora je bila pred sodnikom-poedincem na okrožnem sodišču obsojena zaradi tatvine dveh otroških vozičkov v_ vrednosti 1800 lir omožena trgovska pomočnica Emilija Drčarjeva, rojena 4. marca 1901 v Eggenbergu pri Grazu v Nemčiji. Obe tatvini je tajija, toila priče so jo močno obremenjevale ter jo sjjoznale za osebo ,ki je okrog ponujata naprodaj oba otroška vozička. En voziček je_ prodala za 700 lir nekemu starinarju v Šiški, ki ima svojo zalogo starega pohištva v bližini gorenjskega kolodvora. S štaierskeea Nujna prijava. Vsi, ki imajo v shrambi kakršne koli dele premoženja, zlasti pohištvo, motorna vozila, posodje in orodje onih 06eb, katere so po 1. aprilu 1941 zapustile Sjx>dnje Štajersko, morajo to prijaviti najpozneje do 15. t. m. pri uradu poverjenika za ucvrščevanje nemštva v Mariboru. — Kdor ne prijavi, bo kaznovan. Rekord dvojčkov v Mariboro. Druga polovica marca je bila v Mariboru V pogledu rojstev posebno uspešna. Med 103 novorojenčki (prejšnjo polovico 93) je bilo 8 dvojčkov. Prvi par sta bila dva dečka, 6ledili sta dve punčki, ostala dva para pa 6ta bila en lantek in punčka. Smrtnih primerov jo Lilo 59 nasproti 72 v prvi polovici. Poroke v Celiti. V Celju 60 se poročili Maksimiljan Radoš in Olga Kragel, Marko Jamnikar in Tončka Pangerl, Janez Drolc in Francka Sibanc, vsi iz Celja, dalje Rudolf Kerček iz Celja in Olga Ambroževa s Teharja ter Edvard Pokorni iz Brežic in Danica Krušiceva iz Celja. V Št. Jurju ob južni železnici 60 se poročili: Viktor Kranjc in Elizabeta Krč ter Janez Šalej in Alojzija Vošakova. Umrla pa sta 19 letni Martin Zupanc ter 39 letni Franc Pubec. Obiski v celjski bolnišnici so odslej dovoljeni samo trikrat na teden, in 6icer ob 6redah, sobotah in nedeljah od 13—15. Iskra iz dimnika je zanetila 31. marca velik požar na podstrešju lišlerjeve kovačije v Lobnici, občina Ruše. Požar se je naglo razširil na 30 m dolgo tovarniško poslopje in je zgorelo V6e ostrešje. Ogenj je delnv uničil ali poškodoval tudi notranjo opravo. Delavci in gasilci iz Ruš in Lobnice 60 ostala poslopja rešili. oi Fzinaičani Napo£&OJ% =© fesa asa Ko so v Napoleonovi sobi praznili zaboje, ki flh |e pripeljal a seboj Antonmarchl, »o vsi pomagali, tudi sam Napoleon« Toda ko so prišli do cerkvenih predmetov, cesar ni maral, da bi se jih kdor koli dotaknil razen obeh duhovnikov, rekoči »Gorje mn, kdor se dotakne teb predmetov! Pokličite oba duhovnika!« Dokler je bil na prestolu, ni bil nikoli pri svetem obhajilu. Toda tudi glede tega je značilno njegovo odkrito in možato vedenje. Ob svojem kronanju bi moral po prastarem obredniku prejeti obhajilo. Če bi bil nevernik, ali. če se ne bi menil za zakramente, bi tudi ta obred lahkomiselno opravil in kar tako prejel obhajilo. Toda Napoleon ni maral nevredno prejeti zakramenta, zato se je rajši odrekel obhajilu. Tudi Pij VIL je to tako razumel. Na veliko soboto se je postil z vsem svojim dvorom. Za druge postne dni se je dal oprostiti zaradi svojih zdravstvenih nerednostL Napoleon je živel z Jožefino do kronanja samo ▼ svetnem zakonu, mogoče že s skrivnim namenom, da bi se ločil od nje, kakor hitro ne bi dobil otrok. Od drugih pa je zmerom zahteval cerkveno poroko. Svojega svaka Murata je na primer prisilil, da se je poročil v cerkvi. Pred kronanjem je tudi svoj zakon z Jožeiino uredil po veri, čeprav ga je pozneje razveljavil. Za razlog je navajal, da pri poroki ni bil navzoč »domači duhovnik« zaročencev, ki ni bil niti obveščen. Tridentinski shod pa zahteva tako navzočnost (vsaj v zastopstvu) kot potreben pogoj za veljavnost. Z Mario Luiso pa je sklenil pravilen zakon tudi s cerkveno veljavnostjo. Zmerom mu je bilo zelo dn(o vežemo zvonjenje »avemarije«. Proti koncu življenja je dal nekajkrat poklica« duhovnika. Da ae bi zbujal začudenja, je hotel, naj bi prihajal ▼ meščanski obleki, a« dan obhajila pa je hotel, naj »n« kaže nikomur, kaj aoal« tj (namreč Najsvetejše). »Nekega dne (zvečer dne 20. aprila) ml je i rekel general,« piše Montholom, »naj pokličem duhovnika. In je pristavil: Potem naju pustite sama in se vrnite šele po duhovni- J kovem odhodu. Toda nihče naj ne ve, da je bil Vignale nocoj pri meni. — Poslušal sem. Duhovnik je ostal pri cesarju eno uro. Ko sem se vrnil k cesarju, sem ga dobil zelo mirnega. Njegov glas ni izdajal nikakrinega razburjenja. Govoril je nekaj minut o veri, potem je zaspal.« Dne 21. aprila ie rekel Napoleon Vignalui »Rojen sem bil v katoliški cerkvi, zato hočem izpolniti svoje dolžnosti in se poslužiti ugodnosti, ki mi jih nudi Cerkev.« Antonmarchi piše, da je nekega dne (dne 3. meja), potem ko je Vignale odšel lz^ ce-l sarjeve sobe, opazU, da mu je podelil zakramente za umirajoče. Napoleon se je res spovedal in je dobil poslednje zakramente. Potem je izrekel tele prelepe besede: »Spravil sem se z vsem člo-I veštvom.« 1 Nove primerjave I Ker poznamo Napoleonove zasluge za vero In njene služabnike, lahko najdemo tudi nekaj primerjav iz njegovega življenja. I Napoleon se je dvignil v obrambo duhovščine, tako da je ta lahko obnovila svoje delovanje v Franciji. Zato je tudi sam lahko užival dobroto, da sta mu v njegovem pregnanstvu pomagala dva | katoliška duhovnika. 2e leta 1818 je Napoleon izrazil željo, da- bi imel pri sebi katoliškega duhovnika, in njegova rodovina je prosila ; papeža, da bodo ustregli tej želji. Papež se je takoj zavzel za to ( i in zaukazal svojemu državnemu tajniku, naj stori pri zveznih drža-. * vah vse, da bo dosegel izpolnitev želji Napoleona in njegove ro-dovlne, zagotavljajoč, da bo njegovo srce neizmerno veselo, če se . mu bo posrečilo olajšati Napoleonovo trpljenje. Posredovanje je | uspelo in izbrali so korzičanska duhovnika Buonavlto In Vlgnala, ki sta prišla na Sveto Heleno dne 18. septembra 1819. Napoleon se je z njima pogosto shajal in poslej se je pokazalo vidno izboljšanje njegove volje in njegovega vedenja. Vemo pa vendarle tudi, da je Napoleon dorolUi da so se nje« temu papežu približali samo tisti duhovniki, ld so bili naklonjeni cesarju in U zato niso mogli biti sa papeža primerni svetovalci« 1« glej, tudi ujetemu Napoleonu so poslali dva duhovnika, izmed katerih ni bil nobeden primeren za tako pomembno nalogo. Buonavita je bil star in gluh ter že nesposoben misijonar, ki je le s težavo mogel kaj narediti. »Bojim se,« je rekel Napoleon, »da je dobri starček prišel sem samo zato, da bo tu pokopan. Nadškol mi je poslal človeka, ki je sicer nad vse vreden vsega spoštovanja, a tako star in oslabel, da si sploh ne morem pomagati z njim.« Izbrali so ga samo zato, ker je bil nekaj časa spovednik Napoleonove matere in kneginje Paole ter zdaj ni bil poraben za kako drugo cerkveno službo, čeprav je bil mogoče sicer silno sposoben človek. Zaradi mrtvoudnega napada mu je odpovedal jezik, da je komaj mogel govoriti. Zato so mu dodali ob stran Vlgnala. Ta pa je komaj prišel iz semenišča. Bil je neizkušen, neveden, vihrav in prav zaradi svoje mladosti neprimeren, da bi mogel biti dnhovni voditelj Napoleonu. Naj omenimo tudi, da je cerkveno pravilo, da misijonarja nikoli ne pošljejo samega v nekatollške dežele. Napoleonova nečimrnost je bila seveda zadeta, ker so »Njegovemu Veličanstvu« poslali navadna duhovnika. Zato je želel, da bi Buonaviti podelili naslov prelata. Nekoč mn je celo rekel, naj nosi školovski prstan. Starček se je budo otepal in Napoleon je pristavili »Jaz vam dovolim!«»Ker se je ta še nadalje upiral, je cesar izjavil, da hoče in celo zahteva, naj nosi znamenja Skolovskega dostojanstva, ter zaukazal groiu Montholonu, naj pripelje iz James Towna ali iz Capetowna vse potrebno v ta namen. Toda general ni mogel izpolniti povelja, ker ni mogel dobiti škoiovskih znamenj in vijoličastega blaga, tako da je moral dobri misijonar še nadalje biti oblečen v navadnega duhovnika. Kakor smo prej omenili, je Napoleon, pogosto in zelo slovesno zaukazoval zahvalne službe božje, pri katerih je zmerom prisostvoval, kakor je bil redno pri prazničnih mašah. Zato je lahko v svojem ujetništvu užival dobroto, da je duhovnik zanj maševal vsako nedeljo, pozneje pa vsak dan. Pri mali, ki jo t« bral Buonavita vsako nedeljo in praznik ob devetih, je bil Napoleon zmerom navzoč. O praznikih so maševali v sosedni sobi ob Napoleonovi. Medtem j« Vignale maševal v Bertrandovi hiši. Prciijudovsko gibanje se širi tudi v Angliji Berlin, 8. aprila, s. Časopisi sc bavijo s pro-1ijudovskim vprašanjem v Angliji in s protiju-dovskini gibanjem, ki po ’ mnenju berlinskih dnevnikov dobiva vedno večji obseg. List »Volki-schcr Beobachter« piše: Londonski Jist »Ne\vs Chronicle«, o katerem je znano, da imajo londonski judje nanj velik vpliv, je s svojimi zadnjimi članki v korist judovskih beguncev v Angliji podrezal prav v osje gnezdo'in skuša sedaj najti pot za primeren umik. Nemški list meni, da je to le spreten manever, ki naj bi zavaroval jude pred naraščajočim gibanjem, ki se opaža po vsej Veliki Britaniji, kajti judje so se tudi v tej državi s svojimi zločinskimi posli in s svojini 1 sleparjenjem na vseh področjih polagoma začeli razgaljati. Podobno se je zgodilo nedavno tudi v Ameriki. To je razlog, zaradi katerega je imenovani angleški list smatral za potrebno izreči v svojem članku zmerno kritiko judovskega življa. Čeprav so bile te ugotovitve še tako zmerne, so bile v očeh prizadetih še vedno prestroge in sedaj se je oglasila cela vrsta listov, ki je začela braniti in pomilovati uboge preganjane jude rekoč, da bi smeli tedaj, ako se govori o krivdi, krivdo pripisati ne angleškim judom, pač pa judom. ki so pribežali iz Nemčijo. S podobnimi predmeti se bavi tudi list »Bbrsen Zeitung«, Finska ima lastno filmsko industrijo Lansko leto so vrteli na Finskem 531 krajših filmov, od katerih je bilo 427 tujega izvora, 104 pa so bili izdelani doma. Dolžina V6eh predvajanih tiimov je znašala 576.775 metrov. Med uvoženimi filmi je bilo 112 ameriških, in 6icer polovica igralskih, polovica pa poučnih. Drugo mesto med dobavitelji zavzema Nemčija z 90 filmi, potem pa 6lede Švedska, Danska, Francija, Italija in Madžarska. Finci sami so izdelali 18 igralskih filmov, 86 pa krajših, večinoma poučnih. Veliko večino filmov sta izdelali domači družbi Suomen filmiteolisuu6 in Suomi Filmi. Sicer so obstajale še tri družbe, ki so bile komaj ustanovljene, toda zavoljo izbruha vojne niso mo^le začeti z obratovanjem in so zato izdelovanje fdmov 6ploh opustile. Najbolj obtežuje finsko filmsko industrijo pomanjkanje tehničnih in umetniških moči, kakor tudi primanjkovanje surovin in posebnih instrumentov. Ker pa gospodarstvo ni dovoljevalo prevelikega izvoza tujih valut, so morali Finci tudi uvoz filmov znižati na najmanjšo mero. Le ameriški dobavitelji so se zadovoljevali s plačilom v finskem denarju. Švedska pa ima s Finsko dogovor, po katerem 6e njen izvoz na Finsko pokriva vedno le z blagom, ki ga Finska lahko njej vrača. Preteklo leto je mednarodna filmska zveza poskušala tudi na Finskem doseči, da bi se zavrl uvoz ameriških filmov, vendar v tem ni uspela zaradi odpora finskih industrijcev. Junija lanskega leta je bila razpuščena finska filmska zbornica, ustanovljena pa je bila v soglasju z mednarodno filmsko zvezo nova finska filmska zveza, pa tudi s to potezo ni bilo mogoče izpeljati cilja, ki je bil zastavljen. Vojna se pozna tudi na kinemato- | grafih 6amih. Ob izbruhu sovražnosti je bilo v državi 435 kinematografov, od katerih je precejšnje število moralo prenehati s predstavami. Pač pa se je v preostalih »kinematografih obisk povečal, ker so povsod prepovedane plesne prireditve in je točenje alkoholnih pijač močno omejeno. (CL) črna borza na debelo gospodari v Združenih državah Miinchen, 8. aprila, s. List »Mtinchener Ncu-»te Nachrichten« poudarja, da v Združenih državah gangsterska organizacija gospodari na črni borzj s tatvinami in tihotapstvopi. Sedaj zmanjka s tržišča maslo, sedaj zopet premog, in sicer tako premeteno in popolno, da je celo britansko veleposlaništvo pozimi ostalo brez potrebnega premoga in se je moralo zateči na črno borzo, da je potrebne količine. Gangsterji ne le, da Ujinatbijo ladje, ki so zasidrane na Eeast Riverju, -Tu pokradli ter odpeljali bencin in petrolej, temveč napadajo tudi vlake, ki prevažajo živež in gorivo. Neredko so zgodi, da sredi vožnje skrivnostno izgine več kakor polovica vagonov. Gangsterji od dno do dne izboljšujejo svoje napravo. Imajo že lastno črno mornarico, ki dovaža gorivo in drugo blago iz zahodne Indije. Nič preveč ei ne jemljejo k srcu vladnih groženj in policijskih ukrepov, ker dobro vedo, da imajo za seboj mnogo članov poslanske zbornice in številno industrijce. šport Mars : Ljubljana V nedeljo bomo začeli tudi na domačih igriščih e prvenstvenimi tekmami. Doslej so klubi precej igrali in vsako nedeljo je bilo na igriščih živahno; to pa vse zaradi tega, da 60 se klubi temeljito pripravili na prvenstveni ples. Torej prihodnjo nedeljo bomo začeli. V prvem paru, po malenkostni spremembi že izžrebanega vrstnega reda, se bosta na igrišču Ljubljane pomerila Mars in Ljubljana. Kaj zna in kaj zmore Ljubljana vemo iz nedavnih tekem, ki jih je prav lepo zaigrala in nudila gle-dalcem športni užitek. In Mars? Veliko je že igral leios, nekaj je bilo uspehov, nekaj neuspehov. Zadnjo nedeljo s« je meril po močeh 6 šiškarji. Tesno, z enim golom razlike je izgubil, vendar pa bi bil ' Ta' .................... dalna vrsta urejena. Hermes bi moral, vsaj kar se premočne igre v polju tiče, podleči z nekaj goli razlike. Za nedeljski nastop bo Mars nekaj preure- dil svoj napadalni kvintet, tako da bo bolj udaren. Kaže, da bo rošada koristna. Tekme med Marnom in Ljubljano 60 bile vedno lepe in napete in takšna bo gotovo tudi nedeljska. Prve točke bodo v nedeljo oddane. Kdo jih bo spravil? Težko je reči, čeprav dajemo le več na zmago Ljubljane, vendar ne bi bilo prvič, ko bi na6 Mars presenetil. Bomo videli. V nedeljo V6i na igrišče Ljubljanel Začetek tekme bo ob 16, v predtekmi se bosta pomerili rezervi obeh moštev. Ameriška zunanja politika in njena zgodovina Buenos Aires, 5. aprila, s. Angleški in ameri-kanski listi so svoj čas prinesli le izvlečke iz članka v tedniku »Life«, sestavek je veljal ameriški zunanji politiki. Ameriško zunanjo politiko je omenjeni tednik prikazal takole: Zgodovina ameriške zunanje politike je en sam niz dvoumij, nedoslednosti in nasprotij. Po svojem izročilu smo nasprotniki krajev tujih pokrajin, toda malo je držav, ki bi nakradle toliko tujega kakor mi. Očitali smo Angležem, da so se uklonili Hitlerju v Miinchenu, toda mi smo bili desetkrat bolj uslužni do Japonske. Zunanja politika bi morala biti posvetitev določenih načel in točno določenih smernic, da bi lahko vsakdo vedel, kakšna so ta načela in kakšne vse te stalne smernice. Toda naša politika ni bila drugega kakor vrsta improvizacij in izgovorov vlad, ki so odhajale in prihajale. Izid je dosti žalosten: svet ne ve, kaj naj od Združenih držav pričakuje, in Združene države ne vedo, kaj naj store. Nova velika francoska motorna ladja V ladjedelnicah St. Deni6 grade najmodernejšo motorno ladjo francoskega trgovskega brodovja. Gre za motorno potniško ladjo »Maršal Petain*, katere glavna značilnost je v tem, da je največja motorna ladja, kar so jih doslej gradili v francoskih ladjedelnicah. Imela bo tri Dieselove motorje jo 8300 konjskih sil. Trije vijaki bodo ladji dovoljevali brzino 20 morskih vozlov. Največja možna brzina bo 22 vozlov, pri čemer se bo gonilna sila motorjev dvignila na 31.000 konjskih 6il. Ladjo, ki je last družbe »Messageries Maritimes*, 60 začeli gradit' že spomladi 1930. leta, toda vojna je povzročila daljši zastoj in šele 2. decembra 1940 so začeli znova. Ladja bo dolga 181 m in 23 m široka, nima nosilnost pa bo znašala 15.500 ton. Pri določevanju izmer so upoštevali njen smoter, kajti vzdrževala bo potniško zvezo z Indokino in bo obenem sposobna, da zapluje tudi jx) reki Saigon. Brzina 20 vozlov na uro bo omogočila, da 6e bo vožnja precej skrajšala, kajti dosedanje ladje so bile počasnejše in vožnja zato utrudljivejša. Na krov bo lahko šlo 374 potnikov, kabin bo pa 1S7, razdeljenih na dva razreda: prvi in turistični razred. Posadka bo štela 88 častnikov in 288 mož. Prednost ladje je njena velika hitrost. Na v6ako konjsko 6ilo in na vsako uro bo ladja j>orabila 164 gramov goriva. Motorji bodo naredili pri polnem obratu in ladijski obtežbi po 130 vrtljajev na minuto. (GE) -b *«4 IV* UBHUNHHUHaimHIIUUII Najboljši slovaški satiričen roman »Demokrati« k! ga jc spisal Janko Jesensky dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Ta znameniti roman je doživel od 1. 1934 dalje že pet izdaj. — Kupujte to vedro, zdravo knjigo! HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN v SLIKAH 1 1 I -m „ )»// 321. ... prav do šotora, kjer Jo Neron med tem gostil dvorjane in vestalke. Tam so pili vino, se norčevali, šepetali Vestinim svečenicam na uho čudne besede ter se veselili v pričakovanju novih krvavih prizorov 322. Med žrtvami na krlfu Je bil tudi Krisp. Ko je že visel, je obrnil svoj strogi, strastni obraz k onim, "fci so še čakali da Jih bodo pribili, ter jim govoril: »Odprto nebo vidim, a vidim tudi odprto brezno. Zahvalite Odrešenika, da vam je dovolil umreti tako, kakor je umrl on. Bojte se sodbe, kajti dan jeze prihaja Grande vendita fisarmoniche Mod sili 1943-XXI La SOC. ITALIANA NOTA Velika prodala harmonik Modeli 1943-XXi D'OHO di 0S1M0 (Ancona) obvešča svoie draee stranke, da so izgotovljeni novi modeli „Ttalia“ in „Impero“ 1943. Prvim kupcem nudi NOTA D’0R0po posebnih cenah sledečih 300 harmonik; avvha 1’afferionata Clientela che šono pronti i nuovi modeili „Italia“ e „lmpero' 1048. Ai primi acquiren i la NOTA D’ORO otbe a prezzi spcciali le seguenti 300 fisarmoniche: N. 200 mod. ITALIA, 34 60 JS* 2a-4a £°r L. 1600*— N. 100 mod. IMPERO, 41 tipk’ 120 banov, glasov 3a—5a, 1 reg. Ler L. 2600*— Nei prezzi sudiett' 6 compresa Telesante e robusta CUSTODIA in fibrone nero, fabbricata apposiiamente da una delle primar e Valigerie Italiane Inviaie 1’impor'o con 1’ordinazione, unita-inente a questa inser/.ione. al a V omenjenih cenah je vključen eleganten in trpežen ETUI iz črne libre, ki ga posebei izgotavlja ena vodečih italijan-skh torbarskib tvornic Pošljite znesek z naročilom skupaj s tem oglasom tvrdki Modello „ITAT,IA“ Forma nerodlnnmtca — Tastiera brovettuta iu altuminio — Voci di forte tonalita iu ‘Za e in 4a - Fondi dl betulla e pelle — Uocorazioni cromate — Garanzia 3 auni Model -ITAI.IA’ Aerodinamična oblika — Tastatura patentirana iz aluminija — Močan »las v 3. in 4. — Dno iz brezovega lesu in usnja — i o-kromuui okraski — Troletno Jamstvo Soc. Ital. NOTA D’ORO OSIMO (Ancona) Tutte le nostre armoniche sono modernissime — Fabbri-cate con materiali di pri mu qualith. — Vendute con cer-tificato di garanzia. Vse naše harmonike so naimodernejše — Izdelane so iz prvovrstnega blaga — Prodajamo jih z jamstvenim po'rdilom. Modello ..IMPERO" Forma aerodinamioa lastiera brevettata in allumlnio — Voci svedesj in 3a e in 5a con registro ai eantablle — Montasrgio per-fetto con Dolii scelte — Garanzia 5 aoni - j. Model IMPERO' Aerodinamična oblika — Tastatnra paten-tirana iz aluminija — Švedski glasovi v 3. » 4- J r®ffi8trom za petje — Popolna montaža z izbranim usnjem — Petletno jamstvo TONE GLAVAN:^ - «• • i"' «•» I?S a e zadihala f L ■ i mi $ i mi šsp • ® W ffi IR' IU \1£ IU IR' Ul IZVIRNI ROMAN 0 Boštjan je osupnil in zazijal od začudenja. Janeza je imel vseskozi za neumnega in ubogljivega hlapčka, ki mu vsaka gospodarjeva beseda 6veta, sleherna želja ukaz. Sedaj je jasno spoznal, da je hinavec, tiha voda, podrepnež. Morda ga je tudi oče kaj pod-pihntl? Vse je mogoče. Razumljivo! Oče bo gotovo vse poskusil, da ga obdrži na gruntu. No, če misli, da mu bo pomagal hlapec brez pameti, se preklemano moti. Ha, ha... To mu je 616 iskroma skozi misli in sad tega je bil piker nasmeh. Šele nato je izbruhnil1 »Ti!< je zakričal. »Da se ml upaš kaj takega reči? Ti, hlapec, kmetavz, hinavec, podrepnež! Ali veš, kdo sem jaz? Ne, ne veši Olej, da se ml pri tej priči pobereš iz hišel Takih naša hiša no trpi.< Skočil je k njemu in'mu hotel iztrgati naramni koš, toda Janez se je sunkoma okrenil in e košem oplazil Boštjana po plečih, da 6e je zvrnil po tleh. Vstal je brez pomišljanja in molčal. Janez pa je spregovoril: | »Ti me ne boš podil od hiše! Presmrkav sil To pravico ima edino oče, grunt je njegov in ne tvoj. On je gospodar.« j »Molči!« je zakričal, ker ni vedel drugega. »Pred teboj nikdar.« »Molči, ti pravim,« se mu je začel grozeče bližali, stiskati pesti in zavijati oči. »Nikdar! Pred teboj nikdar! Boš pa še nekaj košev žgancev pojel, da ti bom jaz tiho. Si razumel.« Boštjan se je vstopil tik pred njega in ga buljil iz oci v oči. »Tiho, ti pravim!« Janezu se je vse skupaj preneumno zdelo. Spustil je koš na tla in malomarno 6unil Boštjana v prsi. Ta se je nekoliko opotekel, potlej pa je jezno navalil na hlapca, ki je na to tudi računal. Pričela se je srdita borba, ki se lahko za oba usodno konča. Od hiše sem je zakričal oče: »Kaj počneta, moj Bog?« Priletel je, kakor hitro je mogel, V Boštjanovih rokah jc opazil nož. Jezno je planil k njemu in mu ga izvil iz rok. »Da te ni sram! Ti nisi poštenjak!« Boštjan in Janez sta vstala in ei otepla prah. Boštjan je gledal kakor pri tepeno ščene. To priliko je izrabil Janez: »Gospodar, jaz odpovedujem službo. Dosti let sem že pri hiši, lepo je bilo, da tako ne bo nikdar več. Se bi ostal, a ne morem, ker sem Boštjanu trn v peti. Napote pa nočem delati, tudi za pelo kolo ne bom.« Jerneje je bil še bolj osupljen. Gledal je oba: sina in Janeza, in postalo mu je še huje. Toliko misli mu je tisti hip porojuo v glavi, a jasno se je zavedal samo ene: nasprotstvo povsod, klju-banje zaradi kljubanja... »Nikamor ne boš hodil. Dokler sem jaz živ, nikamor! Ti si moj, kakor so drugi, in tebe imam enako rad. Mar bi me na stara leta rad tudi ti zapustil? Jariez, vsaj iz usmiljenja nikar, iz usmiljenja do starega moža, ki stoji z eno nogo že v grobu Si slišal Janez?« Sprva je govoril odločno, a njegova odločnost je zmerom bolj prehajala v prosečnost. Janez je oklevat. Stari, ki je bil do njega vedno dober in blag, se mu je zasmilil v dno srca, in če bi^ res odšel od hiše po svetu, bi vedno mislil nanj, ter bi mu bilo žal, da ga je pustil starega, osamljenega in betežnega. Gledal je' v tla. Ko pa je vse to premislil, je oplazil s pogledom najprej Boštjana, nato pa pogleda! očetu v oči. »Prav, ostanem,« je dejal in ponudil očetu roko. Oče mu jo je krepko stisnil. »Se Boštjanu jo daj,« je velel oče. Za LJadiko tiskano v Ljubljani) fot* Kramarič. — Izdajatelj: (ni Sodja. — Urednik: Kirka favernik. — Rokopise* oe vražama. — »Slovenski dem« Isbaja ob delavnikih efa II — Betežna Itpj^lat 11 nfr M InoumslTO 20 Ut, M UrsdalltTOj Kopitarjeva alka 6, JU, aadafeapfe a« Uprava: KspJUrjaia alka 6, Ljabljana, m letala« Hat. 40-01 da «0419. «* Fodrufnleai Kova mait*